Leonard Bernstein HUMOR N GLASBI (2) Toda nočemo se predolgo ukvarjati s posnemanjem, temveč hočemo prodreti do jedra: do dovtipa, do šale. Spomnite se, da smo se o tej plati humorja pogovarjali že v zvezi z neko Haydnovo simfonijo. Gotovo ste opazili, kako šaljiv je Haydn, kako vas neprestano preseneča, kako prinaša z nenadnimi pavzami humor v glasbo, z nepričakovano glasno ali tiho igro, kako je vzbudil vedrino s tem, da je napisal tiste nagle, podeče se melodije, ki nas spominjajo na majhnega, po tleh drsečega jazbečarja. Sprožite še enkrat ploščo s finalom, in si osvežite spomin; kar veseli boste. Čiste glasbene šale so lepe zato, ker povzročajo v nasprotju z dovtipi, ki si jih sicer pripovedujemo, toliko več veselja, kolikor bolj jih poznamo. In kako naglo leti ta Haydnov stavek mimo nasl Naglica je vedno glavna stran šal; naglo in veselo — to je pravilo zanje. Zaradi tega so Gil-bertove in Sullivanove ..Jezikovne trlice" tako smešne — izgovarjamo jih z neverjetno naglica Na primer tale iz Penzanskih piratov": Generalmajorjev spev: Jaz sem zgled vseh modernih generalov, poznavalec vseh živali, rastlin in mineralov. Poznam vse angleške kralje in njih bitke slavne od Maratona tja do VVaterlooja vse, majhne in glavne. Jaz rešujem vse stvari tudi matematično, poznam vsako enačbo prvega reda pa še kvadratično; o binominalnih teoremih imam polno glavo, pa veselih novosti o kvadratih na hipotenuzah celo. Poskusite te verze zapeti, če ne poznate melodije, jih preberite — štiri vrste v eni sapi z enako močnim naglasom na vsakem zlogu. Čim hitreje se vam to posreči, tembolj zabavno je. Haydn dela prav tako. Da doseže vesele učinke, uporablja naglico. V zadnjem stavku njegove simfonije št. 102 lahko slišimo to razburljivo zasoplost. Sicer vas ne spravi v glasen smeh, toda prav v tem spoznate, kar sem mislil z besedo „duhovit": kakor da izvaja nekdo vrsto čarovnij tako hitro, da jim le stežka sledite. Zdaj prihajamo do nove vrste humorja, do satire ali zabavljice. To je precej velik in poseben oddelek ter obsega še druge pojme, kakor parodijo, karikaturo in burko. Vsi pomenijo približno isto: nečemu, se po- smehujemo tako da pretiravamo ali prevračamo. Vendar se satira le razlikuje od drugih navedenih oblik. Satira se norčuje iz nečesa s tem namenom, da ustvari nekaj novega in morda celo lepega, z drugimi besedami, ima poseben smoter. Parodija pa se posmehuje nečemu samo zaradi šale. To nam postane še jasnejše, če to razliko zaslišimo v glasbi. Ena izmed najboljših glasbenih satir, ki so bile doslej napisane, je nastala modernemu ruskemu skladatelju Prokofjevu. To je njegova Klasična simfonija, simfonični dragulj, posnetek docela po Haydnu. Po obliki je natančno podobna Hayd-novi, samo da pretirava s presenečenji, z nenadnimi glasnimi in tihimi mesti, s pavzami, elegantnimi melodijami in v mnogočem drugem. In vselej se pritihotapi v vse to nekaj docela posebnega — majhna napačna nota ali doba preveč ali premalo; potem pa teče vse dalje, tako nedolžno, kakor da se sploh ni zgodilo nič posebnega. Komična v tem delu je kombinacija veselih pretiravanj z majhnimi namigovanji na moderno glasbo, ki se neprestano pojavljajo, pa ne sodijo k tej skladbi tipa 18. stoletja. Mislim, da je to edina skladba ob kateri sem se moral smejati. Natančno se spominjam, kako sem jo prvič slišal v radiu, ko mi je bilo petnajst let. Vem še, kako sem ležal na tleh in se smejal do solz. Skladbe še nisem poznal, še nikoli nisem bil slišal nič Prokofjevega. Vedel sem samo, da se dogaja nekaj prav posebnega, veselega in lepega. Tretji stavek te simfonije ima n. pr. obliko očarajoče gavote — elegantnega plesa iz 18. stoletja. Satira je v tem, kako Prokofjev neprestano spreminja tonovske načine: Elegantno Samo v tej prvi frazi je prepotoval tri različne tonalitete. Potem pa v zadnjem taktu vplete glasbeno besedno igro. Saj veste, kaj je besedna igra — neki besedi damo dvojni po- men ali pa ji podložimo en pomen, ko smo pričakovali drugega. Nekaj takega je izvedel Prokofjev v zadnji frazi melodije: Tu, vidite, nas spravi do tega, da pričakujemo naslednje: Namesto tega pa nam jo zagode takole: Vidite, tako spretno je izdelal besedno igro) S to mikavno elegantno šalo dobimo nekaj, kar se vam zdi nezdružljivo, kajti tale staromodna gavota in tele svojevrstne, dvoumne harmonije, nikakor ne sodijo skupaj, in če jih postavite skupaj, dobimo komično dvojico kakor Pat in Patachon. To je čista satira in hkrati prav lep glasbeni kos. In ker je lep, ni parodi- ja, ampak satira. Enako, kot je znana literarna satira „Gulliverjeva potovanja" tudi zelo lepa knjiga. Ne pričakujem, da bi se smejali do solz, če boste to satiro kdaj slišali, toda upam, da boste imeli ob njej tudi nekaj veselja, kakor nekdaj jaz, ko mi je bilo petnajst let. (Nadaljevanje prihodnjič) S 2 K° smo pred dobrim mesecem dobili iz tiskarne prvo številko tetošnjega letnika GM in jo prestalismo se vprašali, kakšen bo njen odmev med tistimi, ki Jim je revija namenjena. Naj urednik in novinar še tako pretehtata obliko in vsebino časo-Plsa, nikoli ne bosta natančno ''edela, kako bo učinkoval med pralci. Danes lahko rečemo, da le bil strah odveč. Številko ste sprejeli z velikimi simpatijami, s Pohvalami in željami, naj revija fa*o dobra tudi ostane. Število naročnikov je preseglo prvotno Predvideno naklado 16.000 iz-v°dov, tako da bodo morali rnr)ogi naših novih prijateljev ^tati brez prve številke. — Za-vedamo se, da nobena stvar ni teko dobra, da ne bi mogla biti ooljša; tudi s prvo številko nismo bili v celoti zadovoljni, **t0 se bomo potrudili, da bodo naslednje številke še boljše. Pred nami je volilna konfe-renca Glasbene mladine Slove-n'ie. Ala njej bomo ocenili naše dosedanje delo (spregovorili orno tudi o našem glasilu), si začrtali pot za prihodnje in si Obrali novo vodstvo organiza-c'ie — republiške konference, z novim predsednikom na čelu. Razumljivo je, da smo morali Precejšen del pričujoče številke ^ije posvetiti temu letos °srednjemu dogodku naše orga-n'*acije. Drugače pa si rubrike '7 članki slede po zdaj že uve-,avlienem redu; opozorimo naj na življenjepis velikega avstrij-^9a skladatelja Franza Schu- rta in na obsežnejšo predsta-Vltev pihalnega orkestra in s takšnim orkestrom povezanih lr,Štrumentov. Tretja številka tekočega letaka revije bo izredna: čas je, a se že začnemo pripravljati na Prihodnji kviz GMS, ki bo, kot e veste, posvečen reviji Novi akordi (1901-1914). Kot je 'lo doslej, bo tudi letošnja iz-^dna številka GM zaokroženo Predstavila vso za kviz potrebno snov. VA§ UREDnik 5 ABONMA MLADI MLADIM 7 LJUBLJANSKA OPERA V BRATISLAVI 10 KONCERT SODOBNE GLASBE 12 FRANZ SCHUBERT 14 JAZZ 16 POP 17 PLOSCE 20 KAJ JE PIHALNI ORKESTER NASLOVNA STRAN Veseli smo, da ste se tako> množično lotili reševanja nove naslovnice in nam poslali tako debel kupček odgovorov. Seveda vsi niso bili pravilni, nekaterim se je glasbilo na sliki zdelo podobno klarinetu, saksofonu, fagotu, oboi, vendar je na večini dopisnic pisalo FLAVTA in ta odgovor je tudi pravilen. Izžrebali smo tri nagrajence, ki prejmejo veliko ploščo: Polona Koprivec, Osnovna šola Dolomitski odred, 61355 Polhov Gradec Mariša Orožen, Cesta padlih borcev 8, 61430 Hrastnik Lovrencij Škorja, Valentini-čeva 21, 63270 Laško Druga naslovnica bo verjetno nekoliko trši oreh, a reševalci, ki pozorno preberejo celo revijo, ne bodo v zadregi, ker bodo glasbilo z naslovnice našli v vsebini številke. Odgovore pošljite spet na naslov: Uredništvo GM, Ljubljana 61000, Krekov trg 2 pod oznako Naslovnica 2, do 15 decembra. Izdaja republiška konferenca glasbene mladine Slovenije. Ureja uredniški odbor: dr. Janez Hoefler (glavni urednik), Igor Longyka (odgovorni uredniki, Anton Janežič (lektor), Miloš Bašin (tehnični urednik in oblikovalec) in Kaja Šivic (sekretarka uredništva). Naslov uredništva: Ljubljana, Krekov trg 2—II, telefon 322-367. Tekoči račun pri SDK Ljubljana, št 50101-678-49381. Izhaja sedemkrat v šolskem letu, celoletna naročnina 25 din, cena posameznega izvoda 4 din. Grafična priprava: Dolenjski list, Novo mesta Tiska tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Oproščena temeljnega davka od prometa proizvodov po sklepu republiškega sekretariata za informacije 412—1—72, z dne 22. oktobra 1973. Uredniški svet: Mirko Vaupotič (RK ZSMS), Tone Lotrič (ZKOS), Dušan Vodišek (ZDGPS), Jože Stabej (DGU), Dane Škerl (DSS), Sonja Cigan in Silvester Mihelčič (RK GMS), delegacija uredništva: glavni in odgovorni urednik ter sekretar uredništva. Revijo sofinancirata kulturna skupnost Slovenije in izobraževalna skupnost Slovenije. PRED PROGRAMSKO -VOLILNO KONFERENCO ODPIRANJE K MLADIM V zadnjem dveletnem obdobju je glasbena mladina v Sloveniji doživela bistvene vsebinske premike v delovanju. Pit jšnja nenačrt-nost, neusklajenost, nepripravljenost, in pogosto sir*-■> delo so se umaknili načrtnosti, komentiranim in usklajenim prireditvam in prizadevanjem, povečalo se je število akcij, organizacija je podruž-bila svoje programe, gibanje se je demokratiziralo, nov element je vneslo tudi kolektivno članstvo v zvezi socialistične mladine, obenem pa se je razširila tudi sama organizacija. Seveda še ni mogoče spati na lovorikah, kajti pri tem delu je slovenska organizacija glasbene mladine na popolnem začetku. Zadnji dve leti je organizacija postala pozorna na odzivnost med mladimi: s tem ve, koliko pristašev in zaveznikov ima, lahko se opira na usposobljene animatorje v lastnih vrstah. Seveda pa je za animacijo mladih še najbolj koristil program delovanja, s katerim glasbena mladina pokriva celoten slovenski kulturni prostor. Danes je 24 občinskih in mestnih društev GM, 19 bolj dejavnih, pet pa si jih še išče mesto. Pri petih poklicnih strokovnih sodelavcih in številnih nepoklicnih sodelavcih in aktivistih organizacij GM pa se organizacija lahko pohvali z zadosti močno odmevnostjo. V osmem letu delovanja glasbene mladine v Sloveniji so se v zadnjem času razblinile težave v odnosih med GM in poklicnimi glasbenimi organizacijami združenega dela. To je glasbena mladina dosegla s tem', da ni več silila v ospredje z vprašanjem, kdo je upravičen izvajati prireditve za mladino, kajti prednost ima prepričanje, da je treba za mlade pripraviti čimveč in čimbolj kvalitetnih programov. Seveda pa se bo s krepitvijo interesnih skupnosti, tako za kulturo in izobraževanje moral spremeniti odnos do nastajanja programov glasbene mladine in do njihove izvedbe. Občinska društva pa bi morala iskati mesto za svojo dejavnost predvsem v občinskih interesnih skupnostih z njihovega področja delovanja. V zadnjem obdobju so programi glasbene mladine pravočasno evidentirani, predstavljeni članstvu in izvedeni. Kajti program je skupni jezik, ki povezuje GM z mladimi. Organizacijsko organizacija čedalje bolj upošteva samoupravna načela, od šolske mladine pa se je razširila k delavski in kmečki: tako so bili prvi koncerti izvedeni v proizvodnih dvoranah, v kulturnih in zadmžnih domovih, kviz smo priredili v dvorani OZD, na časopis »Glasbena mladina" se naročajo mladi iz OZD in krajevnih skupnosti, koncertov se udeležujejo tudi pripadniki JLA itd. Seveda pa je to delo šele na začetku in bo treba storiti še kaj več. S tem smo delno izpolnili sklepe najvišjih teles glasbene mladine, da preko programov za neposredne proizvajalce organizacija izvaja podružbljanje glasbene kulture in tako najširšemu mlademu občinstvu omogoči seznanjanje z vsemi žanri glasbene umetnosti. Poleg vzornih koncertov, ki so še jedro programa glasbene dejavnosti, se uveljavlja tudi težnja k drugačnim programom. Kot zametek se nam kažejo bodoči kulturni dnevi za mladino: tako naj bi proslavljali dan pionirjev 29. september, intenzivneje tudi slovenski kulturni praznik 8. februar, dan mladosti 25. maj in dan samo-upravljalcev 27. junij. Klubska dejavnost je skoraj zamrla, zato jo bo treba spet oživiti. Glede poklicnih ustanov, pri katerih lahko doslej izbiramo le pripravljene programe, bo treba iti dalje. Tudi amatersko kulturo bo treba čimbolj vključiti v programe glasbene mladine. Seveda bo to mogoče, če bodo društva GM nastajala načrtno in sistematično, kar bo vse prispevalo k temu, da glasbena mladina res postane organizacija mladih, ki jih zanima glasbena kultura in ki bi se radi o tej kulturi bolje poučili in poglobili. FRANC KRIŽNAR 6. SEJA PREDSEDSTVA RK GMS Dvaindvajsetega oktobra smo se zbrali v Novi Gorici, kjer smo v uvodu najprej kritično razpravljali o prireditvenem programu GMS 1977/78 in o programu RK GMS za naslednje leto. Po naši navadi smo dali besedo tudi domačinom. Novogoričani so v pretekli sezoni že toliko storili, da si v tekoči že obetajo glasbenomladinske abonmaje za celoten občinski prostor; revija GM je pri njih sorazmerno dobro znana, predvsem pa jih še vedno tarejo organizacijski problemi. Lahko bi rekli, da so prisotne seznanili z rezultati, ki so odsev trenutnega stanja v celotnem slovenskem glasbeno-mladinskem prostoru. Podprta je bila kandidatura za novega predsednika GMS v naslednjem mandatnem obdobju. Predlagan je Boris Bavdek. Poleg nekaterih delovnih imenovanj (Tone Kolar-delegat RK GMS v komisiji za program, medrepubliško, medpokrajinsko in mednarodno sodelovanje pri ZK GMJ, Marko Studen-naš delegat v odboru za glasbeno dejavnost pri predsedstvu ZKOS) smo verificirali odbor za pripravo kviza GMS 1978, ki ga sestav- ljajo: Tomaž Faganel, Franc Zupančič, Bronka Sax, predstavnik RTV Ljubljana, Igor Longyka in Marko Studen (sekretar odbora). Za obravnavanje problematike delovanja in programov občinskih, medobčinskih in mestnega društva GM v SR Sloveniji smo razpolagali z analitičnimi podatki, (ki bodo obenem služili kot gradivo za bližnjo programsko-volilno konferenco naše organizacije); Za izboljšanje stanja bomo v naslednjem letu pripravili posebno tematsko konferenco RK GMS z naslovom: ORGANIZIRANOST GM V OKOLJIH NJENEGA DELOVANJA. Za to konferenco naj se uporabi tudi gradivo podobne bližnje tematske konference GM Hrvatske. Obenem je nujna izdaja brošure pro-pagandno-informativne narave o gibanju in organiziranosti GM. Programska komisija RK GMS pa naj čimprej izdela predlog vsebinskega ovrednotenja članstva v GM. FK BORIS BAVDEK - KANDIDAT ZA NOVEGA PREDSEDNIKA GMS rojen 10. 11. 1950 v Ljubljani, stanujoč v Kranju, absolvent pravne fakultete v Ljubljani (študij bo zaključil še letos), član GM od 1973, član ZK od 1967; nazadnje član sekretariata predsedstva RK ZSMS in predsednik Komisije za idejno-politično delo in kulturo pri predsedstvu RK ZSMS (1974/76). Med ostalimi karakteristikami zasledimo še vrsto pomembnih družbeno-političnih dolžnosti, zlasti na kulturnem področju. SKLIC 2. PROGRAMSKO-VOLILNE KONFERENCE RK GMS 19. novembra 1977 sklicujem v Ljubljani (Klub delegatov, Puharjeva 7) ob 11.00. uri sejo, za katero predlagam po sklepu 6. seje predsedstva RK GMS, naslednji DNEVNI RED: 1. Otvoritev konference in verifikacija organov konference. 2. Poslovnik o delu organov RK GMS. 3. Poročila: — glavnega urednika revije GM za obdobje 1975/77 — tajnika RK GMS za obdobje 1975/77 ..REALIZACIJA PROGRAMA RK GMS (iz načrta dejavnosti GMS 1975-1980)" — predsednika RK GMS za obdobje 1975/77 — predsednika Odbora samoupravnega nadzora za obdobje 1975/77. 4. Razprava na podana poročila. 5. Analiza sklepov 1. tematske konference RK GMS (Ljubljana, 05. 03. 1977): „KULTURA SAMOUPRAVNE SOCIALISTIČNE DRUŽBE TER MESTO IN VLOGA GLASBENE MLADINE V SR SLOVENIJI Z ASPEKTA ANALIZE DELOVANJA DRUŠTEV GLASBENE MLADINE". 6. Podelitev priznanj RK GMS za leto 1977, predlogi RK GMO za dobitnike Zlate značke Glasbene mladine Jugoslavije ter imenovanja. 7. Razrešnica organom RK GMS za mandat 1975/77. 8. Statut GMS. 9. Volitve organov RK GMS za mandat 1977/79. 10. Predlogi sklepov konference. 11. Razno. 12. Podpis samoupravnega sporazuma o prostovoljni združitvi društev GM v Sloveniji v Glasbeno mladino Slovenije (zvezo društev GM). PREDSEDNIK RK GMS: MILOŠ POLJANŠEK NOVOSTI PROGRAMA GMS Kot smo vas že opozorili v prvi ..vilki, bomo v tem stolpcu objavili novosti, ki se sproti pojavljajo v na^ern programu, od sprememb terminov pa vse do obveščanja o novih uPiRah in njihovih koncertih. ..POPULARNI CIKLUS - Obja-Vlli smo že, da bo s posebnim pro-9ramom nastopil tudi Plesni orke-st8r RTV Ljubljana. Naslovili smo * * ZVOK IN SLOG PLESNEGA . KESTRA, z ansamblom pa ga bo P^'pravil in vodil njegov dirigent Jo-PrivJek. Koncert PORL-a bo v če-^ek, 8. decembra 1977 in to dva- krat. ob 09.30. in 11.30 uri, v dvo- rani kina Union v Ljubljani. p SIMFONIČNI KONCERTI -_osebej opozarjamo na koncerte lrnfoničnega okrestra RTV Ljublja-ki se bodo začenjali ob 15.30 uri P° Poldne in ne ob 10.00 dopoldne, 01 velja za ostale simfonične kon-<*rte letošnjega programa. Bodoče ekrnovalce letošnjega kviza še pose-vabimo na koncert 13. januarja, 0 bodo na sporedu dela Josipa Pavca, Emila Adamiča, Stanka Pre- Antona Lajovica, Rista Savina Vasilija Mirka, torej skladateljev, 1 ludi na orkestralnem področju °*naiUjej0 dcjt)0 Novih akodrdov n slovenske moderne. , Zal nam zaradi objektivnih po-"°i*v ni bilo mogoče pripraviti več Pf09ramov za naše najmljaše poslu-, Ce- Priložnost se ponuja 17. fe-ruarja 1978 (ob 15.30) s progra-°m Grda račka (Prokofjev) in Bi-Ferdinand (Petrič), kjer bosta _J*9 orkestra sodelovala še igralka r^tlana Makarovič in karikaturist B°*o Kos. B Razne novice - opera v a^'en 'n Bastiena, ki je svojo praiz-db° v programu GM doživela že v iiščih 1977, bo dokončno pri-vljena v drugi polovici novembra, variante z godalnim ansamb- le ni. Pa bo izvedljiva tudi s klavir- luje . V programu Izlet v opero sode- Poleg navedenih še baritonist Jal« Jeraša. . Kitarist Marinko Opalič je na ^^diju v Italiji, lahko pa bo koncer-d v drugi polovici decembra in u9i polovici februarja. N°v°st v letošnjem programu je 'a' koncert eksperimentalne glas- ki žici. je najavljen v programski knji' vendar brez podrobnejših pojaS' Hj| ----------- pUUlUUIICJSIII pUJOJ- m je bil koncert v eni izmed °*nih oblik — sodobna glasba s ^ntarjem — izveden 6. 10. na ^nazijj Ivana Cankarja v Ljubljani katerem podrobno pišemo v tej 5,«vilki GM Kot za vse ostale prireditve iz _9rama Glasbene mladine spreje- Prijave strokovna služba GMS, (ta^eno al' P° telefonu 'U61 -322—367). MARKOSTUDEN ABONMA MLADI MLADIM Primorski študentski oktet Koper je že izvedel prvi koncert abonmaja. Program, ki ga je pripravil za svoj nastop, nam je v prvem delu predstavil nekaj dosežkov slovenske vokalne romantike, v drugem delu pa se je smotrno nadaljeval v prikaz kompozicijske dejavnosti folklorista Franceta Marolta v njegovih obdelavah slovenskih ljudskih pesmi. Žal je bil Marolt malce pretrd oreh za ta, tudi po stažu zelo mlad ansambel, vendar so zlitost glasov, intonacija ter izgovarjava problem, ki tare celo najboljše poustvarjalce. Mladost, neposrednost in doživetost poustvarjanja, še zlasti v prvem delu, pa odtehtajo tistih nekaj malenkostnih spodrsljajev in od tako mladega okteta lahko pričakujemo prav kmalu še višjo poustvarjalno raven. Odziv mladega poslušalstva je bil izreden in koncert je opravičil ime celotnega ciklusa. Pričakujemo, da bodo mezzosopranistka Eva Novšak—Houška, harfistka Ruda Ravnik—Kosi in pianist Ljubo Rančigaj na drugem koncertu potrdili sloves vidnih slovenskih poustvarjalcev. Razen predstavljanja mladih perspektivnih glasbenikov je namreč namen abonmaja tudi v soočanju z najkvalitetnejšimi dosežki slovenske glasbene kulture. Poleg solističnih del za harfo (Hindemith) treh ciklusov pesmi za glas in klavir (Britten, Krek, Bartok) bodo na sporedu še posebej zanimive pesmi za glas in harfo (Poulenc), torej skladbe za zasedbo, ki jo na koncertih le redko srečujemo. Izredna zanimivost bo vsekakor nastop 12-letne pianistke Tadeje Perkavec. Nastopala je že na samo stojnih recitalih v ZR Nemčiji, kjer sicer živi in študira, 3. koncert abonmaja bo njen prvi stik in preizkus pred domačo slovensko publiko. Izvajala bo dela F. Liszta in F. Chopina. V drugem delu tega koncerta pa bomo zopet srečali zelo nenavadno komorno zasedbo. Kot solist bo nastopil tolkalec Darko Gorenc (ob spremljavi klavirja), ki pa se mu bo v delu Jakoba Ježa pridružil še trom bonist Julijan Vidmar. Darko Gorenc je tolkalec Slovenske filharmo nije, lani pa je kot edini Jugoslovan sodeloval v delu mednarodnega orkestra FIJM (mednarodne federacije Glasbene mladine) v Kanadi. MARKOSTUDEN SEJA PROGRAM SKE KOMISIJE GMJ Po kongresu glasbene mladine Jugoslavije v Rovinju letošnjo pomlad je prišlo do nekaterih sprememb v organih te organizacije. Zmanjšalo se je število komisij, ki so se združile in s tem tiste, ki so ostale, pomnožile svoje zadolžitve. Sedanja komisija za program, koordinacijo akcij in medrepubliško ter mednarodno sodelovanje se je sestala proti koncu meseca oktobra, da bi se člani lahko dovolj zgodaj odločili o nekaterih pomembnih akcijah v naslednjih dveh letih. Komisija je sprejela kratek, a jasen pravilnik o svojem delovanju in se zavzela za program dela, ki predvideva osem točno določenih nalog, o katerih odloča, in časovne omejitve teh odločitev. Za začetek so se delegati dotaknili vseh vprašanj, ki jih komisija rešuje in odločili so se, da bodo republike in pokrajine sodelovale, kolikor bo le v njihovi moči, izmenjale svoje programe in izkušnje ter se svobodno domenile za izmenjave, ki jim bodo najbolj ustrezale. Kar zadeva mednarodno izmenjavo, je izbira programov in izvajalcev zelo omejena, saj naše možnosti pozna vanja kulturnega prostora in sposobnosti drugih dežel niso velike, močno pa se lahko udejstvujemo v mednarodnih glasbenih taborih, zato bomo v najkrajšem času prosili za razpise in število štipendij za vse tabore, ki nas zanimajo in si tako lahko pravočasno zagotovili udeležbo. Ob tem sodelovanju je komisija dobila poročilo o mednarodnem tekmovanju in mednarodnem kvizu, ki sta bila v začetku oktobra v Beogradu in izvedela, da je zaradi težav pri organiziranju GM Srbije sklenila v prihodnje organizirati le jugoslovan ski kviz. Najobširnejše vprašanje, h kateremu pa se bo komisija vračala na vsaki seji, je bilo leto 1979, ko bo v Jugoslaviji Kongres mednarodne organizacije glasbene mladine in obenem petindvajsetletnica glasbene mladine Jugoslavije. KAJAŠIVIC & TELEGRAM Petek, 30. septembra 1977 Na prvem koncertu letošnje sezone se je predstavil čelist iz Avstrije Heinrich Schiff. V ne posebno privlačnem in znanem Koncertu za violončelo in orkester Ed warda Elgarja je dokazal, da se bo povzpel med vodilne čeliste, saj mu ne gre oporekati velike muzikalne zrelosti in tehničnega znanja. V prvi točki smo slišali Srebotnjakove Balade (krstna izvedba), ki v mnogočem spominjajo na njegovo Slovenico. V zadnji točki sporeda je orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Antona Nanuta zaigral še 3. simfonijo - Eroico Ludwiga van Beethovna. M. K. Petek 7. oktobra 1977 IZJEMEN SOLOPEV-SKI RECITAL JESS1E NORMAN - Vajehi smo koncertnih srečanj s pevci izjemnih dosežkov šele tedaj, ko je njihova slava v zatonu. Zato je bil koncert črnske pevke iz Združenih držav Amerike tem prijetnejše presenečenje. Brez vsakih zvezdniških manir in brez vsakega spogledovanja s površno virtuoznostjo je zapela svoj spored na taki glasovni in muzikalni ravni, kot je možna le pri velikem umetniku v polnem razmahu njegove kariere. Vsaka fraza je bila ne le do kraja izdelana, temveč nič manj pravilno občutena. Vsak skladatelj je bil predstavnljen v polni luči svojih umetniških značilnosti in osebnega izraza. Handel, Strauss, Poulenc in Wag-ner so priklenili pretežno mlado poslušaltvo ta svojo resnobnostjo, oni s čustvenim zanosom, tretji z duhovitostjo in do-vtipnostjo, četrti s svojo hrepenenja polno ljubezensko poezijo. Za mnoge bo ta letošnji oktobrski koncert v Slovenski filharmoniji nepozaben umetniški užitek. p g MEDNARODNI KVIZ V BEOGRADU Glasbeno življenje Beograda je v jesenskem času izredno bogato, vrstijo se zanimive prireditve, med njimi dve, ki ju pripravlja glasbena mladina Srbije. Letos je bilo tam v začetku oktobra že sedmo mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov, tokrat pianistov. Sodelovalo je lepo število mladih umetnikov iz mnogih držav, žal samo en klavirski duo iz Jugoslavije. Daljši prispevek o tekmovanju bomo objavili v naslednji številki, zato pa malo več o glasbenem kvizu na temo „Klavir v svetu glasbe", katerega finale je bil takoj po slavnostnem zaključku tekmovanja. Pomerili sta se dve jugoslovanski ekipi iz Kladova in Arandelovca ter dve tuji — madžarska in francoska. Tekmovalci so bili v glavnem dijaki srednjih šol, le član kladovske ekipe in član francoske ekipe sta že študenta. Gradivo je bilo obsežno in zahtevno in jugoslovanski tekmovalci so pokazali izredno znanje ter dosegli lep uspeh. Prepričljivo je zmagala ekipa iz Kladova, katere člani so se v preteklih letih že večkrat udeležili glasbenih kvizov, druga je bila ekipa z Madžarske, tretja ekipa iz Arandelovca in četrta francoska. Seveda so imeli tekmovalci dovolj prilike za ogled Beograda in okolice, sproščene pogovore in medsebojno spoznavanje. Prav tako so dva prijetna dneva preživeli v Srbiji udeleženci predtekmovanja, med njimi slovenski ekipi iz Ajdovščine in Slovenj Gradca, ki so se borili za mesta v finalu. Mentor ajdovske ekipe Franc Zupančič, pravi o tekmovanju takole: „Samo tekmovanje je bilo v Kladovu ob romunski meji, v dvorani kulturnega doma, ki zares zasluži to ime. V prvem delu je sodelovalo vseh dvajset ekip in Slovenke so se dobro odrezale, ekipa iz Ajdovščine je zasedla tretje mesto, slovenjgraška pa le nekaj mest niže. V polfinalu je bila prav ekipa iz Slovenj Gradca šesta, ajdovska pa deveta. Po strokovni plati menim, da je bilo tekmovanje dokaj zahtevno. Tekmovalci so morali predelati knjigo s podrobnim opisom razvoja klavirske glasbe ter poslušati posnetke z magnetofonskih trakov, ki so obsegali kar osemnajst ur glasbe. Sam tekmovalni sistem je zahteval poznavanje posnetka (tri točke) in odgovor na dodatna tri vprašanja (po eno točko), ki so bila v kakršni koli povezavi z izvajanim delom, skladateljem, stilnim obdobjem, razvojem pomembnejših glasbenih oblik in podobnim. Ne moremo seveda mimo tekmovalne mrzlice naših tekmovalk, ki so slabše poznale način tekmovanja kot nekatere srbske ekipe, ki so pri takšnem kvizu sodelovale že tretjič. V drugem delu je tekmovanju sledila polna dvorana poslušalcev, z živo izvedbo pa sta sodelovala tudi mlada pianista iz Beograda in Zagreba. Zelo prijeten je bil za nas sprejem gostiteljev, ki so nam še pred tekmovanjem razkazali naselje Karataš ob hidrocentrali Oerdap in nas peljali v Negotin, kjer smo si ogledali rojstno hišo Stevana Mokranjca in muzej. Tudi po tekmovanju, ki ga je zaključil domači pevski zbor, so nas pogostili in nam priredili prijetno zabavo s plesom. S posebno pozornostjo so nas Slovence učili plesati kolo, prijeten in koristen pa je bil tudi pogovor med glasbenimi pedagogi, ki se je dotaknil mnogih vprašanj o glasbeni vzgoji." KAJAŠIVIC AMATERSKI SIMFONIČNI ORKESTRI I Zmagovalna ekipa mednarodnega glasbenega kviza Malo pozno poročamo, vendar gre za dogodek, ki zasluži vso pozornost naše javnosti. V petek - 7. oktobra — zvečer je bilo v dvorani Komunalnega centra v Domžalah prijetno in kaj pomembno srečanje amaterskih glasbenikov, ki naj bi prišli z vseh koncev Slovenije — od tam z Goriškega do LjutomeraSled-nji in Okrester KUD „Dušan Jereb" iz Novega mesta sta se žal zaradi objektivnih težav morala odpovedati nastopu. Kljub temu pa je prva republiška revija amaterskih simfoničnih orkestrov Slovenije, ki so jo v počastitev 85-letnice tovariša Tita in 40-obletnice ZKS organizirali Zveza kulturnih organizacij Slovenije, občinski svet ZKO Domžale in kulturna skupnost Domžale, dosegla svoj namen, saj je prikazala delo in prizadevanja navdušenih amaterjev — glasbenikov, katerih vrste se množijo domala po vsej Sloveniji. V Domžalah so ta večer nastopali LJUBLJANSKI SINDIKALNI SIMFONIČNI ORKESTER z dirigentom Lovrencom Arničem, GORIŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, ki ga vodi Nino Konič s solistoma — tenoristom Aleksandrom Koršičem in pianistko Vlasto Vižintin, CELJSKI GODALNI ORKESTER pod taktirko Valterja Rateja in SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE -KAMNIK pod vodstvom umetniškega vodje Tomaža Habeta in solistom Markom Zupanom. Kot smo slišali, deluje po Sloveniji še nekaj podobnih ansamblov. Že uvodne besede predsednika občinske skupščine Domžale, ki jim je zaradi izredno le-pe in akustično hvaležne dvorane, predvsem pa zaradi bogate amater-ske dejavnosti, pripadla čast gostiteljev, kakor tudi pozdrav predsednika glasbene komisije pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije skladatelja, prof. Uroša Kreka so poudarile izredno pomembnost dejavnosti amaterskih orkestrskih ansamblov.I Eden kot drugi s svojim dolgoletnim delom bogatijo kulturno in družba no življenje v svojih središčih, hkrati pa si z občasnimi srečanji, z izmenjalnimi gostovanji in nastopih na medobčinskih revijah pridobivajo I bogate izkušnje in tako širijo krog dejavnosti. Domala vsi nastopajoči so v tej ali drugi zasedbi gostovali tudi že na tujem in kot smo slišali> I prejeli za svoje muziciranje nekaj | laskavih in lepih priznanj. Vsi poudarjajo, da naletijo vselej na veliko | razumevanje s strani kulturnih in družbeno — političnih organizacij, kot pri svojih „poklicnih" kolegih, ki jim radi priskočijo na pomoč, kar je prav in vredno vse hvale. V Domžalah nas je včasih kar presenetil dokaj zahteven izbor programa, vkljub temu pa smo bili lahko nadvse zadovoljni z ravnijo nastopajočih, ki jih je tudi poslušalstvo nagradilo z lepim aplavzom, ki bo prav gotovd posebna spodbuda za njihovo delo in načrte. Kar nas vesli, je to, da teh ni malo in da si naši glasbeniki — amaterji prizadevajo doseči čimboljšo kvaliteto in tudi razširiti svoje dejavnosti. VIDA ŠEGULA KULTURA IN SLO V okviru tedna komunista „Človek, delo, kultura" je bilo oktobra v Novem mestu organizirano prvo jugoslovansko posvetovanje na temo „Kul-tura in splošni ljudski odpor". Udeležila sta se ga tudi predstavnika Glasbene mladine Jugoslavije: Milorad Bogojevič — predsednik komisije za SLO in družbeno samozaščito Glasbene mladine Jugoslavije in Tatjana Gregorič — namestnik sekretarja aktiva ZK Glasbene mladine Slovenije. Uvodni referat je podal sekretar IK P CK ZK Slovenije, Franc Šetinc, in poudaril, „da si tudi vojaških enot, najsi bodo redne ali teritorialne, r.i mogoče zamisliti brez nenehne bogatitve s sadovi duhovne ustvarjalnosti.'* V diskusijah, ki so sledile, smo govorili o vlogi filmske in likovne umetnosti, gledališča, muzejev, glasbe in književnosti v SLO in o njihovem povezovanju oziroma o tem, kakšno bi moralo biti. Za nas, glasbene mladince, so bili najzanimivejši pogovori o vlogi glasbene umetnosti v SLO. Skladatelj Branko Karakaš je dejal, da se revolucija ne rodi zato, da bi potem nekdo napisal cel kup pesmi, temveč revolucija in pesem nastajata istočasno in prav pesem ima pri tem veliko vlogo kot navdih in izvir borbene morale. Prikazal je tudi širjenje naših melodij iz NOV po vsem svetu (Koreja, Vietnam ...), kjer so postale himne najrazličnejših narodov — borcev za svobodo. Vendar pa je treba posebej paziti na nevarnost pesmi kot sredstva propagande^ Delegat iz Maribora, Ermin Hartman je poudaril vlogo pihalnih orkestrov v SLO. V Sloveniji je preko 100 pihalnih orkestrov, zato je treba razmisliti o načinu razširjanja revolucionarne pesmi in spodbujanju skladateljev za komponiranje revolucionarnih skladb za te orkestre. TATJANA GREGORIČ I ljubljanska OPERA V BRATISLAVI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL V CELJU RAZPISUJE NATEČAJ ZA NOVE SKLADBE V začetku oktobra je ansambel ljubljanske Opere vrnil obisk bratislavskim kolegom, katerih gostovanje letos februarja (Janaček, ershvvin) je zapustilo v Ljubljani izreden vtis. Tako je imel ansam-®l zahtevno nalogo, da po kar najboljših močeh predstavi slovensko operno raven. Pod vtisom te velike odgovornosti je bila tudi ^Prizoritev obeh predstav: Kozinovega Ekvinokcija in Verdijevega alstaffa. Svojo nalogo so ljubljanski umetniki opravili z velikim u?Pehom. Zdi se, kot da bi presegli sami sebe. Z izredno koncentra-ClJo. zagnanostjo in odgovornostjo so uspeli ustvariti dvoje velikih Predstav. Tako je Kozinov Ekvinokcij ponovno potrdil svoje kvali-e*e dobre in velike opere. Nepozabne so kreacije Milke Evtimove Jele in ob njej zelo dobrih Simeona Gugulovskega kot Iva, Ženi 'vkove kot Anice pa tudi vseh ostalih protagonistov, ki so nasto-j*1*' v Bratislavi. Dirigent Ciril Cvetko je vodil predstavo s trdno koncepcijo in znanjem, in poznavanjem Kozinove glasbe, pri čemer je odlično pomagal tudi pomnoženi operni orkester. Žal pa ima okratni Ekvinokcij šibko stran v svoji odrski postavitvi. Tako ne-odelane in nelogične režijske postavitve Ekvinokcija še nismo vi* In to je škoda. Občinstvo je sicer predstavo lepo sprejelo, prav “ko kritika, ki je našla vrsto pohvalnih besed o operi sami, o Pevcih, solistih, dirigentu in orkestru, vendar je opazila šibkosti ežlie in jih tudi grajala. Ce smo bili z uspehom Ekvinokcija lahko zadovoljni pa je bil UsPeh naslednji večer s Falstaffom še presežen. Dvorana je bila ^zprodana do zadnjega kotička. Vzdušje spet praznično in od planja do dejanja občinstvo bolj navdušeno. Tokrat o šibkih me-^'n skoraj ni moč govoriti. V naslovni vlogi je dominiral Ferdinand ■^dovan kot razkošen Falstaff. Ob njem izjemno razpoloženi Sta-e Koritnik pa izvrstna Rajko Koritnik in Jurij Reja ter Ivan Sancin 'n Karlo Jerič. Zelo dober je bil tudi ženski kvartet z Zlato Ognja-°vičevo, Ano Pusar-Jeričevo, Boženo Glavakovo in Nado Sevško-v°- Domiselna in domišljena režija Mladena Sabljiča je razgibala Pevce in oder ter ga napolnila z gibanjem, humornostjo in tako gabila vrsto možnosti, ki jih ponujata tako libreto kot očarljiva ®rdjjeva muzj( na festivalu, ki je nekakšen ovaški pendant „praški pomla-in da je nastopila neposred-A° za kraljevo opero iz ntWerpna ter v konfrontaciji s evilnimi uglednimi ansambli iz reri°Pe' <->men't' velja iz-ono pozornost in gostoljubja gostiteljev do našega an-^ mbla. Tudi tu se je pokazalo, a sta Ljubljana in Bratislava ^°brateni mesti s širokimi mož-ostmi za še nadaljnje sodelovali Tako lahko upamo, da 0mo ansambel bratislavske Pere kmalu spet pozdravili v Ljubljani. A. Skladbe koncertnega značaja, primerne za tekmovanje troglasnih predmutacijskih, dekliških in mešanih mladinskih zborov. Pisane naj bodo na slovensko sodobno besedilo, v trajanju 3 do 5 minut. Nagrade: I 4.000 || ..............................3.000 III .............................2.000 Razen nagrajenih skladb bo nekaj kvalitetnih skladb odkupljenih po 1.000 din. Žirija bo ocenjevala le umetniško kvaliteto skladb; s tem si pridržuje pravico, da v primeru neustreznosti skladb ne podeli vseh nagrad. B. Skladbe za troglasne mladinske zbore lažjega značaja, primerne za nastop množičnega zbora na Festivalu 79. Skladbe naj bodo krajše, tehnično dostopne zmogljivosti povprečno dobrega mladinskega zbora, na slovensko sodobno tematiko ali ljudsko besedilo. Nagrade: I ...............................2.000 II ..............................1.500 III .............................1.000 Sodeluje lahko vsak slovenski glasbeni ustvarjalec. Skladbe pošljite do 15. januarja 1978. na naslov: MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL V CELJU — 63000 Celje, Gregorčičeva 6. Označite jih s šifro, ki naj bo tudi v zaprti kuverti z vašim naslovom. Nagrade bodo podeljene na republiški reviji mladinskih zborov v Zagorju ob Savi maja 1978. Nagrajene in odkupljene skladbe bo izdal Mladinski pevski festival v Celju v svoji zbirki MLADINSKI ZBORI. Prizor iz opere „Falstaff". V naslovni vlogi Ferdinand Radovan, Falstaffova pajdaša pa sta Ivan Sancin in Karlo Jerič PRIMOŽ KURET p0T0: MARJAN PFEIFER Sreda, 12. oktobra 1977 Od orkestra Teatro Verdi iz Trsta smo pričakovali veliko več. Sicer talentirani posamezniki se pod vodstvom dirigenta Gianfranca Masinija niso stopili v eno tro glasbeno telo. Mladi solist — violinist Rodolfo Bonuc-ci ima možnosti, da postane dober violinist, vendar je še resnično v fazi študija. Nesmiselno je bilo, da si je za nastop pred slovensko publiko izbral tako zahteven program, kot je Paganinijev violinski koncert št. 1 v D-du-ru, saj mu ni bil doraseL V drugi točki smo slišali Stabat mater za dva ženska glasova, godala in orgle G. B. Pergolesija. Solistki, Fiorella Pedico ni (sopran) in Eleonora Jankovič (mezzosopran), razpolagata s toplima glasovoma, vendar je njuna največja pomanjkljivost slaba dikcija. m. k. Petek, 14. oktobra 1977 Na prvem koncertu orkestra RTV Ljubljana se je predstavil naši publiki že znani dirigent Pin-chas Steinberg, ki je v Ljubljani uspešno gostoval že spomladi. Na sporedu so bila dela, nastala na podlagi Shakespearovih besedil! Najprej Mendelssohnov Sen kresne noči, v katerem je znal dirigent orkester „uglasi-ti“ v eno samo muzicirajoče telo. Nato je sledila Dvoržakova uvertura Othello, op. 93, v drugem delu pa Suita Henrik V. Williama Waltona ter Čajkovskega Romeo in Julija, v kateri se je orkester razživel in igral muzikalno prepričljivo. Za ljubljansko publiko veliko glasbeno doživetje, kakršnih si nedvomno še želimo. M. K. Petek, 21. oktobra 1977 Nova ljubljanska inter-medialna skupina „Giba, zvoka in trenutka", ki jo sestavljajo Nicole Rossier - gib, Lučka Koščak -gib, Jasna Knez - gib, Matjaž Weingerl gib, flavta, kitara, glas, Dušan Sepetalec - gib in Lado Jakša - klavir, flavta in klarinet je v dvorani šišenske glasbene šole izvedla svojo prvo predsta- FESTIVAL RADENCI 77 VREDNA DELA NA PETIH KONCERTIH PETNAJSTA PRIREDITEV KOMORNE GLASBE XX. STOLETJA V RADENCIH je tudi tokrat zajela v pičlem poldrugem dnevu pet zaokroženih koncertnih nastopov. Vendar je glasba v interpretaciji izvrstnih izvajalcev le ena plat te prireditve. Druga je plodno srečanje številnih glasbenih strokovnjakov iz vse Jugoslavije v krasnem okolju naravnih lepot, v okviru zanimive likovne razstave (tokrat je razstavljal mariborski slikar Rudolf Kotnik) in ob bogati pogostitvi Radencev. Krog odjemalcev iz vrst zdraviliških gostov in prebivalcev bližnjih središč je namreč še vedno zelo pičel, spored pa je zanje - posebej za šolsko mladino -preveč zahteven. IMPROVIZIRANA GLASBA OB FESTIVALU Klavir. Tolkala. Zanimiva kombinacija. Radenski festival nam je za poslastico ponudil večer komornega jazza dveh ustvarjalcev evropske improvizirane glasbene scene. MISHA MANGELBERG je igral na klavir (škoda lepega, koncertnega Petrofa, vendar glasbeniku oprostimo). Sodelovanje s pomembnim angleškim kitaristom Derekom Baileyem ga je oblikovalo v pianista z močnim izrazom in nenavadnimi prijemi. HAN BENNINK (tolkala) se je „učil" pri Paulu Bleyu (album IMPROVISIE PAUL BLEY, America 30 AM 6121) in spada v novo generacijo, ki je presegla ideje običajnih jazzovskih bobnarjev. Intenzivnost črpajo iz vseh mogočih virov, ne le iz črne tradicije, to povzroča navdušenje in izraža moč, zamaknjenost. Razširili so ritmično osnovo, uporabljajo instrumente vsega sveta, glasbeno paleto sestavljajo iz elementov velikih glasbenih kultur in folklore. Začela sta korajžno, uspešno prebudila in s prav grotesknim načinom igranja spravila v dobro voljo tistih nekaj najbolj vztrajnih, predvsem pa radovednih. Predstavila sta svoje bogate izkušnje s področja improvizirane glasbe. Njun pristop je ustvaril prijetno vzdušje, poslušalci so se zabavali. Množico neobičajnih zvokov sta grmadila v goro glasbe, ki je vsekakor napolnila dokaj hladno dvorano za koncerte resne glasbe. Han je ritmično podkrepil celotno glasbeno strukturo z obilnim tehničnim znanjem, občutkom in invencijo. Misha je prefinjeno vpletel v svoje igranje elemente velikih kreativnih pianistov, a kljub temu ohranjal lastni, specifični zvok. Najbolj so presenečale njegove prav šokantne izbire zvočnih kombinacij in neverjetno ujemanje s soustvarjalcem. Verjetno se je koncert dua M. Mangelberg — H. Bennink slučajno znašel na sporedu festivala, le za popestritev, bil je namreč obfestivalska prireditev. Vsakoletni komorni festival lahko nadaljuje z uvrščanjem jazzovskih in koncertov improvizirane glasbe v redni program; celotna zgodovina kreativne glasbe se je namreč oblikovala v 20. stoletju, to je glasba današnjega dne, popolnoma enakovredna klasični komorni glasbi, včasih jo celo presega. URŠKA ČOP FOTO: IVAN KACBEK Prva ugotovitev naj bi torej bila potreba po organiziranem obisku vnaprej poučenih poslušalcev, kakršnega prizadevnost prirediteljev in raven izvajalcev upravičeno zaslužita. Druga ugotovitev je vsakoletna pohvalna pripravljenost povabljenih umetnikov iz Jugoslavije in sosednih dežel, sodelovati ne le s sodobnim sporedom, ampak vključiti v svoj standardni program tudi nove jugoslovanske skladbe. Tokrat smo spoznali nekaj vrednih del, med katerimi je zbudil posebno pozornost in odobravanje stari Kodaly s svojim godalnim kvartetom, Pavel Mihelčič s skladbo za komorni ansambel, Bugarinovičeva s samospevi za sopran in klavir in še kdo. Tretja ugotovitev je manj razveseljiva. Čim bolj v avantgardnem eksperimentiranju takoimenovane „resne" glasbe zmanjkuje muzikalne srži, tem bolj se ta stika s shovuom v sodobnem jazzu (prim. nastop Mishe Mtngelberga in H. Benninka iz Amsterdama). In čim bolj ..šablonski" je kompozicijski prijem nekaterih sicer renomiranih skladateljev, tem bolj v okviru originalnih mlajših skladateljev bledi. Poučnol Ansambel ..Slavko Osterc", pianist VI. Krpan (Zagreb), sopranistka Arsikin— Hajdarevič (Beograd), predvsem pa mladi godalni kvartet „Kodaly" (Budimpešta) zaslužijo največje priznanje. PAVEL ŠIVIC FOTO: IVAN KACBEK Ansambel Slavko Osterc iz Ljubljane DOBER DAN, CICIBAN [•»•J . Wk il 3cfcrr Že vrsto let smo slovenski pedagogi željno pričakovali učbenik klavirske igre, ki naj bi temeljil na slovenski ljudski pesmi, najbolj dostopni otrokovemu čustvenemu in slušnemu zaznavanju. Dolga desetletja nam je bil edini pripomoček pri začetniškem pouku stari Beyer, ki s svojim enostranskim podajanjem tehničnih problemov nikakor več ne ustreza oblikovanju sodobnih tehničnih in muzikalnih elementov. V zadnjih letih smo dobili precej uspešnih instruktivnih izdaj klavirske literature pa tudi nekaj začetniških klavirskih šol iz jugoslovanskega glasbenega založništva, sedaj pa se lahko pohvalimo tudi z našo prvo klavirkso šolo Igorja Dekleve ..Dober dan, ciciban", katere temelji so zrasli v naši slovenski ljudski pesmi. Naša slovenska narodna pesem v vsej poplavi raznih viž in popevk počasi tone v pozabo. Mislim, da se je Igorju Deklevi uspelo približati otrokovi občutljivi naravi, ki je polna radovednosti in vedno pripravljena na nova odkritja in spoznanja. Klavirska šola ..Dober dan, Ciciban" je namenjena začetniškemu pouku v prvem razredu glasbene šole. Avtor prijetno in otrokovim sposobnostim primerno posreduje tehnične in muzikalne prvine, od najbolj preprostih do najbolj zahtevnih in — to lahko rečem — z veliko mero odgovornosti za otrokov čustveni in inteligenični razvoj. Ta knjiga nam daje najboljše možnosti, da otroka že v prvih učnih urah pritegnemo z glasbeno govorico in ga vsestransko zaposlimo v sproščenem muziciranju. Otrok bo kot dober posnemalec in opazovalec kaj hitro dojel ritmično in melodično enostavne melodije, k temu mu pomaga pri ljudskih pesmih tudi podloženi tekst. V tej šoli je zbranih preko 30 bolj ali menj znanih ljudskih pesmi, ki so sodobno pianistično prirejene. Prepričana sem, da bo ta zbirka sijajen pripomoček klavirskim pedagogom, kajti pouk bodo lahko poživili z res pestrimi in izvirnimi skladbicami, pisanimi v sodobni glasbeni govorici. Začetniško klavirsko šolo ..Dober dan. Ciciban" Igorja Dekleve je izdala Državna založba Slovenije v lepi in primerni obliki, opremljeno s prisrčnimi ilustracijami Jelke Reichman. MAGDA KRYŽANOWSKI Han Bennink — na koncertu je igral na tolkala, bas klarinet In, violino ZARES NOVA GLASBENA ŠOLA V TRBOVLJAH Po prometni štajerski magi-strali, polni kamionov, in tam Pri znani gostilni na Trojanah na desno, nato pa po mnogih °vinkih proti ozkemu delu savske doline in že se vzpnemo v hrib proti Trbovljam. Ko se ^ed monotonimi sivimi pročelji industrijskega dela mesta bližam središču, zagledam med °l°ki na hribu moderno in živahno grajen prizidek, ki s svoji-01 i belimi zidovi in živo rdečo streho vzbuja pozornost. In ko Po dvakratnem spraševanju mimoidočih za pot prispem na c,lj. spoznam, da sem bila nagnjena prav v to novo stavbo na hribu. Datum na tabli ob vhodu priča o pravkar zaključe-n'h gradbenih delih, vse še diši Po novem in čistem, prostori so Svetli in udobni, in ko stopam P° hodniku proti zbornici, mi Pohajajo na ušesa udušeni zvoki klavirja in kljunaste flavte. Prijazno me sprejmejo, prav kot je navada v teh gostoljubnih zasavskih krajih, in tovariš ravnatelj 1111 z očitnim veseljem in pono-s°m razkaže šolo in mi razloži vse, kar me zanima. Ne zgodi se vsak dan, da do-bl Slovenija novo glasbeno šolo. Pravzaprav je lepi prizidek osnovne šole Tončke Čeč v Trbovljah prva novo zgrajena glasbena šola pri nas po drugi svetovni vojni. Načrt za to šolo seveda ni od včeraj, že dolgo je b'la stara šola pretesna in preslaba za vse, ki so se hoteli učiti 9'asbil in baleta v tem kraju.'Tako sta se kmalu po letu 1970 občinska izobraževalna skupnost in glasbena šola odločili za 9radnjo nove stavbe. Prav izobraževalni skupnosti občine rbovlje gre zahvala za vsa omogočena sredstva, ki so bila Potrebna za izgradnjo in oprejo šole. Ta ima zdaj šestnajst tanjših učilnic za individualni Pouk, večjo učilnico za pouk nauka o glasbi, prostorno zbor-n'co< knjižnico, pisarno in zelo akustično in prijetno dvorano, v kateri je prostora za trideset Nastopajočih in do dvesto poslušalcev. Zelo veliko truda in Pozornosti so posvetili akustiki in zvočni izolaciji, ki je prepotrebna za nemoteno delo ustanove. V učilnicah so pianini, med njimi tudi novi znamke Pe-troff, pri nauku o glasbi uporabljajo zvočno tablo, seveda pa nekaj opreme še manjka, saj je šola začela z rednim delom septembra. Letos šola zajema 250 učencev, ki jih poučuje 14 pedagogov; približno toliko jih je sprejela tudi stara ustanova. Vendar načrt za prihodnjih nekaj let predvideva širjenje delovnih zmogljivosti šole. Sprejela naj bi 450 do 500 otrok, kar bo zelo dobrodošlo mladini zasavskega mesta, ki ljubi glasbo in se z njo mnogo ukvarja. Do sedaj je glasbena šola namreč vsako leto morala odkloniti okrog sedemdeset učencev. Pri vsem tem pa se vodstvo šole bori za to, da bi bila glasbena vzgoja, za katero je že zdaj šolnina razmeroma nizka, sploh brezplačna. Seveda so Trboveljčani novo pridobitev primerno proslavili in ob otvoritvi 7. oktobra se je zbralo mnogo ljubiteljev glasbe, staršev in učencev in drugih povabljenih. V imenu skupnosti glasbenih šol Slovenije jih je svečano pozdravil tovariš Matija Terčelj, nato pa so si vsi skupaj ogledali šolo. Temu je sledil pester program, ki so ga pripravili učenci glasbene šole, izvedli pa so ga godalni ansambel, harmonikarski orkester in mladinski pihalni orkester. K prireditvi je krajši program prispevala tudi pianistka Zdenka Novak, profesorica na ljubljanski akademiji za glasba In naslednji dan je delo teklo dalje, saj šola nima časa za počitek, vse sobe so cele popoldneve zasedene in v njih se vrstijo mladi godalci, pihalci, trobilci, pa pianisti in harmonikarji, v bodoči knjižnici medtem trenirajo gibe male baletke ob magnetofonskem traku. Odhajala sem z lepimi vtisi in prijetnim občutkom, da glasba v Trbovljah ni zanemarjena in da bo ta kraj še dalje vzgajal mlade glasbenike, ki jih bo vedno več in bodo vedno boljši. KAJAŠIVIC BAROČNI FESTIVAL V MARIBORU Kmalu bo minilo deset let, odkar se je sprožila in nato tudi uresničila zamisel nekako nadaljevati dotedanjo mariborsko kulturno revijo, ki je že vrsto let pred tem vsako jesen začenjala kulturno sezono. Ta revija, ki je imela isto nalogo na glasbenem področju, kot Borštnikovo srečanje na gledališkem, je presahnila, zato pa je Maribor dobil baročni festival. Najprej: zakaj festival? Izraz najbrž ni najboljši, vendar naziv sam ni bistven, da je le jedro pravo. In zakaj baročni? To zanimivo obdobje je vtisnilo Mariboru, seveda staremu delu mesta, močan pečat, osrednja stavba je tu grad v središču mesta s čudovito baročno viteško dvorano, ki je prostor za komorno muziciranje, kot si ga lahko le želimo. Pokrajinski muzej, ki je v tem gradu, je pokazal veliko pripravljenost urediti dvorano in dohod do nje in tako je v teh letih postopoma viteška dvorana postala pravi biser z imenitno akustiko. , Baročna glasba ima prav danes v dobi hrupne tehnike nenavaden čar: intimno, poglobljeno muziciranje brez nepotrebnih zunanjih učinkov deluje kot balzam. Da je ta jesenska uvodna glasbena manifestacija usmerjena v barok, je torej utemeljeno, posebno še, ker je zakladnica skladb iz tega časa izredno bogata in pisana. Z letošnjim devetim baročnim festivalom smo v glavnem lahko zadovoljni, saj je bila izvajalska umetniška raven dokaj visoka. Čutiti pa je bilo, da so denarne zagate v mariborski kulturi vedno večje, zato ni bilo znamenitih tujih tovrstnih ansamblov, ki smo jih lahko slišali na prejšnjih festivalih. Tudi letos je festival obsegal šest koncertov; dva komorna godalna orkestra iz Ljubljane in Marburga, trije ansambli z violino, flavto, oboo s spremljavo čembala in violončela, oziroma fagota, ter duo violina in čembalo iz Maribora, Gradca in Salzburga. Kot solisti so sodelovali mezzosopranistka, dve sopranistki, tenorist in dva oboista. Manjkalo pa je letos večje vokalno-instrumentalno delo, na primer oratorij ali kantata. Nikakršnih otipljivih možnosti tudi ni, da bi v Mariboru dobili koncertne orgle, to kraljico instrumentov, kar bi izredno popestrilo ne samo baročni festival, temveč tudi celotno mariborsko glasbeno življenje. Obisk občinstva je vsa leta zelo zadovoljiv, posebno razveseljivo pa je, da je tudi na teh koncertih veliko mladine, ki kaže vse več razumevanja za navidez oddaljeno baročno glasbeno umetnost. Dolgoletno prizadevno in uspešno delo mariborske glasbene mladine rojeva tudi tu bogate sadove. VLADO GOLOB l Člani salzburškega ansambla Vladimir Markovič (violina), Maria Harveg (sopran) in Robert Kuppelvvieser (Čembalo) Skupina mladih se je resno lotila trdega oreha: spoznati, osvojiti in ljudem približati eno izmed zvrsti glasbene umetnosti: sodobno eksperimentalno glasbo. Scena: majhna, neakustična učilnica v 3. nadstropju gimnazije Ivana Cankarja, 6. oktober 1977. Ozvočenje, mikrofoni, magnetofon, trakovi, tolkala, diaprojektor, sedeži razvrščeni v ozadju, na vsakem natipkan program. Zadnje priprave, nekoliko treme, preizkušanja, če vse deluje: izvajalci in tehnika radia Študent so čakali na šolski zvonec. O ozvočenju bi lahko veliko povedali, o njegovi kvaliteti na primer, vendar moramo upoštevati objektivne materialne težave mladih ustvarjalcev Volja pa premisliti, kako negativen je lahko učinek slabega zvoka in tonske reprodukcije. V odmoru so najprej posamezniki plašno spraševali, če se bo dogajalo, tukaj za njimi so se ostali iz popoldanskih razredov pogumno vsuli v učilnico Radovednost in zanimivi plakati so jih privabili na koncert sodobne glasbe. Prostor so napolnili, osvojil: tla, stole, mize in se tako zelo neposredno vključili v sceno. Živahno so si ogledovali sceno, glasbenike, prebirali tiskane liste in s komentarji pričakovali, kaj bo. Zanimivo, vredno je bilo pogledati obraze: mladi so polni energije, žal veijetno komercialne, rock, pop, punk (kot najnovejšel) in še katere glasbe. Prav ta mladina je najbolj občutljiva in sprejemljiva za kakršne koli vplive, od posameznikov je odvisno, tistih ustvarjalnih (prepričanih v neko stvar-glasbo, ples. ..), kam bodo usmerili to množico. Verjetno prav vsi gimnazijci res še ne morejo ločiti, kaj je dobro in kaj ne v poplavi zvrsti glasbe, ki jih obdaja. Nekateri so že poslušali sodobno eksperimentalno glasbo, drugim bi bilo jasno, kaj naj pomeni repeticijska glasba in ostali naslovi v programu. Uvodna glasba skladatelja Johna Cagea nas je takoj uvedla v svet posebnih zvočnih kombinacij: začetek skladbe klasična glasba, nato takoj oprijemljivi zvoki tiste glasbene zvrsti, ki ji je bil večer namenjen. Nenavadni zvok prepariranega klavirja, šumi iz vsakdanjosti . . . vse se je prepletalo med običnjnimi lepotami klasičnih glasbenih struktur. Nekateri so se nasmihali, drugi so bilLzačudeni, tretji so razmišljali in c<~o zbrano sledili zvočnemu toku. Vezni tekst je povezoval, pojasnjeval in dopolnjeval vse, kar se je dogajalo. Včasih je vpadal v jedro glasbe in jo tako prekinil oz, preglasil, drugače se je vanjo stapljal, jo predstavil ali zaključil neko glasbeno misel. Mlade je seznanil s celovito podobo o glasbi na splošno, ne izključno eksperimentalni. Sceno so najmanj učinkovito dopolnjevali sicer fotografsko profesionalno izdelani diapozitivi. Delno osvetljeni oder ni mogel dopuščati prave koncentracije, tako ni prinesla želenega vidnega učinka. Skladbe znanih domačih (Osterc, Matičič), tujih skladateljev (Cage, Wolff. . .) in lastne improvizacije so poustvarjali, tudi s pomočjo tehnike: magnetofon, glasba na traku, s plošče, Bor Turel, Eva Uršič, Ejca Munda, Brina Jež za klavirjem; Branko Atanaskovič, kitara in Miloš Bašin z goro eksotičnih tolkal in slovenskih ljudskih glasbil sta se vključila v dogajanje simultane izvedbe. Izbrane skladbe so se vrstile v logičnem redu, bil je nekakšen prerez skozi eksperimentalno glasbo. Gimnazijci so poslušali, sprejemali, nekateri miže in sklonjenih glav, med njimi so bili tudi nemirneži, ki so le zvedavo ogledovali svoje sosede, glasbeno dogajanje pa se jih sploh ni dotakni- lo. URŠKA ČOP FOTO: OUŠi AR£HtNŠEK SPORED KONCERTA 1.John CAGE' Čredo in us (s plošče) 2. Bor TUREL: Repeticijska glasba za prepariran klavir in .nagneto-fonski trak (B. Turel, klavir) 3. Slavko OSTERC: Pravljica in resnica o svetovnem miru (Ejcb Munda, klavir) 4. Simultana izvedba: Rudolf KOMOROUS: Chauson (Branko Atanaskovič, kitara) Bor TUREL - Eva URŠIČ: Piano Parts (Eva Uršič, klavir) Miloš BAŠIN: Glasba za tolkala (Miloš Bašin, tolkala) 5. Janez MATIČIČ: Kozmofonija za klavir in magnetofonski trak (Brina Jež, klavir) 6. Brina JEŽ: Zvenenje Valovanje (Brina Jež, klavir) 7. Christian WOLFF: Electric spring/ln betvveen pieces for three players (s plošče) 8. Glasba za klavir, tolkala in elektronske zvoke (skupinska igra) Btaudilo bere Dušai: Rogelj, diapozitive predvaja Andrej Škerlep. ZA NOVO GLASBO (IZ BESEDIL ZA KONCERT) Zastavljamo vprašanje o glasbi kot kontinuiteti zvoka, o glasbi kot organizaciji zvoka. Glasba je organiziran zvok, skladatelj je organizator zvoka. Zvok je ton, zven, šum, pok, zvok je vse, kar slišimo. Če slišimo predvsem ton in zven, potem je glasba organizacija tona in zvena. KONCERT SODOBNE GLASBE Izvajalci: Eva, Bor, Brane, Brina, Dušan R„ Miloš, Ejca, Andrej Eva, Brina in Bor v akciji -RLPnfilojbLtLusic _J or Jrt-pMfeti piano -2/ Stara glasba sliši predvsem ton in zven, ton in zven imata prednost pred drugimi zvoki. Stara glasba je or9anizacija tona in zvena, ton in zven nehata biti zgolj zvok, postaneta organiziran zvok, zvok glasbe. Zakoni organizacije stare glasbe so zakoni odnosov med toni, ki se vežejo v intervale. Intervali se vežejo v sozvočja, akorde. Sozvočja se vežejo v zaporedje sozvočij, v harmonijo. Zakoni organizacije stare gjasbe so zakoni odnosa enega sozvočja do drugega sozvočja — akorda, vrednost akorda je njegov položaj — ‘unkcija v zaporedju vezave: akord I® v določenem — predpisanem odnosu do prejšnjega in do naslednjega sozvočja. Vezava sozvočij — harmonija, je funkcija akordov v njihovem zaporedju. Ton je podrejen intervalu, ta je podrejen sozvoč-.'. sozvočje je podrejeno organiza-C|ji vezave sozvočij. Organizacija vezave sozvočij je harmonski načrt, narmonska struktura. Harmonski načrt je vezava stopenj — osnovnih ionov akordov durovske in molovske lestvice. Sistem vezave teh akordov je tonalni sistem. Tonalni sistem zagotavlja tonalnost: ton ni le frekvenca, interval ni le razmerje r®kvenc, ton je ton tonalnosti, sozvočje je sozvočje tonalnosti. T°n, interval, in sozvočje v svojih odnosih nosijo in smiselno izpolnjujejo funkcijo v tonalni organizaciji. Organizacija zvoka v stari glasbi je °r9aniz#cija zvoka na osnovi tonalnega sistema, v katerem so gibalo nasprotja, vendar nasprotja priori-tet- Gibplo vezave intervalov je nasprotja; med konsonanco in disonanco, gibalo vezave sozvočij je nasprotje med modulacijo in kadenco. Modulacija je „disonanca" tonalitete, kadenca je „konsonanca" tonalitete. Modulacija tonaliteto — tonalnost razmaja, kadenca jo “triuje. Na tej osnovi se razvijejo komponente, ki so v medsebojno Urejenem odnosu, vsaka je določena s svojim nasprotjem v dvojicah: visoko-nizko, naraščanje-pojemanje, itro-počasi, dinamičnost-statič-nost, melodija-spremljava, solo-tutti, oarvito-e no barvno. Razvoj organizacije stare glasbe je ^zvoj sozvočja v zaporedju njegove vezave, je razvoj sozvočja samega. Razvoj stare glasbe je hkrati razvoj P°'ov njenih nasprotij. Kopičenje onance zmanjšuje njeno vrednost •n moč nasprotja med disonanco in onsonanco. Kopičenje modulacij zmanjšuje njeno vrednost in moč v nasprotju med modulacijo in kadenco. Kopičenje disonance Poudarja njeno zvenenje, poudarja sozvenenje tonov v sozvočju, pou-~aria razmerje višin med njegovimi ni- Razmerje med višinami tonov zmanjšuje moč in pomen vezave med akordi in funkcijo akorda v tej ^ezavi. Akord-sozvočje se osamosvaja. se osamozvočuje. Ko ni več Pomembna njegova funkcija v orga-[zaciji vezave, postane pomembno njegovo zvenenje, zvočnost. Zvenenje, zvočnost ukinja organizacijo vezave sozvočij, ukinja tonalni sistem. Ton preneha biti ton tonalnosti, ton preneha zveneti kot ton °nalne organizacije. Ton zazveni zaradi sebe samega, svojega zvenenja, zvoka. S tem se odpira pot v prostor glasbe tudi drugim, doslej „prepo-vedanim", ne-glasbenim zvokom. Skladatelj začne prisluškovati šumu, poku, novim, še neznanim kombinacijam tona in zvena, poslušati začne zvočne zvoke zvočnega okolja. Hkrati pa se mu postavlja zahteva po novih organizacijskih principih: „Ko pišemo za te zvoke, se skladatelj ne ukvarja le z materialom, ki izhaja iz tonalnih lestvic in harmonij. Zato je nujno potrebno, da poiščemo nove organizacijske principe kot so tisti, ki so bili uporabljeni za instrumente klasičnega orkestra. Zvoki ne morejo biti organizirani glede na to, v kakšnem višinskem odnosu so do svojega osnovnega tona in med seboj, če uporabljamo zvoke, ki nimajo višinskih odnosov. Vsak zvok moramo opazovati kot v temelju različen in neodvisen od drugega zvoka." Zvok se osamosvaja, skladatelj ga „ne more" več „ujeti" v skladbo, v kateri bi bili odnosi znotraj materiala in njihove povezave preračunani in določeni vnaprej. Bolj jih zanima kako izpeljati situacijo, v kateri se zvok lahko zgodi, zanima ga proces nastajanja dejanj, področje, kjer se lahko razvijejo odnosi med zvoki mimo kompozicijskih pravil. Hkrati ga zanima enkratnost izvedbe glasbenega dela — skladbe, ki se kot kompozicija v taki izvedbi šele dokončno uresniči. Nastaja nova glasba, glasba, „v kateri ne zavzema prostora nič razen zvokov samih: to so tisti, ki so zapisani in tisti, ki niso zapisani in se v notirani glasbi pojavljajo kot tišine, v igrani glasbi pa so prostor, ki je odprt glasbi in zvokom, ki so slučajno v okolici. Ni praznega prostora in praznega časa. Vedno je kaj za videti in kaj za slišati. Katerikoli zvok v kakršnikoli kombinaciji in sosledju se odslej lahko zgodi v kontinuiteti glasbe. Dovoliti, da se zgodi katerikoli zvok, pomeni ukvarjati se s tem, kar zvok je, in ne s tem, kar bi hoteli, da bi zvok ali kombinacija zvokov postala. Dovoliti, da se zgodi katerikoli zvok, pomeni dovoliti, da se zvok ne zgodi, da se zgodi tišina. Dovoliti, da se zgodi karkoli, pomeni dovoliti da se nič ne zgodi, da se zgodi nič. Pomeni: zavedati se zvoka, njegove umrljivosti in enkratnost i. „Skladba ustvari nekaj, ne vsega. Pušča stvari odprte in v tem trenutku zaživijo zunanji elementi, ki so enakovredno, kot elementi skladbe vključeni vanjo." Skladba je proces nastajanja zvokov, je aktivnost izvajalcev v tem procesu. Je odprtost za nastajanje in umiranje zvokov, je odprtost za zvoke soizvajalcev, je odprtost za soizvajalce. Nova glasba, ki to odprtost uresničuje je glasba zvoka in odnosov med zvoki, je glasba ljudi in odnosov med ljudmi. BOR TUREL Citati iz: John Cage, For more new sounds (Richard Kostelanetz, „John Cage"); John Cage, Silence Micheal Nyman, Experimental mušic, Cage and beyond KONCERT V ATELJEJU DSS 0 GLASBI PRVIČ Z BESEDO 4. oktobra je bil v koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev prvi letošnji koncert. Nastopila sta violinist Primož Novšak in pianist Aci Bertoncelj. Ob razstavi slikarja Pavla Florjančiča sta izvedla Honeggerjevo 2. sonato za violino in klavir, Antumn mušic Iva Petriča, Škerjančeve Štiri ditirambične skladbe in prvo sonato za violino in klavir Sergeja Prokofjeva. Večer je izzvenel v kreativnem muziciranju obeh interpretov, ki jima ne gre posebej pripisati poustvarjalnih kvalitet. Med skladbami je po zvočni plati sodelovanja obeh instrumentov najbolj izstopala Petričeva skladba, po vsebinski pa gotovo Prokofjeva sonata, ki je eno izmed pomembnejših del 20. stoletja za to zasedbo. Ob tem dokaj zahtevnem programu pa je bila letos prvič uvedena novost: komentar — v programu napovedan sicer kot razgovor — o Škerjančevi skladbi. Pripravil ga je prof. Uroš Krek. Komentiranje koncertov pri nas ni povsem nov pojav, saj ga Glasbena mladina redno uvršča ob svoje abonmajske koncerte za mladino. Vendar je bil komentar Uroša Kreka eden prvih primerov v zadnjih letih, kako tudi zahtevnejšemu poslušalstvu z besedo predstaviti glasbeno delo. To je bilo tudi izhodišče razlage, ki po mnenju komentatorja ne bi smela biti zgolj opisovanje individualnih čustveno-asociativnih razpoloženj ob glasbi, še manj pa pojasnjevanje glasbenega dela npr. s podatki o skladatelju in njegovem življenju. Uroš Krek je povsem pravilno ugotovil, da je beseda kot komunikacijsko sredstvo povsem drug medij kot glasba (zvok) in ostaja kot sredstvo razlage le-te vedno nezadostna ali vsaj vprašljiva. Zato je izbral način, ki se mu je zdel še najbolj primeren in najmanj reduktibilen do skladbe, njemu kot skladatelju in profesorju kompozicije pa verjetno najbližji. Škerjančeve skladbe ni razlagal v celoti, pač pa je opozoril na nekatere prvine kompozicijske, predvsem harmonske strukture, na katerih je skladba zasnovana in ki predstavljajo tudi rdečo nit skladbe. Tak komentar je za nekatere poslušalce izzvenel morda preveč strokovno, vendar je vsaj malo teoretično podkovanemu poslušalcu zelo hitro prinesel dokaj jasen pogled v zgradbo skladbe. Verjetno pa je bil to tudi namen komentarja: analiza v strokovnem-teoretičnem jeziku resda ne pove o skladbi ničesar, česar sama analiza ne bi predpostavljala in „vedela" že prej. Vendar je na način, kot je to zastavil in izvedel Uroš Krek, bila popolnoma sprejemljiva in ustrezna. Razlago sta izvajalca spremljala z odlomki iz skladbe, po odmoru, ki je razlagi sledil, pa sta jo izvedla še enkrat. S tem se je že sicer obsežen spored precej podaljšal in to je tudi naša edina pripomba poleg te, da do pogovora, ki je bil napovedan v sporedu, žal ni prišlo. Pogovor pa je komentator s „pripovednostjo" svoje razlage deloma že nakazal, po tej razlagi pa tudi spodbudil. Vzrok za to gre verjetno prej iskati v vajenosti poslušalcev za pasivno sprejemanje glasbe, deloma pa tudi v sami, morda preveč klasičnofrontalni obliki razlage, predavatelj-poslušalec. O drugačni, za poslušalce bolj vzpodbudni obliki, bi bilo zdaj, na začetku, težko razmišljati, vsekakor pa je komentar ali razlaga ali kakorkoli žetemu rečemo prijetna novost in osvežitev in verjetno je atelje DSS kot komorni ambient za to najbolj primeren (saj komentarji k razstavam tečejo že od vsega začetka). Ne nazadnje zaradi tega, ker od nas, poslušalcev, ki smo — na žalost — malo preveč uspavani s pasivnim konzumiranjem — uživanjem koncertne glasbe, zahteva, da se vsaj malo drugače, bolj angažirano spoprimemo s poslušanjem te glasbe. BOR TUREL FRANZ SCHUBERT (173 Franc Schubert se je rodil 31. januarja 1797 v dunajskem predmestju Lichtenthal v učiteljski družini v več otroki, med katerimi jih je pet ostalo pri življenju. Med temi je bil Franz četrti po vrsti. Njegov oče, učitelj, je že po svojem poklicu moral obvladati glasbene veščine in je svoje glasbeno znanje dajal tudi otrokom. Franzov več let starejši brat je postal poklicni glasbenik in skladatelj. Še v domači hiši je učil mladega Franza klavirja, medtem ko je oče poskrbel za potrebne osnove violinske igre. Prvi resni glasbeni pouk je Schubert dobil pri vodji cerkvenega kora v Lichtenthalu Michaelu Holzerju, ki se ga je skladatelj spominjal še v zrelih letih; Holzer je bil doživel tudi to veselje, da mu je Schubert posvetil eno svojih mašnih kompozicij. Že zgodaj so spoznali Schubertovo izredno glasbeno nadarjenost. Holzer je večkrat dejal, da takšnega učenca še ni nikoli imel. ..Pravzaprav ga niti nisem resno poučeval, saj sem se z njim bolj zabaval ali pa ga brez besede občudoval." „V enajstem letu je Franz postal prvi sopranist v lichtenthalski cerkvi," je pozneje poročal njegov brat Ferdinand, „igral je že tudi prvo violino na koru in že komponiral krajše pesmi. Hitro napredovanje v glasbi je očeta spravljalo v začudenje. Mislil je, da bi mu oskrbel nadaljnjo izobrazbo, in se z njim napotil v cesarsko-kraljevski konvikt na Dunaju." To je bil slavni deški zbor dunajske stolnice, kamor so že skoraj dvanajstletnega Schuberta sprejeli brez slehernega zadržka, j Tu so, kot je bila navada, gojenci sodelovali v glasbi in poleg glasbene dobivali tudi splošno gimnazijsko izobrazbo. V dunajskem glasbenem zavodu Schubert pač ni sodil med posebne ljubljence gospodov profesorjev, pa ne morebiti zaradi grešne radoživosti, marveč zaradi samosvoje zaprtosti in resnosti; tudi ta deček je sodil med tiste tihe in globoke duhove, ki so v očeh takratne okostenele pedagogike često veljali za manj nadarjene od povprečnih pridnežev. Ko je konviktovski direktor iz gojencev sestavil cel orkester in jim predpisal, da so vsak dan pripravili eno simfonijo in eno čim bolj bučno uverturo, se je tudi Schubertu kot violinistu ponudila ta sreča, da je v aktivnem igranju spoznal mnogo orkestrske glasb« Vlt svojega časa. Razen tega je sodeloval v instrumentalnih in pevskih kvartetih. To so bile za mladega nadebudneža dragocene ure, med katerimi se je pokazal tudi njegov priostreni posluh za glasben« !n vrednote. Zmožnosti tega orkestra pač niso bile velike in mnogO' lz' krat so se komaj pretolkli do konca. A izvajali so vendarle Haydna. r®l Mozarta in tudi že Beethovna, ki je bil takrat na vrhuncu ustvaf ['J' janja. In kadar so se lotili simfonije kakšnega popularnega, modn? 8 ga skladatelja, ki mu tudi zgodovina ni prisodila posebne cene, je s* Schubert rad javno vzrojil, češ kaj se je treba lotiti takšnega izdel’ ka, če je samo Haydn napisal toliko simfonij! |/3r Posebno Beethoven je Schubertu že v tem času postal drag, k° Sr* so njegovi tovariši komaj slutili njegovo veličino. Skladatelju je *a Beethoven vse do njegovega prezgodnjega groba ostal veliki vzor. y'i Schubertu je v teh letih glasba pomenila vse. Prizadevno je že le komponiral. Četudi se v šolskih predmetih ni izkazal, mu je ravna' teljstvo zavoda omogočilo, da je študiral kompozicijo pri dvornetf lr) komponistu Antoniu Salieriju. Toda v šoli mu je šlo resnično slabO; ^ Na veliko očetovo razočaranje je moral v avgustu 1813 zapustili Dl konvikt. Kaj zdaj? Bilo mu je šestnajst let, tudi skomponiral je že *r veliko, a to ni zadostovalo, da bi se kje zaposlil kot glasbenih ^ Sledil je očetovi želji in se vpisal na dunajsko učiteljišče. Čez leto dni je dobil javno spričevalo za pomožnega učitelja in nastopil delo ‘e na očetovi šoli. j c Med vsemi kompozicijskimi zvrstmi je Schuberta že v času P( šolanja najbolj privlačevala nemška pesem za glas in klavir, med n besedili pa je najbolj cenil Goethejeva. Učitelj v kompozicij1 r Antonio Salieri, Italijan po rodu, je bil sprva navdušen nad hitrih1 napredovanjem mladega učenca in nad njegovimi izvirnimi glasbe- ® nimi domislicami. Pozneje je videl, kam ga vodi ustvarjalsko ^ hotenje, in je postajal nestrpnejši. Nemške pesmi je v primerjavi5 ^ tekočimi (a tudi plehkimi) italijanskimi besedili imel za barbarske ^ in je menil, da mlademu skladatelju ne dajejo zanesljive poti do . glasbe, ki bi ugajala širšemu občinstvu. Schubert se je moral pošlo- rarji so komaj zadoščali za preživljanje. Šele več let pozneje, v začetku leta 1828, je vtisku sledila zbirka „Zimsko popotovanje", ki jo je moral Schubert v gmotni stiski prodati založniku za naravnost poniževalno nagrado. In v marcu tega leta so mu na Dunaju prijatelji priredili prvi javni koncert pesmi in klavirske glasbe, kije skladatelju prinesel prvi upoštevanja vreden honorar in ga rešil večletne bede. Vendar prepozno. Ze tako in tako izčrpanega in bolehnega Schuberta je jeseni zadela težka trebušna bolezen, ki ga je 19. novembra 1828 pokopala, starega komaj enaintrideset let. Usoda je Schubertu namenila življenje vase zaprtega, od življenjskih uspehov odrinjenega romantičnega umetnika. Sodobniki zanj niso našli pravega razumevanja. Tudi v javnosti znane nemške pesmi niso vzbudile dovolj pozornosti, da bi se Schubert kot človek in kot ustvarjalec dvignil na življenjsko raven, dostojno njegovemu delu. Njegove večje kompozicije so ostale v rokopisu. Zadnja, Velika simfonija v C-duru, ki jo je skladatelj končal v marcu leta 1828, je doživela izvedbo leta 1839 - zanjo je poskrbel Robert Schumann — njegovo ..nedokončano" simfonijo v h-molu pa je nemško glasbeno občinstvo spoznalo šele leta 1865. Njegova prirojena skromnost in njegovo brezmejno občudovanje Beethovnove glasbe morda Schubertu nista dopustila, da bi spoznal, kakšna novatorska pota je utiral glasbi. Zato pa je že desetletje po smrti njegova skladateljska zapuščina žela že vse priznanje in prva romantična generacija nemških skladateljev s Schumannom in Mendelssohnom na čelu si ga je izbrala za svojega duhovnega očeta. JANEZ HOEFLER 1. Schubertova rojstna hiša na Dunaju 2. Domnevni mladostni portret Franza Schuberta 3. Schubert v zrelih letih (risba iz leta 1846) 4. Večer Schubertovih pesmi z baritonistom Johannom Michaelom Voglom in skladateljem (risba Schubertovega prijatelja slikarja Moritza von Schvvinda) 7-1828) ' od njega. Izbral si je lastno pot umetniškega razvoja. i skl hJ6 ?apust'1 konvikt, je imel mladi mož v žepu med drugimi in t ami eno cel° simfonijo, in kmalu zatem je končal eno opero '*v «hi ' 6n° ma^n0 kompozicijo, ki so jo ob njegovem sodelovanju ' rek i' V c*oma^' cerkvi; Schubert ni vedel, da bo to tudi tako nie zadnja velika kompozicija, do katere izvedbe je prišlo za » l8?RV09a živlienie- Njegovim mladostnim nemškim pesmim je leta su Goethejev Erlkoenig, „Vilinski kralj", prva Schubertova aba te zvrsti, ki jo je že prevevalo pravo romantično vzdušje. kr cnubertovo življenje je potekalo mirno, brez pretresov, a tudi * Pravih uspehov in v nenehni skrbi za skromna življenjska e 2amStVa' ^enomer ie uPa^ da se b° lahko zaposlil kot glasbenik, a V|. an- Leta 1816 se je potegoval za mesto učitelja novo ustano-e ie d 6 ?'as*3ene *°'e v Ljubljani, kar se mu ni posrečilo. Leta 1817 glasL0t'. očetovi volji zapustil učiteljsko službo in postal svoboden ti in h6^' *3°dP'ral 9a ie majhen krog prijateljev, slikarjev, literatov binv Petičnih ljubiteljev glasbe, ki so se navduševali nad njego-ti bliv'.nernškimi pesmimi. Potoval skorajda ni nikamor, razen v e kraTjf avstrijska mesta; dvoje poletij, 1818 ir 1824, je bil z aristo-< Mad- družino Esterhazyjev na njihovem posestvu Zelesz na o g2a.rskem> kjer je grofovski hčeri poučeval klavir. 0 teli V°Je naisrečnejše ure je Schubert prebil v krogu svojih prija-Vons mec* katerimi sta b''a tudi pesnik Grillparzer in slikar Moritz Pesm- W'nc*‘ skladatelja je bilo pomembno, da se je za njegove d inte razvnel znameniti baritonist Michael Vogl, prvi Schubertov ji ^ n*e9ova Predstav'jal razumniški dunajski 11 rase|0t^a- tuc*' v tak° neugodnih okoliščinah je skladateljev opus 8 Za ni ?'rl1foni]e- godalni kvarteti in druga komorna glasba, glasba ° klav'0 ' klavirska dela, zborska dela, nemške pesmi za glas in 1 )82o *^ratka opera „Dvojčka" je s pomočjo Michaela Vogla leta V |pfkri^a na oder dunajske dvorne opere, toda doživela je polom. ° ie d 'n 1823 je nastala zbirka pesmi „Lepa mlinarica", ki y °zivela natis v neki dunajski glasbeni založbi. Skromni hono- 13 /' \ DNEVI ? ) SVOBODNE W GLASBE Nad dolino je srednjeveški grad, preurejen v muzej. Do vhodnih vrat vodi dvižni most, za njim je prijazno grajsko dvorišče, obzidje polno lesenih mostovžev in stolpičev. Manjka samo še grajska gospodična. Pet dni so sobane, zidovi dihali svobodno, z več energije. Avstrijski organizatorji (ideja, oblikovanje pianist Friedrich Gulda) so drugič povabili v grad glasbenike, tiste, ki igrajo novo glasbo: Dona Cherryja, The Revolutionary Ensemble, Hannibela Marvina Petersona s Sunrise Orchestra. Sodelovali so tudi neznani glasbeniki, Evropejci. Pokazali niso prav ničesar. Improvizirali so na instrumente domače izdelave, zvarjene cevi, čudna brenkala, rogovi, nazobčana kolesa cirkularke za činele ...), ob diapozitivih za inspiracijo ... Ustvarili so mnogo različnih zvokov od lepih do srhljivih, vse je zvenelo plehko, brez idej in energije. Tako je mineval čas do resnejših večernih koncertov. SREDA: Instrumente so pripravili člani skupine pianista in trobentača Dona Cherryja: BENGT BERGER in EAGLE EYE, bobni. Presenečeni smo zrli v kodrastega dečka, ki je korajžno udarjal in dobro sledil glasbenemu toku. Čutili »mo njegov prirojeni dar za ritem, manjka mu le rutine in izkušenj. Don ga je predstavil: EAGLE EYE (Orlovo oko) je moj sin, pridno je vadil, danes nastopa prvič. Spontano smo zaploskali. Nehote sem fantiču prisluhnila bolj kritično, nikjer ni izgubil ritma, vložil je dovolj energije. V skupini smo pogrešali MOKI CHERRY, ki zna z igranjem in vokalom ustvariti posebne vibracije. Don je igral žepno trobento, klavir. Zaradi slabega ozvočenja smo ga komaj čutili v ozadju bogate ritmične strukture obeh bobnarjev. Slutili smo, da klavirja namerno niso opremili z mikrofonom, ker bi Don tako še bolj zasenčil znanega Friedricha Guldo. Dve skladbi je napisal Orne-tte Coleman, vodja skupine, v kateri je Don Cherry prvič zaigral v poznih petdesetih letih. V srednjem delu je Don igral na tamburo in pel. Pričakoval je, da mu bodo ljudje pomaga- li, odgovarjal je le Hannibal Peter-son. Druga skladba je bila izrazito ritmična (glasbeniki so igrali na vse vnte tolkal), v ljudi je prinesla več sproščenosti, svobode. Donova izraznost na kateremkoli instrumentu je globoka, žareča. V svojo glasbo je vsrkal elemente velikih vzhodnih glasb: vokal, besede, ritem, lestvice, instrumente z Balija, Indije, Kitajske in arabskih dežel, to ustvarja posebno eksotično vzdušje. Doživetje je, kadar Don igra na klavir. Občutek za ritem, prefinjeno menjavanje dinamike, fraziranje, globoko občutena vez s klaviaturo mu daje le njegov zvok. Glasbo ustvarja desetletja. Igral je z Johnom Coltraneom, Albertom Aylerjem, Milesom Davisom, Sonnyjem Rollin-som, Archiem Sheppom. Zorel je kot kreativni glasbenik, danes s svojo skupino ustvarja mnogo pomembne glasbe. Na Švedskem živi z družino na kmetiji, potuje po Evropi, igra najraje za množice na prostem, Moki skrbi za estetsko urejeno sceno (pisana pregrinjala, oblačila, eksotične bilke, instrumenti .. .). Potreben mu je tesen stik s poslušalci, ta vez ustvarja pozitivne vibracije. Don rad igra za otroke, hodi v vrtce in uči malčke o umetnosti, ki je ne smejo preslišati. Četrtkov dan je bil posvečen ljudem organizacije AAO, nekakšne vizije komunistične skupnosti. Pripadnost izražajo s kratko ostriženimi lasmi, odnosi so popolnoma svobodni. Posebnost je izpovedovanje jaza v kakršnikoli obliki pred . drugimi člani. Ostali bi se veliko bolje počutili, če teh prerokov ne bi bilo. Prav neobetajoč dan je poživil popoldanski vvorkshop mnogih sodelujočih glasbenikov. Največ je pokazal trobentač Hannibal Marvin Peterson, vodil celotno glasbeno dogajanje tako, da ni zašlo v slepo ulico enostavnega rockerskega ritma. Nestrpno smo čakali na petkov večer. Najprej sta se trudila Avstrij ca violinist in basist. Njun pokrovitelj Gulda je nastop dobesedno izsilil med preizkušanjem ozvočenja ameriške skupine THE REVOLU-TIONARY ENSEMBLE. Ni naključje, da sta bili skupini sestavljeni skoraj enako: violinist, basist in bobnar. Temnopolti glasbeniki niso bili začudeni, to se dogaja Cecilu Taylorju, Sun Raju, njim. Težko razumljivo je prav škodoželjno posnemanje temnih kreativnih skupin. Kljub enournim negativnim vibracijam med prvim večernim nastopom, so Revolutionary Ensemble, ki ga sestavljajo LEROY JENKINS, violina, NORRIS „SIRONE" JONES, bas in JEROME COOPER, bobni, ustvarili nepozaben koncert. Ljudje so slutili, da bodo poslušali zelo pomembno glasbo. Sound check je bil ogrevanje, ko so začeli zares, se je stopnjevalo od prvega trenutka. Neobičajna zasedba, tehnična popolnost vsakega posameznika, glasba, ki se vpija v človeka; hladno ozračje in mokri sedeži so se segreli. Kreirajo, ustvarjajo glasbo zase, to je njihov način življenja, za ljudi, takšno, ki bo ostala. Glasba napredne temnopolte scene ni težko dojemljiva. Prodreti moramo v samo strukturo, se zavedati kolektivne improvizacije in slediti liniji vsakega glasbenika. Glasba bo zvenela jasno, enostavno. Ustvarjalci se borijo za obstanek, sami organizirajo koncerte, glasbene šole, izdajajo in prodajajo plošče, ker gramofonske družbe še niso pripravljene za glasbo, ki jo igrajo. Gledajo predvsem na dobiček in narekujejo glasbenikom, kaj naj igrajo. Pregrade se lahko premagajo skupno, vsi glasbeniki, ki verujejo v to, kar delajo. The Revolutionary Ensemble ustvarjajo svojo glasbo, ne ozirajo se na to, kar pravi okolje. Kdor enako misli, čuti.jih sprejme takšne kakršni so. Njihovo revolucionarno ime, še pomembnejša glasba, prinaša spreminjanje mišljenja, glasbene zavesti, z drugimi besedami glasbeno osveščanje, kajti poslušalce morajo vzgajati, občinstvo ne nastane samo od sebe. The Revolutionary Ensemble so del širše scene, ki kreira z istim ciljem. Leroy Jenkins je sodeloval s chicaško Creative Construction Company, Anthonyjem Braxtonom, Archiem Sheppom, Joem Bonner-jem, Aliče Coltrane. Danes so ena najbolj trdnih, skladnih in spodbudnih skupin. Jenkinsova violina zveni prodorno, spretno, običajno vodilno, vendar so skupina enakovrednih kreativcev. Z lokom je Leroy izvabljal neobičajne tone, čeprav je violina prvenstveno melodični instrument. Sirone igra bas suvereno, kakor trije basisti skupaj, zna neverjetno poiskati vse izrazne možnosti dokaj neokretnega instrumenta. Strune so pele pod njegovimi prsti. Jerome Cooper ustvarja občuteno ritmično podlago, kar prispeva k zvočni skladnosti. Med koncertom so uporabili tudi različne piščali, ksilofone, pozavno, saksofon. Vedno znova so dokazovali svojo vsestranost. V soboto zvečer nam je zaigral HANNIBAL MARVIN PETERSON s SUNRISE ORCHESTRA. Sicer je ostal samo trio, vendar ima Hannibal dovolj rutine, da je rešil koncert. Zvočno so bili precej šibki, a neverjetno hitro so ustvarili stik z ljudmi. Hannibal je zaigral Happy Birthday svoji mami. Poslušalci so bili navdušeni. Bolj resno, na trobenti malce neobičajno, je zvenela znana Coltraneova MY FAVORITE THINGS. Vanjo je vpletel temo When the Saints go marching in; to ji je dajalo zafrkljiv prizvok, vendar nas je prepričal *o lastnem zvoku z dovolj energije in prefinjenosti. Lahko ga uvrstimo med pomembne jazz trobentače. Z njim sta se trudila bobnar in basist. Sicer prav simpatična za zvočno kuliso, nista pokazala nič šokantnega. V nedeljo smo se poslovili od simpatičnega gradu, glasbenikov in odpotovali na vse strani. BESEDILO IN FOTO: URŠKA ČOP atfMiiiiirtiai ,*r. EVENING VViTH VVEATHER REPORT Poslušalci so bili zadovoljni, pa vendar... Po koncertu skupine Weather Report je mogoče dvomiti v iskrenost njene glasbe. Res, da je bila izredno ritmično razgibana ter, da je bil zvok celotne skupine poln. Z današnjo glasbo, ki precej bolj komercialno uspešna (morda je vzrok tu), Joe Zavvinu! zanika glasbo, ki jo je ustvarjal v zgodnjih sedemdesetih letih. Mešanica vseh mogočih zvrsti: od jazza do rocka, ljudskih glasb, predvsem latinskoameriških, sledi eksperimentalne in pop glasbe, kaže na iskanje in stanje v svetovni glasbi nasploh. VVeather Report so pravi odraz ie-te. Nedvomno so odlični glasbeniki t«r, so uigrani, pa vendar se je pokazala tudi nezmožnost ustvarjanja skozi improvizacije: Wayne Shorter, kateremu je ta glasba daleč od njegovega glasbenega prepričanja. Pa še: čemu toliko raznobarvnih reflektorjev? So odsev stanja njihove glasbe? MILOŠ BAŠI N rsladaled| ice cream AN EVENING VVITH j VVEATHER REPORT J Množica načičkanih plakatov je vabila na rock-jazz predstavo. Poseben tovornjak je pripeljal goro glasbil za Joea Zavvinula in njegove soustvarjalce. Dolgolasi fantje so raztovarjali vse mogoče klaviature, syntesizerje, zvočnike, tolkala, reflektorje. Šop žic je spajal oder z velikansko mešalno mizo, tako sta ozvočenje in light-shovv delovala brezhibno, kakor na pravem resnem koncertu. Seveda ljubljansko (predvsem mlado) občinstvo ni zamudilo tega pomembnega dogodka. Mala dvorana v Tivoliju je bila polna, pred odrom ograja, da se le mogoče ne bi kdo spomnil in se želel dotakniti živega Pastoriusa ali vsaj njegove magične kitare. Sicer pa so bili glasbeniki oviti v raznobarvno svetlobo, reflektorji so usklajali barve z značajem glasbe? ? ? 1 Joe Zavvinul je ..poveljeval" izza gore klaviatur in se izživljal z raznimi elektronskimi zvoki, Paco Pastorius, mladi, obetajoči (tako se govori) kitarist je basiral (pokazal je le nekaj zvezdniških prijemov, zaigral nekaj najvišjih možnih tonov.. .) Nekajkrat je pihnil v saksofon nekdaj veliko bolj kreativni Wayne Shorter, škoda, da ni zmogel več energije, ki bi preusmerila glasbeni tok. Tolkalca sta bila tam za ustvarjanje močnih ritmov, okrasila sta že tako bogato prenapolnjeno maso zvokov. URŠKA ČOP FOTO: URŠKA ČOP IN MILOŠ BAŠIN ROSCOE Poslušalci naj slišijo vse, kar se dogaja v zvrsteh glasbe, vendar jih je Potrebno vzgajati, ne ustavarjajo se sami po sebi. Ljubljanski poslušalci So bili pripravljeni le na nastop sode-laVca gramofonske družbe ECM, Pianista Boba Stensona. Polovica koncerta prave kreativne glasbe je Rinilo neopazno, hladno, ROSCOEU MITCHELLU so komaj naklonili aplavz. Njegova glasba je zahtevna za igranje, za poslušanje, za izražanje z gibi, zato je toliko pomembnejše, koliko ljudje vedo o n)6j. Njegov mariborski nastop je bil zasnovan bolj kompleksno. Mladi poslušalci so se v tedenskih večerih Jazza seznanili z ustvarjanjem kreativnih glasbenikov v okviru AACM 'združenja za napredek kreativnih glasbenikov), videli so diapozitive, zadnjem večeru so poslušali živo komentirane Roscoeve posnetke 'duo pihala-sintesizer), ki jih je pri-nesel z jazz festivala Donajeschin-gen, odgovarjal na vprašanja in raz-lasnil zgodovino svojega glasbenega Razvoja in razvoja skupine The Art nsemble of Chicago. V programu sobotnega koncerta “° * prepletali Roscoevi solo nastopi z različnimi pihali, diapro-lekcije The Art Ensemble of Chicago. tria Anthony Braxton, Joseph arman, Roscoe Mitchell in ob živo 9 asbo vezane plesne koreografije. Kreativni glasbenik, skladatelj, slikar OSCOE MITCHELL je teden dni jj-sno vadil s plesalci baletne skupine KUD dr. Franjo Crnek s I. gimna-*'ie v Mariboru. Glasbo smo pričakovali in z j?, koto sledili zahtevnim improviza-lam, kombinacijam zvokov in urno enjavajočim se registrom pri irv fumentih. Svoj nastop je začel s ^opian saksofonom, tehnično brez-J5n° in vsebinsko stopnjevano. 10 PlSan' notr,i material mu je vodi- • zvoke podaja tako, da prehajajo od enega k drugemu, tako ne ostanejo le gole note, postavljene v melodijo. Skladba je težila k dokazovanju višjega pomena glasbe same, Roscoe verjame v višji obstoj kreativne umetnosti in svojega ustvarjalnega jaza. Kvalitetno ozvočenje je ob diaprojekciji The Art Ensemble of Chicago ustvarilo vzdušje živega koncerta, skladba „Ohnedaruth" je zazvenela popolnoma drugače, nova Zanimiv je bil prvi plesni nastop, odnos glasba-gib, glasbenik-plesalec. Lahko smo čutili, kako neposredno mora glasba prodreti v človeka, da se odzove njenim vzgibom. Videti je enostavno, slediš ritmu in to je vse. Če bi bilo tako preprosto, ples ne bi bil umetnost. Nenavadna je bila „score" improvizacija, oz. improvizacija s partiture za pet pihal. „CYP" je naslov skladbe. Roscoe je razložil bistvo: napisani so posamezni odlomki za določene in poljubne instrumente — glasbenik sestavlja vrstni red odlomkov, pihal, igra sam ali v večji zasedbi, lahko vključi tudi ples. Roscoe je. premišljeno usklajal instrumente glede na partituro in reakcijo poslušalcev. Kljub matematičnemu pristopu ni zvenelo kompjutersko, glasbeni tok je oblikoval živ, kreativen človek, ne elektronika. Druga projekcija je ob izvirni glasbi predstavila trio trenutno najbolj ustvarjalnih pihalcev. /Braxton/Jarman/Mitchell/. Skladbo, razdeljeno na tri različne ritme: energično, zvedavo, zafrkljivo je Roscoe zaigral na alt saksofonu in dajal energijo skupinski koreografiji. Nehote smo posvečali več pozornosti gibom, težko je usklajati več vtisov hkrati. Glasba sama je dosegla, da jo nosimo v sebi naprej. Organizator: jazzovska sekcija Glasbene mladine Maribor. URŠKA ČOP MOŽ S KITARO Nehote smo pomislili na Chaliea Christiana, ko je stopil na oder BARNEY KESSEL. Na svetovni sceni se je pojavil kot najpomembnejši v generaciji sodobnikov virtuoza Christiana. Glasbeniki več ali manj spretno prikrivajo njegove vplive, popolnoma se je odmaknil šele Derek Bailey. Barney Kessel je blestel kot najbolj ritmično življenjski kitarist 50. let, takrat je ustvarjal s svojo skupino in v triu Oscarja Petersona. Ljubljanski poslušalci so ga srečali pred tremi leti na jazz festivalu v Križankah. Med sodobnimi kitaristi ostaja zelo, zelo tradicionalno usmerjen, ne posega čez meje že ustvarjenega, že zaigranega. Uglajen, prijazen, nekoliko ležeren kitarist je objel veliko izposojeno Gibsonovo glasbilo, strune so ojačano zazvenele, žal jo slab ojačevalec (ki tudi ni bil njegov) oddajal le nejasne in nekvalitetne zvoke. Barney je imel smolo, vse, kar je oblekel in uporabljal, je bilo izposojeno (sodobne težave z letali). Tehnično je na visoki ravni, nezahtevne improvizacije je podajal z veliko mero občutka (na primer Ralph Towner pa zahtevne improvizacije brez občutenja). Lepe, znane skladbe (na primer Duka Elling-tona . . .) so sledile v najbolj učinkovitem vrstnem redu: počasna, srednje hitra, temperamentna z nekaj več živahnosti in trohico energije. Ob Barneyu nismo čutili, da bi ta skromna energija, ki je sicer porojena iz kreativnosti, prehajala v nas, tako je nismo mogli vračati nazaj. Med glasbenikom in poslušalci ni bilo vibracij, čeprav je Barney s pokroviteljskim odnosom skušal dati željnim ljudem kar največ. Seveda so po vsaki skladbi hvaležno ploskali. Ostajal je v okviru izbrano podanih in premišljenih akordov, pasaž, ritmično-melodič-nih figur, to smo predvidevali, a kljub temu upali, da bo vsaj nakazal iskanje nečesa novega, drugačnih tonskih kombinacij, neobičajnih improvizacij. Ljudje, ki so poslušali že kaj bolj oprijemljivega, postajajo zahtevnejši. Vendar je lepo, da organizirajo nastope jazzovskih in drugih legend, ki tako lahko pokažejo, kaj so pomenile včasih in kaj ustvarjajo danes. URŠKA ČOP URIAH HEEP Od čarobne formule rock skupine Uriah Heep, ni ostalo nič, razen nekaj prvih uspešnic in glasnosti nekaj tisoč watov, ki jih rešuje. Brez njih bi bili povsem poprečna, ne samo angleška skupina. Za skupine, iz Anglije* je že kar tradicija, dober pevec, uigranost, tudi scenski nastop in razločno ozvočenje. Uriah Heep proizvajajo skladbe na osnovi petih akordov, ki jih poljubno premikajo naprej in nazaj. Tako dobijo skladbe, ki so si podobne kot jajce jajcu in jih imajo vsaj še za pet let nadaljnjega obstoja. Vzrok, da ne razpadejo so tudi ponoreli poslušalci, kot v dvorani Tivoli, ki so programirani na že omenjenih pet akordov in glasnost, glasnost. Problem ljubljanskega koncerta je bila publika, večinoma osemnajstletna, ki je že po prvih taktih planila proti odru, še prej pa proti ograji, ki je kmalu popustila. Kmalu so morali tudi redarji, čeprav jih je bilo glede na prejšnje koncerte verjetno največ. Najbolj navdušeni poslušalci so bili kmalu na odru, od koder so jih spremljevalci skupine Uriah Heep vračali med publiko. Pomagati so morali tudi miličniki, ki so jih končno umirili. Da je prišlo do neredov so krivi tudi organizatorji, saj so v parter postavili stole na katerih so poslušalci stali, tako da jih je bilo več kot sto polomljenih. Seveda na njih niso samo stali, ampak so po njih tolkli še po končanem koncertu s podstavki ograje. Za drugič: ne stolov in ne glasbe, ki so jo v Veliki Britaniji razprodali že pred leti. 2 X ODLIČNO V četrtek, 27. oktobra, je v dokaj nenavadnem prizorišču za podobne prireditve, kinu Sloga, skupina (kakšne že glasbe? ) Begnagrad navdušila v pravem pomenu besede poslušalce, večinoma študente, ki so ga napolnili do zadnjega možnega sedišča ali stojišča. Pred njimi, je nastopil individualist Andrej Trobentar, ki se je spremljal z akustično kitaro. Predstavil je nekaj novejših skladb, v katerih imata instrumentalna in vokalna izvedba enakovredno mesto. Značilno za njegove skladbe postaja improviziranje z glasom, posebno vrednost pa predstavljajo besedna sporočila, ki jim je vredno prisluhniti. Begnagrad je skupina z zanimivo in nenavadno zasedbo: Bratko Bibič harmonika, Bogo Pečnikar klarinet, Vlado Špindler bas kitara, in Igor Muševič, bobni. V skoraj dveh urah smo slišali skladbe, ki jih poznamo že s prejšnjih nastopov, le da so bile tokrat precej bolje izvedene. Njihova glasba temelji na jugoslovanskih ljudskih motivih, velik delež imajo slovenski, ki jim služijo kot osnovna nit, ki jo potem razpredejo v skoraj desetminutne skladbe. V teh vsi člani skupine enakovredno sodelujejo in pokažejo največ muzikalne zrelosti. Skladbe, ki so bile krajše, v njih je prevladoval samo osnovni motiv, je vodil klarinet in so bile zvočno zelo enostavne. Zaradi tega so imele pri poslušalcih precejšen odmev. Prav tem skladbam pa bi morali člani skupine posvetiti več pozornosti, ker jih je bilo nekaj, ki so že rahlo spominjale na narodno zabavno glasbo. Sicer je bila to v celoti vesela glasba, te pa so bile še posebno sproščene, poskočne in razigrane. Boljša člana skupine Begnagrad sta bobnar in basist, predvsem prvi je pokazal, da odlično obvlada glasbila. Tudi druga dva člana, harmonikar in klarinetist ne zaostajata dosti, vsi pa dobro improvizirajo. Trenutno so po našem mnenju najboljša slovenska skupina (spet: kakšne že glasbe?); solidno tehnično znanje so dopolnili z izvirnimi glasbenimi idejami: PREVEČ LUKENJ V GUMBU Gumb je imel preveč lukenj, toliko jih ni imel še nikoli. Vsaj stopetindvajset zaradi dveurne zamude, ki si jo ne more privoščiti nobena skupina, zlasti pa ne taka, kot je Bjelo Dugme. Ura je bila že zdavnaj devetnajst, ob tej naj bi se koncert začel, ko so še postavljali in urejevali opremo na odru..Tako se je „show" pričel ob enaindvajsetih. Na plakatu je bil omenjen celo režiser koncerta, vendar ga po uro in pol trajajočem nastopu ni bilo čutiti. Light shovv, kot je bil na koncertu, bi lahko zrežiral vsak električarski vajenec, da ne govorimo o malomarno postavljeni in umazani opremi. Glasba. Bila je zaigrana kot bi morali igrati zaradi sebe, in ne zaradi obiskovalcev, kolikor jih nima nobena skupina pri nas. To, da je Bebeku zmanjkovalo glasu, ob vseh peripetijah, niti ni vredno omembe. Preigrali so prvo in tretjo veliko ploščo, druge zaradi nove zasedbe, ki te plošče ni snemala, verjetno niso znali. Ter še nekaj malih. Robotsko. Da niso igrali zastonj? Gotovo da ne, saj je bila vstopnina petdeset dinarjev. Stolov v parterju velike dvorane Tivoli tokrat ni bilo, pa tudi če bi bili, ne bi bilo polomljenih. Zaradi glasbe, ne zaradi obiskovalcev. FOTO: MILOŠ BAŠIN VROČ ŠIFRERJEV ANDREJ Koncert Andreja Šifrerja, oziroma njegove skupine v Študentskem naselju, v kateri sta še čelist Ratko Zekič in Boris Vrščaj, električna kitara, ter Andrej, ki igra akustično. Slišali smo okoli dvajset skladb, od katerih jih bo deset tudi na veliki plošči, ki jo bo izdala kasetna in gramofonska produkcija RTV Ljubljana ter bo izšla na pomlad. Plošča je že posneta, posneli so jo v Londonu z angleškimi glasbeniki. Do koncerta v Ljubljani je prišlo šele po dobrem letu, v katerem je Andrej pogosto nastopal po vsej Sloveniji. Ne samo v večjih krajih in mestih, ampak tudi po vaseh. Njegovo glasbo je poslušalo občinstvo v starosti od sedem do sedemdeset let. Morda je tudi to vzrok uspeha, saj so nekatere skladbe zelo popularne, mala plošča pa razprodana. Drugi vzrok uspeha so same skladbe, ki so melodično zelo preproste, spevne, kot na primer Bil sem mlad, besedila pa so razumljiva ob prvem poslušanju. Prav to je njihova glavna odlika. Največkrat se lotevajo vsakdanjih dogodkov, ki še niso bili obdelani in to šegavo in ironično. V prvem delu je nastopil sam. Zapel in zaigral je pet pesmi. Nove tematike se je lotil v Tvojem spominu, v kateri poje o spolni bolezni. Boljši sta bili še Moja pesem in Zoboblues z male plošče. V drugem, precej daljšem delu sta čelo in električna kitara precej pripomogla k polnemu zvoku skupine. Škode«, da je v nekaterih skladbah združil ameriško country in slovensko ljudsko glasbo, čeprav je to pri poslušalcih naletelo na dober odmev. Pomembnejše skladbe iz tega dela so bile: Lepi ljudje, (kje se že zbirajo? ), Grenko vino (že veste o čem). Hladen ali vroč (če boš mlačen, te izpljunem proč). Stoj Marija (o istem kot v Grenkem vinu) in Živel je mož (imel je psa in je bil direktor, mož namreč). MEŽEK JOHN VŠN 16 Velika dvorana Študentskega naselja v Ljubljani 7. novembra ob 20.30. Skoraj polna jedilnica, verjetno edina v svetu, kjer so kulturne prireditve (gledališke predstave, rock koncerti, plesi...). Nov pouk za naše rock skupine je bilo ozvočenje; majhno, vendar dovolj močno, urejeno postavljeno, razločen zvok, brez brnenja pri akustičnih skladbah. Predstavila se je angleško-slovenska skupina v zasedbi električ- na in akustična kitara, bas, bobni, ki jo vodi Aleksander Mežek, glas in akustična kitara. Z razliko na lanskoletne koncerte, ko je bila zasedba pretežno akustična in so skladbe zaživele v novem zvoku, je bila letošnja sestavljena iz električnih kitar. Tako je veliko skladb izgubilo melodičnost, pridobile so sicer na ritmu, a to ne odtehta celotnega zvoka skupine, ki je v ustvarjanju Mežka korak nazaj. V klasični rock zasedbi so bile brez svoje značilne oblike po kateri i bi jih lahko razpoznali. Preigrali so skladbe z obeh velikih plošč, med drugim tudi uspešnico Vodi me siva pot. Glasbeniki so nedvomno odlični in tudi rock, ki smo ga slišali je bil na dostojni ravni, izstopal je Mežek s prijetnim glasom in kitarist z racionalnimi soli. VSE: MILOŠ BAŠIN kvartet do/ OBLAKI SO RUDEČI RTV Ljubljana Ploščo z napisom ..OBLAKI SO RUDEČI" je izdala RTV-Ljubljana * podporo SOKOJ. Producent je Z. Tozon, snemalec V. Rojc. Izdelal jo je Helldon. Gre za komercialno narodno glasbo tiste sentimentalne ^sti, zoper katero sta se nenehno borila pokojna F. Marolt in S. Osterc. Najvrednejša skladba na PloSči je zbor „Na trgu". V. Mirka, ki bo obstala zaradi pristnega slovenskega ljudskega občutja v umetni obdelavi, in pa „Dekle moje, prinesi mi vode" C. Preglja s svojim fantov-*kim zanosom. Izvrstno se zlivajo nKJŠkl glasovi neimenovanih izvajalcev, ki se tudi imenitno prilegajo značaju pesmi. Plošča posebno v niijih frekvencah brni. TRIO LORENZ RTV Ljubljana TRIO LORENZ je posnel svojo drugo ploščo v Istih okoliščinah, le il je botroval kot tonski mojster M- Gobec. Spored obsega elegantni, P® tudi temperamentni trio Spanca ■ Turina, v najsodobnejši stavek “mserjene „Ekspresije" Slovenca L. Lebiča in ganljivo „E legijo" Čeha J. Suka, tri skladbe, ki jih redko slišimo, pa |o vjgi^a v umerjenosti in po svojem mojstrstvu pomembne. Brezhibna tehnična izvedba skladb in vzorna zlitost muziciranja Jamčita tej ploSči uspeh tudi izven [neja ožje in SirSe domovine. Pohvalo pa zasluži tudi izdelava tonskega posnetka in ploSče. SODOBNA SLOVENSKA umetna PESEM RTV Ljubljana ..SODOBNA SLOVENSKA UMETNA PESEM" je naslov ploSči, P J° je posnel Komorni zbor JV**—Ljubljana s svojim dirigentom žarkom Munihom. Zajema značilne urn®tnine sodobne slovenske zbo-[°**ke tvornosti na pesnitve J. .viča, A. Kokota, S. Kosovela in c!*"»ko poezijo. Vrstijo se meSani *7°ri S. VremSka, ki so Se tonalno J*uteni, nato U. Kreka, ki sega po in nasičenih harmonijah, n!!?®"1 ko »s J- Je* In A. Srebot-_*®k že izneverita romantičnemu toŽV0ltu *n vključujeta vzklike, nske madeže in Šepet v svoj glasni stavek. Zanimivo je slediti glasnemu pristopu k besedilu, ki ga fjj ,od navedenih mojstrov po svoje nio s ‘ **er 80 P°*neti name-ni Ig profesionalnim ali kvečjemu polprofesionalnim pevcem in zato redko na sporedih osrednjih umetniških prireditev, je tem pomembneje, da so nam dostopni na ploščah. — Producent je tokrat N. Makoter. Material ni brez Sumov. PotrebnejSi od komentarja na ovoju ploSče bi bil natis vseh besedil, ki bi posluSalcu lajšal zbližanje z glasbo. OJ Tl ŠPANIČ MOJ RTV Ljubljana Gramofonska ploSča „0j ti španič moj" je pregled slovenske ljudske pesmi s Sel na Koroškem. Izvajalca sta izmenoma skupina petih fantov in skupina šestih deklet iz tega kraja. Za izid plošče so zaslužni: •; produkcija RTV—Ljubljana s podporo SAKOJ in tovarna Helidon. „0j ti španič" je predvsem dokument pristnega slovenskega vaškega petja na nenotalni podlagi, ki se v današnji industrializirani družbi izgublja, hkrati pa prijeten prispevek za vse poslušalce, ki jim je preprosto večglasno ljudsko petje pri srcu. Tonski posnetek je mehko uglašen, pevski glasovi so zliti, dinamika tona ni nikjer nasilna. Ovitek prinaša besedilo vseh pemi, predstojnik glasbeno-narodopisnega instituta, dr. V. Vodušek, pa prispeva kratko karakteristiko posnetih zborov in nas seznanja z izvajalci. MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE '77 RTV Ljubljana V isti režiji je izšla druga plošča z zborovskimi posnetki z naslovom ..Mladinski pevski festival Celje '77". Prinaša enaindvajset izbranih zborovskih pesmi z letošnjega celjskega festivala In s tem ohranja spomin na skladateljske, pevske in dirigentske dosežke tega pomembnega bienala. S svojim zelo pestrim razponom od preprostih Kernja-kovih „Sanj" v duhu ljudske koroške pesmi do „Aglepta" finskega skladatelja Melinasa, ki je že rafinirana lepljenka tonov in šumov, nas plošča seznanja z najnovejšimi doprinosi štirinajstih jugoslovanskih glasbenih tvorcev in sedmih inozemskih skladateljev za mlade, mlajše in najmlajSe izvajalce. Zato plošča nudi tudi razvajenim poslušalcem obilo zanimivega posluSanja. Tonski mojster Mitja Gobec se je dobro znašel v razmerah, ki niso bile najidealnejše za snemanje tako utemeljenega dokumentarca. PAVEL ŠIVIC SLOVENSKI OKTET/ 25 LET Helidon Prerez skozi delovanje Slovenskega okteta od leta 1967 do danes je zbran na treh ploščah, na katerih so ljudske in umetne pesmi slovenskih avtorjev (zelo izjemno). Na prvi so zbrane umetne pesmi, ki so nastale v povojnem času na besedila I. Cankarja, S. Kosovela, D. Domjaniča in F. Albrehta, drugo stran pa so zapolnila dela J. Gallusa. Naslednji dve plošči prinaSata med seboj pomeSane ljudske in umetne pesmi, ki so prav tako z nekaj izjemami. nastale po vojni. Bolje bi bilo, če bi jih ločili, vsake na svojo ploščo ali vsaj stran. Umetniške kvalitete se na ploščah samo še potrjujejo, tako izvajalcev kot umetniškega vodstva. Preseneča priloga k ploščam in likovna oprema plošč, prva z natančnimi podatki o nastanku, avtorjih del in o samem Slovenskem oktetu ter druga, enostavna, a učinkovita. CARMEN MC RAE/ CAN'T HIDE LOVE RTV Ljubljana Študijska, v maju 1976 v živo posneta plošča ameriške jazz pevke Carmen Mc Rae zveni novo, zaradi aranžmajev, ki so delo različnih aranžerjev. Prav tako so različni tudi avtorji skladb, vseh je deset, ki so tudi različnih generacij (Cole Porter, Chick Corea . ..). Pevko spremljajo štiri instrumentalne zasedbe, v katerih je poudarek na pihalih, kitarah in glasbilih s klaviaturo. Priložnost za nakup res dobre plošče. DONALD BYRD/ PLACES AND SPACES RTV Ljubljana Plesen (disco) jazz trobentača Donalda Byrda brez pravih jazz (umetniških) vrednosti. Narejen za tiste, ki nihajo med popevkami in pravim jazzom. Močno poudarjen ritem in v ospredju največkrat trobenta in tolkala. Odlična produkcija in oprema plošče. Za nočne letalce (plesalce). (ROŽNATI) BULDOŽER/ ZABRANJENO PLAKATIRANJE HELIDON Skladbe za ploščo je skupina Buldožer posnela pred enim letom v studiu novosadskega radia, nevarno glasbo pa si je upal vtisniti v vinil šele Helidon. Buldožer so še vedno rock skupina, (kaj bodo naslednjič? ) ki se precej loči od drugih naših (ne samo naših) podobnih zasedb. Oznaka: „rock, ki ga igrajo intelektualci", je bila uporabljena za skupino Sedem svetlobnih let in jo lahko ponovimo tudi za Buldožer, ne samo zaradi besedil, ki so na prvi videz nedolžna (kot Djevojčice), a polna osti, čeprav jih je manj kot na prvi plošči. V nasprotju s prvo ploščo Buldožerja je na drugi instrumentalni del vsaj enkovreden pomenu besedil in glasu, ki je hripav, na trenutke tudi nerazumljiv. Glasba je tudi manj razbita, manj je ritmičnih preobratov in zvočnih efektov, ki smiselno in tudi nesmiselno dopolnjujejo glasbila in glas. (navijanje budilke, tiktakanje, zvonjenje, otroSki živ-žav, petje „ko-mornega zbora RTV Buldožer s tujimi gosti...).. Nevodilo za poslušanje: v levi roki zgodovinsko-komparativni roman v nadaljevanjih „Marko Ford", v desni kokta, kaditi prepovedano. Ste že stari sedem let, da boste razumeli pomen med črkami? Imate srbohrvaško-slovenski tečaj ali slovar 201 B? Ste opazili, da na plošči ni skladbe Eto, baš kreču? Po prvi uporabi (poslušanju) ploščo uničite ali zakopljite. OSCAR PETERSON, NIELS PEDERSEN, JOE PASŠ/ THE TRIO RTB Izšla je pri nas že pred meseci, v tujini pa pred štirimi leti, vendar je treba opozoriti nanjo, saj zasluži največjo pozornost med letos pri nas izdanimi jazz ploščami. Jazz Oscarja Petersona že dolgo ni več nov ali moderen, kakor hočete, a je Se vedno tu, svež in vpliva tudi na danaSnje jazzovske tokove. Težko jo je opisati, o resnično dobrih stvareh je napisano dovolj na ovitku ploSče, zato jo posluSajte. Za ljubitelje tradicionalnega in tudi ECM jazza. RONNIE LAWS/ FEVER RTV Ljubljana Plesna glasba predvsem z namigi jazza, pa tudi rocka, soula in Se česa. Osnova: ritem, na katerem Laws gradi solo točke na tenor in sopran saksofonu ter flavti, in množica glasbil s klaviaturo, opnastih tolkal in godal ter od časa do časa nekaj petja, tako da ni ostalo samo pri instrumentalnem „jazzu". Kulisa za pletenje, branje Dr.-romanov, kuhanje ter podobna opravila. Za preprosto sprostitev. S. tem namenom je bila ploSča tudi narejena. ELECTRIC LIGHT ORCE-STRA/ ON THIRD DAY RTV Ljubljana Po vrsti tretja ploSča, ki je izSla že leta 1973, pri nas zaradi zadnjih uspehov ELO zdaj. Simfo-rock imenujejo to glasbo, zaradi skladb, ki so zasnovane na shemah resne, in glasbil, ki so neobičajna za rock skupino: čelo in violina. Drugače je zasedba rockerska: kitara in vokal, bas kitara, glasbila s klaviaturo, bobni ter čeli in violina. Zvok cele skupine je res nov, vendar bi brez čel in violine skladbe postale po-dobne mnogim drugim. Zelo preprosta glasba, kljub željam, da bi bila nekaj več. ALEKSANDER MEŽEK/ KJE SO TISTE STEZICE RTV Ljubljana Hkrati s koncerti po večjih slovenskih mestih, izdaja Produkcija kaset in plošč RTV Ljubljana veliko ploSčo v Angliji živečega Aleksandra Mežka. Tam je bila posneta z angleškimi glasbeniki in bo tam tudi izšla — z angleSkimi besedili. To je njegova druga velika plošča, prva je izšla samo v Angliji, leta 1974 pri firmi Myrrh. Več o ploSči (kot tudi o ploščah Tomaža Domicelja in Andreja Šifrerja) bomo poročali v naslednji številki. Na prvi strani so naslednje skladbe: 1. Kje so tiste stezice (slovenska ljudska), 2. Možje v črnem (Joni Mitchell), 3. Ljubljanske ceste (Ralph Mctell), 4. Clty lullabv (A. Mežek), S. Zopet doma (A. Mežek), 6. Krila (A. Mežek). Stran B: 1. Suženj (A. Mežek), Z Roka (A. Mežek), 3. Run, run, (A. Mežek), 4. Novo jutro (A. Mežek), 5. Siva pot (John Denver). Priredbe za skladbe, ki niso njegove, je napisal Mežek sam. MILOŠ BAŠIN KAJ JE PIHALNI ORKESTER KAR NAS TRDNO DRUŽI, KRATKOČASI, TO SO LEPE GODBE MILI GLASI Naslov za našo predstavitev orkestrov, ki jih je mnogo manj pogosto od simfoničnih slišati na radijskih valovih, je pravzaprav geslo zagorske „premogarske godbe", kot ga je napisala na sliko iz leta 1876. Najbrž je res tako, da ljubezen do glasbe druži približno 3000 glasbenikov, ki sodelujejo v naših pihal-. nih orkestrih. Takšen naziv sestavov morda ni najbolj dosleden, saj je v njih najti približno enako število trobil in pihal. Prav tako ne smemo zanemariti pomembne vloge, ki jo imajo v teh orkestrih tolkala. O pihalnih orkestrih, smo rekli, ne beremo in poslušamo kaj veliko. In vendar so v krajih, kjer delujejo, najbrž skoraj vsakodnevno prisotni: na proslavah, prireditvah, marsikje najpogosteje na pogrebih. Na Zvezi kulturnih organizacij Slovenije pravijo, da je pri nas 105 pihalnih orkestrov, od katerih jih je nad 90 vključenih v Zvezo pihalnih orkestrov Slovenije. Pihalne godbe pri nas so bile pravzaprav od nekdaj namenjene delavcem in so v svojih vrstah združevale delavce (najbrž ni potrebno posebej govoriti o vojaških fanfarah, ki so korakale pred četami velikih sil v zgodovini, torej o vojaški namenskosti te zvrsti glasbe). In nekaj bolj samo po sebi umevno je, da v povorki korakajo trobentači, hornisti, klarinetisti, kot pa violinisti, violončelisti in kontrabasisti, ki bi svoj inštrument že težko prenašali, kaj šele spotoma igrali nanj. Seveda pihala in trobila zvenijo tudi bolj udarno in so primernejša za koračnice. Če pravimo, da so v pihalnih orkestrih pri nas od nekdaj sodelovali delavci, hočemo s tem reči, da so se vsi člani z glasbo ukvarjali poleg svojega dela in da nihče, razen morda dirigenta, ni bil poklicni glasbenik (še ta je bil običajno učitelj ali morda glasbeno malo bolj podkovan delavec). V Zagorju, kjer smo se pogovarjali s člani delavskega pihalnega orkestra, smo izvedeli, da so še do nedavnega bili pravzaprav vsi glasbeniki v orkestru samouki, instrumentu so se priučili prav v godbi. Odkar so pri nas tako gosto posejane glasbene šole, tega pojava skorajda ni več. Nekoč pa so glasbeniki bolj brali po znakih za prijeme, narisanih pod notami, kot po samih notah. Najdlje se s pihalno godbo lahko ponašajo v Idriji, že nad 300 let. Čez stoletno tradicijo pa imajo tudi v Beli krajini. V Zagorju so predlani praznovali 115-letnico orkestra, na Ravnah že tudi prav dolgo igrajo. Za vse orkestre (danes jih je največ po Štajerskem, v Zasavju) najbrž velja, da se kar najbolj resno in odgovorno lotevajo svojega dela. Rekli bi, že napol profesionalno, saj prihajajo na vaje najpogosteje dvakrat tedensko, dostikrat enkrat na teden zaigrajo, tako da samo ljubiteljstvo za sodelovanje ni dovolj. Poklicna pa sta le dva pihalna orkestra v Sloveniji: orkester ljubljanskega armadnega področja in pa godba milice. Ko smo si hoteli po-bliže ogledati sestavo pihalnega orkestra in njegovo vlogo nasploh, smo se napotili na Vodnikovo cesto v Ljubljani, kjer deluje godba milice in fotografirali člane orkestra za tale prispevek. V glasbenih priročnikih je pogosto najti shemo, ki prikazuje sestavo simfoničnega orkestra; takšne razporeditve za pihalne orkestre pravzaprav ni mogoče narisati. Skoraj vsak orkester drugače zapolnjuje orkestrska mesta, odvisno predvsem od barve, ki jo želi iz glasbenega telesa izvabiti. Velja pa eno: na svoj način sestava pihalnega orkestra posnema simfonično shemo: na dirigentovi levi so instrumenti, ki zvenijo najvišje, na desni pa tisti z najnižjo barvo. Od leve (dirigentove, pa tudi gledalčeve) proti desni so potemtakem razporejeni vedno nižji instrumenti. Ne moremo reči, da so, recimo, na levi strani pihala in na desni trobila, ker nekatera trobila zvenijo prav visoko, druga pa se po obsegu približujejo violončelom in so torej na desni strani. Različne države po svetu glede na običaje dodajajo več teh ali onih instrumentov, sestava pa je nedvomno odvisna tudi od tega, v kakšne namene orkester služi. Na Nizozemskem, kjer je tradicija godb na pihala velika, imajo približno enako zasedbo kot pri nas; podobna je v Franciji. Enotnega načrta postavitve pa ni, kljub temu, da je godb veliko, tako pri nas kot v svetu, pravzaprav mnogo več kot simfoničnih orkestrov. Zdi se, da so predvsem koračnice pihalnim orkestrom pridobile ne preveč zavidljiv ugled, da za kaj „boljšega" niso sposobni in da se skladateljem, ki kaj dajo na svoj dobri glas ne „spodobi" pisati za takšno zasedbo. Res je od glasbenikov, ki imajo danes običajno le nižjo glasbeno šolo, težko zahtevati, da igrajo enako dobro kot akademsko izobraženi pihalci ali trobilci. Vendar težavnost gotovo ni nujno povezana z umetniškim izrazom. Tako je marsikateri pihalni orkester pri izbi- ri gradiva omejen na prepise simfoničnih del za svojo zasedbo. Naročanje skladb si lahko privošči le profesionalni orkester, tako godba milice, pa še tu se včasih pojavi finačno vprašanje. Pomanjkanje del je čutiti predvsem pri nas; v tujini se s pisanjem za pihalne zasedbe ukvarja mnogo več skladateljev. Pri godbi milice v Ljubljani pravijo, da so zato pravzaprav prisiljeni igrati več tujih skladb, da pa bi bili zadovoljni, če bi bilo drugače. Dobrodošla je vsaka skladba, ki seveda zdrži umetniško presojo. Prav zaradi sestave orkestra, ki posnema, če lahko tako rečemo, simfonično zasedbo, je mogoče igrati marsikaj (v Zagorju, pravijo, so izvedli že tudi VVagnerja, pa Dvoržaka in druge velikane klasične glasbe). Sicer pa je pihalni orkester namenjen tudi lahki glasbi in koračnicam, ki jih najpogosteje slišimo na proslavah. Da bi prišli do večje glasbene knjižnice, so pri Zvezi kulturnih organizacij že pred časom dali pobudo, naj bi skladatelji aranžirali dela za zbore s spremljavo pihalnega orkestra. Tako je sodelovanje med temi skupinami prav pogosto in prispeva k obujanju partizanskih in udarnih pesmi. Razen tega je pobudo za pisanje novih skladb dal programski odbor festivala „Revolucija in glasba." Pa se vrnimo še h godbi milice, ki nam je ljubeznivo posredovala številne podatke. V orkestru je zaposlenih 57 glasbenikov, od tega 23 članov z višjo ali visoko glasbeno izobrazbo (tisti z višjo ponavadi še študirajo na akademiji za glasbo). Najnižja izobrazba je srednja glasbena šola. Tako ni čudno, da nekateri člani orkestra tudi poučujejo na glasbenih šolah, lepo število pa jih vodi pihalne orkestre po Sloveniji. Godba tako tudi s svojimi sodelavci strokovno pomaga amaterskim sestavom. Zaradi osrednjega položaja (vloga orkestra milice je povsem druga od vojaškega orkestra) se na dirigenta Jožeta Hriberška, umetniškega vodjo Vinka Štrucla in na ostale člane prav dostikrat obračajo po strokovno pomoč in nasvete (in po note, kar nikakor ne smemo pozabiti I). Sam orkester pa v glavnem služi za potrebe milice, mesta Ljubljane in vse republike; sodeluje na proslavah in se pripravlja tudi na samostojne koncerte. Pogosto zaigra tudi v zamejstvu. Po zaslugi vse tesnejšega sodelovanja in medsebojne pomoči med orkestri, k čemur je gotovo prispe- valo tudi združenje pihalnih orkestrov, raste kvaliteta godb. Danes novi kadri prihajajo iz glasbenih šol ; starostna meja članov se ve bolj spušča. To je dokaz, da ta oblika glasbenega udejstvovanja pri nas ne bo tako kmalu zamrla. Kje naj igra glasbenik, če ne v orkestru? In mnogo laže se je vključiti v pihalni orkester, kot pa najti simfonično zasedbo. Pihalni in trobilni instrumenti na glasbenih šolah danes že veljajo več, kot so pomenili še ne dolgo tega. In vendar ugotavljamo (zaradi pomanjkanja učiteljev ali mesta, ki je tem instrumentom namenjeno? ), da predvsem na manjših glasbenih šolah kar vsa pihala poučuje en sam učitelj, enako velja pa tudi za trobila. Kako bi se uprl violončelist, če bi ga moral poučevati violinist? Najbrž je to ostanek nekdanje zapuščine. Prav veliko število pihalnih orkestrov pri nas bi morda lahko spregovorilo v prid drugačnim usmeritvam, saj bi se iz mlajših članov gotovo dalo najti še več takih, ki bi uspešno lahko obiskovali srednjo glasbeno šolo. Ne smemo pozabiti, da je veliko število dijakov na oddelkih za pihala in trobila srednje glasbene šole prišlo prav iz pihalnih orkestrov, in da se številni po končanem šolanju prav radi ponovno vključujejo v matične orkestre. Tudi nekateri priznani solisti in akademsko izobraženi glasbeniki, ki čutijo, da je njihova pomoč v amaterskih okvirih prav tako potrebna. PODPISI K SLIKAM: 1 Prav kot v simfoničnem je v pihalnem orkestru najvišje v partituri postavljena flavta, ker seveda zveni najvišje. Inačica običajne C—favte je oktavo višji piccolo. Dostikrat občudujemo pihalce in trobilce, ki znajo kar tako, s partiture, transponirati, igrati interval više ali niže. Pri flavti to razen v izjemnih primerih ni potrebno. Izjema so le starejša notna gradiva, pisana še za Des—flavte, ki jih danes praktično ne uporabljamo več. 2 Običajno v pihalnih orkestrih igra osemnajst klarinetov, ki imajo enako vlogo kot violine v simfoničnih zasedbah. Zaradi različne barve sta v uporabi dve inačici: B in Es izvedba klarineta. (Naj za tiste, ki jim različne uglasitve niso preveč znane, povemo, da jih določamo po tem, kako instrument zveni, kadar vanj pi- V ODDAJI JZ DELA GMS" DNE 26. 11. OB 14.05 LAHKO POSLUŠATE GLASBO V IZVEDBI PIHALNEGA ORKESTRA, KI JE VSEBINSKO POVEZANA S ČLANKOM. hnemo in pri tem ne pokrijemo nobene od luknjic pri pihalih ali ventilov pri trobilih). Redkejši instrument je bas klarinet, ki pa je potreben le pri majhnem številu skladb. Od pihal v godbi milice manjkata oboa in njena „nižja" inačica angleški rog, ker je pri nas še vedno veliko pomanjkanje glasbenikov za te instrumente. 3 Krilnice in trobente so si močno podobne, vendar jih po zvoku ni težko točiti. Krilnice imajo zaradi širše ce- vi in večjega odmevnika mehkejši zvok, v orkestru pa imajo solistično vlogo. Pri milici jih je osem, rezkejše trobente pa so štiri. Oba instrumenta sta uglašena v B. 4 Pozavna je trobilo, ki je včasih ime- lo ventile, danes pa jih je nadomestila cev, ki jo instrumentalist krajša ali daljša in s tem spreminja višino tona. Ker „poteguje", se instrumentu torej pravi pozavna (ali trombon) na Poteg. V godbi milice imajo dve, če-prav partiture običajno predvidevajo štiri. 5 Rogovi ali horni (pet jih je) spadajo ^ed nižja trobila, torej sedijo na di-rigentovi desni strani. Prav za horniste (pa tudi za trobentače in klarinetiste) velja, da znajo sproti trans-Ponirati, čemur se z vajo, pravijo, ni j®žko privaditi. Instrumenti so ugla- fcnivEsaliF. 6 Tenorji in baritoni so nepogrešljivi v Pihalnih instrumentih, čeprav jih v simfoničnih orkestrih pravzaprav ni srečati. Spadajo v družino tub, pravimo jim tudi VVagnerjeve tube, pravega naziva zanje pri nas nimamo. 7 Tub je v orkestrih ponavadi šest, v rni,ici igrajo tri. Uglašene so v Es in v novost so Es instrumenti. V orkestru imajo podobno vlogo kot kontrabasi. Tisti, ki se intrumenta ielijo učiti, se ponavadi obrnejo na u4itelje pozavne, ker tubistov ni Preveč. 8 Fagota ni potrebno posebej predstavljati, saj ga je srečati tudi v simfoničnih orkestrih. Tako kot saksofon spada med nižja pihala, je pa po-'®9 klarineta še eden od redkih lese-n'h instrumentov v pihalni godbi. 9 ritem tako kot v simfoničnem orkestru služijo tolkala, ki pa imajo Predvsem pri koračnicah pomembno vlogo in so pravzaprav nepogreš-l'va. v godbi milice imajo činele, H^ali bobenček, pavke, zvonove in °ki boben, ki jih je najpogosteje •Sati, pa tudi druge, kot na primer s'lofon, ki so tudi melodični in ne 9 ritmični instrumenti. METKA ZUPANČIČ FOTO:LADO JAKŠA DELAVSKI PIHALNI ORKESTER V ZAGORJU Približno 210 dni vaj in nastopov na leto je velika obveznost za orkester, katerega člani so glasbeniki amaterji, torej vsi opravljajo svoje vsakodnevne delovne obveznosti. Le trdna volja, pripravljenost na skupno delo in spoštovanje skupnih odločitev lahko pomaga h kvalitetni rasti telesa, ki ga resnično druži predvsem ljubezen do glasbe. Orkester v Zagorju je skoraj povečini sestavljen iz mladih glasbenikov, polovica jih ima celo manj kot dvajset let. Tako, pravijo, je predvsem zadnjih nekaj let, ko so vodstvo prevzeli mlajši člani in so se v skupino vključili še številni učenci glasbene šole. Kako takšna amatersko zasnovana godba deluje? Predsednik Vladimir Kojnik pravi, da statut v dvestopetdesetih členih natančno opredeljuje medsebojne odnose, udeležbo na vajah, razporeditev na instrumentalno mesto, sprejemni izpit, pripravniško dobo, vzdrževanje instrumentov. Kdor želi sodelovati, torej vnaprej natančno ve, da za igranje ne bo dovolj samo ljubiteljski odnos do glasbe, ampak da se bo dela moral lotiti presneto odgovorno. To velja enako za mlajše kot za starejše člane, ki za sodelovanje na prireditvah prejmejo samo skromna nadomestila. Kako močno lahko ta oblika kulturnega udejstvovanja pritegne, govori že dejstvo, da orkester — z običajnimi nihanji seveda — neprekinjeno deluje že stosedemnajst let. Vojna vihra je nasprotno od pričakovanja na določen način celo razvejala godbeno življenje: Ivan Krautber-ger in Štefan Regancin, ki sta še danes člana orkestra, sta na pobudo glavnega štaba partizanskih odredov Slovenije leta 1944 privedla glasbenike skupaj z notami in instrumenti v partizanske enote. Danes celotno poslovanje orkestra vodijo sami člani, izvoljeni v štiri odbore, upravnega, strokovno-umetniškega, kadrovsko-organizacij-skega in nadzornega. Vaje vodi Edvard Eberl, ki je po mnenju godbenikov strokovno, pedagoško in umetniško nenadkriljiv. Člani orkestra so se z glasbo vsi seznanili v glasbeni šoli. Zagorska ima glede na svojo velikost, nedvomno pod vplivom godbe, v Sloveniji naj večje število pihalcev in trobilcev, ki pa jih poučujeta le dva profesorja. Sekcij-ske vaje v orkestru so vsekakor potrebne (vodijo jih strokovno visoko usposobljeni člani, ki so izšli iz orkestra in se vanj še vedno radi vra- čajo), vendar, kot je bilo to nekoč, ni več samoukov, ki naj bi se šele v godbi priučili igranja na instrument. Verjetno na določen način priteguje k sodelovanju tudi dejstvo, da orkester iz svojih dohodkov kupuje in vzdržuje tako instrumente kot note in uniforme. Marsikomu, ki bi si instrumenta morda ne mogel privoščiti, pa bi rad igral, je tako odprta pot do glasbe. Edini zagotovljeni vir dohodkov je svojska rešitev, za katero so se odločili Zagorjani: orkestrova dolžnost je, sodelovati na pogrebih vseh občanov. Stroški, ki bi bili ob enkratnem plačilu visoki, so porazdeljeni tako, da vsak delovni človek mesečno plačuje simboličen prispevek, ki pravzaprav godbi omogoča obstoj. Kulturna skupnost namreč prispeva sredstva le za posebne akcije, za obletnice, gostovanja, tekmovanja. Kljub temu, da je sodelovanje na pogrebih najbolj otipljiva dejavnost orkestra, pravijo, da pomeni že ker hud davek do someščanov. Kajti udejstvovanja pri tem ni konec: godba sodeluje s pevskimi zbori, vadi s solisti, se tako pripravlja na samostojne koncerte in proslave, kjer se redno pojavlja. Kadar sodelujejo vsi. godba šteje petinšestdeset članov, vendar jih običajno nastopa okoli šrirideset. To pa terja dobre delovne pogoje, ki jih z agorska godba pravzaprav nima, saj že leta čaka na (zdaj obljubljene) primerno velike prostore. Kakšna je torej vloga godbe v okolju, kakršno predstavlja Zagorje? Delavski pihalni orkester sodeluje pravzaprav na vseh prireditvah; podobno kot pevski zbori torej naj-številneje vključuje predvsem mlade, ki se želijo ukvarjati z umetnostjo. V orkestru bi želeli, da bi se več fantov (saj doslej so najbrž zaradi značaja sestava sodelovali le fantje) odločilo za nadaljevanje šolanja na srednji glasbeni šoli, in da bi se z nakopičenim znanjem vračali v orkester, tako kot nekateri sedanji člani. Če bi to dosegli, bi se kvalitetna raven orkestra še dvignila. Program, ki ga godba izvaja, je že zdaj dovolj zahteven (od lahke glasbe s solisti do klasičnih priredb). Za sprostitev, pravijo, pa številni člani orkestra sodelujejo v uspešnih narodno-zabavnih skupinah, kar člane orkestra na svoj način še bolj povezuje s svetom glasbe. METKA ZUPANČIČ Delavski pihalni orkester iz Zagorja s pevcem Ladkom Korošcem (v prvi vrsti na desni) Pri nas in drugod po svetu večkrat slišimo tožbe, da ljudska pesem propada, da je kmalu ne bo nikjer več, da bo s starimi ženicami legla v grob, ker mladina sploh ne poje več, še celo ne mara ljudske pesmi. Marsikdo bi iz tega sklepal, da je ljudska pesem nekaj zastarelega, kar ugaja kvečjemu starim ljudem, takim, ki se ozirajo v preteklost in ne morejo, ne znajo hoditi vštric s sodobnostjo. O slovenskem jezikoslovcu Cafu, ki je sredi preteklega stoletja zbiral tudi besedila judskih pesmi (takrat je služboval v Framu na Štajerskem), je njegov življenjepisec zapisal, da je ob nedeljah popoldne zbiral okrog sebe stare ženice, ki so ob brnenju kolovrata prepevale. Tudi o Brezniku, Kramarju, Devu in drugih zapisovalcih se ponavadi misli, da so balade, ki so nam jih ohranili, slišali od starih ženic. Toda poizvedbe v matičnih knjigah pokažejo, da so bile mnoge teh pevk v resnici mlada dekleta in da so peli tudi fantje. Enako je še dandanes: leta ne pomenijo nič, odločilno je zanimanje za ljudsko pesem in okolje, v katerem človek dorašča. Ponavadi pevci povedo, da so se pesmi naučili od staršev, babic in dedkov ali od vrstnikov, marsikaj že v otroških letih. Poznamo primere, da so starejši naravnost učili otroke peti in da so ti potem z vrstniki poskušali, kar so slišali. Nekdaj je bilo pevsko znanje tako pomembno, da je mogel biti dober SLOVENSKA LJUDSKA GLASBA (2.) KAJ POMENI BITI Hornist Emil Krečan Biti trobilec je ravno tako kot jrneti katerikoli drug poklic: prav tako je treba hoditi v službo. Pa še bolj naporno je od številnih drugih Poklicev. Glasbenik, posebno še tak, ..trobi" v svoj instrument ali vanj ..piha" (zato trobilci in pihalci), pri de,u združuje tako umske kot Zahtevne telesne spretnosti. Predam trobila so razen morda tro* bente sama po sebi težka, zato si težko predstavljamo, da bi se jih bito mogoče učiti že v zelo mladih letih — |e kako bi sedemletni fanti-^ek držal v rokah težak rog? Seveda s° potrebna tudi zdrava pljuča pa Srce, pa velika vzdržljivost, tako da s° dekletom razen nekaterih pihal *° skupino instrumentov v glasbenih Qlah odsvetovali. Nič čudnega torej, da v pihalnih °rkestrih šele v zadnjem času ponekod srečujemo tudi dekleta. Emil Krečan, prvi hornist v sim-°ničnem orkestru RTV Ljubljana, Preigra v orkestru običajno štiri ure dnevno; enkrat tedensko, ko je na Vrsti snemanje ali koncert, pa sedem ^ Vendar njegove „službe" s tem ni konec. Glasbenik namreč niko-1 ne neha ,,vaditi", kot pravimo. Se Pfavi, da je vsakodnevno vračanje k °nskim vajam, tehničnim problemom, etidam ne le koristno, pač pa JJ^Jno. Emil Krečan pravi, da glasbe-'k do upokojitve ne odloži svojega 'nstrumenta. Sam pred vajami in Pr®d snemanji vadi vsaj uro, pred oncerti, ko je potrebna toliko več-,a zbranost pa še več. Torej prebije °o instrumentu vsaj pet ur, k čemur n's° prištete vaje v komornem ansamblu (igra namreč v Ijubljan-kem pihalnem kvintetu) ali v pihal-[’ern orkestru, kar ga prav tako prikuje. Predno je spomladi prišel v ratJijski orkester, je Emil Krečan P^rn let igral v operni hiši (v začet-u je hkrati celo hodil v srednjo Sasbeno šolo). Tam, pravi, je delo nogo bolj naporno; skoraj vsak n so dopoldne vaje, zvečer pa redstava, tako da je pravzaprav ne- mogoče delati drugače kot rutinsko. Emil Krečan je doma v Zagorju, in tu je vzrok, da smo ga izbrali za predstavitev glasbenega poklica. Odkar igra rog, zdaj teče že petnajsto leto, sodeluje tudi v Delavskem pihalnem orkestru. Najprej se je učil harmoniko in je želel učenje nadaljevati na srednji glasbeni šoli, pa tega instrumenta na njej še niso poučevali. V pihalnem orkestru so potrebovali horniste, zato so nadarjenemu dvanajstletniku predlagali, naj bi se začel učiti rog. Čeprav običajno mnogi takojšnjo vključitev v orkester odsvetujejo (prav rado se zgodi, da je nekatere površnosti ali napake kasneje težko odpravljati), Emil pravi, da mu je igranje v skupini le koristilo. Privadil se je ritmu, hitremu branju not, izostril je občutek za intonacijo, predvsem pa se je vključil v orkestrsko živeljenje — pravi, da v redkokaterem orkestru med mladimi in starimi vlada tolikšno prijateljstvo in razumevanje. Danes se mu zdi, da je pri godbi že kar dolžan sodelovati. Če ne drugače, so mu pomagali z instrumentom, do katerega bi sicer težko prišel. Še več bi sodeloval, če bi mogel. Predvsem ga privlači možnost oblikovanja mladih glasbenikov, saj pogosto vodi sekcijske vaje v pihalnem orkestru. Pomaga, kadar more, tudi pri Revir-čanih, narodno-zabavni skupini, katere člani igrajo v pihalnem orkestru. Da je prišel do diplome, je Emil Krečan torej dve leti hodil v nižjo glasbeno šolo, predenje odšel na štiriletno srednjo glasbeno šolo in prav tako štiriletno akademijo. Imel je srečo, da ga je že prvi učitelj, ki je bil trobilec, znal pravilno usmerjati. Jože Falout, njegov profesor v preostalih letih šolanja, je tako lahko gradil na znanju, pridobljenem v Zagorju. Emilu pa je šola tudi dolgoletno poklicno udejstvovanje v orkestru. METKA ZUPANČIČ FOTO: FRANCE MODIC ^ec sprejet v fantovsko druščino prej, preden je po ljudskem pravu postal TO|noleten. naPh^'nSk° izr0*i|0 je za ohranjanje ljudske glasbe zelo pomembno. Kako Nas ' 0drasel človek ljubil pesem, če je v mladosti nikoli ni slišal oz. pel? otroP:0tn0.vemo za družine< v katerih so starši ob vsaki priložnosti peli z og Sojili ljudski način petja in tako neposredno izročali svojim potom-< kar so prejeli od prednikov. Se o izginevanju ljudske pesmi so tako stare, kakor je stara znanost, ki trdij- *a. Z |judsko fJlasbo. Že prvi zapisovalci so pred dobrimi 200 leti dobt' da tre^a Pohiteti, ker bije dvanajsta ura. In vendar je še danes hkr' • ^>6Srn'' ^ so nastale v srednjem veku ali še prej. Ljudska pesem je j0 z®*° trdoživa in spremenljiva: medtem ko se nekateri primeri ohranjajo t. upajmo, njihovo delo nadaljevale in poglabljale. Glasbena mladina je bogatejša z* svojo novo osnovno organizacijo-Kolikšno kulturno bogastvo pomen' to za našo najmlajšo generacijo? I IGOR LONGYKA FOTO: MARKO RUDOL? V omarah glasbene učilnice na vzgojiteljski šoli se gnete na stotine malih instrumentov, ki so jih izdelale generacije dijakinj v 15 letih. Izdelani iz najpreprostejših priročnih sredstev pričajo o neusahljivih možnostih, ki jih lahko s pridom izkoriščajo vzgojiteljice pri svojem delu z otroki. Kotiček glasbene mladine na Vzgojiteljski šoli v Ljubljani nje leto, čeprav bomo že zapustile šolske klopi. Rade se bomo vračale, ker ne želimo, da glasbena aktivnost z našim odhodom upade. Seveda si bomo že v tem šolskem letu prizadevale navdušiti mlajše dijakinje ne le za glasbo, temveč tudi za organizacijsko delo." iniciativna skupina je v svoj program poleg običajnih nalog uvrstila tudi organiziranje predšolske glasbene vzgoje za tiste otroke v njihovi krajevni skupnosti, ki ne obiskujejo vrtcev. Pri tem bodo sicer vabili k sodelovanju tudi uveljavljene glasbene umetnike (npr. Edija Majarona),