1971
Ust izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana; Poljanska 6/1, telefon 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazorjeva 1/1, telefon 22-284 - Poštni predal 35 5-VIL Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din - Št. tek. računa: 501-8-26/1.
Tiska ČZP Ljudska pravica
Ljubljana, is. junija 1971 leto xxii — št. 12
, • ................
:'' '' ''
RAZGOVOR Z DR. AVGUŠTINOM LAHOM, PREDSEDNIKOM PROSVETNOKULTURNEGA
ZBORA ZVEZNE SKUPŠČINE
ŠOLA — OGLEDALO DRUŽBENEGA OKOLJA
^ zvezni skupščini poteka rPrejemanje ustavnih amandma-s katerimi se na novih osno-utrjuje boljši razvoj našega junižbenopolitičnega sistema. ?la potek zajema vsa področja jnašega družbenega življenja, jMko tudi področje izobrazbe, j lanosti in kulture V zvezi z jUastalimi vprašanji smo zapro-' za razgovor dr. Avguština Vi’ Predsednika prosvetno-ulturnega zbora ZS.
š y^AŠANJE: Tovariš pred-' ednik, prosvetno-kultumi zbor Aezne skupščine je podprl na-' rt ustavnih amandmajev. To Pomeni, da vse funkcije proste, znanosti in kulture predajajo na republike. V zvezi s n .Se pojavlja veliko nejas-i°sti. Eno od teh je tudi vpra-|anje: Kako se bo v novih oko-pcinah izražala enotnost v pro-f^etni, znanstveni in kulturni
Politiki?
1,	ODGOVOR: Vsaka politika, j- r kulturna v najširšem po-Ipcnu besede, pomeni usmerjanje aktivnosti k možnostim, pozebam in ciljem. Vsaka kul-’ [Urna ali znanstvena oblast iz-aza nacionalne značilnosti, 'topnjo družbenega razvoja in '^povezanosti z materialno osno-določeno družbeno zavest, Priroma ideologijo, strukturo, rogram razvoja in povezanost * življenjem države Vsaka kul-
tura in znanost mora temeljiti na svobodi znanstvene ali umetniške dejavnosti in ustvarjanja, toda vsaka kultura in znanost ne moreta - v celoti gledano -pretrgati vse zveze z bazo: morata se vključevati v družbene načrtne posege razvoja. Posebno zato, ker menimo, da so izobrazba, znanost in posredno tudi kulturne dejavnosti povezane z razširjeno družbeno reprodukcijo,' saj ni razvoja brez trajnega izobraževanja, razvoja kadrov, napredka tehnologije in tehnike, izboljšanja organizacije dela, itn.
Imamo enotne osnove izobraževalnega sistema, isti tret-man znanja, kvalifikacije in spričeval, enakopravnost vseh kultur in jezikov, hkrati pa imamo tudi različne potrebe. V regijah, kjer je med prebivalstvom več mladine, prevladujejo problemi šolanja mladine. Cez nekaj let se bodo ti problemi spremenili v probleme zaposlitve in nadaljnjega izobraževanja, šolanja. Iz kvantitete raste nova, višja kvaliteta. V razvitejših krajih je struktura prebivalstva drugačna in drugačne so tudi potrebe. Zato je zelo težko prilagajati veliki izobraževalni mehanizem dinamičnemu napredku posameznih krajev, ker se pojavljajo nove zahteve in vse, kar se dela, postaja dražje. Enotnost v tem pogledu vidim v
delitvi raziskovalnega dela, v prenašanju izkušenj, v skupni gradnji sistema in elementov. Soglasno smo podprli pobude za razvoj raziskav na sporazumno sklenjeni programski osnovi in skupnem financiranju. V ustvarjanju prosvetne in kulturne politike vse bolj uporabljamo metode raziskovanja, družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Na tem temelji enotnost naše politike (kot tudi na enotnih osnovah našega izobraževalnega sistema). To pomeni večjo mobilizacijo vseh družbenih moči in sredstev za dosego ciljev tako oblikovane politike, upoštevanje vseh specifičnosti in vseh pravic delovnih ljudi in njihovih asociacij.
VPRAŠANJE: Na kakšen način se lahko ohrani enotnost šolskega sistema v Jugoslaviji?
ODGOVOR: Mislim, da sem svoje stališče že pojasnil v odgovoru na prvo vprašanje. Enotnost ni enoličnost. Enotnost se kaže v skupnih osnovah izobraževalnega sistema in v veljavnosti spričeval na vsem ozemlju, kar dokazuje, da se držimo konvencionalnih meril. Vsaka šola pa dela v določenem družbenem okolju in je njeno ogledalo. V samoupravni socialistični družbi se enotnost zrcali tudi v vzgojni vlogi šole in v ne-
;
KOLIKO STANE SOLAR?
Šoli
I Obračunavanje, koliko stane punašnji šolar oziroma točneje ■ L kolikšni so stroški njegovega . rlania, nehote spomni na je-naj en: na gnečo v knjigarnah in i za ^ tožbe staršev - kako draga današnja šola. Pa smo rekli leti, da mora biti obvezno ..s^j-Psnovno šolanje brezplačno. Mo da bo teh dobrin deležen j-sMM učenec, ne glede na to, v 1 teri občini in v kakšnem oko-živi: mestnem, industrijskem 1 kmetijskem.
Zavod za šolstvo SRS je pri-Ptavii letošnjega marca gradivo » ern, koliko mora plačati dru-na za osem let šolanja otrok v Kavni šoli Popisali so trideset jen0Vn.ih šol* mestnega, pre-\ndustrijskega in pretežno
Štms-Skega 0k0l}<i in predaj ui stroške za nakup obvezne z„re>ne za vse učence pa tudi W ^St°’ ^ar U(žitelii učencem (iza0r0Čaj°’ m obvezno tisk k' za P/ekrano, mladinski iUč ’ članarine za organizacije mo, l eKcev in zavarovalnino).
:had\n ilustracijo različne zahtev-tu ie’Sj tl v šolah posameznih okolij svoiita^fjm0 naslednje podatke: <uite zveČ denarja izdajo starši za ' S'bore’ dsalne liste in razni pri->otj0 %{ihZa Pouk, in sicer v osmih in ir 52k M v tnestnem okolju od e sestri'1 do 2.200,05 din, v indu-
i°-/l 7Cijm okolju od 753 do i. Cefc. d din in v pretežno kme-
sna din em okolju od 476 do 1.329 kriviš 7
nutV ne a ‘zlete, ekskurzije in šport-le vM1^ neve pa za nakup različnih ‘ in K ^Mov in opreme brez pri-u 'Ziek Za Ukovni, tehnični pouk, Aizdn;!0 VzSojo in gospodinjstvo
it Uh Lf,ai° v osmih letih starši mest-
■^kirL:
od 289,90 do starši v pretežno
industrijskem okolju 557,60 do 1.851,15 din, v kmetijskem okolju pa le 239,50 do 1.177,90 din.
Na tretje mesto so v gradivu uvrščeni stroški za prehrano in šele nato stroški za učbenike, priročnike in delovne zvezke. V mestih dajo starši za učbenike in priročnike od 550,70 do 1.074,85 din, v industrijskem okolju od 590,90 do 1.067,20 din in v kmečkem od 533 do
938.20	din.
Grenki občutki se porajajo zlasti ob številkah, ki predstavljajo stroške obiskov gledaliških predstav, koncertov, muzejev, pa tudi raznih nabiralnih akcij, nakupa šolskih halj, fotografskih posnetkov ob koncu šolskega leta itn. V ta namen porabijo v mestih od 48,70 do
1.002.20	din, v industrijskem okolju od 54 do 1.544,50, v kmetijskem pa le od 18,50 do 621,40 din.
Po podatkih, navedenih v gradivu, gre najmanj denarja za mladinski tisk (v mestnem in industrijskem okolju od 100 do največ 46 7 din, v kmečkem pa le 68,50 do 182,50 din). Slišati pa je, da prispevajo za to dejavnost precejšen delež tudi šole — kjer to seveda zmorejo.
Največ denarja porabijo starši učencev petega razreda: v mestu 297,20 do 1.845,61 din, v industrijskem okolju od 330 do 1.101,70 din in v kmetijskem do 714, 20 din. Po številčni lestvici mu sledita osmim četrti razred.
Zavod za šolstvo posebej opozarja na to, da postavljajo šole in učitelji različne zahteve, da se poraja že v naši osnovni šoli vrsta akcij, ki povzročajo
govanju vseh pridobitev, ki so osnova enotne Jugoslavije. Enotnost je tudi v načelu, da je vsaka šola kidtumo žarišče, čeprav razvija posebnosti nacionalne kulture. Tudi znanje in znanstveni dosežki so isti. To je enotnost, izražena v bistvenih ciljih in nalogah na samoupravnih osnovah. Mislim, da je taka enotnost nedvomna.
VPRAŠANJE:	Kakšna je
usoda znanstvenih ustanov, kakšna je usoda projektov, ki so dogovorjeni ali že v gradnji, ki pa imajo vsedržavno pomembnost? Kako bodo potekali v prihodnosti delovni dogovori za osnovne znanstvene raziskave?
Tov. dr. Lah je odgovoril, da se z decentralizacijo in ukinitvijo zveznega fonda odpirajo nove poti za vse raziskovalne in znanstvene organizacije. Po določenih načelih seveda: samoupravljanje v znanosti, združevanja v skupnosti, dogovarjanja projektov in financiranja po njihovi pomembnosti Znanost je treba usmeriti predvsem na tiste naloge, ki so pomembne za srednjeročni razvojni načrt in uresničitev nacionalnega programa. Vsaka znanstvena ustanova si mora sama najti svo-
NOVI NAROČNIKI PO NAŠIH ŠOLAH
Branik — 2, Gostinska šola, Bled — 1, Brezovica — 1, Brežice - 2, Celje - 1, Dvorjane — 1, Grad — 1, Gorenja vas
-	1, Horjul - 1 HRVATINI - 4, KOSTANJEVICA KRKA -5,LJUBLJANA - 10,OSN.ŠOLA „DRAGO LUGARIČ" LENDAVA - 4, Lesično - 1, OSN. ŠOLA „SLAVA KLAVORA11 MARIBOR - 8, Podgorje pri Sl. Gradcu - 1, Zgornja Velka - 2, ŠIC RAZNIH STROK, MURSKA SOBOTA — 6, Mežica — 1, Maribor — 2, Ptuj — 3, Nižja glasbena šola, Ormož - 1, Početrtek - 1, Poljane nad Šk. L.
-	2, Stojno selo, Rogatec - 3, Radeče - 1, Slivnica, Orehova vas — 1, Slov. Konjice — 1, Škofja Loka — 1, Šmarje pri Jelšah — 1, Turnišče - 2, Velenje — 2, Videm pri Ptuju - 1, Zreče — 2, Zgor. Ščavnica — 1.
Skupaj (od prejšnje številke): 78.
Za skladno znanstveno pedagoško delovanje
O vlogi pedagoškega inštituta v prihodnjih letih, njegovih nalogah in financiranju v letu 1971, oblikovanju sistema nenehnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev, financiranju znanstvenoraziskovalnega dela in izrednega študija na visokošolskih zavodih v tem letu, projektih za modernizacijo dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih idr. je razpravljal izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti na seji 14. junija.
Pomembna in pozornosti vredna je bila napoved, da bo pedagoški inštitut v prihodnjih letih razširil svoja raziskovanja in postal usklajevalec znanstveno pedagoškega dela na Slovenskem. Taka preusmeritev — iz (Nadaljevanje na 7. strani) prejšnje ozke zaprtosti — je
hkrati obet, da bomo v doglednem času vendarle dobili jasne odgovore na pereča vprašanja naše šolske prakse, pa tudi koncept, po katerem bo mogoče izoblikovati ustrezen sodoben
(Nadaljevanje na 3. strani)
diskriminacijo, in končno, da je kljub vztrajnemu deklariranju o brezplačni osnovni šoli ta še vedno zadeva posameznika in njegovih finančnih zmogljivosti V mestih stane šolanje enega otroka v osmih letih od 2.368,95 do 8.859 din, v industrijskem okolju od 2.595,29' do 7.959,25 din in v kmetijskem od 2.065 do 5.521,60 din.
Sicer pa, nikoli ni prepozno: v letošnjem, dovolj zgodaj pripravljenem gradivu, spodbuja zavod za šolstvo k takojšnjim ukrepom za postopno uvajanje brezplačnih učbenikov, apelira na večjo družbeno pomoč pri širjenju kakovostnega mladinskega tiska in k uvajanju drugih brezplačnih potrebščin za pouk. Temeljne izobraževalne skupnosti naj bi že v prihodnjem šolskem letu (1971-72) zagotovile denar za brezplačne učbenike v 1. razredu osnovne šole, nato pa naj bi jih uvedli vsako leto v en naslednji razred Dopolnjevanim občinam naj bi pomagala republiška izobraževalna skupnost, bolj zavzeto kot doslej pa naj bi nadaljevali tudi akcijo zbiranja učbenikov.
Ese to daje slutiti, da se bodo zadeve počasi vendarle obrnile na bolje, seveda, če bo napovedana akcija razgibala ne le šole, temveč tudi občine. In če se bo zamisel o brezplačnih učbenikih začela postopno uresničevati, bodo podatki o draginji šolanja v prihodnjih letih prav gotovo bolj optimistični in številčna lestvica bolj izravnana, ne glede na relacijo dežela-mesto.
M. K.
SAMI NA POTI V PRAKSO
Vse lepo in prav naj bi bilo v šoli prihodnosti: v taki, z modernimi učnimi pripomočki in za vse novo navdušenimi učitelji. Z ljudmi, ki bi ti iskreno rekli „dober dan“, ko se prideš predstavit za novega učitelja.
Pravijo, da je stara šolska idiličnost umrla, saj sije današnja šola nadela preobleko modernizacije, ki tesja sposobnost nenehnega prilagajanja novemu, učiteljevo vztrajnost nadaljnjega izobraževanja. Učiteljski poklic je spet pridobil svojo veljavnost. Tako v teoriji — v praksi pa...
Kako gledajo na svojo bližnjo prihodnost absolventi ljubljanske pedagoške akademije? Ob zatonu letošnjega šolskega leta
-	njihovega četrtega semestra
-	smo se pogovarjali z absolventi oddelka za razredni pouk: Jožico Ivanšek, Ljubo Šibila, Mari Skruba, Milanom Bavdažem in Florjanom Bergantom. (Njihovi odogovori so bili bolj ali manj enotni, zato navajamo povzetek.)
Za uvod stereotipno vprašanje: vse ali vsaj nekaj o učiteljskem poklicu. Kako je s to veljavo, učiteljevim ugledom?
- Še vedno smo prepričani, da ima učiteljski poklic tudi danes precejšnjo veljavo: če se je učiteljev ugled na vasi zmanjšal
-	v primerjavi z nekdanjim učiteljem, ki je bil osrednja osebnost v tistem okolju - se je po drugi strani povečal - s prizadevnostjo, da tudi podeželskega otroka usposobi za nadaljnje šolanje. Do tega, da to veljavo izgubiš, pa je samo korak: če prideš kot začetnik službovat v odročne kraje. Za službovanje v takem okolju smo namreč danes premalo usposobljeni. Na vasi, kjer bi moral učitelj s svojim delom ustvariti žarišče kultumo-prosvetnega življenja, se s preozko izobrazbo ne znajdeš in potoneš - s svojim idealizmom vred. Učitelj pa bi moral biti ustvarjalec, entuziast v iskanju novega in kritični ocenjevalec svojih dosežkov.
Za učitelja - začetnika je najbolje, če pride službovat v kraj, od koder je doma, v o koke, ki ga pozna.
Osnovni problem mladih učiteljev je prav to, da ponavadi ne
In kakšne so možnosti za zaposlitev?
- Razpisov je veliko, prednost pa imajo ljudje s prakso. Naša perspektiva je podružnična šola. In kaj je pri tem narobe? Ni priložnosti, da bi se tedaj, ko imaš največ volje do dela - lahko praktično ob izkušenih učiteljih strokovno usposobil in uveljavil.
Presenečeni smo tudi, da nas silijo v oddelke podaljšanega bivanja. To delo je za nas najmanj primemo, saj zahteva veliko pedagoških izkušenj, poleg tega pa ne dopušča, da bi se izpopolnili pri delu s svojega področja.
Koliko vasje pri tem usposobila akademija, kakšna je bila njena vloga pri pripravljanju na srečanje s prakso?
- Čutimo, da se nismo samo strokovno izoblikovali, temveč tudi človeško, celo tako, da se ne ustrašimo prepadov in nesporazumov, ki utegnejo nastati. Radi bi našli pot do človeka, sposobni smo prilagajanja.
Kakšen je bil vaš študij na akademiji? Ali je bil tak, kot ste si ga predstavljali? Vam je dal dovolj znanja na pot?
- Lahko trdimo, da je prav na našem oddelku za razredni pouk pravo študentovsko življenje. Povezani smo med seboj, saj smo vsi imeli za prvo stopnico našega šolanja pedagoško gimnazijo: od prvega trenutka smo vedeli, da želimo postati učitelji (kar mnogim, ki so vpisali predmetno skupino, v prvem letniku še ni bilo jasno!). Tudi s profesorji imamo dobre stike, mnogo boljše kot štu-
pridejo na šolo z večjim kolek- _ dentje na predmetni stopnji.
tivom — temveč na podružnično šolo. Tako životarijo brez mentorstva v krajih, kjer ni ne ustreznih kulturnih ustanov, knjižnic niti ljudi, s katerimi bi se posvetovali. Ko prideš, si pripravljen delati, navdušuješ se za modernizacijo, potem pa razbiješ svoj optimizem ob resnici, da na šoli, kamor si prišel, ni niti najpotrebnejših učnih pripomočkov niti volje niti možnosti, da bi jih nabavili.
Mlad človek nujno potrebuje pedagoško vodstvo ’ čimveč posvetov z mentorji. V proizvodnji je za to poskrbljeno, v prosveti pa.. .
15-LETNICA
Ponovno vabimo vse maturante petega letnika mariborskega učiteljišča (letnik 1956) na srečanje ob 15-letnici mature.
Kraj srečanja smo spremenili.
Srečanje bo 26. junija ob 18. uri v gostilni VULKAN v MARTJANCIH (3 km iz Murske Sobote v smeri Moravskih Toplic — avtobusi vozijo vsako uro).
Srečanja ni mogoče organizirati, če ne vemo za število prijavljenih. Zato ne odlašaj! Takoj pošlji 50 dinarjev na naslov: Ljubljanska banka, podružnica Murska Sobota štev.: 512-620-2-72000-17064/5.
NA SVIDENJE V MARTJANCIH! Vabijo: Prekmurci
Celo med predavanji najdemo čas za odkrit pogovor.
Pogrešamo pa svojo vadnico, šolo, na kateri bi se lahko nemoteno praktično usposabljali. To je sicer že deset let stara želja študentov naše šole, pa je ostala vse do danes neuresničena. Premalo imamo hospi-tacij, pogrešamo povezanost z učitelji praktiki in z ravnatelji šol, ki bi nas lahko seznanili s pedagoškimi problemi. Zato ker nimamo hospitacijske šole, smo bili med študijem za marsikaj prikrajšani:	individualnega
pouka nismo videli, kombinirani pouk je za nas neznanka. Sodobna akademija bi morala pripraviti učitelja - dobrega organizatorja, govornika itn. Povezana bi morala biti s svojimi nekdanjimi študenti; le tako bi bilo mogoče ugotavljati pomanjkljivosti študija. Dokler ne bo akademija imela ustreznih pogojev za delo, se bo kolo naše pedagoške prkse vrtelo nazaj.
— Govorimo tako, kot da bi imeli pri svojem prihodnjem delu popolno svobodo — so mi rekli ob koncu pogovora. Resnica bo seveda precej drugačna: težko bo uveljaviti svoj prav, tako kot je bilo to težko mladim v vseh časih in poklicih. Namesto mentorstva bodo dobivali občasne nasvete, ki jim bodo verjeli ali pa tudi ne. Če hočeš verjeti, moraš biti prepričan — so mi zatrjevali.
In prepričali so me, ko so povedali, da se boje zavrnjenih prošenj na razpisana delovna mesta, pa tudi o tem, da so izbrali poklic razrednega učitelja nepreračunljivo, iz čistega veselja do svojega dela.
MARJANA KUNEJ
SMEH
IN
UMET
nost
foic
*eva
oiga
">di,
Si
Valentin F. ROŽANCEV ZSSR
,.h
bila
H
V ljubljanski Mestni galeriji bo odprta do konca tega meseca izredno privlačna in zanimiva razsMeč H. mednarodni bienale karikature brez besed. Organiziralo jo je časopisno podjetje Pav%ev;
pokroviteljstvo pa je prevzel predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Stane Kavčam
'	-----	Jugoslavija
.	..	.	. ................. _ . .	_ ka (5), Fras “
DR Nemčija, ZR Nemčija, Turčija po dva ter Danska, Italija, Madžarska, Norveška in Velika Briti
Razstavlja stoosemnajst avtoriev iz šestnajstih dežel. Najštevilnejše je udeležena Jugoslavija avtoijev), sledijo ZSSR (20), CSSR (15), Bolgarija (8), Švica (7), Romunija (6), Poljska (5), Frafl^26*' DR Nemčiia. ZR Nemčiia. Turčiia no dva ter Danska. Italiia. Madžarska. Norveška in Velika Brita’1-
s po enim avtoijem.
Kakovostna raven razstavljenih del je brez izjeme visoka, lahko bi z gotovostjo trdili, da predsta'; ^ visoko šolo karikature in ima brez dvoma vpliv na razvoj te zvrsti likovne dejavnosti pri nas. ZaniT11 3
so vzporednice z dogajanjem na torišču sodobnega slikarstva, čeprav ima karikatura svoje zakonit®-Tudi vsebinsko je širina razstavljenih del bogata in pestra ter zajema vse vrste žanra, od situacij’ komike do meditacije ter protesta in angažiranosti.
Ob obisku razstave nas spodbudita k razmišljanju predvsem dva zanimiva pojava. Prvi je množic®1 pQ odziva, kar je pri likovnih razstavah redkost. Z vso utemeljenostjo se lahko sprašujemo, kje so vz^on,, za upadanje obiska razstav ter obravnavamo razstavo kot izrazit kazalec dejavnikov, ki vzpostavljanj živ stik z občinstvom. Drugi pojav je čas, ki ga ogled razstave zahteva. Razstave namreč ne m®1 si: preteči, kot to lahko storiš ob ogledovanju slikarske in kiparske zbirke. Vzroki so seveda jas®1'16'! razumljivi: sleherno karikaturo je treba razvozlati. Vendar tiči tudi v tem pojavu kanček vzrok3^1'1. razmišljanje o zahtevnosti na relaciji umetnina-gledalec.	KIAR MEŠ%°(ji
_______________________________________________________________________________________________ ^Otiri
Angleščina, nemščina, ruščina
Tudi letos je bilo tekmovanje srednješolcev v znanju tujili ježkov, kakor ga prireja vsako leto Društvo za tuje jezike in književnosti SRS. Tako se je zbralo na 3. republiškem tekmovanju v Ljubljani na II. gimnaziji v Šubičevi ulici 234 srednješolcev iz zaključnih razredov gimnazij in strokovnih šol iz vse Slovenije, da bi pomerili svoje sile v znanju angleščine (153), nemščine (42) in ruščine (39). V angleščini je ..tekmovalo" 21 gimnazij od skupno 34, kjer se poučuje angleščina, v nemščini 11 gimnazij od 25 in v ruščini 13 gimnazij od skupno 22. Tekmovalo je samo 9 strokovnih šol.
TEKMOVALNO GRADIVO 1. Angleški test je preverjal, kako razumejo dijaki brano besedilo, kako obvladajo besedni zaklad, dialog je bilo treba postaviti v indirektni govor, prepozicije in adverbe v dano zgodbo, izgovor je preverjal tako, da je bilo treba v skupinah besed podčrtati tiste, ki se rimajo, spis The escape ol' a Prisoner of War pa je bil podan v 12 točkah in je moral obsegati približno 200 besed. Skratka, test je osvetljeval znanje dijakov z več strani: razumevanje pisanega jezika, besedni zaklad, kočljivejša poglavja iz angleške slovnice, pismeno izražanje, ki je sinteza poznavanja besed in struktur, ter izgovorjavo. Glede na različne pogoje učenja in zato tudi znanja so bili dijaki ocenjeni po treh merilih, razdeljeni v tri skupine: na gimnazijce, ki se učijo angleščine intenzivno, na tiste, ki se učijo navadno.
m na dijake strokovnih šok Kot doslej so ocenjevalci ocenjevali naloge, ne da bi vedeli za ime tekmovalca ali šole, s katere prihaja.
2.	Nemški test je obsegal test
slušnega in bralnega razumevanja, test struktur, test sposobnosti izražanja ter spis z iztočnicami (po izbiri:	Photographieren - mein
Hobby, Besuch in einer Fabrik, Ljubljana - die Stadt der Europa -und Weltmeistersehatten, Vor -und Nachteile des Lebens in einer Grossstadt, Eemsehen — die be-liebte Freizeit vieler Menschen, Wo kann man Spradrkenntnisse gebrau-chen?).
3.	Tekmovalci v ruskem jeziku so imeli podoben test kot tekmovalci iz nemškega jezika. Prosti spis je imel naslov: Mojc domače mesto ob šestih zvečer.
etni
tenj;
°sef
egi
Ini
Edvard Bogataj (an), TSŠ za elehlevj stroko Ljubljana, Ingrid Kline ("prav gimnazija Murska Sobota, Bi# Kc Zelič (ne), ESŠ Celje, Jasna Punftrii nik (ru), gimnazija M. Zidanšttzi0( Mariboru.
USPEH
Uspeh tekmovanja je bil na splošno zadovoljiv. Raven angleščine je na gimnazijah vsako leto višja. Tudi dijaki s strokovnih šol so se letos odločno bolje odrezali kot lani. Škoda le, da jih je tako malo prišlo na tekmovanje. V znanju nemškega in ruskega jezika so rezultati zadovoljivi, le v obvladanju struktur in pisanju prostega spisa so nekoliko šibki.
Korekture testov so opravili: za angleški jezik prof. T. Srebot in prof. M. Klander, za nemški jezik prof E Andoljškova in prof. M. Smolej ter za ruski jezik lektor J. Zor in lektorica M. Remneva.
Najboljši tekmovalci:	Janez
Resman (an). gimnazija Jesenice,
RAZGLASITEV REZULTATOV V torek, 11. maja 1971 je bil1 prostorih zavoda za šolstvo SRS5 čana razglasitev rezultatov 3. r£I bliškega tekmovanja srednješolci znanju tujih jezikov. Prijetnegas Čanja so se udeležili tov. Vil1 Troha, zastopnik republiškega 5^ tariata za prosveto in kulturo, 1® omogočilo uspešno tekmoval prof. Inka Štrukljeva, zastopa zavoda za šolstvo SRS, pred sedr Društva za tuje jezike in knjd nosti SRS prof. Fedora Umek( korektorji testov, člani društva 22 najboljših tekmovalcev. Po u'1 ni besedi predsednice so raz$ priznanja, knjižne nagrade in p®
stili tekmovalce. Tekmovanje v \
Iz
Pa
ca
Sl,
nju francoskega jezika je bilo * marca 1971, priredilo pa ga je v štvo Alliance francaise. Od 27 ( nazij, na katerih poučujejo coščino, sta se tekmovanja udek;
202 dijaka z 22 gimnazij. Dijak' pisali prosti spis z naslovom: La est belic pour cclui qui sait P couvrire (Življenje je lepo, V] znaš odkriti). Ker je tekmovat)! pj znanju francoščine vključen® jugoslovansko in evropsko tek L)( vanje, bodo uspehi tekmov^ re] znani šele junjja 1971.	ro
VALTER
Vi
POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO
1 šola in 2 ravnatelja
Postranska stvar je, na katerem kontinentu je prišlo do zatikljaja te vrste. Kožni pigment namreč nima nič opraviti s človeškimi pračustvi.
Če še tako nerad, se je vendarle znašel v pokoju. Ker se pa nikakor ni mogel posloviti od šole, si je izgovoril nekaj ur honorarnega pouka kot zapeček in duševni preužitek. Tako je ostal na šoli in postal ,,stari“.
Njegov naslednik je kot „novi“ v tem razmerju doživljal najne-prijemejše čustvo, ker vzlic uradni jasnosti ni bilo jasno, kateri je pravi Tako je šola imela dva ravnatelja, katerih eden je šefoval legalno, drugi pa ilegalno.
„Stari‘‘ se je prilepil na šolo ko lastovičje gnezdo. Zdaj je utegnil podvojeno uživati vse naprave in ureditve - plodove svojih aktivnih let. Z očmi je božal zidove in stebrišča, katerih rast je spremljal od vogelnega kamna. V odmorih se je sprehajal z učitelji po avlah in se spotoma pasel na svojih zbirkah v dolgi vrsti vitrin, kot da jim hoče zaupati svoj strah; čeprav ,,novi“ pomalem že preureja in uveljavlja svoj okus - teh zbirk, trajnih spomenikov mojega znanja se pa menda ne bo dotikal.. .
Čut za korektnost mu ni dovoljeval, da bi učitelje izzival k izjavam o počutju pod ,,novo vlado", vendar si ni mogel kaj, da ne bi pogovora napeljal tudi tako, da so izjave (iskrene ali neiskrene) vzlic temu prihajale; - Prej je bilo več reda in discipline.. . Tudi zbornica je ob svojo homogenost... Pozna se odsotnost čvrste roke... On pa je modro odgovarjal: Kar še ni, pa še bo, le pustite
času čas.. . (V sebi je morda trepetal: Kdo ve, če ne bo povsem razmajal arhitekture mojega truda.. .)
Kadar ni imel prav nobenega opravka v hiši, se je zadrževal med nasadi šolskega parka, ki ga je bil sam uredil iz grobljaste ledine. Ob hišniku-vrtnarju, ki je nekaj izkopaval, se ustavi na besedo, dve: Kaj pa počnete, Peter? - saj vidite! Novi šef meni, da je teh cipres več ko preveč. Pravi, da noče imeti „britofa‘‘ ob šoli. — „Stari“ pa, kot da ga je zmrvila slana: škoda teh lepih kultur, pa toliko sva se namučila, Peter, da sva jih znosila k šoli... — Peter, ki se ni hotel zameriti ne enemu ne drugemu, zmigne z rameni: Kaj se hoče, komanda je komanda.. .
Ob takšnem nihanju ,,vremena" je šola prejadrala polletje. Konferenca je pokazala prve rezultate pod ,,novo vlado" - občutno znižanje povprečja. Učiteljem, ki jih je še zmeraj vezala moralna prisotnost „starega" in so mu tudi v formalnih odnosih še priznavali stari naslov, se je zdelo, da konferenčno ozračje še nikoli ni bilo tako soparno kot tedaj, ko je bilo vseh strah, kdaj bo iz tega, z elektroni nabitega molka v nekoga strahotno treščilo. Pričakovana strela je hkrati merila v tisto gubo možgan, kjer je nastajalo spoznanje, da je nekdo tu odveč. Toda razšli so se z nerazgnano so-parico v sebi.
Okrog prvega so „starega" poklicali v pisarno, naj vendar že dvigne svoj honorar. (Kakopak, saj ni visel na šoli zavoljo zaslužka.) Tedaj ga je „novi“ povabil na ,,vljudnostni" obisk med štirimi očmi.
. .. Prišla sva do kritične točke, ko se odpira vprašanje, kdo od naju bo vodil šolo v prihodnje: Jaz ali ti - je rekel,,novi" - oba je ne moreva
—	,,Stari" skoraj brez diha: Kakšno vprašanje...
—	Tako je! Ves kolektiv je nabit z dilemo o najinih sposobnostih. Padec uspeha je obvisel nad mojo glavo. O tem bodo jutri čivkali že vrabci!
—	Kaj pa sem jaz kriv pri tem? Rečem lahko le to, da je bil lanski uspeh bistveno boljši od sedanjega.
-	Bil, a zakaj? Se ne spominjaš, da si hodil od oddelka oddelka in predpisoval, koliko učencev mora izdelati, da bo v preč j e doseglo odstotek, ki si ga planiral?
-	To je bih drugače. Direktive so prišle od zgoraj in . . .
-	In zato, ker jih letos ni, si ti velik, jaz pa majhen in nam1 tebe naj goltam kašo, nad katero si umivaš roke!
-	Razmere se pač spreminjajo, z njimi pa pogoji.	J y»
-	Morda, zlasti pa režimi. . . Jaz nisem absolutist, ne h repo j po diktaturi, ne vsiljujem učiteljem za vsako ceno svojih pogk
in metod, ker hočem, da vsak misli in delaš svojo glavo. Ti po " nisi dal dihati, vztrajal si na svoji,,direktorski liniji".	P°
-	Jaz da sem bil tak?	!n
'	.1 m
-	Najbrž se tega nisi nikoli zavedal. Od svojih idej in prepm (jja
si bil pač obseden kot Aleksander ali Napoleon...	vla
Rad bi mu še oponesel, kako žolčno je bil zagrizen v kasart pQ red, češ da ga le ta varuje anarhije; kako ljubosumno je odgartf na hiše celo učitelje s permanentno pripravljenim vprašanjem: H sve še delate tu? ..., a mu je prizanesel, ker je začutil, da mf evi zasluge ,.starega" z močjo radijskih žarkov vendarle prebijeP y rečene in neizrečene očitke.
nte
Pomirjeno, malodane toplo mu je rekel le še: MarsikortU1 seg nedvomno ostal v spominu kot vzor ravnatelja, ali jaz kljub l' Po, ne potrebujem tvoje asistence. Dokler boš tu, mi ne more m IN nobeno delo. Verjemi, da te želim spoštovati in zato te rotil11' ^r-zapustiš šolo, kjer bo - to zagotavljam - na častnem mestu1' $pr tvoj portret. Na odru si odigral, tvoje mesto je v avditoriju. Spl1 §av usodo, ki čaka tudi mene, ko pride moj čas...	ka,
VE
30
Po tem „vljudnosmem" obisku, ki je res ostal med štirimi	^
se je ,,stari" odrekel zapečku v šoli, ,,novi" pa je postal ^ ‘Te ravnatelj brez pridevka In življenje na šoli je steklo kakor “ 19' dama. umirjena reka	'•	Ta
ver , 6lj
P. S.: Vsakršna podobnost s konkretnimi siniacijami in dogol>^ povsem naključna.
H NOVOSTI V PEDAGOŠKI
TEHNOLOGIJI
T
y stilno močno različnih subotiških občinskih ,,kučah“, stari in novi, je 0ti 17. do 22. maja 1971 pod pokroviteljstvom Zveznega sveta za izobra-^nje in kulturo, ob sodelovanju UNESCO, OECD-CERI in Zavoda za ^^nizacijo dela in poslovanje pri tamkajšnji ekonomski fakulteti medna-<ll'i seminar o novostih v pedagoški tehnologiji. Na seminarju so predavali I	'n tuji strokovnjaki, prisostvovalo pa mu je okoli 180 udeležencev iz
‘‘tnih krajev države (od tega 9 iz Slovenije).
!. Ovajanja posameznikov so imela toliko večjo strokovno vrednost, ker so I a dopolnjena z izsledki praktičnega eksperimentiranja na področju vzgoje tai .^ubfaževanja. Seminar ni imel intenzivnega značaja le v vsebinskem, tem-nZ libi60 v tehnično-organizaeijskem pogledu. K temu je pripomoglo sočasno ‘ a'\?tevajanje referatov, demonstriranje nekaterih rekvizitov in aparatov za pro-K^TjUnske delovne enote programiranega pouka, televizije in kompjutrske teh-dja j tve, prikaz delovanja terminala pri računskem centru v Subotici in za-'raflcyet0st ljudi v skupščini občine in na ekonomski fakulteti v Subotici za to, 5rjtalfabi seminar čim bolje uspel.
klavni segmenti šestdnevnega dela so bili: dst^ I' Pr°gramirani pouk gjljflli uporaba kompju terja pri pouku 3 uporaba televizije pri pouku.
uaC'^	ZAKAJ SO POTREBNE NOVOSTI
ičI,(	V POUKU?
jU Poudarjena sta bila dva dejavnika, ki dobivata iz dneva v dan vse večji t>t'5fe0men: razv'tost proizvajalnih sil in mesto človeka v procesu dela in živ-
e IH®' Sistem vzgoje in izobraževanja doživlja danes pri nas in v svetu velike jasld^trese in nasprotja med tradicionalnim in novim. Znanost in tehnika se rrokafniata tako naglo, da se celokupen fond novega znanja in informacij po-jEŠCi' vsakih deset let, medtem ko človekove možnosti spoznavanja te žarnice vedno bolj zaostajajo. Strokovnjaki celo napovedujejo, da se bo ta ——DrU večal v geometrijskem zaporedju. Pravkar navedeni paradoks terja mobilizacijo vzgojnoizobraževalnega procesa v tem smislu, da se temeljito kujata mesto in vloga učitelja in učenca v tem procesu, kar je mogoče °Seči s spremembami v vsebini, sredstvih in metodah vzgojnoizobraževal-eSi dela.
.j lidividualizacije pouka na osnovah programiranega učenja, oddaj radia in ;a e (dL	kompjutrske tehnike idr., upoštevanju potrebe človeka v samo-
UnB#pVni drUŽbi'
’ ^	^euman. strokovnjaK za izobraževanje učiteljev pri UNESCO, go-
ll'k»rd 0 vidikih razvoja pedagoške tehnologije v svetu, je med poglavitnimi dan «ziogi za uvajanje novosti v prakso navedel veliko število ponavljavcev v
je bii SRS S 3.
ješolce1 tnegas t. Vili ega ssi uro, Hj Lmova1* astop11 edsed*
i knjii Umeke
Iruštva , Po m’ i raz® : in pa nje vi
bilo
Po skoraj sto letih zopet slovenski
VELIKI
ATLAS
SVETA
mk
gaje
jejffi Izdala ga bo ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA, pripravljen ! udel* Pa je po kartografskih osnovah, ki sta jih izdelala Geographi-Dijak' cal Projects, London in Kartografski inštitut Bertelsmann. m: ^ Slovensko izdajo je pripravil dr. Jakob Medved s sodelavci.
sait k1
,0’ 5 VELIKI ATLAS SVETA rnov PRIKAZUJE svet tridimenzionalno
'deim 'a bo
■anf
j učen®
■o tekj Delan je po novi kartografski metodi. Svojevrstno senčene kmoval reliefne karte prikazujejo posamezne kontinente, večja pod-I r°čja in države v tridimenzionalni tehniki.
ER Bi*'
veliki atlas sveta obsega
500 strani
217 zemljevidov, od tega:
29 reliefnih štiribarvnih kart 36 rehefnih dvobarvnih kart 56 štiribarvnih gospodarskih kart ' nartč	30 zgodovinskih in pohtičnih zemljevidov
151 barvnih fotografij, 30 barvnih skic 37.000 imen v seznamu
hrePet yEUKI ATLAS SVETA
pogieRazdeljen v dva dela
TiV prvem delu so barvni zemljevidi posameznih kontinentov, Politične in zgodovinske karte, karte širših regij kontinentov dvobarvne karte držav, skice z naravnimi, gospodarskimi orepri( 'y, zgodovinskimi značilnostmi posameznih kontinentov in ^ ^agrami z natančnimi podatki o temperaturi, padavinah in kasafl1 Va^' ^ pivom delu so tudi štiri reliefne karte oceanov in jgpfip P°sebna karta Antarktike. Še posebej so obdelana posamez-• Idi ba lodustrijska področja, prikazani najpomembnejši rudniki, j SVet°vni promet, podatki o prebivalstvu, nacionalni dohodek fjp Epskih držav itd.
^ drugem delu VELIKEGA ATLASA SO zbrani vsi najpo-hiembnejši statistični podatki posameznih držav. Ta del ob-koMU sega 250 strani, ki jih spremlja 151 barvnih fotografij. Vsi ljub Podatki so zbrani iz zadnjih popisov posameznih držav.
kNDEKS s 37.000 IMENI pomaga pri iskanju kateregakoli eS(Uti Kraia na svetu, ki je označen v Velikem atlasu sveta. Indeks h Sp* ?remljaj0 na 10 straneh še posamezne mednarodne okraj-k^t 'n raz^a8e goografskih pojmov, ki omogočajo branje
^LlKI ATLAS SVETA bo tiskan v velikem formatu . x 23,5 cm. Vezan bo v umetno usnje in opremljen z barv-rimio[ 1111 Očitnim ovitkom.
zVtfl f ^dnaročniška cena je 260 din in velja do 31. oktobra kor ’ 7l. Prodajna cena bo 320 din.
’ LAW ^ enkratni pruočnik lahko naročite pri zastopnikih in po-!e.rJpnikih založbe na šob ab neposredno pri Mladinski knjigi, lj:	GHO Ljubljana, Titova 3.
dogo«'
klasičnem sistemu šolanja, nizko kvaliteto pouka, ki je tesno povezana s pomanjkljivo strokovno usposobljenostjo učiteljstva in neustreznost ravnanja v tem. da učence izobražujemo za svet računalnikov, ne da bi se poprej - le med šolanjem - seznanili s tehnologijo. Pedagoško tehnologijo so doslej uporabljali le kot dodatek obstoječemu sistemu in odpor učiteljev (proti novemu nasploh) je bil večkrat glavni razlog, da ni bilo boljših rezultatov.
Tega delikatnega dela naj bi se lotili z ..analizo sistema", pri čemer bi naj določili cilje in sredstva, uredili financiranje, predvideli metodološki pristop, izvedli analizo možnosti in planirali v smislu geograiskih in demografskih pogojev.
Tehnološko intenziviran pouk je za sedaj dražji od klasičnih oblik, vendar se stroški na uspelega učenca naglo znižujejo.
Poročilo angleškega znanstvenika Taylorja in razprava sta prinesla nekaj svežih misli na temo o virih in metodah učenja. Izvajanje je bilo osredotočeno na problem učenčeve aktivnosti pri učenju („selfmanagement“). Gre za odnos tistega, ki se uči, do vira informacij, ali z dmgimi besedami: ,,uči me“ (pasivno) in „učim se" (aktivno); kadar ,,se učim", sc gibljem k nečemu; kadar ,,me uči", pride nekaj k meni Če mi je potrebno učiti se", namesto da „bi bil poučevan", mi morajo biti predmeti, iz katerih se učim, dostopni v trenutku, ko jih potrebujem (tiskani in drugi viri informacij) in biti morajo razumljivi.
PROGRAMIRANI POUK PRI NAS
Govoreč o programiranem pouku v Jugoslaviji, je dr. Mužič izrazil potrebo po množičnosti uporabe te tehnike. Razširiti bi jo bilo treba tudi na šole, ki delajo v težjih pogojih.
Avtor je opozoril na obdobje, ko smo začeli nekako po letu 1963 uvajati programirani pouk v Jugoslaviji (v SR Hrvatski). Takrat je bil poudarek na izdelavi t. i. nevalidiranih programskih sekvenc. Nekoliko pozneje se je pričelo, delo pri validiranih programih. Kot rezultat tega smo dobili 1967. leta prva' dva validirana programa. Vzporedno s tem se je ,Jokalno“ širila uporaba nevalidiranih („polprogramiranih“) učnih programov, organizirani so bili seminarji in tečaji in izpopolnjevali so se strokovnjaki v tujini. Prvo domače delo o tej tematiki smo dobili 1968. leta, katerega avtor je dr. Mužič. Zatem so sledila dela Furlana, Bakovljeva, Šoljana in drugih. V zadnjem času poteka delo v okviru širših projektov pri inštitutih, fakultetah, zavodih in drugod.
Dosežki se nanašajo na programirane učbenike. Uporaba učnih strojev pri nas ni razvita, če izvzamemo responderje in ponekod „miniperforespon-derje" ter ,,Ines“ aparate za individualno delo.
Urediti bi bilo treba odnos med pravimi in polprogramiranimi pripomočki, izdelati postopek uvajanja te tehnike v prakso in težiti za didaktično ustreznimi programi.
RAČUNALNIKI V POUKU IN PROBLEM HUMANIZACIJE
Pri Brovvnovem prikazu dela v raziskovalnem centru v Stanfordu, ZDA, je zanimiv predvsem vidik: izkoristiti možnost, ki jo daje kompju ter, za ustvarjalnost. Pripovedoval je o izkušnjah v Španiji in je zavrnil trditev, češ da sledi pouk s kompjuterjem nujno nekim standardnim shemam. Navedel je primer otrok oz. mladoletnikov v starosti od 18 mesecev do 18 let, ki so bili v odnosu dajanja in jemanja. Tu so prišli do spodbudnih rezultatov, ki dajejo intenzivnemu učenju širše možnosti od logično-analitičnih direktiv. Rečeno je bilo, da se je treba najprej zediniti o tem, kaj hočemo in se nato lotiti nadaljnjega dela.
Posebno zanimanje je zbudila razlaga dr. Mužiča o uporabi komjuterja pri pedagoškem raziskovanju. Prav ta del predavanja je zbudil tudi izredno bogato razpravo.
Eden od razpravljavcev je spregovoril o dilemi humanizacije in dehumanizacije v uporabi komju trske tehnike. Dr. Mužič je parafraziral neko Brorvno-vo misel takole: „Medtem ko govorim z vami po mikrofonu, sem nehuman do vas, ki me poslušate; vendar je končni smoter ta, da bi se bolje razumeli, ker smo ljudje. Človečnost ostaja vsemu navkljub osrednji problem in vprašanje je, kako bomo to tehniko uporabljali s tega vidika."
Predzadnji dan so razpravljali na seminarju o uporabi televizije pri pouku. (To tematiko bomo obdelali skupaj z nekaterimi odlomki razprav v posebnem prispevku.)
Eden izmed sklepov subotiškega shoda je bil, naj bi udeleženci seznanili z vsebino tega seminarja širši krog prosvetnih delavcev.
JOŽE REŽONJA
Za skladno znanstveno pedagoško delovanje
(Nadaljevanje s 1. strani) vzgojno-izobraževalni sistem. Osrednja povezovalka raziskovalnega dela bo morala biti sicer republiška izobraževalna skupnost kot naročnik, plačnik in organ, ki bo skrbel za področje šolstva. Zato je potrebno, da inštitut sodeluje pri raziskavah kot eden izmed ekvivalentnih dejavnikov, ne more pa biti neka nadgradnja11. Tako so poudarili v razpravi člani izvršnega odbora in menili, da je rok dolgoročnega programa postavljen v 1. 1985 - preveč odmaknjen, saj bi morali imeti do tedaj že izdelan vzgojno-izobraževalni sistem in ne samo raziskave. Podprli so finančni načrt te naše institucije, katere naloga bo med drugim tudi ta, da bo usmetjala in sproti opozaijala republiško izobraževalno skupnost na zapovrstnost reševanja raziskovalnih nalog. Posebno pomembna pa je bila naslednja trditev, namreč da se posamezne raziskovalne naloge ne smejo končati zgolj z nekimi stališči, ki ne bodo nikdar „oživljena“. Načelne ugotivitve še niso dovolj: učitelju moramo natanko predstaviti, in podati
usmeritev, kako bo lahko v praksi določeno nalogo tudi izpeljal.
Pedagoški inštitut je nanizal v svoj program izredno aktualne teme, opozatjali pa so, daje treba čimprej raziskati problem ocenjevanja in vrednotenja učiteljevega dela v osnovni šoli, o individualizaciji pouka, raziskave o srednjem šolstvu itn.
Dopolnilno izobraževanje učiteljev je sestavni del njihovega poklica, zato ga ne bi smeli jemati kot vsiljeno, nepotrebno zlo — so med drugim poudarili tudi na tej seji in opozorili na pripravo sodobnejšega sistema učiteljevega izpopolnjevanja že v pripravniški dobi. Sklep te dobe naj bi pomenil tudi bistveno bogatitev z novostmi poklicnega izpopobijevanja. Strokovno izpopolnjevanje je problem tudi na višješolskih in visokošolskih zavodih. Delavci teh institucij se vse premalo zavedajo, daje podiplomski študij enako potreben kot študij do diplome. Vse prevečkrat istovetijo podiplomski študij z magisteriji in doktorati, premalo pa si prizadevajo izpopolniti svoje znanje v praksi. m. K.
UPRAVA DOMA UČENCEV M ARI BOR-TEZNO
razpisuje delovna mesta
petih vzgojiteljev
SLIKARSKA
KOLONIJA
Letos smo se likovni pedagogi že četrtič zbrali s svojimi učenci v Škofji Loki na prireditvi Mala Groharjeva kolonija. Povsod je bilo čutiti, da prireditev ni le stvar organizatorjev, temveč vseh Ločanov. Likovni pedagogi prihajamo v Loko predvsem zato, da se srečamo, pogovorimo in da soočimo svoja prizadevanja vsaj z deli tistih dveh ali treh učencev, kijih pripeljemo s seboj. Učenci, zbrani za Malo Groharjevo kolonijo, so pon avadi najprizadevnejši in najmarljivejši. Odhod v Loko naj bi bil nagrada za njihovo prizadevnost.
Ker je prireditev zveznega značaja in je postala že tradicionalna, je prav, da se vprašamo po globljem smislu te prireditve. Mladi ustvarjalci slikajo naravi motive iz Škofje Loke in njene okolice. Vrh in sklep prireditve je razstava nastalih del v galeriji na Loškem gradu. Tu pa ni vse, kot bi moralo biti Vse dosedanje razstave Male Groharjeve kolonije, tako tudi letošnja, so bile prenatrpane v premajhnem prostoru. Potreben bi bil tudi vsaj rahel izbor del. Razstavljeno pa je vse, kar so otroci naredili. Tako je ta razstava bolj razvrednotenje dela kolonije kot njen dostojni dosežek. Razvrednoti jo zato, ker učinkuje bolj propagandno turistično kakor pa likovno.
Ker je bilo letos največ udeležencev, je bilo največ razstavljenih del, zato je bila od vseh dosedanjih najmanj pregledna. Iz razstavljenih del pa je razvidno, da je šlo zares. Najbolj neposredno otroško učinkujejo
RAZVREDNOTENA
dela dveh najmlajših razstavljavcev. To sta Franček Konjar (8 let) iz Šmartna pod Šmarno goro in Metka Cer (2. razred) z Raven na Koroškem.
Ustvarjalno razgibano deluje tudi portal Vojka Lazarja (13 let) iz Ljubljane, šola Valentina Vodnika. Iz razstavljenih del je razvidno, kako velik vpliv ima na otrokovo delo njegov učitelj. Dela učencev istega pedagoga so si med seboj podobna. Cim močnejši je pedagog, bolj so si podobna. Zato ne moremo obravnavati otrokovega dela, ne da bi postavili v ospredje likovnega pedagoga. Slikanje po naravi pa je za otroka izredno težavno, ker ga moti kup drobnarij, ki jih ne more in ne zna naslikati, moti ga preobilje barv, menjavanje svetlobe in sence ter še mnogo drugega. Pedagog pa mora najti rešitev. Te rešitve so lahko različne. Tako so pedagogi iz Radomelj, Dutovelj in Hrpelj svetovali svojim učencem poenostavljanje motiva in barv. Na ta način so dosegli zanimive kvalitete. Dela otrok iz Radomelj učinkujejo mehko in lirično. Učenci iz Dutovelj so vnesli v slike sivi kraški kolorit. V delih otrok iz Hrpelj pa sem na lanski in letošnji razstavi občutila neko zamolklost, ki diha tudi iz. koloristično razgibanih del, tako da se nehote spomnim na glagolske napise v istrskih cerkvah in na franko-panske kolonije, ki so bile v hrpeljski okolici.
Razstavljenih je tudi nekaj risb in ena grafika. Risbe so bodisi nedodelane ali pa spominjajo na manire odraslih. Se najboljša je risba Nikice Nikoličeve (13 let) iz Sarajeva, kije iskala osvetljene in neosvetljene dele hiš. Nekaj podobnega je z barvo poizkušal Bojan Zrinski (13 let) iz Murske Sobote in uspel.
Mala Groharjeva kolonija je vsekakor lepo uspela. Dokazala je, da je v Sloveniji vrsta navdušenih in v delo zagnanih likovnih pedagogov. Pokazala pa je tudi, da nismo likovni pedagogi edini, ki cenimo in se navdušujemo za otroške stvaritve, marveč da je še vrsta ljudi, ki misli podobno kot mi. Želimo, da bi tudi zavod za šolstvo SRS v Ljubljani razumel pomen likovne vzgoje in rešil probleme likovnega pouka v osnovnih šolah tako, da bomo tudi naprej delali z veseljem in zagnanostjo.
JOLANDA PIBERNIK

Soboški maturantje
Lep junijski dopoldan. Pomurska metropola živi svoje, na videz vsakdanje življenje. V resnici je to svečan dan za 102 mladih ljudi z živordečimi nageljni na prsih. Dolga povorka je krenila od hiše učenosti — soboške gimnazije in zadonela je starodavna maturantska pesem: „Gaudeamus igitur“. Tuje, za marsikoga neznane besede so prič arale slovesno ozračje in naredile junijski dopoldan še bolj svečan.^ Povorka se pomika po ulici Štefana Kovača mimo parka, v katerem so se tkale prve ljubezenske vezi.
Lcios je mio v sklepnem letniku gimnazije 102 dijakov, in sicer trije oddelki splošne gimnazije in en oddelek pedagoške smeri. Šolsko leto se je za maturante že končalo, in sicer precej uspešno, saj sta 4. c in d izdelala razred stoodstotno. Razveseljiv je podatek, da so se letos dobro odrezali dijake pedagoške smeri. Pri teh prizadevanjih dijaki še posebej omenjajo požrtvovalno razredničarko prof. Heleno Senica, ki jih je v štirih letih vestno usmerjala ter jim dajala svoje pedagoško znanje. j. Konkolič
Hrvaški šolski muzej ob 70-letnici
Kolektiv Hrvatskega šolskega muzeja v Zagrebu je pripravil ob svojem častitljivem jubileju razstavo. Letošnja 70-letnica muzeja, ki se uvršča med 3 tovrstne ustanove v Jugoslaviji, se povezuje s 100-letnieo Hrvatskega pedagoškega-književnega zbora, najstarejšega pedagoškega društva pri nas.
Bralna značka, periodični tisk in še kaj...
V začetku meseca maja smo Branka Jurca, Jože Šmit, Milena Hladnik in Kordiševa obiskali šole v Žalcu, Petrovčah in Celju, kjer so prisostvovali podelitvi Kajuhove bralne značke na hudinjski osnovni šoli, hkrati pa želeli zvedeti, kako je v šolah z mladinskim oziroma s pionirskim tiskom.
ŽALEC:	Imamo manj naroč-
nikov, kot jih je bilo nekoč, to pa predvsem zato, ker se jih je precej prešolalo na petrovsko šolo. Število naročnikov pa upada tudi zaradi vrste akviziterjev, ki vsak po svoje navdušujejo mladino za svoj list. Problem je tudi zaradi denarja, ker starši pravijo, da hočemo iz otrok samo izvleči denar. „Kar kšeftate in denar pobirate," pravijo. Čeprav slavisti propagirajo po razredih, sme nemočni, kajti o tem, ali bo otrok kupil časopis ali ne, ne odločamo mi, temveč starši. Poleg tega opažamo tudi, da je v višjih razredih manj naročnikov in to kar v nekakem zaporedju: čim višji je razred, tem manj je naročnikov. Zakaj? Višji razredi berejo Anteno, Stop, skratka vse revije, ki so jim na voljo, zlasti še stripe. In spet smo brez moči. Sicer jim zaplenimo te publikacije, če jih dobimo, seveda.
BRANKA JURCA: Ne bomo se bojevali s stripovskim tiskom. Odločiti se morate vi, šolniki in priporočati. Gre nam za to, in menda je to vsem jasno, da obogatimo otrokov šolski dan, da damo otroku kvalitetno literaturo in ne nazadnje, da se iztrgamo iz konvencionalnega načina pouka in ga popestrimo in napravimo prijetnejšega.
Zbodlo me je in to kar krepko, ko je bilo rečeno, da ni denarja za te liste. Nekje v Brkinih, na Kozjanskem, Slovenskih goricah bi to še veijel, no, za Savinjsko dolino sem pa res malo v dvomih.
PETROVČE: V Petrovčah so zelo zadovoljni,' čeprav pravijo, da Ciciban ni več tisto, kar je bil, da pa so barve v redu in celo boljše. Otroci so nad vsemi publikacijami Mladinske knjige navdušeni in vedno zaskrbljeno sprašujejo, kje je njihov časopis, če seje le kak dan zakasnil. Cena ni problem! V časopisih je gradivo, ki ga bo vedno mogoče uporabiti, zato je dobro, če se številke skrbno spravlja. Cicibana in Pionirja pa kaže celo vezati, saj bi bila to marsikje osnova za domačo knjiž-
nico. Imajo tudi hrvatske časopise, za srbohrvaščino. Tudi pri njih nastopa problem stripovskega tiska.
HUDINJA PRI CELJU:	Na
osnovni šoli Narodni heroj Franjo Vrunč na Hudinji pri Celju je bilo vse živo. Pripravljali so se za bralno značko Karla D. Kajuha in nestrpno pričakovali goste, ki so jih poznali samo iz knjig.
Otroci so obkolili oder, stisnili so se tik desk, ki so jih ločile od njihovih ljubljencev in program se je začel.
Na drugi osnovni šoli so imeli pripravljeno konferenco o vplivu periodičnega tiska. Vsi so menili, da je treba intenzivno vključiti periodični tisk v pouk. Na šoli ni otroka, ki ne bi imel vsaj enega teh listov.
Ali list ustreza starostni stopnji učencev?
Vsi se več ali manj strinjajo, le včasih so zgodbe predolge, pravijo. Kdaj vključujejo sestavke v učno snov? Za razvedrilo. Všeč so jim basni, kratki sestavki z vzgojno vsebino, kar s pridom uporabijo pri pouku, slikanice in križanke.
Predvsem si žele šolniki usklajenosti z učnim programom. Vse njihove zahteve bi se dalo povedati prav na kratko. Kaj si torej žele?
Mnogo slikanic, prigodniških sestavkov, pa sestavkov o pisateljih, za višje razrede račune, probleme in kar je s tem v zvezi, križanke, pisanje naj bo realistično, enako slike. Več iz spoznavanja družbe in narave.
Na koncu nam je tovarišica ravnateljica v nekaj stavkih strnila vse, kar si žele, da bodo lahko čim lažje uporabljali periodični tisk in kar pričakujejo od Mladinske knjige.
Dejala je, naj učitelji in šola v celoti širijo mladinski tisk, ki naj bo reden spremljevalec našega otroka. List mora z otrokom domov. Šola naj ima vezane izvode. Le tako bomo lahko uveljavili nove oblike dela in dosegli programirano delo. Pri tem komunikacijskem sistemu izobraževanja pa naj ima pionirski tisk prvo mesto, zato naj bo tudi usklajen z učnim načrtom.
Otroci si žele zabave, zato jim dajmo križanke, potopise, mnogo slik in manj besedila.
Izrečenih je bilo precej želja, da bi se v jeseni spet srečali z novim programom, ki ga za otroke pripravlja Mladinska knjiga.
MILENKO
Misel o ustanavljanju šolskih muzejev se je porodila v obdobju, ko se je začelo šolstvo po uvedbi splošne šolske obveznosti hitreje razvijati. Tudi Hrvati so odprli takšen muzej 19. avgusta 1901 v petih sobah in dveh hodnikih v prvem nadstropju zgradbe Hrvatskega učiteljskega doma v Zagrebu (Trg Maršala Tita, št. 4), kjer je še danes. Poglavitna zasluga za ustanovitev pa gre predsedniku Pedagoško-književnega zbora Antonu Čuvaju. Osnovo za danes bogato muzejsko zbirko predstavljajo eksponati razstav učil v Zagrebu in svetovne razstave v Parizu leta 1900, kjer so učila s hrvatskih šol prezentirala Ogrsko. Že 5 let potem ko so muzej odprli, so ga preuredili in ga znatno obogatili z novim gradivom. Precejšno cezuro v njegovem delovanju predstavljata obe svetovni vojni, v času med obema vojnama pa politična trenja med hrvatskim učiteljstvom, razdeljenim med Zvezo hrvatskih učiteljskih društev in Jugoslovanskim učiteljskim združenjem, sekcijo za Savsko banovino. Muzej je deloval kljub težkim pogojem pod okriljem Pedagoškega književnega zbora ves čas do leta 1953, ko ga prevzame Narodni odbor mesta Zagreba po-
dobno
nove.
kot ostale muzejske usta-
Jubilejna razstava, estetsko dognano obdelana in kronološko razporejena v treh muzejskih sobah, spremlja razvoj in delovanje ustanove od prvih let do danes. Panoji, popestreni s fotografijami zaslužnih pedagogov in sodelavcev muzeja, beležijo pomembne dogodke iz njegove zgodovine od ustanovnega statuta naprej. V steklenih vitrinah se vrstijo zelo redke in dragocene knjige iz bogate pedagoške knjižnice, kot sta Šilobodova Arithmetika hor-vatszka iz leta 1758 in Ratio edu-cationis iz leta 1777, nadalje številne medalje, plakati in katalogi razstav, ki naj z znanstveno obdelavo zbranega gradiva popularizirajo muzejska prizadevanja. Razen pedagoške knjižnice ima muzej tudi arhivsko zbirko, ki hrani rokopise znanih hrvatskih pedagogov in vzgojiteljev, uradne spise razhčnih učiteljskih društev, šolske kronike in diplome od 18. stoletja dalje ter dokumentacijsko. zbirko, ki je edini dokumentacijski center za zgodovino šolstva in pedagogike na llrvat-skem.
GVIDO STRES
Današnja mladina in družabna vzgoja
Družabna vzgoja je sestavni del vzgoje, zlasti za učence, ki končujejo osnovno šolo. Danes še ne moremo trditi, da je ta oblika dela tako razširjena, ker je vrsta drugih osnovnih in nerešenih vprašanj v naši šoli. Vendar zadnja leta prihajajo do izraza oblike, ki skušajo posodobiti in približati šolo interesom učencev. Med take oblike nedvomno spada tudi družabna vzgoja. Globoko vpli-na oblikovanje mlade oseb-
va
nosti, to pa je danes tisto področje, ki je najbolj siromašno ter prepuščeno naključju in pedagoški zavesti posameznikov. Že osnovna šola lahko vgradi vsaj kamenček v odraščajočo osebnost, na katerem bi mnogo laže gradili pozneje družabnost med našo mladino. Osnovni vzrok za ta motiv je prav gotovo splošno pomanjkanje kulture. To pa se konkretno zrcali na večini zabavnih prireditev, kjer imata gia\>no besedo alkohol in nikotin. Zlasti na področju družabne vzgoje smo dali današnji mladini občutno premalo. In ker je vsaka vzgoja proces, je tudi pridobivanje družabne kulture in navad
seme, ki ga posejemo v mladi rod z namenom, da bi ga pozneje sami negovali in usmerjali Danes pa žanjemo marsikaj, kar nismo posejali, zato ne bo odveč, če vsaj površno prikažem to dejavnost v luči današnjih razmer in pogojev. Nihče ne more očitati današnji šoli, da ne razvija dovolj svobodnih dejavnosti Neenotno vrednotenje jim samo zmanjšuje pomen. Pa pustimo ob strani te težave, ki bodo spremljale šolo tudi v prihodnje.
Skušajmo izhajati iz interesa otrok na posamezni razvojni stopnji Osmošolcem bomo izredno ustregli z organiziranjem plesnih vaj. Celotno organizacijo bodo speljali sami v okviru Zveze mladine. Mentor jih bo samo usmerjal. Dober plesni učitelj bo organiziral delo tako načrtno, da bomo prav gotovo zadovoljni vsi, ki spremljamo to dejavnost in ji skušamo pomagati Otroci se po nekaj urah resnično sprostijo. Naučijo se osnovnih plesov. Pridobijo srni-
OTVORITEV ŠOLE V PODLEHNIKU
8. avgusta 1971, ko praznujemo občinski praznik občine Ptuj, bo slavnostna otvoritev nove šole v Podlehniku. Učitelje, ki so poučevali na tej šoli, vabimo, da se udeležijo slovesnoti.
Prijavez naslovi pošljite do 15. julija 1971.
O prevozu iz Ptuja v Podlehnik vas bomo dodatno pismeno obvestili.
OSNOVNA ŠOLA PODLEHNIK
sel za ritem. Vzgojni pomen j1 veliko važnejši Uglajeno ob' našanje jim postane navada., * začetku so jim vse zahtevt smešne, pozneje pa sami uri dijo, da je lep in pravilen odnd med spoloma nepogrešljiv el? ment družabnosti Otroci sC plesnih vaj iskreno veselijo. Vs[ izgovori, da zaradi tega trp učni uspeh, so iz trte zviti b neutemeljeni
Najlepša je seveda končri prireditev, pri kateri sodelujejo tudi bližnje šole, ki so orgari zirale plesne vaje. Skromna pb znanja za tekmovalni del ^ samo dodatek k organiziranem^ veselju. Starši, ki nastopijo ko'1 gledalci, pa se na najbolj nepo Sl sreden način prepričajo o po ~~ menu plesnih vaj.
Ob koncu bi se rad zahvd tovarišu Maroltu, plesnemu ut telju, ki je storil za uspeh pip nih vaj več, kot mu je bila gova dolžnost. Večkrat je P novil misel: Današnja mladb je taka zato, ker se nihče ukvarja z njo pravočasno. D glavnem je to čista resnica
STANE ŠTEMBERG0
Pedagoški inštitut pri univerzi v Ljubljani začenja letos sedmo leto svojega obstoja in delovanja. Idejno zasnovo o njegovi naravi, strukturi ter delovnem področju je že leta 1964 izoblikoval vidni slovenski pedagog, tedanji predstojnik oddelka za pedagogiko pri filozofski fakulteti, univ. prof. dr. Stanko Gogala, kakor poroča o tem dr. Iva Šegula v uvodu k jubilejni publikaciji „Pedagoški inštitut v Ljubljani, 1965—1970“ (str. 6). Komaj leto dni kasneje je inštitut z zakonom o njegovi ustanovitvi dobil tudi svojo pravno osnovo. Tako smo Slovenci, prvič v zgodovini, prišli do svojega pedagoškega inštituta.
Zarodek njegove sedanje znanstveno-raziskovalne skupine predstavlja manjša skupina raziskovalnih delavcev, ki se je oblikovala pri starejšem zavodu LRS za proučevanje šolstva. Navzlic temu, da mu je dala temelje ter zakoličila poglavitne naloge Skupščina SRS, ki je bila tudi njegov prvi ustanovitelj, si je moral inštitut zarisovati svojo podobo sam. Boreč se z ovirami (finančnimi, kadrovskimi, prostorskimi) je že takoj začetku svojega delovanja krepko zaoral v žive probleme naše pedagoške stvarnosti. Opravljene so bile pomembne raziskovalne naloge na področju priprave predšolskih otrok na vstop v šolo, profila vzgojiteljic predšolskih otrok, učnih navad, etičnih stališč absolventov osnovne šole, podaljšanega in celodnevnega bivanja učencev ter svetovalnega dela v okviru šolske svetovalne službe.
V delu pa so naslednje raziskovalne naloge: poklicno usposabljanje vzgojiteljic predšolskih otrok, učna uspešnost in grafične reprodukcije šolskih novincev, bralni pouk in razvoj učencev, program tihega branja v osnovni šoli, minimalne učne norme za slovenski jezik in matematiko v osnovni šoli, celodnevno bivanje v šoli z vidika socialno-moralne vzgoje, obremenjenost učencev s šolskim delom, teoretična analiza virov o osipu učencev v osnovni šoli, načrtovanje dela in življenja osnovne šole, petdnevni delovni teden v osnovni šoli, idejno oblikovanje srednješolske mladine, verifikacija šolske svetovalne službe, svetovalno delo za študente fakultet in visokih šol, visokošolska didaktika, modeli permanentnega izobraževanja odraslih ter vplivi družinskega okolja na mlade delinkvente. Pri svojem delu je inštitut navezal stike s sorodnimi znanstvenimi ustanovami doma, v bratskih republikah in zunaj meja.
Ob lanskoletni vključitvi v univerzo je pedagoški inštitut prispe'1 do tiste stopnje, ki terja premik v novo kvahteto dela tako v načrtovanju vsebine kot v organizaciji raziskovalnega dela. Ker gre za dalekosežne spremembe v njegovem znanstveno-raziskovalnem delovanju, smo nekatere člane inštituta zaprosili za pojasnila. Razgovor, ki smo ga imeli z dr. Francetom Pedičkom (direktoijem) Nušo Kolarjevo (predsednico delovne skupnosti) ter Zdenkom Medvešem (predsednikom upravnega odbora) posredujemo našim bralcem v nekoliko skrajšani obliki:
KATERE POBUDE SO BILE VZROK ZA PREHOD V VIŠJO KVALITETO DELA?
Dr. F. PEDIČEK:
Lahko rečemo, da je bilo teh pobud več. Med zunanjimi bi omenili obvezo, s katero je zavezala inštitut skupščina SR Slovenije ob prenosu ustanoviteljskih pravic na univerzo. V tej zavezi je bilo namreč rečeno, da mora inštitut čimprej izoblikovati program kadrovskega in materialnega razvoja, dolgoročno usmeritev dela, ki bo upošteval odnos med aplikativnimi in fundamentalnimi raziskavami ter konkreten dolgoročni načrt znanstveno-raziskovalnega dela. Močno pa je pobujala inštitut izobraževalna skupnost SR Slovenije, ki je povezala svoj pozitiven odnos do nadaljnjega hitrejšega razvoja pedagoškega inštituta v okviru širše zasnovane akcije -sanacija pedagogike na Slovenskem.
Med notranjimi pa ne moremo mimo spoznanj kolektiva, ki se zaveda že dlje časa, da mora svoje raziskovalno delo postaviti v nek širši raziskovalno organizacijski in raziskovalno vsebinski program.
NA KATERA IZHODIŠČA OPIRA PEDAGOŠKI INŠTITUT SVOJO RAZVOJNO PROJEKCIJO?
Z. MEDVEŠ:
Le z načrtnim in doslednim znanstveno-raziskovalnim delom bo mogoče razkrivati in začrtati poti, po katerih bomo iskali rešitve našega sistema vzgoje in izobraževanja v današnjem času, ko doživlja vzgojno-izobraževalno delo krizo.
KAKŠEN STATUS BO IMEL PEDAGOŠKI INŠTITUT V PR HODNJE?
Z. MEDVEŠ:
Potreba po spremembi sedanjega statusa pedagoškega inštitut izhaja iz nujnosti, da se mora usmerjati znanstveno-raziskovali delo na področju vzgoje in izobraževanja ob našem makro načrt ki pomeni vsebinsko merilo sintetičnega zbiranja in esploradl spoznanj. To merilo nam pomeni sistem vzgoje in izobraževanja SR Sloveniji. V tej smeri bo moral združiti inštitut v prihodnoš vse sile, hkrati pa se tudi delovno povezovati s številnimi posanič niki in ustanovami Le tako bomo uskladili dosedanja prizadevati! in znanje v skupen smoter. Mnenja smo, da bi morala pripada1 vloga koordinacije raziskovanja in registracije izsledkov na pot roč ju vzgojno-izobraževalnega dela pedagoškemu inštitutu.
NA KAKŠNO RAZISKOVALNO VSEBINO VEŽETE PR HODNJI RAZVOJ INŠTITUTA ?
Dr. F. PEDICEK:
Naš načrt je izoblikovati raziskovalni makroprojekt, ki ga za zdi delovno imenujemo ,,Sistem vzgoje in izobraževanja v SR Slot1 niji“. Ta makroprojekt predstavlja temeljno raziskovalno vsebini na katero vežemo prihodnji razvoj ustanove. Naša odločitev izvil' iz dosedanjega dela, da je treba slovenski sistem vzgoje in izobt1 ževanja prečesati z nekaterimi fundamentalnimi in aplikativni' raziskavami vzdolž in počez ter mu zgraditi trden temelj na pr[ verjenih idejnih zasnovah in operacionaliziranih raziskovali1 spoznanjih. Edino ta smejo biti pobude za spreminjanja šolskri sistema, na različnih ravninah od predšolskih ustanov do visok'
šol in fakultet.	,,
(NADALJEVANJE PRIHODNJIČ)
DRAGI BRALCI!
V zvezi z vašimi pismi, da so nekateri prispevki objavljeni t-R skrajšani in z veliko zamudo, moramo povedati, da je za obo)( krivo uredništvo: Ker nam vedno primanjkuje prostora, daljše ves in članke — četudi zelo neradi — prestavljamo od številke do »	,
vilke, nazadnje jih skrajšamo.
Prosimo, pošiljajte nam kratke vesti in tudi ostali sestavki $ bodo čimbolj strnjeni.	1
VI. 1971	PROSVETNI DELAVEC	STRAN 5
C/f
to
STRAN 1
£
Naš otrok pred TV zaslonom
Večina naših gospodinjstev ima danes televizor. Izleti, večerje, odhodi staršev od doma — vse je uravnano na dnevni program televizije. Babice in dedki skupaj s svojimi vnučki -pogosto tudi s svojimi otroki -začno gledati program že ob začetku signala pa vse do ure, ko jim odpovedo fizične moči. Televizor združuje in obenem odtujuje družinske člane. Res je, da postajajo ljudje s pomočjo televizorja državljani sveta. Res je, da dobe otroci prek televizije neizmerno bogastvo raznih informacij in da njihova splošna razgledanost pogosto prav s pomočjo televizorja presega nekdanjo razgledanost staršev v njihovih otroških letih.
Res je pa tudi, da prinaša prav to nepretrgano čepenje pred televizorjem in buljenje vanj probleme, nad katerimi bi se starši in vzgojitelji morali zamisliti.
Ni moja naloga, da bi govorila o zdravstvenih nadlogah, ki jih povzročajo te razvade. Želela bi opozoriti na vzgojne probleme, ki se ob tem porajajo.
Televizija že sama po svoji sestavi omogoča, da mladi gledalec v enem dnevu sprejme takšno kopico informacij, da
nastane pri tem v njem pravcata zmeda. Da bi se temu izognil, začne - iz človeku prirojene samoobrambe - sprejemati stvari samo površinsko. Bistvo postane zanj nezanimivo. S tem pa postane tudi informiranje nesmiselno. V ospredje stopi le več ali manj privlačna in dinamična slika. Tako je storjen prvi korak k poneumljanju človeka; človek se začne odtujevali dogajanjem okrog sebe. Lahko se zgodi, da nas prav televizija - vir informacij o življenju okoli nas — namesto da bi prebudila čut odgovornosti do vsega početja, v naših naslanjačih pred televizijskimi zasloni uspava in prepusti zadovoljstvu, ki pa meji že na našo popolno odsotnost, odmaknjenost od življenja.
V tem je tudi največja nevarnost za človekov- mir in občutek varnosti. Človek je pač družabno bitje. Ker njegova potreba po uveljavljanju presega družinske okvire, je njegovo družbeno uveljavljanje pogojeno z interesom za dogajanja zunaj tega kroga. Za uspešnost usklajevanja enega in drugega sveta pa je potreben iskren in doživet odnos do vsega, kar nas ob-
(Nadaljevanj e na 3. strani)
Fflm , Jles v maskah" je izdelal mladinski kinoklub ,,Mandala‘‘ iz Kopra. Na srečanju v Kranju je dobil prvo nagrado
OSMA SILA
Ko govorimo o množični kulturi, ki vse bolj postaja ,nadomestek religijske kulture" in prerašča v ,,psevdo-religijo tuzemske rešitve, ki ji manjka obljuba o nesmrtnosti, svetosti in božanstvu, da bi se lahko dvignila do resnične religije" (Edgar Morin), ko torej upoštevamo tisto vrsto duhovne hrane, ki jo konsumira največji del današnjega • sveta, potem mislimo predvsem na televizijo, ki predstavlja v določenem smislu glavnega razpečevalca in preskrbo-valca s proizvodi, ki jih želi duh potrošniške družbe.
Množična kultura je popolnoma naklonjena televiziji kot komunikaciji in kot sredstvu za distribucijo popularne zabave. Ta medij namreč najbolj ustreza duhu in okusu poprečnega človeka, to se pravi miselnosti najbolj množičnega odjemalca komercialnih filmskih in televizijskih proizvodov. Tudi če filma in televizije ne pojmujemo kot potrošno blago, se vendarle v bistvu in povečini ravnata po zahtevah množične publike, ki pomaga, da se v kulturno industrijo (kar film in televizija sta) vtihotapljajo standardi dokaj nizkih vrednot.
V vseh deželah predstavlja program televizije nenehni poskus najti sredino med tistim, kar zahteva okus večine gledalcev, in tistim, kar zahtevajo kritiki, Takšen kompromisni repertoar ustreza odnosu večine gledalcev do malega ekrana, ustreza pa tudi odnosu do vsak-
danjega domačega razvedrila ali „časopisa za oči". V določenem smislu množično občinstvo posredno vpliva na oblikovanje televizijske programske sheme. Meni, da mora za plačano naročnino dobiti tisto, kar ji je najbolj všeč, tako kot industrija in trgovina finansirata in z reklamami posnemata tiste oddaje, ki najbolj ustrezajo okusu čim večjega avditorija. Posnema tisto, kar zahteva največje število potrošnikov, to pa pomeni, da zanemarja resne umetniške stvaritve, ki privlačijo manjše število gledalcev. Zavedajoč se, da ima tudi ta „manjšina“ pravico uživati, odločujoči ljudje pri televiziji včasih vključijo v program tudi oddaje velikih umetniških vrednot. To je pravzaprav dolžnost televizije - če naj ji prisojamo resnično kulturno vlogo - ker je samo na ta način mogoče postopoma vzgajati okus množičnega televizijskega gledalstva. Ker tega nobena televizija ne more doseči v dovoljšni meri, ne da bi pri tem izgubila množičen učinek, prevladuje mnenje, da morajo gledalci sami izbirati program. Toda takšno dejanje zahteva ne samo prefinjeno estetsko merilo in avtentično kulturo okolja, marveč tudi izjemno samodisciplino, ki naj pomaga, da bi se lahko vzdržali gledanja programa „brez prekinitev".
Množično televizijsko gledalstvo nima niti razvitega niti vzgojenega umetniškega okusa, zato ni čudno, da se televizija prilagaja željam prav tega gle-(Nadaljevanje na 4. strani)
Jutri avdiovizualne kasete
Razvoj avdiovizualnih sredstev teži za tehnično popolnostjo (kvaliteta - po možnosti barvne - slike in hi-fi - po možnosti stereofonskega zvoka), vsesplošno uporabljivostjo (enostavno ravnanje zaradi visoke stopnje avtomatiziranosti, majhnega obsega in teže, prilagodljivosti različnim sistemom) in cenenostjo (dosegljivost za družinski nakup, vsekakor pa za široko javno uporabo). Stopnja tega razvoja, prava eksplozija razširjenosti teh sredstev in njihov vpliv na domala vsa področja komuniciranja pa narekujejo, da besedo „razvoj“ zamenjamo z ustreznejšo ,,revolucija".
Revolucija te vrste je prinesla tudi na področje izobraževanja sredstva velikih možnosti -avdiovizualne kasete. Gre za konzerve žive slike in zvoka, ki obetajo postati prava zakladnica metodično obdelanih informacij. Na svetovnem tržišču vlada že prava vojna različnih sistemov avdiovizualnih kaset. Navajamo štiri izmed tistih, ki obetajo največ:
1. Eletromagnetni zapis. V bistvu je to televizijski magne-toskopski zapis. Med prvimi ga je razvil koncem Philips v t. i. VCR sistem (Video Cassette Recording). Kasete v velikosti 13 x 15 x 3,5 cm vsebujejo na 12,7 mm širokem traku za pol ure črno-belega ali barvnega programa. Cena prazne kasete je 100 DM, aparat za reproduk-
cijo prek televizijskega ekrana pa stane okrog 1000 DM za črno-belo in 1500 DM za bumno tehniko.
2.	Filmski zapis. Tudi film kot danes že klasično avdiuo-vizualno sredstvo, se še ne da zriniti iz konkurence. Za široko uporabo ga je priredil npr. Nor-mende pod nazivom „Specta-colorvision". Filmski trak je 8 mm širok, format je ,,super". Ta sistem lahko tekmuje s prvim v kvaliteti slike in ceni aparatov za reprodukcijo, ne pa s ceno filmskega traku.
Ameriška CBS je razvila pravi sistem filmskih kaset z elektronskim odčitavanjem na filmskem traku zabeležene slike, tako imenovani EVR sistem (Electronic Video Recording).
3.	Laserski zapis. Obetajoča laserska tehnika sega tudi na področje avdiovizualnih sredstev. Koncern RCA je razvil svoj sistem, kjer je nosilec slikovnih in zvočnih informacij plastični trak, s katerega za reprodukcijo odčitava laserski žarek. Ta sistem je daleč najcenejši po traku (20 DM za 1 uro programa), konkurira pa tudi s ceno aparature za reprodukcijo.
4.	Zapis na plošči. Poleg zvočnih (gramofonskih) plošč so se pred letom dni pojavile tudi,.slikovne plošče". Prvo jih je predstavilo podjetje Telefuii-ken. Na plošči iz plastične mase s premerom 30 cm je prostora za 3 milijarde signalov, kar omogoča beleženje četrturnega
programa. Poleg lahkega in preglednega skladiščenja je pri tem sistemu zlasti obetavna nizka cena: 500 do 1000 DM za ,,slikovni gramofon", ,.slikovne plošče" pa stanejo le desetinko v primerjavi z magnetoskop-skim trakom istega trajanja.
Med naštetimi štirimi sistemi nam vsi omogočajo reprodukcijo, samo prvi pa tudi snemanje slike in zvoka. Zato velja naša posebna pozornost temu sistemu, ki ga sestavljajo: televizijska snemalna kamera, magnetoskop in monitor ali televizor. Drugod ta sistem ni več nobena atraktivna novost, k nam pa šele počasi prodira in je bil -- po naših podatkih - prvič demonstrirali pri pouku letošnjega maja na specialnem oddelku pedagoške akademije v Ljubljani. Zastopniki podjetja AKAI (Japonska) so prikazali komplet VT-100, ki dela : magneta skop sidrn trakom na kasetnih kolutih.
Komplet AKAI VT-100 obsega snemalno kamero, magnetoskop, monitor in aparat za polnjenje baterij, ki omogočajo neodvisnost od električnega omrežja. Priročnost te aparature je razvidna tudi iz podatka o teži, saj tehtata snemalna kamera in magnetoskop skupaj le nekaj nad 5 kg. Z lahkoto ju nosi in ravna z njima ena sama oseba. Zamotanost oziroma preprostost ravnanja si lahko zamislimo s kombinacijo magnetofona in amaterske filmske
Splošni prodor avdiovizualnih sredstev je omogočila predhodna izpolnitev treh pogojev: ob tehnični popolnosti enostavnost uporabe in dostopne cene. Na sliki: televizijsko snemanje — doma. (Sistem Philips)
snemalne kamere, le da je televizijska snemalna kamera tega sistema popolnoma avtomatizirana. Poiščemo le izrez (pri tem nam je na voljo zoom), nastavimo ostrino in v zaželenem trenutku vklopimo magnetoskop (prek telekomande s kamere). Kamera se avtomatično prilagaja različnim svetlobnim prilikam. Z vgrajenim magnetofonom pa iz smeri slike hkrati lovi tudi zvok. Seveda je dana neposredna možnost presnemavanja TV programa. Televizijski sprejemnik rabi Uidi za reprodukcijo magnetoskopiranega (originalnega, presnetega ali kupljenega) programa, dovolj je le povezava magnetoskopa prek vtičnic za anteno. Montaža poteka hkrati s snemanjem, reprodukcija je možna takoj. Možno pa je tudi upočasnenje slike, njeno ustavljanje v izbranem trenutku, pognati pa jo je mogoče tudi nazaj. - Ob teh podatki!' nas seveda zanima še cena. Kaseta s trakom za 20-minutni program stane - preračunano v naš denar - 120 din, celotna aparatura pa približno 50.000 din.
SANDI SITAR
KINEMATOGRAFI PRIKAZUJEJO
MAŠKARADA je končno zagledala beli dan. Ocenjujemo tretjo verzijo Boštjana Hladnika. Ne vem, kaj je bilo izrezano. Vem le, da bi sama zaradi skonstmiranih situacij v besedilu in sliki izrezala marsikateri prizor, ki naj bi govoril, razlagal in nakazal rešitve v zapletenih odnosih med ljudmi. Gesla, ki rabijo psevdohumanizmu, so vedno nepotrebna. Ogabna so tudi v komercialnem filmu, kakršen naj bi film Maškarada bil. Še huje pa je, če se nekaj splošno veljavnih gesel prikrade tudi v sicer uspelo vizualno plat filma. Potem je film res pravi spaček.	mb
SILVIJA IN LJUBEZEN je komercialni naslov za film, kije nastal v anglo-italijanski koprodukciji. Originalni naslov filma je Čudež življenja (rojstva). Namenjen je spolni vzgoji. Temu pa sploh ne služi. Njegova osnovna napaka je igračkanje na ravni polresnic, ki so posledica'hialomeščanskega odnosa do življenja. Kot takšen sploh ni uporaben pri nas in je res čudno, da je prejel svoj kartonček za prikazovanje.
STRAN 6	_____________PROSVETNI DELAVEC_____________________________________________________St. 12 — 18. VI. 19'
TV nadaljevanka
Pojma TV nadaljevanke in TV serije pogostoma zamenjujemo; še večkrat pa se dogaja, da med terminoma pri uprabi ne opazimo tiste osnovne pomenske razlike, kiju skrivata že sami besedi.
Na prvi pogled med TV nadaljevanko in TV serijo res ni posebne razlike, toda pri podrobnejši analizi zlahka opazimo, da sta TV nadaljevanka in TV serija grajeni povsem različno in da imata tudi različen pomen. Tudi po nastanku se ločita — TV serije ne moremo imenovati tipično televizijsko zvrst, medtem ko je TV ,nadaljevanka tipično televizijska zvrst, saj se podreja zakonom svojega medija; nastala je pravzaprav na podlagi zahtev, ki jih je ameriška TV industrija zahtevala od realizatorjev programa. TV nadaljevanka je torej doma iz Amerike (nrav sedaj lahko gledamo tipičen primer TV nadaljevanke, tj. nadaljevanko ,pe-
steče Peyton“). Zato bomo značilnosti TV nadaljevanke skušali prikazati na tej znani oddaji. Prva značilnost TV nadaljevanke je to. kar pove že sama beseda, da se namreč „nada-ljuje“, da so epizode povezane ena z drugo, kot so povezana poglavja romana. Zato se njihova dramaturška intenziteta postopoma stopnjuje, vse do „konca“, ki pa ga ni, saj je ,,konec“ nekega nadaljevanja razrešitev določenega dogajanja skrit v ,,začetku“ novega nadaljevanja, ki se zopet podreja istim zakonom. Zato v TV nadaljevanki vse do resničnega konca, do zadnje epizode ne doživimo ničesar' resnično vzburljivega ali pretresljivega. Zato je povsem brez pomena, ali ima nadaljevanka le deset ali morda celo dvesto nadaljevanj. Dolžina je odvisna predvsem od sposobnosti štaba scenaristov in od utečenosti osebja, ki na industrijski način proizvaja nadaljevanja. Vedeti moramo nam-
Naš otrok pred TV zaslonom
(Nadaljevanje s 1. strani)
kroža. Površnost ni pogoj za uspešen življenjski razvoj in za občutek varnosti, ki ga le-ta prinaša s seboj. Zato tudi vidimo eno od največjih nevarnosti televizije prav v oblikovanju površnega ali celo nezainteresiranega odnosa do življenja, ki prinaša človeku negotovost, nemir in nezadovoljstvo. Temu se lahko izognemo le tedaj, če navajamo otroka od zgodnje mladosti, da gleda televizijo le takrat, kadar je na zaslonu program, ki ga zanima in mu pride do živega. Seveda je pra\’ to v nasprotju s samim medijem, ki sili ljudi v to, da pred TV zaslonom čakajo kot poslušne ovčke na tisto dobro, ki mogoče še pride. Mislim, da človek mora obvladati ta medij in se mu ne sme povsem podvreči.
Starši imajo tu najvažnejšo nalogo. Ta je predvsem v prebujanju potrebe po selekciji programa. Seveda zahteva takšno delo tudi mnogo več naporov in odrekanj. Mogoče je celo potrebno televizijo podrediti potrebam življenja (vzgoje, otrokovim potrebam, razgovorom o TV itd.), ne pa urejati življenje po diktatu televizije. Kakor si 'utrgamo čas za branje knjige našim otrokom, za sprehode in
izlete, si ga moramo tudi za televizijo. Starši se premalo zavedajo dolžnosti, ki jih imajo v zvezi s tem. Gredo celo tako daleč, da pi našajo marsikatero svojo funkcijo na organe zunaj doma. Spomnimo se samo odmeva na čudovito ekranizacijo Maupassantove povesti Igre minulega poletja. Koliko ljudi v obrambo otrok je povzdignilo svoj glas! Ni važno to, da je češka TV oddaja bila ob času, ko otroci že spijo. V oči bode, pač to, da naše delo in našo odgovornost prenašamo na pleča drugega. Bežimo od nje. Še bolj pa je to nenavadno, ker drugod po svetu, kjer poznajo cenzuro in družbeno omejevanje ogleda nekaterih filmov, starši dvigajo glasove v obrambo svojih pravic. Menijo, da jim zakon krni eno od osnovnih pravic - sodelovanje pri vsestranskem oblikovanju svojega otroka, ki se bo danes ali jutri znašel sredi življenjske vihre.
Verjetno bo potrebno še veliko časa, da bi starši postali osnovni agens pri oblikovanju televizijske kulture. Težko pa bodo postali to brez večje pomoči javnosti. In za to bi morali storiti precej več vsi, ki jim je mladi rod pri srcu.
MIRJANA BORČIČ
Sistem AKAI VT-100: monitor, magnetoskop in snemalna kamera. Vsestranska uporabnost, izreden učni pripomoček
reč, da je TV nadaljevanka v grobem sinopsisu izdelana že mnogo pred začetkom snemanja prvega nadaljevanja, realizacijo (število nadaljevanj, zaplete, vstop in izstop oseb) pa prilagajamo okusu in željam potrošnikov—gledalcev. Ker pa je tehnična dovršenost in racionalizacija snemanja dovršena, je produktivnost za naše pojme naravnost fantastična — eno nadaljevanje Peytona snemajo povprečno štiri dni, v ta čas je vključena tudi sinhronizacija in druga tehnična obdelava. Takšno snemanje omogoča predvsem izredno majhno število prizorišč (do največ deset) in hkrati snemanje na več prizoriščih. Za TV nadaljevanko je tudi značilno, da ima določeno število standardnih igralcev, od katerih jih je kakih šest do osem ,,junakov", ki postanejo idoli publike. Ostal) igralci so razporejeni po celi seriji nadaljevanj, njihova vloga je pravzaprav vloga nekakšnih ,,živih" kulis, ki dopolnjujejo in zapolnjujejo praznino, ki nujno nastane zaradi majhnega števila prizorišč.
Če poiščemo med slovenskimi oddajami TV nadaljevanko, je to prav gotovo Mirče-ta Šušmelja nadaljevanka ,Nabrežje", ki pa seveda še zdaleč ne dosega industrijsko—racionalne produkcije „Mesteca Pey-tona" in podobnih, predvsem ameriških TV nadaljevank.
TV serija je širši pojem. Sem sodijo vse tiste oddaje, ki se pod isto ,,špico", tj. pod istim naslovom pojavijo na TV zaslonu. Sem sodi vse — od dramskih in otroških iger, pa do zabavnih in poljudnih ali aktual-no-političnih oddaj. Zanje je značilen glavni element, ki se pojavlja v vseh oddajah. Pri seriji ,,Nepremagljivi" je to Eliot
Ness in njegovi detektivi, v „Malih oglasih" ideja o malih oglasih, v ..Piki Nogavički" Pika, Tomaž in Anica, v glasbeni oddaji konferansje. v poli-tično-aktualni stalni vodja ali skupina govorečih itd. Značilno za TV serijo je. da se lahko menjajo vsi igralci razen ,,junaka" (primer serija Shenandoh), vsi igralci in okolje (Mali oglasi), da se menja vsebina dogajanja z vsako epizodo (Nepremagljivi), da se menja čas (Malo misto) ali da se menja celoten koncept glede na čas in prostor (kulturne in politično-aktualne serije, filmi pod skupnim naslovom — Človek s kamero). Značilno za TV serije je, da so v primeri z nadaljevankami krajše, da se družijo v .serije", ki obsegajo od deset do petindvajset oddaj. Če serija uspe, lahko nastane nova serija, ali pa še ena, celo dve ali tri. V posameznih primerih je lahko TV serija tako dolga kot zelo dolga TV nadaljevanka. Tako je npr. pet ,,serij" serije Bonanza, od katerih ima vsaka v poprečju po dvajset oddaj.
Dejali smo, da TV serija ni tipično televizijska zvrst, vendar si je pridobila prav na televiziji svoje stalno mesto in to predvsem iz dveh razlogov. Prvič zato, ker jo je razmeroma lahko realizirati ali pa uvoziti (v nasprotju s TV nadaljevanko, ki bazira predvsem na dialogih, je TV filmska serija bolj akcijska in jo je lažje prevesti — sinhronizirati ali podnasloviti). hkrati pa TV serija uspešno zapolnjuje vse programske ,,luknje", ki mnogokrat nastanejo v programski shemi. Pa še pri gledalcih so priljubljene, posebej TV filmske serije, predvsem zaradi že omenjene preproščine in dinamičnosti.
DENIS PONIŽ
V Kranju je bilo VIL srečanje filmskih ustvarjalcev Slovenije
V okviru JPI so priredili DPM Kranj, ZKPO Kranj in Pionirski dom Ljubljana 5. in 6. junija v Kranju VII. srečanje najmlajših filmskih ustvaijalcev Slovenije.
Žirijo so sestavljali: Naško Križnar — filmski režiser, Mako Sajko — filmski režiser, Branka Jurca — mladinska pisateljica, Irena Bizjak — psihologinja, Anita Vadnal — pedagog, Neva Mužič — filmski kritik, Zdenko Medveš — pedagog, Tine Arko — kinoamater. Letošnja žirija je pregledala 29 pionirskih filmov iz 8 klubov in 13 mladinskih filmov iz 5 klubov.
Najboljši jjionirski filmi so bili: film ZOB KK Zaija iz osnovne šole Vojka Smuč iz Izole, film OBISK iz KK osnovne šole Šmartno pod Šmarno goro. Film PRIGODE FRIŽIDERJA MIHCA so narisali in posneli desetletni otroci iz KK Pionirski dom Ljubljana, nato filma VSE TEČE in NAŠ BOKS iz KK Pionirski dom Ljubljana. Film MUHA KK osnovne šole France Prešeren iz Kranja je nagradilo podjetje Viba film, film DEČEK S PALICO iz KK Šmartno pod Šmarno goro pa je nagradilo mesto Kranj, (to nagrado je dodelila kranjska žirija). Pri mladinskih filmih je dobil največ priznanj film PLES MASK KK Mandala iz Kopra, sledijo film KONSTRUKCIJE XXVII KK Pionirski dom Ljubljana, film SMRT SKK Kranj in film PROSTOR KK šole za oblikovanje iz Ljubljane.
Morda samo še to: letos se niso udeležili srečanja KK Dravograd, gimnazija Frana Miklošiča v Ljutomeru, Vrhnika, Cezanjevici pri Ljutomeru, Laško, Šmarje pri Jelšah. Filmska vzgoja je še vedno ilegalno delo, popolnoma odvisno od učitelja — entuziasta in to v času, ko dobiva otrok ogromno količino informacij prek avdiovizualnih medijev.
NUŠA DRAGČN
Marginalije o animiranem filmu
.liri Trnka si je pridobil bogate izkušnje pri lutkovnem gledališču vse od 1930. dalje. Po zadnji vojni pa je Trnka začel z animiranimi filmi, ko so ustanovili državni studio. Zelo hitro je utrl pot v svet s kakovostnimi lutkovnimi filmi, tako so se zvrstili,,Dedek in repa“ (1945), ,,Živali in razbojniki" (1946), „Cesarjev slavček" (1948), „Stare češke legende" (1953), „Švejk“ (1954 do 1955) ter vrhunsko lutkarsko animacijo „Sen kresne noči". Zadnja celovečerna filma sta bila deležna še posebnih priznanj po svetu. Ne kaže pa pozabiti, da Trnka ni le odličen režiser lutkovnih filmov, pač pa tudi imeniten teoretik lutkovne animacije. V teh študijah bi našli precej več, kot je Trnka sam potreboval, lahko bi dejali, da njegovi teoretični pogledi osvetljujejo problematiko lutkovne animacije v tako dognani in izčrpni luči, da bi prav pri njem dobili več kot kjerkoli drugje. Trnka je osvojil eno temeljnih spoznanj, da je posebnost lutkarske filmske magije v tem, kako odkriti notranji dinamizem nekega neposrednega dogajanja ter kako je sposobna kamera dodflti smisel, ki ga predmeti sami po sebi ni-
majo. S tem pa kamera v svoji funkcionalnosti oživlja, poeti-zira, asociira. Tako je mogoče lesene lutke preobraziti v „živa bitja". Jiri Trnka je tudi razglabljal o razliki med možnostmi izražanja risanega in lutkovnega filma; ugotovil je, da so se risane figure po svoji naravi primorane nenehno gibati, ne smejo se zaustaviti, zato nenehno gibanje omejuje možnosti. Tega pri lutkovnem ftlmu ni. Tudi pri igranem filmu mora igralec spoštovati zakone narave in možnosti gibanja s svojim telesom Fantazija lutkovnega filma pa sprošča možnosti prek običajnih, naravnih možnosti.
Nekateri filmi Jirija Trnke so prišli tudi do nas, žal pa ne nekaj najboljših, med njimi tudi ne ,,Sen kresne noči". Ta celovečerna mojstrovina po Shakespearovi komediji je še pred realizacijo zbudila dvom, ali je res možno v lutkovnem filmu izraziti Shakespearovo delo. Trnki, ki je že sam po sebi naklonjen poetizaciji, je ta poetična komedija prišla prav, saj je z njo ustvaril vrhunsko poetično lutkovno umetnino - ki je prepričala še zadnjega dvomljivca.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Slika iz otroškega risanega filma
TV čudež XX. stoletja
Čeprav pravimo, da je televizija ,,čudež dvajsetega stoletja", je bila odkrita že pred skoraj stoletjem in pol. Naj navedemo na začetku le nekaj zgodovinskih podatkov. Leta 1817 je švedski profesor Joen Berzelius odkril, da prevaja selen kot žveplov derivat elektriko. Leta 1873 pa je britanski tehnik -telegrafist John May ugotovil, da je selen prav tako mogoče uporabiti za prenašanje svetlobe, če ga napojimo z električno napetostjo. Leta 1884 je nemški inženir Paul Nipkow sestavil prvi televizijski sprejemnik; uporabil je vrtečo se luknjičasto ploščo (scanning disc), ki je registrirala sliko, delček za delčkom, in pri tem hkrati od-deljevala svetle površine od temnih ter jih nato prenašala na optično občutljivo cev (luč). Kot rezultat takšnega postopka so se na malem zaslonu pojavili ostri obrisi likov brez prehodnih tonov med svetlobo in temo. Šest let po eksperimentih Nipkowa sta nemška znanstvenika Julius Bister in Hans Geitel skonstruirala prvo fotoelektrično celico, ki je bila občutljiva za svetobne spremembe; sodobna televizijska kamera je zasnovana prav na tem principu. Leta 1907 sta ruski tehnik Boris Rossing in angleški inženir A. A: Campbel-Swinton hkrati — ne da bi vedela dmg za drugega
— izumila cev za kondenzacijo svetobe v televizijski kameri.
Vsa navedena odkritja pa vendarle niso sprožila praktičnega razvoja televizije kot komunikacijskega sredstva zato, ker so bila zasnovana na mehaničnem registriranju slike prek vrteče se plošče. Razvojna pot se je nadaljevala, ko so pričeli uporabljati elektronski prenos slike s pomočjo katodnih cevi, kar pomeni, da je bila končna izpopolnitev televizije odvisna od razvoja elektronike. To seje zgodilo šele v dvajsetih letih našega stoletja, ko so se poskusi s prenosom slike na daljavo preselili iz majhnih individualnih laboratorijev v raziskovalne centre velikih elektrotehničnih in radijskih družb. Od takrat naprej se tehnično izpopolnjevanje televizije nenehno nadaljuje. Priče smo resnici, daje v dveh desetletjih televizijska slika dobila barvo, razširila televizijske zaslone in da vse bolj zmanjšuje prostorno in časovno omejitev v povezovanju človeka z zunanjim svetom s tem, ko omogoča neposredno- komunikacijo med ljudmi.
VLADIMIR PETRIČ
RAZŠIRJAJTE SVOJ LIST!
OSMA SILA
(Nadaljevanje s 1. strani)
dalstva. Vsi napori, da bi se stanje spremenilo, imajo v praksi kaj malo vpliva na množico. Povprečnega gledalca celo odbijajo, pa se zategadelj tudi zatekajo h kompromisu (pojem, ki se mu pravi ustvarjalci vedno žele izogniti), ki naj bi predstavljal praktično možnost televizijskega programiranja. Nenehno prežeta s kompromisi izraža televizija podobo sveta, v katerem živimo in hkrati zapušča temu svetu svoj pečat, prilagojen duhu okolja in duhu tehnike
novega medija: če sprejmemo to neizogibnost, potem je popolnoma utemeljena misel, da bo televizija povzročila globoke psihološke in socialne spremembe v načinu življenja sodobnega človeka. Že celo naša relativno kratka televizijska izkušnja dokazuje, da ima ta komunikacijski medij vse večji in vse bolj usoden vpliv na nastajanje javnega mnenja in ha družbo nasploh; zato posvečajo televiziji izjemno pozornost na vseh straneh in iz vseh koncev.
VLADIMIR PETRIČ
podružnične Sole
ŠIBA BOŽJA
ŠOLNIK MLAD, VESEL,
ZA DELO VNET
Naj vam ga predstavim, dragi Nalci: Boris Žužek. Leta niso Nžna, razen za dekleta, lahko Pa povem, da je mlad in prija-Zen dečko in takoj pripravljen \a pogovor. Sicer pa so vsi na farski šoli prijazni, kljub pro-Nemom, ki jih tarejo.
Boris poučuje slovenščino, je Pa tudi, najbrž iz konjička, to-rel iz zavzetosti do kulture in Prosvete, predsednik občinske Zveze prosvetnih organizacij v Litiji.
Razgovorili smo se o dejav-nostih na matični šoli v Šmart-nern, na kar so me opozorili že p Ljubljani. Boris je bil v začetku skromen, potem pa se je le odprlo.
Povedal mi je, da pridno sodelujejo z Mladinskim gledalcem iz Ljubljane in da so s terri sodelovanjem začeli že leta J.967 in da je omenjeno gledališče od takrat naprej imelo 23 Predstav na desetih gostovanjih, v‘delo pa jih je okoli 8500 °trok.
..Zakaj ne bi podeželskim otrokom nudili tega, kar imajo v mestih," mi je dejal. Poprečno je vsak otrok videl tri Predstave in vedno so bili vsi srečni in zadovoljni. Priznati pa N treba, da teh predstav niso videle inkriminirane šole na Prim-skovem itd. Pri organizaciji teh Predstav jim je pred leti požgal republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti, po dOO.OOO letno, zdaj pa ne več. Ogovorov je bilo menda več! Prikrajšani pa so bili samo otro-c\ in to ob vsej naši skrbi za te ljube otročičke.
Organizirali so med prvimi v občini tekmovanje za bralno značko in pri tem dosegli po-97] mcmbne uspehe. K njim so pri-— ha j ali naši znani pisatelji in \pestiiki.
Za bralno značko tekmujejo otroci pridno in kar je predvsem važno, množično. Povedala se je tudi prodaja knjig in to predvsem zaradi bralnih
značk.
.Mirne duše lahko trdimo, da je to že zametek knjižnic na Podeželju, o čemer do sedaj še tuisliti ni bilo. “ Tako Boris.
:. Ravnatelj pa je povedal, da se Je tudi šolska knjižnica podvo-Pla iz istega razloga.
Nekajkrat so organizirali tudi Predstave lutkovnega gledališča lz Ljubljane, pa program operah arij z Bogdano Stritarjevo. Zelo radi bi imeli v prosvetni farani klavir; v šoli ga sicer l,najo, a je star. Prosvetna dvo-rana, ki je v zadružnem domu, le sicer dobra, ni pa kurjave in Platno je treba dvigati ročno. l-h>orana ima 350 sedežev, slabo Pa je to, da je malo kinopred-stav Za šolarje in še drage so, tako da je gledališče ceneje. So-
cialno šibkim učencem plača šola sama.
Prej je bila dvorana v Litiji, zdaj je v Šmartnem, to pa zato, ker je v litijski dvorani skladišče bombaža.
„Občinski svet ima za naše napore razumevanje," pravi Boris in dodaja, da imajo tudi pevske revije in da so tako ena redkih občin v Sloveniji. Na teh revijah sodelujejo vse podružnične šole.
Ravnatelj mi je povedal, da na šoli izdajajo literarni list ZVONČKI, pa sem povprašal Borisa, kako je s to stvarjo.
„Prvotno smo imeli recitacij-ski krožek, potem pa se je med nekaterimi učenci pojavila težnja, da bi sami pisali. Tako smo ustanovili literarni krožek, ki je kmalu začel izdajati svoj list. Literarni krožek organizira tudi sestanek s književniki. S tem smo začeli pred petimi leti, danes pa so naši sodelavci dosegli že lepe uspehe, saj so na tekmovanju literarnih glasil v Velenju dobili za svoje Zvončke prvo nagrado - pisalni stroj, ki so ga bili zelo veseli. Poleg tega pa so imeli doslej objavljenih sto raznih člankov po mladinskih prilogah naših časopisov. “
Toliko o šolski dejavnosti. Nisva pa se pogovarjala samo o tem. Borisa vznemirja tako kot
Vzgoja in izobraževanje
' VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE, št. 2-3, glasilo zavoda za šolstvo SR Slovenije, prinaša vrsto analitičnih razprav iz pedagoške prakse: o obsegu Osnov učnih načrtov, dejavnosti skrajšanih malih šol, pouku materinščine v osnovni šoli, podaljšanem bivanju v šoli, otrocih s psihičnimi motnjami, o sistemu izobraževanja v delovnih organizacijah ter o pripravi testov znanja.
Posebej zanimiv je tudi informativni del, iz katerega povzemamo informacijo o Visoki šoli za vede o izobraževanju v Celovcu ter o recenzijah učnih sredstev in pripomočkov pri zavodu za šolstvo.
Celovška visoka šola „Hochschule fuer Bildgungswissenschaften“ bo v Evropi nova, za sedaj še edinstvena ustanova; sofinansirala jo bo evropska organizacija OECD. Odprli jo bodo v šolskem letu 1973-74, do takrat pa se bomo lahko podrobneje seznanjali z njeno specifično organizacijo in učnimi programi. To bo tem lažje, ker nam bo ustanova geografsko blizu.
Uredništvo revije uvaja s to številko recenzije učnih sredstev in pripomočkov. Tako bomo končno dobili sproti pregled o novih učilih, odobrenih in zavrnjenih, pa tudi o tistih, ki še niso odobrena. Ker bodo ocene navedene z utemeljitvami, bodo objavljeni pregledi koristni interesentom za nabavo, t.j. šolam, hkrati tudi snovateljem novih idej in končno še trgovski mreži.
mnoge druge osip. Kaj meni o tem?
,,Razlogov za osip je več. Najvažnejšega ne bi iskal, ker so vsi enako važni. Socialna diferenciacija, zahtevnost, prenatrpanost učnega načrta. Morali bi zmanjšati število predmetov, nekatere združiti. Predvsem bi bilo treba povečati število ur pri slovenščini, pač pa skorajda ni več potrebno gospodinjstvo, saj današnje gospodinjstvo tako ali tako ni več to, kar je nekoč bilo: dandanašnja gospodinja bi morala biti prej strojnik kot pa gospodinja. Pa tudi spoznavanja družbe je preveč. “
Boris se je prejšnji dan vrnil iz Doslovič, kjer je z učenci obiskal Finžgarjevo rojstno nišo. Takšni izleti mu veliko pomenijo. Pravi, da le tako dobe otroci najožji, najintimnejši stik s pisateljem. Za to pa je potreben denar, tisti denar, ki ga danes za take stvari največkrat ni.
No, želim mu, da bi še kam peljal svoje mlade ,,slaviste", predvsem pa, da bi Z VONČKI še glasneje zvonili.
Tako je v Zasavju in njegovih hribih. Nekje bolje, drugje slabše. Lepo pa bi bilo, če bi se potrudili in bi bilo povsod ne ravno najbolje, pač pa dobro. Z malo razumevanja bi to najbrž šlo.
Ni vrag, da ne bi.
MILENKO STRAŠEK
DESETLETNICA NAŠE SKUPNOSTI
Gojence in gojenke doma tehniških šol v Ljubljani je pred nedavnim prijetno presenetila jubilejna številka domske revije Naša skupnost, ki obsega 42 strani.
To glasilo, ki izhaja že deset let, si je pridobilo v življenju doma tehniških šol — največjega internata na Slovenskem — že tradicionalno mesto. List ima nedvomno svojo posebnost: pri njem sodeluje širok krog dijakov in dijakinj, prispevki pa so zajeti iz dela in življenja dijakov vseh treh tehni-ških šol. Prizadevajo si, da bi bila Naša skupnost kar najboljši posrednik novih informacij, v njej izhajajo literarni prispevki.
V jubilejni številki glasila so našli svoje mesto tudi dogodki doma tehniških šol iz preteklih let, vsebinsko in oblikovno dognani. Tako beremo prispevek, ki govori o Darku Slavcu — dijaku — slikarju, o obisku Staneta Severja, o obisku 38 Čehov, besede priznanja ob 20-let-nici obstoja doma itn.
Našo skupnost ureja prof. Vera Domanjkova, ki je v vseh dosedanjih letih s svojim mentorstvom lepo uveljavila in spodbudila ustvarjalnost gojencev.
V. D.
Kočevje: predmetni učitelj Ivan Stanič je v drugem razredu začel poučevati tudi šah. Prepričanje namreč, da ta veliko pripomore k razvoju otrokovega logičnega mišljenja. Upa, da bo tako izboljšal pouk računstva, pa tudi drugih predmetov. Upajmo še mi. — (Foto: Franc Brus)
f	"V
OBLETNICA MATURE
Nekdanje sošolke in sošolce iz 5. a mariborskega učiteljišča. razred profesorja Nika Kontlerja, šolsko leto 1963/64, vabimo na srečanje ob obletnici mature.
Srečanje bo 26. junija 1971 v Mariboru.
Svoje naslove in 50 din akontacije pošljite do 20. junija na naslov: Breznik Marjetka, Machova 1,62000 MARIBOR.
Na svidenje!
MARJETKA, DANILA, LOJZKA
V______________________________________________J
Zagorje:
»Bratstvo športnikov«
Leta 1968. je v rudarskem šolskem centru Zagorje začelo delovati šolsko športno društvo Bratstvo, l-antje so si izbrali tak naziv zato, ker najbolj ustreza resničnemu stanju v društvu delujejo namreč učenci iz najrazličnejših predelov Slovenije in Jugoslavije.
Čeprav so bili v začetku mnogi člani šolskega kolektiva skeptiki, da se bo iz društva sploh kaj izcimilo, so fantje z delom pridnih rok in s športnimi rezultati zanikali takšne pomisleke.
Pot do uspehov ni bila lahka, ker je sprva manjkalo najosnovnejše -igrišča Iz želje po kvalitetnem športnem razvedrilu in boljših dosežkih se je rodila ideja o novem igrišču. Načrt zanj so izdelali na šolskem centru sami, zasavski premogovniki Trbovlje, pri katerih center deluje, pa so pomagali z denarjem. Kmalu po ustanovitvi društva so začeli buldožerji razrivati naravno ozemlje vegastih ravnic nad internatom, zasipati kotanje in ravnati zemljo. Potem ko so stroji opravili groba zemeljska dela, so fantje nadaljevali s prostovoljnimi akcijami -opravili so nad 4000 prostovoljnih ur. Zraslo je travnato igrišče za nogomet - velikosti 60 x 40 m, igrišča za rokomet, košarko in odbojko. Svoj ognjeni krst je doživelo nanovo zgrajeno igrišče za dan mladosti — 25. maja 1970. V goste pa smo povabili športnike RŠC Velenje.
Igrišče ima izredno lepo lego, daleč od prahu in hrupa, deloma ga senči gost smrekov gozd. Če doslej domujejo na ,.stadionu" le igrišča za športne igre, pa nameravajo v prihodnje dograditi še atletsko stezo, naprave za skok v daljino in višino.
V društvu ,.Bratstvo1' so včlanjeni nogometaši, košarkarji, igravci namiznega tenisa, odbojkarji, atleti in
šahisti; mnogi med njimi so si že pridobili vstop v razna športna moštva v Zasavju in so zelo iskani. Športniki so tudi najboljši učenci na šoli, saj je nastopanje odvisno tudi od pozitivnega učnega uspeha.
Zdaj pa še nekaj besed o športnih dosežkih v letošnjem letu. V Zagorju med šolami nimamo tekmeca v nobeni disciplini. V srednješolskem tekmovanju, ki ga organizira zavod za šolstvo SRS Ljubljana, smo letos zasedli na področnem prvenstvu Zasavja: v odbojki 2. mesto, v nogometu 2., v rokometu 4., v skoku v višino L, v teku na 1000 m 4. mesto. V zvezi s srednješolskim tekmovanjem moramo pohvaliti TVD Partizan Trbovlje, ki nas redno in pravočasno obvešča o vseh tekmovanjih, medtem ko od zagorske občinske zveze za telesno kulturo ne dobimo nobenega obvestila.
VLADO GARANTINI
MURSKA SOBOTA:
PODELITEV NAGRAD ZASLUŽNIM
PROSVETNIM DELAVCEM
Prosvetni delavci murskosoboške občine so dne 5. junija imeli svoj praznik. V kinematografski dvorani je bila proslava, ki jo je pripravil poseben odbor pod vodstvom Iva Orešnika. Navzoči so bili tudi predstavniki sindikata, republiške izobraževalne skupnosti in občinske skupščine.
Predsednica soboške občine Ivanka Koren je razdelila pri-
Sola — ogledalo družbenega okolja
(Nadaljevanje s 1. strani) je mesto, vlogo in nalogo. Sedanja gospodarska nestabilnost se zrcali tudi na znanosti, saj vemo, da daje gospodarstvo znanosti kar 70 % sredstev. Vprašanje je, kolikšno pomoč čuti gospodarstvo od znanosti. Dr. Lah pravi, da se po ukinitvi zveznega fonda pričakuje nominalno povečanje od 448,6 milijonov din v letu 1970 na 581,4 milijonov din v sedanjem letu. Usoda dogovorjenih objektov ni ogrožena. Za ostale projekte pa so možne spremembe, ki bi tudi sicer nastale brez ukinitve zveznega fonda. Za razvoj osnovnih raziskav se bo znanost sama potrudila, kolikor bo pač mogoče.
VPRAŠANJE: Kako se bo razvijalo mednarodno sodelovanje SFRJ na področju znanosti, prosvete in umetnosti?
Tov. dr. Lah pravi, da se bo razvijalo po načelu medsebojnega dogovora med državami in med republikami ter avtonomnimi pokrajinami. Verjame, da bo tako sodelovanje naporno, toda veliko bolj učinkovito kot dosedanja administrativna reševanja.
(Po Prosvetnem pregledu — Beograd)
znanja in nagrade zaslužnim prosvetnim delavcem. Nagrade so dobili:	Marija Barbarič,
upravnica dijaškega doma v Murski Soboti; Marjan Lebar, ravnatelj soboške ekonomske srednje šole; Marjeta Ros, upokojena učiteljica; Matija Slavič, učitelj iz Vučje Gomile; Vida Šparaš, vzgojiteljica v soboškem vrtcu in Miha Veršič, ravnatelj II. osnovne šole v Murski Soboti.
Slavje je poživil koncert av-strijsko-radgonskih glasbenikov, sklenila pa slavnostna večerja v hotelu Diana.
Na rob blejskemu posvetu
Kot se spomnim še iz prirodopisa v gimnaziji, imajo listne uši to Zanimivo lastnost, da se ob lepem vremenu razmnožujejo parteno-Senetsko — se pravi da mamice ne potrebujejo očka, ampak spralo svoj zarod na svet kar tako, brez moške pomoči. Prostovoljno Se torej odpovedo slastem spolnega oplajanja - in s tem seveda tudi Caru pričakovanja nepričakovanega, še ne odkritega Tisto novo in Cudežno, ki je sicer v vsakem mladiču, ki pride na svet - tisto ^predvidljivo, ki nastane iz tisočernega medsebojnega prepletanja Zetovih in materinih genov - vse tisto tu odpade. Pri mladiču, ki Pride na svet po normalni poti, človek nikoli ne ve, kaj bo imel po (x~ku in gaj po mamici, in kaj na njem bo nerazpoznavno zmešano 'z elementov obeh - partenogenetski mladič listne uši pa je prepusto kopija mamice, njena ponovitev in nadaljevanje.
Pri vsem tem se človek nehote spomni na svojega — človekovega 'Nadica. Ne sicer na njegovo rojstvo - kajti vsaj tu je za sedaj še Vedno v veljavi stara in preizkušena kranjska metoda - ampak na °’ kaj počnemo z njim potem, ko je že enkrat rojen Če se držimo Poštene stare tradicije takrat, ko gre za ustvarjanje njegovega biolo-spega organizma - se nam pa zazdi ta tradicija koj premalo „nobel", Lo začnemo oblikovati njegovega duha. Njegovega duha oblikujemo f} Ntrtirec taKo, da vlivamo v njegovo glavico z ,,nimberškim tnhtar-5	■ j1*1" razvodenelo mešanico svojih nazorov, ki jim pravimo ,,mo-
7	! fost" - ter jo trpamo s podatki, s temi odpadki stvarnosti - ki
■vj PN pravimo ,,znanje'.' Nakar zahtevamo od njega, da nam do pike bančno ponovi, kar smo mu povedali - in če mu to uspe, smo
zadovoljni. Vse se izvaja potemtakem strogo partenogenetsko: modrost in znanje, za katera gre, sta znana enkrat za vselej - treba ju je le še ,,posredovati mladim generacijam". Od listnatih uši se pri tem razlikujemo edinole po tem, da vsega tega ne delamo le ob lepem vremenu, temveč stalno, iz leta v leto.
Toda ne — saj imamo med vzgojitelji vendar tudi zagovornike svobodnega izražanja otrokove osebnosti! Res, svobodnega! Vse, česar se ta naš zlati mladenič spomni, proglašajo za ustvarjalno, vsak poseg v njegovo samovoljo pa za težko represijo njegovih „pri-rodnih teženj". In zato ni čudno, da ko ta naš mladenič udrase, napiše recimo nekaj takega kot ,,daj daj daj dajla če bi ti to dala" in pravi temu pesem. Sicer so končno vedno obstajali ljudje, ki so mislili, da se lahko primerjajo z JupitroTn, iz katerega glave je neposredno izšla Minerva - toda danes ni več Jupitra, da bi znal dati s svojo strelo nazoren poduk takim tipom. Kajti z golo logiko jih pač ne bomo nikoli prepričali, da je za nas navadne smrtnike edina pot ustvarjanja spopad z realno, materialno stvarnostjo - z besedo, s kamnom, z atomom - ne pa partenogenetsko samoizlivanje.
Iz takih in podobnih ozirov sem dal tudi svojemu referatu na posvetu naslov „Za ustvarjalno vzgojno srečanje": zavzemal sem se za vzgojo, ki ne bi bila zgolj posredovanje že vnaprej znanih resnic, niti nekakšen ,,samorazvoj" posameznika — temveč srečanje, so-učinkovanje, sodelovanje učitelja in učenca - in to srečanje naj bi bilo v resnici ustvarjalno, tako da niti učenec niti učitelj ne bi odšel z njega tak, kakršen je prišel nanj.
Posvet, m katerem smo sodelovali, pa je bil ,,srečanje" še v nekem drugem, širšem pomenu. Ne samo zato, ker se je tokrat naša pedagogika prvikrat resneje soočila z drugimi znanostmi, ki so ji sicer na oko tuje, toda brez katerih bi bila obsojena na parteno-genezo - z medicino, politologijo, ekonomijo - temveč predvsem
zato, ker je skušala obračunati z „družbo" in ,,časom" - geslo posveta je bilo vendar VZGOJA, DRUŽBA IN ČAS - v katerem živimo.
Toda s časom seveda ni mogoče obračunati enkrat za vselej - in zato mislim, da je prav, če na naš posvet ne gledamo kot na zbirko dokončnih spoznanj - temveč kot na možnost, ki odpira perspektive za prihodnost. V tem srečanju je bil namreč storjen šele prvi korak - ne pa še drugi Srečali smo se na primer z zahtevami, ki jih postavlja pedagogiki razvoj znanosti in tehnike - toda kaj je z zahte\’ami, ki naj jih pedagogika postavlja znanosti in tehniki? Če danes družba ne more biti več zadovoljna s c. kr. pedagogiko, pa tudi pedagogi ne morejo biti zadovoljni s tem, da uporablja družba svojo znanost in tehniko za to, da dan na dan bombardira našo mladino z bedastimi reklamami, s filmi, ki propagirajo, nasilje, in s tisočerimi oblikami skomercializirane seksualnosti. Tovariš Janez Svetina nas je opozoril na ,.barbarsko kulturo", v kateri živimo -in to barbarsko kulturo omogoča prav ta, toliko veličana znanost in tehnika.
Ali pa vzemimo ekonomiko. Ven in ven govorimo o ekonomskem pomenu izobraževanja, o ..investiranju v človeka" itd. - toda ali smo se kdaj vprašali o pomenu revolucije v šolstvu za ekonomiko samo? Z razvojem komunikacijskih tehnik in znanje - ta vsak dan pomembnejši proizvodni faktor - vse manj nujna,,roba" ali,,kapital", ki si ga je mogoče prilaščati - in ali ni prav tu pot do prevladovanja komercialno-potrošniške ekonomije?
Skratka: poleg miroljubnih srečanj, ki se končajo s ,,happy-endom", so nam potrebna tudi ustvarjalna trčenja, pri katerih bi se vendar enkrat kaj razbilo.
JAN MAKAROVIČ
St
PO NAŠIH ŠOLAH
ORMOŽ:
Spominska plošča profesorju Rudolfu Rakuši
Kulturna prireditev gojencev " slovenskih dijaških domov
22. maja je bila v ljubljanski operi kulturna prireditev gojencev slovenskih dijaških domov. Ob 30-letnici Osvobodilne fronte in v počastitev praznovanja dneva mladosti jo je priredila skupnost domov SRS v sodelovanju z Republiško konferenco Zveze mladine Slovenije in z občinskim svetom Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Ljubljana-Center.
Pester program, ki sta ga vodila in povezovala igralca Milena Zupančičeva in Franček Drofenik, je prikazal kulturno dejavnost slovenskih dijaških domov. Nastopili so pevski zbori: doma tehniške šole za kmetijsko stroko iz Ruš, dijaškega doma iz Nove Gorice, doma medicinskih sestr iz Ljubljane, moški oktet doma izobraževalnega centra Litostroj in ženski oktet dijaškega doma Petra Skalarja iz Tolmina. Gojenke srednje vzgojiteljske šole iz Ljubljane so izvedle baletno točko:	„Marko
skače*1. Z recitacijami so nastopili: gojenci dijaškega doma iz Murske Sobote, ki sta predstavila odlomek iz Cankarjevega Kurenta, gojenci dijaškega doma iz Novega mesta z recitalom Otona Župančiča: Domovina, kje si in gojenci dijaškega doma iz Kranja z recitalom Ivana Minattija. Posamezni gojenci so nastopili tudi s svojimi pesmimi in črticami Igrala sta orkestra doma učencev rudarskega šolskega centra v Velenju in instrumentalni kvintet doma železniških šol iz Ljubljane. Občinstvo so najbolj ogreli gojenci dijaškega doma iz Kranja s skečem: „Janez brez kvartirja**. Spored je sklenil nastop folklorne skupine.
Med posameznimi točkami je bilo govora o slovenskih dijaških domovih, njihovem namenu in delu pri obraževanju in vzgoji mladih ljudi m njihovem namenu vedno bolj perečih problemih. Izmed 60 dijaških domov v Sloveniji namreč le tretjina ustreza svojemu namenu. Drugi delajo v zelo starih stavbah, nekdanjih gradovih, samostanih in sirotišnicah, ki ne ustrezajo sodobnim pedagoškim in zdravstvenim zahtevam. Le z večjo družbeno pomočjo bodo ti domovi lahko poštah središča, kjer bo postal mlad človek soustvarjalec samoupravnega življenja ter se tako med bivanjem v dijaškem domu usposobil za naloge in dolžnosti, ki ga čakajo v življenju.
TATJANA HOJAN
Prosvetni delavci, dijaki ekonomskih šol in drugi so se v soboto, 29. maja udeležili majhne slovesnosti: v Ormožu so odkrili spominsko ploščo prof. Rudolfu Rakuši, znanstveniku, pedagogu in metodologu s področja stenografije, strojepisja in esperanta. Ploščo je odkril predsednik ormoške občinske skupščine France Novak, slovesnosti pa so se udeležili tudi: predsednik prosvetno-kultur-nega zbora republiške skupšči-
ne Miloš Poljanšek, član republiškega izvršnega sveta dr. Vladimir Bračič ter predstavniki zvez stenografov, strojepiscev in esperantistov.
Na tan dan so pripravili v Ormožu tudi dan prosvetnih delavcev, v ormoški osnovni šoli pa so razstavili učbenike, ki jih je napisal prof. Rudolf Rakuša in druge dokumente, ki govore o njegovi uspešni življenjski poti.	V. PAJEK
Šolska akademija v Celovcu
Preteklo nedeljo je bila na gimnaziji za Slovence v Celovcu vsakoletna šolska akademija, v polni veliki dvorani delavske zbornice. Dvorano so napolnili predvsem starši dijakov in dijakinj, gostje iz Slovenije, med njimi prorektor ljubljanske univerze dr. Janez Milčinski, jugoslovanski generalni konzul inž. Budihna in drugi. Akademije so se udeležili tudi predstavniki deželne vlade z bivšim glavarjem Wedeningom, prvim ravnateljem gimnazije dr. Jožkom Tischlerjem ter profesorski zbor iz Slovenije. Letošnja akademija je bila posvečena spominu pokojnega glasbenega pedagoga dr. Czigana. O njem sta govorila ravnatelj gimnazije dr. Pavle Zablatnik in predsednik Združenja staršev Mirko Kumer.
Sledile so recitacije in nastop dveh pevskih zborov, ki sta predvajala nekaj Czignovih pesmi. Dijaki so nam predstavili dela pisatelja Fr. Šaleškega Finžgarja, 'nastopili so
tudi z raznimi telovadnimi vajami, rajanjem itd. Ob koncu je zapel še združeni pevski zbor Meškovo „Pri-segam“ v priredbi dr. Czigana.
V predsobi velike dvorane so pa bila razstavljena ročna dela in risbe vseh gimnazijskih letnikov. Slovenska gimnazija je z uspelo akademijo pokazala, da je enakovredna ostalim avstrijskim gimnazijam ter uživa ves ugled svojih rojakov na Koroškem, saj šteje 423 dijakov in je dala do-sedaj že 250 maturantov.
STANKO SKOČIR
Slov. Konjice: Drugi dan prosvetnih delavcev
Mnogotere dejavnosti Ljudske tehnike so že vključene po raznih izobraževalnih zavodih in v šolah v zunajšolske dejav-tosti Številne >snovne šole in :avodi v Ljubljani ne urejajo takšnega dodatnega izobraževanja mladine, četudi so šolske delavnice primerno in sodobno opremljene. - Koliko pedagogov in dobrih dijakov ter šolarjev in študentov pa dela že dolga leta za Ljudsko Tehniko brez posebnih priznanj in nagrad!

V petek, 4. junija 1971, smo prosvetni delavci občine Slovenske Konjice praznovali svoj drugi dan prosvetnih delavcev. Zbrali smo se v dvorani kulturnega doma v Vitanju in pozdravili upokojene učitelje in goste. Žal pa se našega zborovanja ni udeležil nihče od povabljenih družbenih in političnih organizacij.
Ob tej priložnosti je Jože Kokot poročal o problemih šolstva v občini, posebno o pomanjkanju predmetnih učiteljev. Prof. dr. France Strmčnik je govoril o pedagoških problemih osnovne šole, član slovenskega izvršnega sveta dr. Vladimir Bračič pa o vlogi prosvetnih delavcev pri graditvi socialistične družbe.
Praznovanje smo nadaljevali popoldne s tekmovanjem v odbojki in ga končah z družabnim večerom. MARIJA MENIH
Jesenice: Parada mladosti
Za konec prireditev meseca mladosti je organizirala občinska konferenca ZMS Jesenice letošnjega 5. maja parado mladosti. Pri pripravah so sodelovale tudi druge družbenopolitične in strokovne organizacije ter šole, nastopili pa so: mladinci — pripadniki JLA, teritorialne obram-beTmladinci-planinci, taborniki, člani Ljudske tehnike, gasilci, učenci osnovnih šol, dijaki gimnazije, tehniških šol ter gostinske in medicinske srednje šole ter drugi.
Približno 3000 mladincev je odšlo v sprevodu na hokejsko igrišče Pod-mežaklja, kjer je mladince in okrog 5000 občanov pozdravil sekretar Zveze mladine Jugoslavije Stane Boštjančič. Po podelitvi 15 priznanj najbolj prizadevnim mladinskim organizacijam, mentorjem in mladim družbenopohtičnim delavcem so imeli kulturni in športni program. Med drugimi je nastopil tudi mladinski pevski zbor ,,Blaž Arnič" z jeseniške gimnazije, ki ga vodi prof. Janko Pribošič.
Parada mladosti, v kateri so sodelovale vse šole, je veličastno in množično prikazala delo mladincev jeseniške občine	. R. B.
Za učence - udeležence tečajev, učitelje, komandanta in komisarja podoficirske šole leta 1944 je pripravil občinski odbor ZBNOVMozirje partizansko srečanje letos 12. septembra na Gorici pri Pobrežju. Na pripravljalnem sestanku v Velenju so se srečali (na sliki): Matija ing. Pelko, Štefan Kolar, Janko Iršič, Franc Habat -in Branko Blenkuš (ta je slikal). Domenili so se, naj se javijo vsi, katerim je praznovanje namenjeno. Prijave z imenom, vrsto tečaja in datumom, kdaj so ga obiskovali, naj pošljejo na odbor za pripravo srečanja podoficirske šole IV. operativne cone pri občinskem odboru ZZB NOV Mozirje.
Ob srečanju bo kulturni spored ter odkritje spominske plošče na Petrinovi domačiji. Izdali bodo tudi spomine o delovanju partizanske podoficirske šole - to bo učencem dobrodošel pripomoček pri obravnavi zgodovine NOB.	(Fotografija in tekst: B. B.)
Slovenska Bistrica: Seminarja za modernizacijo pouka


3 5-letnica mature
Nesebično in požrtvovalno poprimejo, kjerkoli je potrebno.
Vztrajno delo z mladino na zavodu za slušno in govorno prizadeto mladino vsekakor zasluži vse priznanje: pionirji in mladinci gradijo ob neumornem vzgojitelju in pedagogu tovarišu Koširju brodarske in letalske modele in rakete ter se izpopolnjujejo v foto-krožku ob pedagogu tovarišu Ignjatoviču.	N- B.
Na sliki gojenec Zavoda za govorno in slušno prizadeto mladino pri tekmovanju
Maturanti petega letnika mariborskega učiteljišča — letnik 1936 — se bomo srečah ob 35-letnici mature.
Srečanje bo 25. junija ob 18. uri v gostilni MERDAUS-FONTANA v Mariboru.
Obvestite tudi svoje kolegice in kolege!
Na svidenje v juniju!	ODBOR
1
Impresivna šolska razstava v Polju
Temeljna izobraževalna skupnost Slovenska Bistrica je po načrtu za izpopolnjevanje pedagoških delavcev pripravila seminar o uporabi grafoskopa pri pouku in seminar o programiranem pouku in slikovni metodi začetno-b ra In o-pisalnega pouka.
Seminarja o uporabi grafoskopa seje udeležilo več kot 60 učiteljev razrednega in predmetnega pouka s področja spoznavanja narave in družbe, geografije in zgodovine. Vodil gaje svetovalec Zavoda za šolstvo SR Slovenije Tomaž Weber.
Seminar je pomemben, ker pomeni neke vrste prelomnico za uporabo tega učila v šolah bistriške občine in ker ni le enkratna muha, temveč začetek in temelj za resnično nadaljnjo rast kakovosti pouka. Udeleženci so sklenili, da bodo seminar načrtno nadaljevali vsako leto najmanj dvakrat.
Drugi seminar je bil namenjen elementarkam. Poslušale so predavanje svetovalca Zavoda za šolstvo SR Slovenije, enote Novo mesto, Martina Fujsa o programiranem pouku. Kako je mogoče vključiti načela programiranega pouka na elementarni stopnji, so udeleženke spoznale pri demonstraciji pod vodstvom elementarke Vere Kirmove. Vse so prejele strokovno gradivo, ki ga bodo do jeseni preštudirale, se takrat ponovno sestale in izmenjale izkušnje. Pripravile bodo predloge, kako bi tudi one lahko vljučile v pouk programirane sekvence. Temeljna izobraževalna skupnost bo vse utemeljene predloge moralno in materialno podprla. Ob tem dobiva delo hospitacijske šole v Slovenski Bistrici izreden pomen. N. J ■
Letošnji dan mladosti je osnovna šola Polje pri Ljubljani med drugim počastila tudi s petdnevno razstavo likovnih in tehničnih izdelkov, ki je po svojem vsebinskem konceptu in estetskem aranžmaju visoko nadkri-lila vse ostale prireditve.
Čeprav so vsi sodelujoči učitelji kot enakovredni sooblikovalci razstave izpričali polno mero zavzetega pedagoškega prizadevanja z učenci, je vendarle tehnični oddelek pokazal tako očiten vzpon v nesporno kvaliteto, da ga presenečeni obiskovalec spontano uvršča v vrh razstave.
Asortiman tehničnih razstavkov izredno nazorno prikazuje premišljeno načrtnost učnih programov, predvsem pa očiten premik od teorije k praktičnemu demonstriranju. Tako smo plastično razbrali v 5. razredu obdelavo papirja in lesa, v 6. razredu gradbeništvo in obdelavo kovin, v 7. razredu strojne elemente, gradbene stroje in turbine, v 8. razredu pa fotografsko tehniko in elektrotehniko z montažami Za nameček nas je razveselila še nadvse impresivna kolekcija brodarskih modelov modelarskega krožka, ki so jo pripravih pod vodstvom ,,duše“ tehnične vzgoje na šoli Maksa Oblaka.
Mnogi obiskovalci, med katerimi it) s ni manjkalo tehničnih strokov- dav njakov, estetov in novinarjev, so Ojj
dor in c gov deli
ižvi
zapisali v knjigo vtisov nadvse laskave ocene. Ocene so hkrati izraz zrelega vrednotenja in dovolj ostro uporabljenih meril, da jih je vredno vsaj nekaj povzeti v dokaz, kaj današnja družba pričakuje od sodobne šole.
„Razstava je prikazala veliko več od tega, kar smo starši doslej vedeli ]e0| o šolskem delu svojih otrok - do- ^ kaz, da smo jim posvečali vse pre- , majhno pozornost. - Predvsem je v izraz visoke tehnične ustvarjalnosti mO’ in nas sili k razmišljanju, ali bomo naši znali pravilno usmeriti in angažirati Otrj talente, ki jih razodeva ta razstava. Trb — razstava je zgovorna priča, da je dil tovrstna delovna vzgoja najboljše otr( sredstvo za odvračanje mladega člo- tars veka od lahkomiselnega odnosa do življenja." Itd.	^
Dodati moram, da je likovni del !So razstave s svojo vsebino intonančno had lepo poudarjal, nujnost, da estetska kov kultura tudi v prihodnosti (ki bo |(0s naklonjena človekoljubni tehniki) ,ga , ne sme zaostajati za tehnično, če
goji
nočemo, da človek postane samemu ij. -sebi - robot. JANEZ LAMPIČ ■
Ljubljana:
Med najboljšimi brodarskimi modelarji
Na uspelem dvodnevnem štirimestnem tekmovanju brodarskih modelarjev Ljubljane z motornimi čolni, jadrnicami, radijsko vodenimi brodarskimi modeli so bili tudi modelarji osnovne šole Danila Kumar in učenci osnovne šole Ljub-Ijana-Polje. Tekmovanje je organizhal mestni odbor Ljudske tehnike v počastitev 25-letnice te organizacije. Mladi modelarji so tekmovah 5. in 6. junija naježeni v Kosezah.
VASJA HERBST
samb
700 let šole v Škofji Loki
Loška šola-spada med najstarejše šole na slovenskem ozemlju. Pred njo so bile odprte šole v Kopru 1186, Izoli 1212, Piranu 1216, Mariboru 1229, Ljubljani 1262 in Škofji Loki 1271.
V	listinah ljubljanskega križevni-škega reda iz leta 1271 se omenja kqt priča Wolflinus - Scolasticus de Lak, ki je bil redovnik. Učitelj Wol-flin je poučeval dečke, ki sojih pripravljali za duhovniški poklic, branja, pisanja in računanja premičnih cerkvenih praznikov.
Župnijska šola je omenjena v 14. stoletju. Z razvojem trgovine se je pojavila tudi potreba po šoli in tako so imeli meščani odločilno besedo pri izbiri učitelja. Znano je, da so mestni očetje nastavili učitelja brez župnikovega dovoljenja.
V	16. stoletju, obdobju reformacijskega gibanja, se je vpliv nove vere širil tudi v Škofji Loki. Loški protestant je pri zaslišanju leta 1589 izjavil, da ga je z novo vero seznanil učitelj Stendler, ki je bil 11 let učitelj in da je katoličan, ki zna nemški, kranjski, latinski in italijanski.
V	17. stoletju (leta 1627) je bila ustanovljena trivialna šola. Šolsko stavbo je dal zgraditi starološki graščak Mihael Papler. Ob ustanovitvi je imela loška trivialka dva oddelka. Z leti je postala stara šolska stavba pretesna. Ločanka Marija Spoeck je leta 1826 darovala svojo hišo za šolo. Leta 1823 so loško trivialko razširili v glavno šolo in ji leta 1825 lali ime stalna glavna deška šola. To olo so obiskovali samo dečki, /zgojo deklic so od leta 1782 pre-'zele uršulinke.
Leta 1855 so šolsko stavbo preži-j dali ter preuredili v štirirazrednico.l Med učitelji, ki so najdlje poučevali] na šoli, bi omenili Blaža Navoda, ki| je poučeval 37 let, in Jožeta Kra-1 marja, ki je 54 let vzgajal loško mla-J dino.
Leta 1869 z izidom avstrijskega] osnovnošolskega zakona so glavno] šolo preimenovali v deško ljudsko] šolo. V Škofji Loki sta do leta 19321 delovali dve šoli: deška in dekliškal samostanska. Za oddaljene učence! so po odloku deželnega šolskega sve-I ta z dne 12. februarja 1893 odprli] šolo z^a hribovske otroke.
To so le informativni podatki o] 700-letnem delovanju loške šole.] Omenili bi, bibliografske sestavke o| loškem šolstvu, s tem pa tudi spod-f budili prosvetne delavce k prazno-J vanju visokega jubileja.
V posameznih obodbjih je po do-| stepnem arhivskem gradivu obdelala] loško šolstvo prof. Marija Jamer-f Legat v Loških razgledih 1968,] 1969. Ostali podatki: Novice 1888,’ 18/141, Učiteljski tovariš 1864, Sp 254, Kartoteka šolskih kronik v SŠM, Letna poročila osnovne šolev Škofji Loki 1850-1901. Poročilo i gimnazije 1953/54, Kronika - ča-f sopis za slovensko krajevno zgodo- j vino 1953, 177. dr. Franc Kos, Do-j neski k zgodovini Škofje Loke ia njenega okraja, dr. Vlado Schmidt Zgodovina šolstva in pedagogike na .. ^6 Slovenskem L, II., lil.. MHVK ROn 1862, 78, DAS. Izvestja muzejskega hlejg društva za Kranjsko I. dr. Josip Gru- hovjj den, Cerkvene razmere med Slo-venci v 15. stoletju - šolstvo stt ba^ 108.	SLAVICA PAVLIČ jetn
lo
S
Vabilo na otvoritev nove šole v Krškem
Ravnateljstvo OSNOVNE ŠOLE „JUR1J DALMATIN*1 KRŠKO prosi vse prosvetne delavce, ki so kdajkoli poučevali v Krškem in na Vidmu, da nam sporoče svoje naslove.
Vsem bomo poslali pismena vabila na otvoritev nove šole v Krškem in Spominskega parka prvim krškim borcem. Otvoritev bo predvidoma 29. avgusta 1971.
p
>io,
ston
°LbČi|
zbor.
Pred.
°rgai
Po
°sno
te!iic
Poprečno lahko vsakdo ustvarja,
Dadpoprečni pa se naenkrat »prebudijo«
Na periferiji savinjske metro-P°le, v soseski Ložnici, ima lep ?°tn z udobno urejenim atelje-Jfni akademski kipar Eduard ^alesin, profesor likovenga po-j*ka na osemletki v Žalcu. Radi jatamo učitelje, ki oblikujejo ; “k našega mladega človeka, Ptav posebno so nam pri srcu Psti, ki prikazujejo otroke bo-s peresom, bodisi s čopi-^eni ali dletom. Prav med temi lU r3 naš juk>ilant> ki je slavil v J u krogu svojih prijateljev, znancev :iin' in stanovskih tovarišev pred ne-l°v- davnim svoj 60. rojstni dan.
Obiskal sem ga na njegovem zraz ^°mu 'n sva pokramljala o tem stl0 m onem, mimogrede tudi o nje-dno Sovem šolskem in zunajšolskem da- aelu.
bne Salesin — odkod to ime?
, . Francosko je — od tam, kjer deli rV'ra r0(l0vina- Že med Napo-d0_ Jonovimi vojnami pa se je pri prer nas za stalno nastanil njegov r, je Pavni stari oče in si v naši do-iosti kovini uredil življenje. Starši smo našega jubilanta s šesterimi trati otroki so bili rudarska družina v tava. Trbovljah, kjer se je Eduard ro-la je dil dne 29. 9. 1910. Njegova oljse otroška leta so bila leta prole-Cdo tarskega otroka, tipična za mla-;l Post otrok v revirjih. Prebil se je do srednje šole v Ljubljani, kjer i del $o oblikovali njegovo likovno ično nadarjenost znani slovenski li-•tS^ t.°Vniki, kakor France Kralj, ' vn ^0s’ Bnnikar idr. Navdušili so nič' 8a za likovno umetnost, ki jo lemu P°leg šolskega dela vse živ-[PlC ljenje-^ In študij?
Pot ga je po opravljeni sred-s nješolski maturi peljala na za-1; Šjebško umetniško akademijo. . ^ krajši čas se je zaposlil v Ža-[1 ^ Žrebu, potem pa je odšel na iz-^ Popolnjevanje v Italijo. Najdlje ^ Se je zadržal v Rimu, kjer je po-3- ^ stal njegov mentor slavni jugo-i, s slovanski pesnik in diplomat Jo-< van Dučič, ki je bil takrat naš s ambasador v Rimu. Pozneje se s le vrnil v domovino, kjer pa so ^ Ni zastavile pot ovire. Zaradi s naprednih idej, za katere se je X s Nošno navduševala med °bema vojnama naša mladina, [e bil v letih 1932 do 1935 nekaj časa zaprt in brezposeln. Že
iz Trbovelj, kjer se je mnogo družil z Ludvikom Mrzelom, Miletom Klopčičem, Janezom Pereničem in drugimi revolucionarji, je nosil v sebi napredne misli, ki takratnim nosilcem režima niso bile všeč. Moral bi biti nameščen v Maribom za profesorja likovnega pouka, vendar je moral namesto v lepo obdravsko mesto v Trebinje v Hercegovino. Tam je po naključju zopet srečal svojega rimskega mentorja pesnika Jovana Dučiča, ki mu je utrl pot v trebinjsko življenje. V študiju se je izpopolnjeval, v Trebinju so ga lepo sprejeli, vživel se je v tamkajšnje razmere in ostal tam do osvoboditve. Med okupacijo so ga okupatorji tam tudi preganjali in za nekaj časa zaprli. Rešil se je zapora in se po osvoboditvi vrnil v Slovenijo, kjer je sodeloval pri obnovi opustošene Štajerske.'
Službovanje?
V	Trebinju so bili posebno med okupacijo težki časi, vendar se je docela vživel v tamkajšnje razmere ter ljudstvo in posebno mladino z vsem srcem vzljubil. Ves čas je bil povezan z 'narodnoosvobodilnim gibanjem. Po vrnitvi v ožjo domovino je nekaj časa poučeval na II. državni gimnaziji v Celju, a tudi na obrtni šoli. Potem se je preselil na osnovno šolo v Žalec, kjer si je ustvaril dom. V Žalcu poučuje že skoraj četrt stoletja likovni pouk in se je v tem lepem savinjskem mestecu popolnoma ukoreninil.
V	pritličju ima lep atelje, velik okrog 50 kv. m, z velikim oknom proti severu, v polkrogu, in s tremi okni na nasprotni strani. Od tod sega pogled skozi okno po zapuščenih hmeljiščih in počivajočih poljih lepe Savinjske doline. Tu, v tem ateljeju, dela in ustvarja. Najdem ga z modelirko v roki in belo čepico na glavi v belem plašču, ko portretira svojo 20-letno hčerko Lenčko. Tudi ona bo šla po očetovih stopinjah. Sicer pa se je specializiral za otroške glavice. Velika je zbirka teh otroških glavic -doprsnih kipov otrok znancev, prijateljev, tovarišev in drugih
naročnikov. Privatna zbirka šteje mnogo del iz marmorja in mavca. Nekatere si ogledam, ki so v njegovi lasti: čudovite glavice, polne miline, nežnosti in otroškega veselja. Čutim: tisti, ki jih je ustvarjal s svojim dletom, ljubi otroke in mora biti srečen v svojem poklicu!
prezi-Inico-i Sevali ta, ki K ra-1 > mla-
Uki o šole-)
,vke o spod taznO'
>0 do-! delala amer-1968,
1888,
,1864. spomini (mavec)
šole v
ročil°
- ča-igodo-s. Dojke i" imidt'
ike na ^demindvajsetim društvom ,lHVk r°rn Slovenije se je pretekli jskega »tiesec pridružilo na novo usta-P (,r|LI‘ ^°vNno društvo za pomoč du-1 S|<r hVn° nezadostno razvitim ose-s > ,3111 občine Litija, ki je na svo-lVL_ N1 ustanovnem sestanku zbra-^1. Predvsem starše otrok, ki Nskujejo posebno osnovno lo, prosvetne delavce in zaupnike socialne službe na , eini. Na ustanovnem občnem 0ru žal ni bilo niti enega j^dstavnika litijskih delovnih
'žanizacij.
Poročilo o delu posebne topN116 šole je prebrala ravna-Pca Regina Kraljeva. Začetek
N“
/ali
posebne osnovne šole sega v leto 1965, ko je začel pri osnovni šoli Litija delovati posebni oddelek. V štirih razredih je bilo 16 učencev, ki jih je poučevala ena učiteljica. Število je iz leta v leto naraščalo in pokazala seje potreba po samostojni posebni osnovni šoli, ki je začela z delom 5. septembra 1969. leta. V letošnjem šolskem letu ima posebna šola 54 učencev, ki jih poučuje 6 učiteljic. Kar 60% vseh otrok se v šolo vozi z vlakom ali avtobusom, zato je tem vozačem posvečena še posebna skrb, saj učiteljice ostanejo z njimi do odhoda avtobusa ali vlaka.
Skrb za slehernega otroka
WSsmSi
Komponist S. Koporc (bron)
Dela, ki jih je predstavil v javnosti?
Med njegova najpomembnejša dela sodijo restavriranje gradu Štatenberg, kjer je v dveh letih restavriral ročne figure pred portalnim vhodom; restavratorska dela v gradu Novo Celje; grafitne upodobitve na stenah raznih javnih zgradb v Savinjski dolini; nekateri nagrobniki na pokopališčih ipd. Njegovo najnovejše delo krasi steno nove telovadnice pri šoli v Žalcu. Ustvaril je tudi nekaj celih kipov prijateljev.
Motivi za delo?
Nikoli ne išče s svojim delom gmotnih koristi. Material, ki ga nabavlja, orodje, ki ga uporablja, čas, ki mu ob delu poteka — vse ogromno stane; vendar pa vse to odtehta ljubezen in veselje do dela! Umetnika sili srce, da ustvarja! Ko govori o svojem delu, o načrtih, o otrocih, ki jih jc z dletom oblikoval, o zamislih, ki jih še namerava
Med nalogami društva bo prav gotovo pospešena skrb za nove prostore šole, vključitev otrok iz oddaljenih krajev v posebno šolo, ustanovitev predšolskega oddelka za te otroke in poklicno usposabljanje otrok, ki končajo posebno osnovno šolo. V tej zvezi bi treba razmišljati tudi o oddelku za delovno usposabljanje otrok. Predlagali so tudi ustanovitev posebne komisije, ki bo skrbela za otroke oziroma odrasle, ki že delajo v poklicih. Društvo bo tako skrbelo tudi za odrasle osebe, ki so duševno nezadostno razvite.
MILOŠ DJUKIČ
uresničiti, mu zaživi obraz, oči mu zažare in povedo, kako uživa v svojem umetniškem življenju in težnjah. Nikakor še ne misli na pokoj, vendar ko bo upokojen, se bo ves predal kiparskemu delu, kajti: šola vzame človeku mnogo časa, če jo hoče opraavljati zvesto, vestno in pošteno!
Da, kako pa šolsko delo?
Šolsko delo je prijetno, a težko. V višjih razredih osemletke so učenci polni mladostne dinamike, nemira in različinih interesov. Likovni pouk ima svojo vrednost, a tudi vidike. Težnje otrok se diferencirajo in se je treba poglabljati v individualne zmožnosti posameznikov. Poprečno lahko vsakdo ustvarja, bodisi z risanjem, slikanjem, grafiko ali oblikovanjem. Nad-poprečni pa se na vsem lepem „prebudijo“ in pokažejo svojo nadarjenost. Tu je treba učitelju prisluhniti, poglobiti se v mlado osebnost in predvideti metode za nadaljnje usmerjanje. Mnogi nadarjeni so se usmerili v šolo za oblikovanje, potem ko so tu dobili prve pobude za likovno ustvarjanje. In mnogi so tudi na akademiji likovnih umetnosti. Pedagoško delo je zelo odgovorno.
In razstave?
Svoje razstave sicer ni priredil, razstavljal pa je že leta 1938 na kulturnem tednu v Celju v družbi znanih umetnikov s Tratnikom, Klemenčičem, Modicem idr., pozneje pri društvu likovnih umetnikov v Ljubljani, Mariboru, Celju, nekolikokrat pa tudi v Žalcu. Sicer pa je kiparske izdelke množično težje razstavljati kot slikarska platna. Zanimive pa so bile šolske razstave učencev.
V lepem Žalcu torej živi in ustvarja, uči in vzgaja naš tovariš Eduard Salesin. Za 60-let-nico bogatega življenja mu želimo še mnogo pedagoških in umetniških uspehov!
ALBIN PODJAVORŠEK
Slovenski vojaški jezik
Prišel je čas, ko vse lahko izrazimo ali opišemo v slovenskem jeziku, torej tudi najsodobnejšo vojaško tehniko, povelja in teorijo o vojskovanju. Sedaj, ko želimo slovenski jezik uveljaviti na vsakem koraku, poudariti njegovo enakopravnost in lepoto, moramo poseči tu.di na tisto področje, kjer smo bili doslej šibki in nepoznani. Slovenski narod je v svoji zgodovini večkrat prijel za orožje in torej ne drži trditev, da nimamo vojaških izkušenj. Zavedati se moramo, da noben svetovni jezik ni popolnoma čist, kar zadeva vojaške izraze, ker sc je v vseh vojnah „nalezel“ tujk, popačenk in udomačenih besed sumljivega izvora. Pri nas veljajo še vedno izrazi iz srbohrvatskega jezika kot edini strokovni vojaški termini, čeprav marsikdo morda ne ve, da je prav v srbohrvatskem vojaškem jeziku vse-polno turcizmov, kot npr. čaura, gajtan, fišeklije, doboš, čivija, kun-dak, karaula in drugi, ki izvirajo seveda iz dolgoletne turške okupacije. Prav tako zasledimo romanizme, ki izvirajo iz časov zavezništva v prvi svetovni vojni.
Institut za slovenski jezik, Partizanska knjiga. Društvo učiteljev obrambe in zaščite ter revija Naša obramba si prizadevajo ustvarjati dovolj obširno slovensko vojaško izrazoslovje, ki ga bomo lahko uporabljali v slovenskem jeziku.
Potreba po slovenskem vojaškem izrazoslovju je vsak dan večja in izrazitejša, zato moramo vsi, ki nam je tak jezik potreben, sodelovati s strokovnjaki in v prvi vrsti spoznati naš cnjiževni jezik, da bomo lahko prispevali svoj strokovni delež.
RUDOLF LIKAR
Razmišljanja šolnika
Razmišljam o sebi. Učitelj, to ti je bil svoje dni ugleden poklic. Danes pa menda ni več. Zato pa se nekateri tako trudijo, da bi nam ugled zopet dvignili. Zelo so vneti: tuhtajo, razmišljajo, zbirajo podatke, pišejo apele in pridejo do sklepov, da skoraj polovica učiteljev nima ustrezne izobrazbe. Čudno!
Skoraj dvajset let po končani drugi svetovni vojni je ta izobrazba ustrezala. Zdaj pa naenkrat nič več. Bo kdo rekel: Kaj bi črno gledali! Pred nami je 1972. leto in takrat bo menda dovolj učiteljev z ustrezno izobrazbo. V nerazviti občini so menda tudi nerazviti učitelji, saj je nekje celo 75 % osipa v osnovni šoli. Ja, kaj pa na srednjih, višjih in visokih šolah, ga ni? Je, toda največ so krivi oni spodaj pri tem osipu. Vsega pa je po mnenju nekaterih krivo to, da toliko ljudi dela na osnovnih šolah z neustrezno izobrazbo ali pa s pomanjkljivo izobrazbo. Ko se takole med seboj opazujemo, ugotavljamo, da se nekateri izmed nas, posebno tisti s pomanjkljivo izobrazbo, preveč ženejo in včasih delajo res več, kot bi jim bilo treba — v primerjavi z onimi, ki imajo že ustrezne diplome. Tisti so lahko mirni, saj so prepričani, da ne delajo pomanjkljivo.
Kako naj sedaj učitelj nadoknadi, izpopolni svojo izobrazbo? Najbolje bi bilo za učiteljstvo uvesti neke vrste celibat ali kaj podobnega. Tako
ne bi več zapravljali časa s svojimi družinami, pač pa bi se v celoti posvetili študiju, šolskemu delu, spremljanju družbenih aktualnosti, zunaj šolskim dejavnostim in morda še čemu.
Vem, da tako razmišljanje ne vodi daleč, da je neresno in pomanjkljivo. Toda kaj hočemo, smo pač v pomanjkljivi dobi doraščali. Nismo bili deležni ne predšolske vzgoje, ne predšolskega varstva. Pa se nam pozna.
Danes imamo res že nekaj predšolske vzgoje. Toda to smo ustanavljali kar takole spontano. Tu pa tam smo zaposlili vzgojno osebje s pomanjkljivo izobrazbo. Nekaterim je posebno ugajal izraz ,Jaično osebje1'. Predvidevamo, da bodo čez nekaj let imeli dovolj usposobljenih vzgojiteljic. Za sedanje „laično osebje11 pa, če si ne bo poskrbelo ustrezne izobrazbe, bo najbolje, da si čimprej poišče drugo službo. Morda bo prav, če priskočijo na pomoč v kmetijstvu. Vse kaže. da bodo tam perspektive še najboljše, seveda, če n'e bo prišlo do tega, da bi tudi tam proizvajali živila samo visoko kvalificirani delavci na visoko razvit industrijski način.
Vsestransko odkrivanje pomanjkljivosti v naši vzgoji in izobraževanju je zelo koristno, če bomo nudili našim pedagoškim delavcem še naprej vsestransko moralno pomoč in vztrajno dvigali njegov ugled, kot smo to delali doslej.
VILJEM LORBEK
NASI RAZGLEDI
O DRUGEM POSVETU SLOVENSKIH PEDAGOGOV NA BLEDU
V 11. številki „Naših razgledov11 (z dne 11. junija 1971) je med zanimivimi in tehtnimi članki iz življenja pri nas doma objavljen tudi prvi del ankete o posvetovanju slovenskih pedagogov na Bledu.
Takole piše v uvodu: „Uredništvo“ NAŠIH RAZGLEDOV pripisuje pedagoškim problemom in tako tudi posvetu velik pomen. Da bi seznanilo širši krog bralcev vsaj v obrisih s posvetom in njegovo vsebino, je po srečanju zaprosilo več udeležencev, naj čisto na kratko povzamejo poglavitne misli svojega prispevka na posvetu, bodisi vnaprej pripravljenega ali diskusijskega, hkrati pa zapišejo še kako spoznanje, ki se jim je zdelo v razpravi vredno posebne pozornosti.
Zaradi obilnega gradiva moremo tokrat objaviti samo prvi del prispevkov avtoijev, ki so se odzvali vabilu uredništva; druge bomo objavili prihodnjič.11
Prepričani smo, da je večina prosvetnih delavcev naročena na NAŠE RAZGLEDE. Tistim, ki še niso, jih priporočamo - tako zaradi sedanje objave res zgoščene vsebine celotnega posveta — dalje zaradi občasnih dobrih prispevkov s področja vzgoje in izobraževanja, kot tudi zaradi aktualnih, kvalitetnih člankov o vprašanjih politike, gospodarstva in kulture, ki vsake štirinajst dni predstavljajo nov list.
nr

naši razgledi
list za vas
•DRUŽBENA IN KULTURNA VPRAŠANJA •ESEJISTIKA -•KRITIKA •POLEMIKA
NAŠI RAZGLEDI NISO V PRODAJI POVSOD, ZATO VAM SVETUJEMO, DA JIH NAROČITE!
i
1
I
I
I
______________________________________
NAROČILNICA
NAROČAM »NASE RAZGLEDE« in prosim, da mi jih začnete takoj pošiljati na naslov:
Ime in priimek
1 Ulica in hišna št.
[ Poštna št. in kraj
J Tromeseeno naročnino (12 din) hom plačeval po i prejemu položnice.
i
[ Datum	Podpis
I Prosimo, pišite s tiskanimi črkami! Naročilnico poš-, Ijite na naslov: CGP »DELO«, naročninski oddelek i KlOOO Ljubljana. Titova 57
Izberite med novimi knjigami 1 Izberite med novimi knjigami
Dr. Bratko Kreft: »ŽIVLJENJE ZA ČLOVEKA«
Dr. Bratko Kreft je v svoji knjigi takole označil lik dr. Jožeta Potrča. - Neprizanesljivi kritik samega sebe, ki si je sproti izpraševal vest v smislu socialistične etike, pa je imel v sebi tudi globoko zasidran čut razumevanja do spodrsljajev in napak drugih, kjer je spoznal, da pomirljiva in prizanesljiva beseda kot tovariško opozorilo ne zaleže, je bil načelen in nepopustljiv, čeprav se je moral večkrat umakniti tudi v molk, kljub temu pa je ostal trdno pri svojem prepričanju. Živel in delal je za človeka, ker je zanj pomenilo biti socialist - Živeti in delati za človeka, (str. 39).
Brošura je razdeljena na enajst poglavij. V uvodu in v I. poglavju prikazuje nacionalno in socialno stanje pri nas od dobe Cankarjevega predavanja „Slovenci in Jugoslovani“ leta 1913 do oboroženega pohoda starojugoslovanske fašistične organizacije Orjuna proti rudarjem v Trbovljah maja l. 1924 ter o osnovnih ideologih, ki so oblikovali Jožeta Potrča kot dijaka: L. N. Tolstoju, utopičnih socialistih, Marksu in Engelsu. V naslednjih poglavjih orisuje v svojem znanem prečiščenem esejističnem slogu Potrčev življenjepis, težke socialne in ekonomske razmere na Ptujskem polju in v Halozah, njegova srečanja z dr. Franjem Žgečem, Potrčevo popolno predanost idejam komunizma, njegova študijska leta na univerzi v Zagrebu, ko je že l. 1924 pričelo njegovo organizirano politično delo, močan vpliv Potrčeve osebnosti na narodna heroja Jožeta Kerenčiča in Jožeta Lacka, njegovo vojno ujetništvo, Potrčevo intenzivno poglabljanje v dela V. I. Lenina in vseh tistih velikih mož domače in svetovne zgodovine, ki jim je bila ideja socialistične etike humanizma in demokracije vodilo za politične, kulturne in socialne akcije. Tako kot član najvišjih organov naše države kot sodelavec pri organizaciji Zveze narodov in Mednarodnega urada za delo v Ženevi je užival veiko spoštovanje. Dr. Jože Potrč spada med tisto delovno inteligenco naše socialistične družbe, ki je zaradi „osebne predanosti ideji in kar najbolj razvitega čuta odgovor-nosti“(str. 37) najzvesteje in najdoslednejše izvrševal Cankarjevo oporoko bo uravnaval svoje delo na samem sebi, med ljudstvom in posebno med mladino po trajno veljavnih ustvarjalnih in etičnih vzorih, ki jih prikazuje brošura in kmalu v celoti izbrana dela velikega socialističnega kulturnika in politika dr. Jožeta Potrča. Zato še posebej priporočamo nakup tega Kreftovega dela in izbranih del Jožeta Potrča za zasebne, učiteljske in javne knjižnice.
A. K.
Dr. Eman Pertl:
»NEKAJ O ŽENSKI HIGIENI«
Pri založbi Slovenski poročevalec je izšla pred leti brošura o ženski higieni, ki jo je napisal primarij kožnega oddelka mariborske splošne bolnišnice dr. Eman Pertl. Brošurica, ki je bila napisana preprosto, vendar strokovno in etično življenjsko, je bila kmalu razprodana. Zanimanje za knjigo je bilo tolikšno, da je avtor izdajo izpopolnil in jo ponovno objavil pri založbi Obzorja Maribor.
Brošura ima 35 strani. Poleg uvoda in sklepa ima šest manjših poglavij: Otroška leta in dekliška doba. Higiena odrasle ženske. Ženska in delo. Ženska in telesna vzgoja. Higiena v ženski prehodni dobi. Higiena ženske v starejših letih.
Nekaj avtorjevih misli iz te brošure naj potrdi njeno visoko zdravstveno in vzgojno vrednost:
Brez izobražene in požrtvovalne matere bi bila še tako moderna zakonodaja prazna beseda ali vsaj nerentabilno naložen
--------
RAZŠIRJAJTE SVOJ LIST!
V.
J
Na knjižnem trgu je knjiga
Michaela J. Apteija
Nova tehnologija izobraževanja
Knjiga, ilustrirana s fotografijami in diagrami ter opremljena z obširnim spiskom literature za nadaljnje poučevanje, govori o sodobnem razvoju izobraževanja, s katerim začenjamo ujemati korak tudi pri nas.
Knjigo, ki stane 15 din. lahko naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih založbe, s spodnjo naročilnico na naslov:
CANKARJEVA ZALOŽBA Kopitarjeva 2,61001 Ljubljana, p. p. 201 /IV
NAROČILNICA
fodpisanitu): ..........................................
Datum rojstva: .........................................
V: ....................'.....................v..........
Poklic:.................................................
Zaposlen(a): ...........................................
Stanujoč(u): ...........................................
Reg. štev. os. i/.k....izdane od........................
Nepreklicno naročam knjigo Michael J. Apter: NOVA TEHNOLOGIJA IZOBRAŽEVANJA, po ceni 15 din Naročeno pošljite: na dom - v službo
Datum: ..................
podpis
C
ZALOŽBA
denar. Od tod prizadevanja naše družbene ureditve, da se naša žena izobrazi in da postane v pravem pomenu besede varuh zdravja v lastni družini. (Str. 6)
Sleherni med nami pa bi moral imeti takšno zdravstveno zavest, da bi aktivno sodeloval pri javnem zdravstvu, ki ne sme in ne more biti zadeva redkih posameznikov, marveč prav vse skupnosti. (Dtto)
Higiena torej ni pomembna samo zaradi same snage ali celo pretirane natančnosti, ki meji morda že na muhavost, ampak ima tudi velik vzgojni pomen: za utrjevanje volje in značaja ter za poglobitev nravnosti. (Str. 13)
Knjižica, ki ima tudi izbran jezik z razumljivimi slovenskimi zdravstvenimi izrazi, bi morala postati obvezno berivo tudi za dekleta na vseh poklicnih, strokovnih in dopolnilnih šolali in gimnazijah v urah biologije, higiene in v mladinskih urah. Ne le dekletom in ženam, tudi mladincem in odraslim moškim bi branje te brošure pojasnilo marsikaj, predvsem pa bi zbudilo v njih spoštljive in dostojne odnose ter razumevanje najmočnejšega in najglobljega čustva vsake poštene žene - ljubezni, v. dekletah in ženah pa spoštovanje do same sebe.
A. K.
Pavle Zidar: »TUMOR«
Založba Lipa je natisnila roman Pavleta Zidaija „Tumor" kot II. del, Jilarije Magdalene". Vendar je bolje, če vzmemo „Tumor“ kot delo zase, sicer se zapletamo v hudo nevšečne pisateljeve nedoslednosti. Skupno je zanesljivo to, da Zidarjevo ploskovito (ne plastično) podajanje ohranja tudi v tem romanu svoje slogovne in kompozicijske posebnosti. Zgodba, kolikor se sploh da govoriti o zgodbi, je preprosta. Srednješolka se je zasitila malomeščanstva staršev, se čutila odtujeno, celo sovražno domu, zato je zavestni prelom s starši uravnala tako, da je odšla od doma, hoteč se osamosvojiti in izživeti svojo spolno slo. Pot jo je vodila do prijateljice, postala je direktorjeva priležnica ali niti ne, kakor pač pojmuje. Sreča se z „uživalci" mladih dam, v nepotešenosti ji tudi italijanski bogataš ne pomeni kaj več, kot materialno zagotovilo. V sovraštvu umori svojega otroka - novorojenčka in tako je na cesti. Edino (spolno) uteho ji daje nek slučajen prišlec - črnec z ameriške letalonosilke. Ob koncu spozna, da je obsojena na samoto, ob tem izzveni roman rahlo moralno, a brez trdne prepričljivosti. Svet se tudi v ..Tumorju" kaže kot negativiteta. Predvsem gre očitek Zidarjevemu površnemu oblikovanju. Osebe kar prepogosto govorijo isti jezik, inteleklualizem srednješolske mladine, kot bi ga našli ob nekaterih pasusih pri Zidarju, je poprej pisateljev domislek kot resničen odsev nekega poprečja. Ali je verjeti taki filozofiji pri 5. razredu: ,, Vsekakor sem morala skrbno prikrivati svoj ženski pojav, ki je že tedaj lovil ravnovesje med smrtjo in bivanjem. ,, Tudi generacijski problem je zgolj nakazan, ne pa izpeljan. Razmišljanja o slikarjih (Bernik, Jaki, Gatnik) so lahko le odsev pisateljevih razmišljanj, kaj malo verjetno pa je tako razmišljajoče iskanje glede na stopnjo pripisati osebam v romanu. Zidarjevo fragmentarno podajanje je brez dvoma lahko hotena slogovna možnost, vendar je ob tem toliko nedorečenosti, da se znova utrinja pomisel na pisateljevo rutiniranost - pa tudi na površnost. Mešanje s tujimi jeziki ni na ravni slanga, zato bi morali biti izrazi, povezave točne. Tropi, ki so za Zidarja tako osvežujoče pristni, sveži, zadobe tudi tu barvito vrednost, zdi se pa, da so jezikovne plasti dokaj različno uravnane. Celotno delo daje poprej vtis rutiniranega oblikovanja kot pa trdno premišljene umetnine, kar je treba obžalovati pri Zidarju, ki gotovo zmore talent za mnogo boljše dosežke. Reprodukcijo Appolonia Zvesta niso v knjigi v nobeni povezavi z romanom, gotovo pa bi dosegle bistveno drugačen učinek, če ne bi bile reproducirane v šibki črno-beli tehniki.
I. G.
Finžgar v Želimljah
Ob odkritju spominske plošče na šoli
Enaintrideset let je bilo Finžgarju, ko je, do tedaj kaplan po raznih krajih in kurat v ljubljanski prisilni delavnici, prišel 8. oktobra 1902 na svojo prvo župnijo Želimlje, v to zeleno in zatišno dolino z obdelanimi polji in gozdovi v strminah, nad katero se je oholo košati! grad Turjak. Farani so bili revni kmetje, ki so si pridobivali zaslužek s tem, da so pozimi v družinah izdelovali zobotrebce, sicer pa vozili v Ljubljano naprodaj butare in pridelke. Finžgarja zgolj Jara nc bi mogla preživljati, zato sc je tudi sam moral oprijeti kmetovanja, posebej če je pri svoji gostoljubnosti hotel sprejemati obiske. Konja je potreboval za na železniško postajo v Škofljici ali Laščah, pa tudi za svoja službena in literarna pota v Ljubljano. Sam kmečki sin, sin gorenjskega kajžarja in krojača, se je zavedal, kot je nekje zapisal, da Je nekaj zelo moralnega v zemlji in njenem obdelovanju".
Finžgar se je od vsega začetka zavedal, daje poleg duhovniške službe njegova pomembna dolžnost, da zaupanim mu ljudem pomaga do izobrazbe in napredka. V pritilični sobi župnišča so se zbirali otroci in on jih je poučeval. Sprva si je delo predstavljal lažje, kakor je c resni/1. Tako je upal najmanjše že v enem mesecu naučiti vse abecede. Nazadnje pa je ugotovil, da jih je naučitkomaj eno črko. Zato si je ..kupil metodiko in začel znova". Potem staž upraviteljem graščinskih posesti Josipom Schauto sklenila, pristojnim > »blastem dati pobudo za ustanovitev redne šole. Čez kako leto je hita že nameščena prva učiteljica Julija Kos, a je poučevala še vedno c župnišču. Jeseni 1904. leta so končno sezidali želi-meljsko šolo, ki je bila tedaj še pritlična in so jo šele kasneje dvignili. - Finžgar pa je hotel pomagati tudi odraslim, zanje je ustanovil 'izobraževalno društvo Luč. Ob nedeljah popoldne je v posebni sobi ali v naravi zbiral fante in može, prvo nedeljo jim je vselej predaval, drugo pa so se porazgovorili. Predaval jim je iz zgodovine, zemljepisa in Jlzike, vse preprosto in razumljivo ter praktično porabno. Pri predavanjih je svoje poslušalce tudi odvračal od pijančevanja, ki je imelo tudi v Želimljem nekaj privržencev, v naravi pa je z njimi telovadil in skrbel za njihovo razvedrilo.
Tretje podiočje Finžgarjeve dejavnosti v tem kraju poleg dušno-pastirskega in ljudskoizobraževalnega pa je bilo pisateljevanje. Pod Cankarjevim in Meškovim vplivom je najprej zasnoval hudo čustvene, otožne in razboljene črtice Moja duša vasuje, ki jih je 1903 prinašal Dom in svet. V isti reviji je objavljal socialni roman Iz modernega sveta.
Tedaj se je vsestransko in zavzeto pripravljal že tudi na svoje tretje in najpomembnejše delo iz tega, želimeljskega obdobja - na zgodovinski roman Pod svobodnim soncem. Za snov je pisatelja
-------------------------------------------------^
Modri čas •
Kako modri čas spreminja svoje običaje.
Ali ste se naigrala - čustva razigrana?
Odnesi, vetrc, z neslišnim korakom brezmejno hrepenenje.
Ob svoji zvezdi, bom mimo čakala, in razvrščala svoje misli
MILA VLAŠIC-GVOZDIC
pridobil Janez Evangelist Krek, češ naj upodobi davno obdobje, ko : smo bili še politično samozavestni, in opozoril na Frana Kosa j ,,Gradivo za zgodovino Slovencev". Finžgar je prebral tudi Pro- I kopija v grškem izvirniku in preučil kulturno zgodovino Bizanca. \ Med dve leti trajajočim študijem virov si je polagoma zamislil tudi j značaje svojih junakov in spletel dogajanje romana. Večkrat pa se j je tudi iz Želimljega zapeljal v Ljubljano v deželni muzej, kjer mu j, je Valter Šmid pokazal razne predmete, čelade in orožje iz tistega i časa. Ko je roman v letih 1906 in 1907 izhajal v Domu in svetu, s° I ljudje hlastno sledili ne le ljubezenski zgodbi med Iztokom t,,j j Ireno, ki jo zavirata Teodora in Azbad, do srečnega konca pa /h > pomaga Epafrodit, ampak tudi bojem med pomehkuženim, od tuje • krvi živečim in na propad obsojenim Bizancem ter preprostimi ; zdravimi, ponosnimi in svobodoljubnimi Sloveni.	■
Po petinpolletnem bivanju in delovanju v Želimljem je moral : župnik, prosvetar in pisatelj Finžgar 30. aprila 1908 kraj in ljudi zapustiti. Kakšna čustva so ga pri tem navdajala, nam pove sam >' svojih spominih: „Kakor sem gorenjske grčaste narave, me je slovo \ od Želimljega le ganilo. Šest let sem bil tam, ves čas v najlepšem j miru in slogi z ljudstvom. Radi smo se imeli. Ko so župljani zvedeli) : da se preselim, jim je bilo zares težko, meni tudi hudo. Želimlje m \ bilo kaka hrupna župnija. Vse je bilo skromno in preprosto. V& ! lepa idila, kjer sem živel svoj svet; mnogo sem lahko književno • delal, dušnopastirsko službo vestno opravljal, pomagal, da so dobil1 \ tako potrebno šolo.. . “	j;
Iz Želimljega je pisatelja življenjska usoda vodila v Soro pd j Medvodah in končno v Trnovo v Ljubljani. V Sori je še bolj zaživd j med ljudstvom in zanj, mu pomagal gospodariti in ga izobraževal \ Kot umetnik pa je še pogumneje in globlje prodrl v njegovo dušev- • nost in si povsem osvojil njegovo jedrnato in slikovito govorico. } Prav je, da se pisatelja ob stoletnici njegovega rojstva, ko so f ■ Doslovičah javnosti odprli obnovljeno in preurejeno Dolenčevo] j kajžo, spominjamo tudi v Želimljem z odkritjem njemu posvečenj š plošče na tukajšnji šoli. Naj ta plošča v šolski mladini, tukajšnjih | domačinih in mimo idočih izletnikih budi hvaležnost do pisatelju i in željo po posnemanju njegove pokončne možatosti, ljubezni do j lepe knjige in našega ljudstva.	i *
DR. JOŽA MAHNIČ ■
Alma M. Karlin: »SAMOTNO POTOVANJE«
V predmetniku srednjih šol zavzema zemljepis poseben, osrednji položaj, ki povezuje naravne in družbene vede. Še posebej veljD to za njegovo vejo-regionalni zemljepis, ki pri proučevanju in raž reševanju številnih problemov v konkretnih deželah in predelil1 (regijah) aktivno uporablja dosežke teh sosednih znanosti. Sintetični značaj regionalne geografije zahteva, da uporabljamo pri ral' lagi in pouku več sredstev kot pri nekaterih drugih, manj dinamičnih šolskih predmetih.
Živa predavateljeva beseda, predpisani učbeniki in vaje ter posnetki in uporaba geograjške čitanke še vedno ne zadoščajo, da /> učencem približali in jasneje prikazali vse tiste fizičnogeografsm procese, ki potekajo na zemljini površini in ugotovili njihov dele) pri politično gospodarskih in socialnih spremembah v svetu. Zato, moramo razen predpisanih učnih sredstev uporabljati dodatna besedi ki, ki nam jih nudijo potopisi.
Prav potopis Celjanke Alme M. Karlinove dokazuje, da potrt, bitje potopis kot literarna zvrst izredne predpriprave ter podrobne in vztrajno delo ob samem raziskovanju dežele, ki jo botrš; obiskali; tudi znanje tujih jezikov je nujno, ter poglobljene študije \ področja zemljepisa, zgodovine, etnograjije, biologije, sociologija itd. Alma Karlin je že s štiriindvajsetimi leti opravila m Society Oli Arts r Londonu izpite iz osmih jezikov ter se vztrajno pripravljali na svoje dolgo potovanje.
Jeseni, 1919. leta, se je ž nekaj dolarji, ki jih j[ zaslužila s poučevanjem jezikov, odpravila na pot, trdno prepričana. da se bo z znanjem jezikov in pisanjem člankov, ki jih il[ pošiljala več kot štiriindvajsetim nemškim in japonskim časopisom in kot prevajalka, lahko skromno preživljala. Toda zaslužek je bč tako slab, da je večidel živela ob kruhu, čaju in sadju, na ladjah se je morala stiskati r zatohlem medkrovju, ker za višji razred111 imela dovolj denarja.
Na svojem dolgem potovanju je obiskala pisateljica številne dežele in mesta: Genovo, Gibraltar, Kanarske otoke, nekatere otok1 Antilov, Panamsko ožino, nekaj Mest Peruja, Japonske, Koreje' Kitajske, Formoze, Bornea, Avstralije in N. Zelandije. Pri temi1, prišla v stik z ljudmi najrazličnejših narodnosti, barv, ras, verovati in običajev. To ni le navadna reportaža, temveč poglobljeno doio vetje zrele intelektualke, oborožene z vsem potrebnim znanjem P takšno delo. Opisi prirodnih okolij, posebno podnebij, živalskega i" rastlinskega sveta, opisi posameznih etničnih tvorb, njihovih navad in šeg ter prehrane so tako podrobni in poglobljeni, da jih ni m0c' najti v nobenem učbeniku.	!
Čeprav so se razmere v deželah, ki jih je obiskala v zadnji1 petdesetih letih, precej spremenile, je delo zelo privlačno in p°' učno, ker nam omogoča primerjavo z sedanjim stanjem in raztrd' rami r svetu.
Roman je nenavaden, živahno in napeto napisan; vsaka besed1) je na svojem mestu, tekst zanimiv, stavki jasni, jedrnati in preptd' Ijivi. Nič ni odveč, kakor bi se ravnala po navodilih velikega nobelovca St. Zweiga.
Knjiga ima 364 strani in je opremljena z geografsko karto potoval ter nekaterimi zelo uspelimi posnetki.	,
ŽELJKO KUMN
■■■ ■ ■■
I
I
rod,
tisti
Utr,
Prai
dop
h
Pol(
ur
ittia
lovr
C
ttec
dop
lave
Pa i
to
svet
Pon
skif
tudi
Pusi
kon
cer
splo
Zaci

PIONIRSKI DOM „CVETKE JERI NOVE" CELJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
-	1 učitelja za slovenski jezik
-	1 učitelja za matematiko
-	1 učitelja za angleški jezik POGOJI: predmetni učitelj.
!
— 12 učiteljev za delo v šolskih varstvenih oddelkih POGOJI: učitelj razrednega pouka, opravljen strokovni izpit, najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzg. izobražev. delu
:
— 1 vzgojiteljica — za delo v šol. varstvenih oddelkih POGOJI: vzgojiteljica, opravljen ^strokovni izpit, najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzg. izobraž. delu.
i
Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi razpisa na naslov: Pionirski dom „Cvetke Jerinove", Celje (poštni predal 45 - TIS Celje).
"•■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
■■■■■■■■■■■■■■
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
i
0 : SVET OSNOVNE ŠOLE BIČEVJE,
:
I
M :
/'] I ie i
ih S
j Ljubljana, Splitska 13 | razpisuje prosta delovna mesta:
1 učitelja tehničnega pouka - PRU S	1 učitelja matematike — fizike — PRU ali P
i	1 učitelja telesne vzgoje (moški) — PRU ali P
1 učitelja telesne vzgoje (ženska) - PRU ali P	j
1	učitelja angleškega jezika PRU ali P (za določen čas)
2	učitelja podaljšanega bivanja - razrednega - U ali PRU j 7 učiteljev podaljšanega bivanja — raz. pouka — U ali \
PRU (za določen čas)
j Kandidati naj priložijo ponudbi kratek življenjepis in doka-ul i žila o izobrazbi. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Ji ■
Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE NOVA GORICA
I
,el S
d i
. v
v0\i
m ;
Ijr: do \
:
lC\
razpisuje
na podlagi 3. odstavka 89. člena zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 9/68,14/69) delovno mesto
RAVNATELJA:
a)	osnovne šole Dobrovo
b)	osnovne šole Cepovan
POGOJI: kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelje osnovnih šol — srednja, višja ali visoka izobrazba (učiteljišče ali izobrazba drugega ustreznega visokošolskega zavoda pedagoške smeri s strokovnim izpitom), poda) 10 let pedagoške prakse
Kandidati morajo vložiti ponudbe, kolkovane s kolkom za 1 din in priložiti življenjepis, dokazila o strokovnosti in vzgojno-izobraževalni praksi, potrdilo o nekaznovanju in potrdilo, da niso v kazenskem postopku.
Rok prijave: 15 dni po objavi.
i
i
d' !
¥!
ii' i lili i
tel j
Osnovna šola ,4VAN BABlC-JAGER"
Marezige
razpisuje naslednja delovna mesta za nedoločen čas, za šolsko leto 1971/72:
—	učitelja za slovenski jezik — srbohrvatski jezik — P ali PRU
—	učitelja za matematiko — fiziko — P ali PRU
—	učitelja za tehnični pouk — likovni pouk — telesno vzgojo - P ali PRU
—	učitelja za zgodovino — zemljepis (dopolnjevanje do obveze) — P ali PRU
-Stanovanja po dogovoru.
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE SLADKI VRH, občina Maribor,
m i
i/|0
:C'
'A-
ol
'ali1
ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1	učitelja za slovenščino, PRU ali P za nedoločen čas
2	vzgojiteljici za vrtec, VZG ali U za nedoločen čas. Na voljo so samske sobe.
70 LET JOŽETA JANKOVIČA
Skromnemu, kot v bistvu in v srcu tudi je, Jožetu Jankoviču v Kostanjevici naslednje vrstice ne bodo posebno všeč. „Kaj pa je treba tega ..." bo zamahnil z roko in me ob prihodnjem srečanju v Kostanjevici ali v Novem mestu prijateljsko pokaral, a z dobroto, da mu tega ne moreš zameriti. Pa ni tako: širša dolenjska pokrajina pozna, spoštuje in ceni dolgoletnega zaslužnega kostanjeviškega učitelja, turističnega, kulturnega in povsod prizadevnega javnega delavca tovariša Jožeta Jankoviča - in je zato dvakrat prav, da mu ob jubileju stisne roko in zaželi še naprej tako plodno, bogato jesen življenja!
Pred nedavnim se je Jože Jankovič srečal s svojimi 70. leti - in s svojo drago šolsko mladino! Kje drugje kot sredi kipečega življenja, ki mu je kljub srebrnim lasem ohranilo mlado, za vse lepo in napredno vedno vneto srce, naj bi proslavil svoj jubilej! In spet se je srečal s šolarji izpod Opatove gore, iz Črneče vasi in krajev okrog Kostanjevice, ki jih to naše starodavno mestece vabi kot koklja piščeta ter združuje v čvrsto povezano krajevno skupnost. Čeprav je za njim že 46 bogatih šolskih let, je sedemdesetletnico življenja slavil spet sredi dela, sredi svojih mladih pevcev in pevk, spretnih „kozolčkarjev", ki so njegova posebna ljubezen: ročna dela, verna podoba do-
Jože Jankovič (s klobukom) v Finžgarjev! igri „Divji lovec"
mačih krajev, stoje okrog kosta-njeviške šole in še marsikje po svetu. Šola je uklenila mladega Kostanjevičana za vedno; doma iz zdrave kmečke družine, je tovariš Jankovič ohranil vse življenje najpristnejše stike z domačini, s kmeti in z delom. V zidanici nad Kostanjevico in doma, povsod tudi sam vedno zagrabi za delo, saj se nikoli ni sramoval ne kmečkega porekla, ne trdega dela od zore do mraka.
O življenju šolnika v malem mestecu, ki je skoraj vas po mentaliteti dela domačinov, pa
Svet
OSNOVNE ŠOLE FRANA ALBREHTA KAMNIK
razpisuje prosta delovna mesta za šol. 1. 1971/72
a)	za nedoločen čas:
—	učitelja za slovenski jezik, PRU ali P,
—	učitelja za razredni pouk, U, na podružnici Vranja peč, 50 % dodatka za težko delovno mesto
—	učitelja za razredni pouk, U, na podružnici Duplica
b)	za določen čas:
—	učitelja za slovenski in angleški jezik, PRU ali absolv., od 1.9. do 30. 12. 1971, polovičen delovni čas do 30. 6. 1972,
učitelja za razredni pouk, U, na podružnici Duplica, od 1.9.1971 do 31.5.1972
Rok prijave je 15 dni od dneva objave, nastop službe pa 1.9. 1971.
Komisija za volitve in imenovanja
SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA
razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja osnovne šole v Lescah POGOJ: Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še enega od naslednjih:
—	da je učitelj z desetletno prakso
—	da je predmetni učitelj z osemletno prakso ali
—	da je profesor s šestletno prakso in da se je izkazal kot dober pedagog, organizator ter družbenopolitični delavec.
Rok za prijave je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazilom o strokovnosti, vzgojnoizobraževalni praksi in potrdilo o nekaznovanju na naslov: Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Radovljica.
NAS PRAVNIK SVETUJE
A VPRAŠANJE: Večji del po-/> fodniškega dopusta bom izko-I Hstila med letnimi šolskimi počitnicami. Zanima me, če imam je Pravico tudi do rednega letnega ,kt dopusta?
Konec leta bom začela delati , je Polovičen delovni čas. Koliko aiii Ur učne obveznosti na teden ižt 'tla učiteljica s skrajšanim de-i i°vnim časom. ?	y £
ti"
Skrajšani delovni čas matere z otrokom znaša 4 ure dnevno. Pri posebnih poklicih, kot je to učiteljski, je potrebno upoštevati tudi pripravo. Po mnenju zveznega sveta za delo bi morala učiteljica učinkovito delati nekaj več kot dve uri dnevno, za pripravo in zunaj učne dejavnosti pa bi ji morali priznati nekaj več kot 90 minut dnevno.
dve leti, imate tudi pravico opravljati strokovni izpit. Učitelj mora opraviti strokovni izpit najpozneje v petih letih opravljanja vzgojno-izobraževalnega dela. Učitelj, ki v predpisanih petih letih ne opravi strokovnega izpita, ne sme več opravljati vzgojno-izobraževal-nega dela na osnovni šoli.
•dil	ODGOVOR: Delavec ima
,oč letom pravico do letnega Spusta. Tej svoji pravici se de-jjili avec ne more odreči. Prav tako
pa Pa ga tudi delovna skupnost za
' .	-	m -v.	tv. _
•rit-
ne more prikrajšati. Pro-
^etna delavka, ki je koristila cA Porodniški dopust v času šol-r/č počitnic, ima poleg tega Mi še pravico do letnega do-Pusta. Izkoristiti ga mora do ,allj Mica koledarskega leta, in si-Cer v trajanju, ki ga določa .o sPlošni akt delovne organi-A Mije.
VPRAŠANJE:	Poučujem
zgodovino v osnovni šoli. Opravila sem dodatne izpite za pridobitev pedagoške izobrazbe. Ali se lahko s tako izobrazbo prijavim k strokovnemu izpitu?
ODGOVOR: Zakon o osnovni šoli izrecno določa, da morajo učitelji opraviti strokovni izpit. Ker ste si poleg strokovne izobrazbe pridobili tudi predpisano pedagoško izobrazbo in ker poučujete na šoli že več kot
VPRAŠANJE: Učitelj, ki je že drugo leto zaposlen na naši šoli, je odšel na odsluženje vojaškega roka. Vrnil se bo sredi prihodnjega leta. Koliko dni rednega dopusta mi pripada, ko se bo zopet vrnil na delo? Statut šole in pravilnik o delovnih razmerjih ne določata glede tega ničesar.
ODGOVOR: Pravica do letnega dopusta sodi med temeljne delavčeve pravice, zato ima praviloma pravico do letnega dopusta vsak delavec, kije izpolnil
vendar mejnik v kulturnem življenju našega naroda, govori bogata, dragocena Jankovičeva knjižnica, njegova ljubezen in ponos. Dober pedagog, glasbenik po srcu in življenjski praksi, eden izmed pionirjev turističnega ustvarjanja na podeželju, zdaj že dobro desetletje nepogrešljiv vodnik skozi dragocenosti in zanimivosti kostanjevi-ških galerij in Forme vive, človek, ki je sam zasadil na stotine dreves in ki ljubi naravo tako kot knjige, pesem tako kot dobrega človeka - to je naš prizadevni Jože Jankovič! Vedno je
ostal skromen in zvest delu in nalogam, ki padajo manj hitreje, kot teko leta. Zato pa ga imajo ljudje resnično radi. Spoštujejo ga in vsak pogovor z njim je hkrati zrno novega spoznanja, da je treba na začeti poti vztrajati in ostati kljub težavam, ki' ne prizaneso nikomur.
S kozarčkom pristnega cvička mu ob 70. letu življenja prisrčno nazdravljajo od blizu in daleč vsi, ki ga poznajo. Hvaležnost dolge vrste mladih pa naj mu bo najlepše plačilo.
TONE GOŠNIK
■ :
Delovna skupnost
OSNOVNE ŠOLE NOVA VAS - BLOKE
:
razpisuje za nedoločen čas delovno mesto učitelja za matematiko in fiziko Sprejmemo tudi učitelja razrednega pouka, ki ima veselje za ta dva predmeta. Na voljo je stanovanje.
Prošnje pošljite na naslov: Razpisna komisija šole Nova vas -Bloke pri Rakeku. •
SVET OSNOVNE ŠOLE
„LUCIJANA BRATKOVlCA-BRATUŠA" RENČE občina Nova Gorica
:
:
!
i
I j
: j
! [
: j
razpisuje naslednja delovna mesta za nedoločen čas:
-	2 vzgojiteljici v novem otroškem vrtcu; končana VŠ, zagotovljeni 2 samski sobi (ali 2 učiteljici za razredni pouk s prakso za določen čas od 1. septembra 1971 do 31. avgusta 1972)
-	1 učitelja za slovenski jezik; PRU, P - stanovanje po dogovoru (ali absolvent PA za določen čas od 1. septembra 1971 do 31. avgusta 1972)
-	1 učitelja za fiziko, tehnični pouk in likovni pouk, PRU (ali absolvent PA za določen čas od 1. septembra 1971 do 31. avgusta 1972), stanovanje po dogovoru
-	1 učitelja za glasbeni pouk in zborovsko petje, PA (ali absolvent PA za določen čas od 1. septembra 1971 do 31. avgusta 1972)
-	1 učitelja za biologijo, kemijo in gospodinjstvo, PRU (ali absolvent PA za določen čas od 1. septembra 1971 do 14. decembra 19711)
Prijave sprejema svet šole 15 dni po objavi. K prijavi obvezno
priložite dokazilo o strokovnosti.
Toplo vas vabimo k sodelovanju.
:
predpisani pogoj — 11 mesecev delovne dobe. V času, ko je delavec v vojski, mu delovno razmerje ne preneha, temveč mirujejo le njegove pravice. Ker je delavec pridobil pravico do dopusta že v letu, ko je odšel na odsluženje vojaškega roka, vendar ga ni mogel izkoristiti v tekočem koledarskem letu, mu je delovna organizacija dolžna omogočiti letni dopust v letu, v katerem se bo vrnil iz vojske in to v času rednih šolskih počitnic.
Letni dopust učnega in vzgojnega osebja sme trajati največ toliko, kolikor trajajo šolske počitnice. Učitelj, ki iz objektivnih razlogov ni mogel izkoristiti letnega dopusta med šolskimi počitnicami, lahko izkoristi letni dopust med šolskim letom v trajanju, kot ga določa splošni akt delovne organizacije.
T. ŠAREC
:
SVET OSNOVNE ŠOLE TOMO BREJC KAMNIK
razpisuje prosto delovno mesto pomočnika ravnatelja
Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba pedagoške smeri ■ z najmanj desetletno pedagoško prakso in strokovnim iz- : pitom.	j
Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa.	j
: ZA PODRUŽNIČNO OSNOVNO ŠOLO ŠMARTNO V : j TUHINJU
j prosto delovno mesto
učitelja razrednega pouka	j
j Na voljo je stanovanje.
: Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Komisija za sprejem in odpust delavcev pri
ZAVODU ZA VARSTVO IN DELOVNO USPOSABLJANJE MLADINE DR. MARIJANA BORŠTNARJA V DORNAVI
objavlja po sklepu sveta zavoda naslednja delovna mesta:
—	1 medicinsko sestro z višjo strokovno izobrazbo
—	2 medicinski sestri s srednjo medicinsko šolo otroške ali splošne smeri
—	3 vzgojiteljice s srednjo vzgojiteljsko, pedagoško ali medicinsko šolo, ali končano gimnazijo.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi.
Na voljo je samska soba.

NAŠA
ŠTIRI-
DESET
LET-
NICA
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
še večja, so menjali vesti; enkrat je bilo rečeno: ,,Delali boste peti letnik,“ drugič spet: „Vi še ne, temveč naslednji, ki so v tretjem letniku.11 Nekako sredi aprila je novica udarila kot strela z jasnega: „Letos bo zadnja matura11. Nihče si ne more predstavljati, kako nas je to prizadelo in takoj smo pohiteli z delom in pripravami. V prvi polovici maja je padla kocka: V šoli in v časopisih je bilo objavljeno, da je ministrstvo za prosveto sklenilo podaljšati študij za eno leto tudi tistim učiteljiščnikom. ki bi morali junija polagati maturo. Od takrat smo hodili v šolo brez knjig in zvezkov, hodili smo samo zato, da smo končali razred. Kako pa bo naprej, nam ni mogel nihče povedati.
PRVI PETI LETNIK
Pričelo seje šolsko leto l^dO/Sl. Zopet smo bili v šolskih klopeh, čeprav bi že morali zapustiti šolo in v glavnem vsi smo morali urediti na vojaškem uradu odložitev odsluženja kadrovskega roka. V šoli je vladala nervoza. Na vprašanje, kaj bomo počeli v tem šolskem letu, je razrednik Šilih dvoumno dejal, da še ne ve. Končno so vendar izoblikovali nek načrt in tako smo v petem letniku imeli največ ur za poglobljeno učno-vzgojno,prakso ter pedagoško skupino predmetov. Dobili smo še dva nova predmeta in to osnovo filozofije ter mentalno higieno. Proučevala sta ju prof. De Marin iz Zagreba ter dr. Pirc.
Peti letnik smo vsi končali in vsi smo bili pripuščeni k diplomskemu izpitu. Toda žal, med poletnim šolanjem so umrli kar štirje tovariši. Tako nas je prišlo do konca le 42.
Po diplomi smo čakali tri leta na nastavitvene dekrete in prvo službeno mesto. Med tem časom smo prijeli za delo. ki se nam je pač ponudilo. Bili smo tista nesrečna generacija učiteljev, kije štiri leta življenja prebila v negotovosti. Podaljšan študij, triletno čakanje in kasneje najslabša mesta, vse to je v nas rodilo odpor proti družbi. Končno je banska uprava hotela ublažiti učiteljsko brezposelnost in je z lastnimi sredstvi iz tako imenovanega ..bed-nostnega fonda11 plačevala učitelje. Tako smo postali učitelji
Slika je stara 40 let na njej je letnik, ki ga opisuje sestavek
Da bi bila napetost ..banovinski reveži11, sicer stopnjo višji od občinskih, verjetno zato.
ker smo imeli diplome v žepu, toda pečat,,reveža" je ostal.
Z diplomo v žepu smo bili delavci — akordisti s poprečno 2.25 din na uro. Toda bili smo zadovoljni, da smo imeli delo, da smo nekaj zaslužili, kajti z 20 leti in še več je težko biti odvisen od težko prisluženega denarja staršev.
Sedaj poteka že štirideset let od takrat. Dvainštirideset mladih učiteljev seje takrat razkropilo. Življenjska pot jih je zanesla na vse vetrove in danes so v različnih poklicih. Nekaj jih je že umrlo, nekateri so se porazgubili, da ne vemo, kje so. Večina jih je v prosvetni službi in na vodilnih mestih, nekateri so že upokojeni.
Kakšno bo letošnje snidenje po štiridesetih letih? Ko smo se razšli, smo bili dvajsetletni mladeniči, danes ima vsak svoj življenjski roman za sabo, saj je bila doba teh štirideset let zelo razburkana m viharna.	VILKO KOLAR - DOMEN
Komisija za sprejem in odpust delavcev pri
ZAVODU ZA VARSTVO IN DELOVNO USPOSAB L J AN JE MLADINE DR. MARIJANA BORŠTNARJA V DORNAVI
razpisuje po sklepu sveta zavoda prosta delovna mesta:
a)	pomočnika ravnatelja
b)	psihologa
c)	socialnega delavca Sprejemni pogoji:
ad a) visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne ali komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj, ad b) visoka strokovna izobrazba lahko absolvent psihologije,
ad c) višja šola za socialne delavce
Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15-dneh po objavi razpisa.
:
RAVNOTEŽJE
RDEČE IN ČRNO
Večkrat smo se že zgrozili ob besedi infarkt, depresija, karci-• mu. Vse bolj pogoste besede, ki skrivajo težke obresti današnjega človeka banki modernega asa. Smo se vprašali zakaj? ar.ečkrat vzamemo posledico n . napornega, prenaglega življe-■ i kot logično dejstvo. Vzroki • > precej globlji, kot je violi vse večji poplavi ,,pločc-na naših rahitičnih ce-kjer so pešci ze skoraj mu-.1 : primerki, smo pozabili, da tiam je tehnika sicer prihranila čas. zmanjšala razdalje, 1 lap il.i delo. nas pa žal pomeh-
kužila, razvadila in vsilila nove navade, ki so nujno postale naša škodljiva, druga narava. Gre za to, da smo iz našega slovarja izbrisali pojme: narava, svež zrak, hoja, planinarjenje, telovadba, šport. Vse to beži mimo večine nas kot nepotrebni ostanek minule dobe. Večina naših priljubljenih vikendov se konča tako, da se stlačimo v pločevinaste škatle in se nekam odpeljemo. V najboljšem primeru obsedimo na prvi travi, razstavimo vse pridobitve plastike (kot etiketo našega družbenega uspeha) in spečemo kaj na ražnju. Če dodatno še neizbežno domačo
: TEHNIŠKA ŠOLA l\STROJNO STROKO
. V LJUBLJANI. AŠKERČEVA 7/il
: . *
• r ;i / p i s u j e
. VPIS V L LETNIK ZA ŠOLSKO LETO 1971/72
: V strojni in varilski odsek bo sprejetih 260 učencev ( nk)
Pogoji za sprejem so:
: 1. uspešno končana osemletna osnovna šola : 2. pozitivna ocena iz tujega jezika v spričevalu o končani osnovni šoli
starost največ 18 let 4 ustrezno zdravstveno stanje . uspešno opravljen sprejemni izpit.
Prijave za vpis (obr. 1.20 v prodaji Državne založbe) kolkujf s kolkom za 1 din ter ji priložite:
1.	spričevalo o končani osemletni osnovni šoli (original)
2.	zdravniško spričevalo, ki ne sme biti starejše od mesec; dni.
:
Prijave za vpis sprejema šola dne 19., 21., in 22. junija 1971 od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure v sobi 7/II. Aškerčeva c. 7. Po pošti poslanih prijav ne bomo upoštevali.
Učenci, ki so končali osnovno šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom, ne bodo opravljali sprejemnega izpita, ostali pa le. če bo prijavljenih več kandidatov, kot je razpisanih mest.
. Sprejemni izpit bo 25. junija 1971 iz slovenskega jezika in • matemuhke. Pričetek izpita bo ob 8. uri po navodilih, kijih lnido kandidati dobili ob vpisu.
i Kandidati zunaj Ljubljane, ki žele biti sprejeti v Dom Teh-
■	niških šol na Vidovdanski 7, vlože prošnje neposredno v
■	upravi doma.
kapljico, že mislimo, da je naša nedeljska rekreacija dopolnjena. To je vse lepo, le premalo. Našemu telesu je potrebno gibanje, da se napije kisika, našim očem pa tiha, nevsiljiva lepota narave; naši zbegani duševnosti mir in počitek.
Hoja in planinarjenje nas bo približalo naravi, vrnilo skromnost, nas približalo same sebi. Čisto drugače nam bosta teknili hrana in pijača po urici hoje in nevsiljivem, lahkotnem pogovoru, kot pa po živčni vožnji. Dobro je, da ne pozabimo na plavanje v letnem, prav tako v zimskem času. Vrnimo se k naravi vedno, kadarkoli utegnemo. Poleg nedeljskega počitka bi bilo dobro, da si tudi med tednom poiščemo kako uro časa za priljubljeno zabavo. Naj bo to šah, tarok, obisk, ribolov, slikanje ali pisanje. Važno, je. da najdemo čas zase, da se sprostimo, izključimo skrbi in vsaj par ur pozabimo, da nekaj predstavljamo ali moramo predstavljati. Postanimo to. kar smo: čisto navadni, dobri, veliki otroci. Dovol o sebi razkošje in postati nekaj ur na teden to, kar si, iz srca. bi morala biti naša dolžnost do sebe in dri-/be.
TEA
Zvonec je zazvonil. Učenci so hiteli v svoje razrede. Tudi mi smo vstopili. Sedli smo na pripravljene stolčke in čakali. Sprejele so nas radovedne otroške oči. Tovarišica je začela s poukom. Poslušali smo pogovor o kartonskih številkah. Opazili smo, da so imeli učenci pred seboj rdeče in črne kartonske številke od 0 do 10.
Na zahtevo: „Dodaj številu 25 deset enot/“ so učenci dvignili številko 3 rdeče barve in številko 5 čtne barve.
Sami so operirali, sami dodajali, sami ugotavljali desetice in enice. Z rdeče obarvano številko so označili desetice, s črno pa enice. Povečevali, zmanjševali in ugotavljali so dobljena števila. Delali so tiho, zbrano. Lička so jim rdela od razmišljanja in ponosa. Vsi so znali, le redkokateri se je zmotil.
Opazovalci smo po končani uri spoznali koristnost takega dela. Ugotovili smo, da je mogoči ta način dela s pridom uporabljati tudi pri pouku slovenskega jezika.
Tudi sama sem začela uporabljati take kartončke, saj je ta način vreden posnemanja.
TUJKA KREFT
Zahvala samopomoči
Zahvaljujem se Samopomoči prosvetnih delavcev Slovenije v Ljubljani, Gosposka ul. 3, za pomoč, ki sem jo prejela kot posmrtnino po svojem pokojnem možu profesoiju dr. inž. Črtomirju Nučiču. Čeravno sem vedela, da je bil moj pokojni mož član te dobrodelne ustanove, mi niti na misel ni prišlo, da dobim ob smrti moža denarno pomoč, in jo zato tudi nisem zahtevala. Ko je odbor ob pregledu lanskega poslovanja ugotovil, daje bil moj pokojni mož član Sapomoči in da še nisem prejela pomoči, ki jo ta sindikalna dejavnost daje svojcem ob smrti člana, mi je bila posmrtnina takoj izplačana. Zato izrekam priznanje in zahvalo tako odboru za vestno poslovanje kot članom, ki jih je privedla v Samopomoč humanost in želja pomagati družinam svojih stanovskih tovarišev, ko jih doleti najhujše.
DOLORES NUČIČ
Kinematografi prikazujejo
©
o
©
o©©
m
©0©
O OSKARJU NEKOLIKO VEČ NEOPOREČNI DRŽAVLJAN
Zadnje čase so v svetu politično in socialno angažirani filmski pamfleti zelo cenjeni in zato ni čudno, če jim poklanjajo razne nagrade. Vse se je začelo pred leti s prodorom neznanih kinematografij — kubanske, brazilske in mnogih afriških, ki so prek filmskega medija razkrile svetu resnična notranja stanja njihovih dežel, i-.ed prvimi v Evropi se je ukvarjal s to zvrstjo predvsem francoski režiser Jean-Luc Godard. Prav tako ni presenetljivo, da je posnel takšen film tudi Italijan Elio Petri, saj vsi njegovi dosedanji filmi kažejo, da ga zelo zanimajo socialni premiki in politični dogodki doma, pa tudi skrivnostna in ne do kraja razumljiva človeška psiha. Oba elementa se pojavljata tudi v njegovem zadnjem filmu Neoporečni državljan, ki je letos neoporečno dobil oskarja kot najboljši neameriški film leta.
Film deluje kritično. In prav to je tisto, kar ga približa današnjemu zavestnemu gledalcu. Po drugi strani pa je tudi manipulativno blago prav takšne družbe, ki jo film kritizira. Saj ga izrablja za sprostitev človeškega besa, stvari pa se bistveno ne spremenijo. V končni konsekvenci pa umetnost tudi ne spreobrača družbe, temveč je le njena vest.
Film je pravzaprav shematska konstrukcija, v kateri se jasno izkristalizira glavna misel. K izpovedni moči ni pripomogla le obrtna režiserjeva veščina in želja povedati resnico, temveč tudi odlična igra Florinde Bokal in zlasti Volonteja, precizno kadriranje, nekoliko spektakularna barvitost in dekor, shema-tizirani značaji, glasba, skratka — čistost filmskega izraza.
Neoporečni državljan je tudi film, ki preseneča: iz začetne navidezne ljubezenske zgodbe prerašča po obliki v psiho-kri-minalko, po miselno-kritični ostrini pa v politični film.
Vendar pa je režiser Petri kljub psihološko-filozofsko-kri-tični vsebini ušel suhoparnosti, saj je kot vsi veliki umetniki filmu dodal poetičnost in prav zato deluje sveže. Čeprav morda gledalcu način prikazovanja ne ustreza, pa mora priznati, da je film zelo dobro delo, namenjeno predvsem današnjemu kritičnemu in zavestnemu človeku.	NEVA MUŽIČ
človeka. Občuduje neodvisnos1 jugoslovanskih komunistov, od' sotnost dogmatizma in z nju11 vred tudi predsodkov, ki bi ž3" virali oblikovanje novih odnosov med ljudmi. Seveda p3 bo ta čudovita pesniška izpoved težko našla pot do onih, ki ji® je komunizem le sredstvo poli ličnega ali tudi družbenega uvf(*w (javljanja, ne. pa življenjski stil Težko ga bodo sprejeli tudi tisti, ki ocenjujejo umetnost i življenje že z vnaprej priprav Ijenimi merili. To je film za ču stveno in miselno bogate, ra/ gledane in v komunistično pfi hodnost usmerjene državljani vsega sveta.	mb
BALADA O OKRUTNEM j novi jugoslovanski film režiserj Radivoja Lole Djukiča.
To je film, ki ne prinaša niče sar novega v filmsko prodali cijo. Zgodba o osamljenosti osamljenem je realizirana ravni stereotipnega prikaze vanja, ki že v zgodbi izčrpa možnosti kakršnekoli sp® membe med vizualizacijo slik'
ODISEJA 2001, film an riškega nežiseija Stanleya Kul bricka je fantastičen. V načrti zgodbe odpira režiser novi možnosti komunikacije me| človekom in kompjuterjem >4 nove možnosti interkomunikif cije med seboj v mediju ljud skega sporočila in mediju pn nosa misli na daljavo. Ta novosl v zgodbi pa se realizira v filmtj prek avdiovizualizacije slike. T<1 se kaže v uporabi sedanjih možl nosti in iskanju novih možnosti v tehniki vizualizacije slike. Ref zultat je slika, ki nima določe
nosti prostora na zgoraj itj
spodaj, temveč časovno oddal Ijevanje in približevanje. To fenomen gibanja na način, ki ( omogoča brezzračni prostori Film je narejen za ogled, ki g| omogoča predvajanje v Kranjtj po sistemu Toddao super Pano rama 70 mm, kjer bomo kaj najbolj deležni bombardiranji avdiovizualizacije slike.
NEKATERI SO ZA VROČ| je ameriška filmska komed režiseija Billyja VVilderja.
Ponovno smo odkupili cenco za predvajanje tega filitij Ta odločitev pa ni naključfl temveč je nastala iz potrebe | dobrih komedijah, ki jih pf manjkuje.
Čeprav je film nastal p® več leti, je še. danes zelo l nimiv in nov zaradi nenehne fl ^ ■
WR - MISTERIJ ORGANIZMA je najnovejši film Dušana Makavejeva. To je njegovo najbolj poetično in angažirano delo. Pesnik — komunist nam daje svojo vizijo osvobojenega
petosti smešnih dogodkov. 1 j zmožnost se v tem filmu rea žira v nenehnem prenosu obje d) ta smeha od platna na obči stvo (smejimo se v ženski pl'0® oblečertima možema, ki se p1®*0 čutita v svoji preobleki skrajt neugodno) in iz prenosa smel od občinstva na platno (p1 oblečenima možema so smeši " vse nerodnosti, ki jih naredits lPt Vsi, ki ste za smeh, si oglej! ^ film nekaterih, ki so za v ročle/
^gi
:
■ Svet osnovne šole
j DUŠANA JEREBA SLOVENSKE KONJICE
: razpisuje za šolsko leto 1971/72 delovno mesto
j učitelja na podružnični šoli v Špitaliču
pes J Št >/o,
Oc
'Pe/
s Nastop dela 1.9.1971.
• Na voljo je samska soba.

o,
>St
MURSKA SOBOTA:
Podelitev nagrad zaslužnim
fhši
Sje
N
prosvetnim delavcem
K
>e,
Prosvetni delavci mursko-	so dobili: Marija Barbari^
soboške občine so dne 5. junija upravnica dijaškega domaP'* imeli svoj praznik. V kinemato- Murski Soboti; Marjan LebpZc grafski dvorani je bila proslava, ravnatelj soboške ekonomi
ki jo je pripravil poseben odbor pod vodstvom Iva Orešnika. Navzoči so bili tudi predstavniki sindikata, republiške izobraževalne skupnosti in občinske skupščine.
Predsednica soboške občine Ivanka Koren je razdelila priznanja in nagrade zaslužnim prosvetnim delavcem. Nagrade
srednje šole; Marjeta Ros, om kojena učiteljica; Matija Slavf učitelj iz Vučje Gomile; Šparaš, vzgojiteljica v sobošK®1! vrtcu in Miha Veršič, ravn t II. osnovne šole v Muf| Soboti.
Slavje je poživil koncSl avstrijsko-radgonskih glasbeni kov, sklenila pa slavnostna nj čerja v hotelu Diana.
#