ŠOLSKO GLASILO
ŠOLSKO LETO 2006/07












OSNOVNA ŠOLA MAJŠPERK PODRUŽNICA PTUJSKA GORA
TISA
ŠOLSKO GLASILO UČENCEV PODRUŽNIČNE ŠOLE
PTUJSKA GORA
ŠOLSKO LETO: 2006/07 IZDANO: JUNIJ 2007 UREDILA: MARIJA VUZEM
KAKORKOLI GOVORIJO, SRCA NAM TOPLIJO.
Mi pisati še ne znamo, a hišne ljubljenčke imamo. Z njimi se igramo, radi jih imamo.
Peter Kropeč, 1. razred
Monia Potočnik, 1. razred
Aleš Verdenik, 1. razred
I

'Ti
«9»-’
Jr
*
j
f
Jernej Belec, 1. razred
PES LUMPI
Mojemu psičku je ime Lumpi. Ima kratke tačke in ostre zobe. Z malim repom prijazno maha. Je rjavo rumene barve.
Rad gloda kosti in pije mleko. Ima svojo hišico. Pogosto se igra z vejami in travo.
Zelo rad ga peljem na sprehod. Včasih me ne uboga in zavije s poti drugam. Rad preganja muce.
Zelo se razveseli, ko me zagleda.
RUNO
Runo je kuža, ki živi pri moji babici. Moj Runo je črne barve in ima dolgo dlako. Star je štiri leta. Rad je brikete in meso. Zelo rad ima otroke.
Klementina Topolovec, 2. razred
PSIČKA AJKA
Imam psičko, ki ji je ime Ajka. Je črno bele in sive barve. Njen rep je na koncu bel. Je čistokrvna kratkodlaka aljaška malamutka.
Rada hodi na sprehode in se igra z mano. Za nagrado ji nasipljem brikete in ji nalijem čiste pitne vode.
MOJ MUCEK MIKI
Mojemu mucku je ime Miki. Star je tri leta. Je črno bele barve.
Čez dan rad spi v moji sobi, ponoči pa na senu. Rad je mačjo hrano in pije mleko. Zelo rada se igram z njim. Miki mnogo pleza po drevju, lovi miške in se igra z nitko.
\

'Z
Klavdija Debelak, 2. razred
MORSKA PRAŠIČKA
Morska prašička imata mehko dlako. Sta svetlo in temno rjave barve. Rada jesta travo, regrat, seno in hrano za morske prašičke.
na
RIBICA
Moja ribica živi v akvariju. Stara je dvanajst let, kar je za zlato ribico visoka starost. Dolga je 8 cm in je zlato oranžne barve. Vsak večerjo hranim. Vodo v akvariju ji zamenjam enkrat na mesec.
Klemen Kropeč, 2. razred
LORD
Mojemu psu je ime Lord. Zelo ga imam rad, ker je moj prijatelj.
PSIČKA DONA
Psička Dona je moja psička. Imam jo zelo rada. Postala je mamica, saj je dobila mladičke.
Sara Kolednik, 2. razred
Mojemu hrčku je ime Kepica. Kožušček je večbarven.
Če je kletka odprta, pobegne iz nje. Skrije se v različne prostore in ga težko najdem. Ponoči se igra in išče hrano, podnevi pa počiva. Mojo kepico imam zelo rad, večkrat ga cartam in božam.
Hrčki živijo samo dve leti, zato me je že strah, kdaj bo umrl.
HRČEK
MOJ KUŽA NERO
Mojemu kužku je ime Nero. Je zelo velik in tehta 70 kg. Star je dve leti. Nero je rjave barve. Najraje pije mleko in je brikete.
Kadar je prost, zelo rad pobegne k sosedovemu psu. Najrajši se podita po vodi v bližnjem potoku. Ko pride Nero utrujen domov, gre ležat v svojo uto. Prinesem mu svežo vodo in brikete. Kuža je vesel in se stisne k meni. Takrat sem tudi jaz zelo vesela.
Nero vsak dan čaka poštarja, da laja nad njim.
Psa imam zelo zelo rad°
Moji muci je ime Pika. Stara je 4 leta. Živi pri moji babici. Je črno bele barve. Rada je meso in pije mleko. Z menoj se rada igra.
Moja Pika ima tudi enega mladiča, ki je star eno leto. Je sivo bele barve in je zelo lep. V mojem naročju rad prede. Rad se igra.
Ko pridem k babici, se me Pika razveseli. Včasih gresta z mladičkom na kavč. Tam se igrata.
Pika večkrat pobegne na travnik in išče miške. Ko je lačna, se vrne domov.
Ko grem na morje, me pogreša.
Mnogokrat se z bratcema in mucama odpravimo na sprehod po travnikih.
Sara Potočnik, 3. razred
MOJA MUCA PIKA
KUŽA MIKI
Našemu kužku je ime Miki. Star je osem let. Najraje je brikete in hrano iz konzerve.
Je črne barve in ima bele tačke.
Ko je bil star pol leta, je padel po stopnicah in si je poškodoval hrbtenico. Takrat je en teden samo ležal. Dobil je injekcije proti bolečinam. Po enem tednu je začel spet hoditi.
Miki se rad potepa pri psički Gani. Zjutraj, ko se zbudi, gre pogledat k njej. Nekaj časa je pri njej, nato pa pride po potki skozi gozd nazaj domov. Ima zelo shojeno potko. Včasih gre trikrat na dan po njej.
Miki ima tudi svojo igračo, to je medvedek Šumi. Je že malo raztrgan, ker ga Miki vlači po tleh. Zelo rad spi s Šumijem.
Pozimi, ko je mrzlo, spi Miki v kurilnici. Ko je visok sneg, Miki čaka, da se sneg z dvorišča počisti, da lahko gre ven. Miki je majhen in se ne vidi iz visokega snega. Poleti, ko je vroče, je pes len in leži v senci. Takrat veliko pije in počiva.
Ko smo šli na morje, me je zelo pogrešal. Vsepovsod me je iskal, a me ni našel. Bil je zelo žalosten. Ko smo prišli domov z morja, me je Miki pozdravil s hov - hov.
Miki in jaz včasih greva skupaj na sprehod. Takrat je Miki zelo vesel in skače okrog mojih nog.
Včasih se k nam pripeljejo avtomobili in Miki jim voha kolesa. Vsak dan komaj čaka, da se pripelje poštar z motornim kolesom, da lahko teče za njim. Poštar se včasih pošali in pritisne na zavoro, ko pes teče za njim. Miki se ne more takoj ustaviti in teče dalje v jarek. Takrat se pismonoša in jaz smejiva.
To je moj Miki, rada ga imam.
LUMPI
Babica ima psa, ki mu je ime Lumpi. Ima črno dlako in črne oči. Rad je pasje brikete in pije vodo. Dostikrat je pripet.
Pri babici sta doma moji sestrični Nuša in Tjaša. Ko pridemo na obisk, Lumpi glasno laja. Na obisk pridejo tudi bratranca Jure in Jan in sestrična Tina. Hranimo psa in ga božamo. Pes od veselja skače v zrak.
Pri babici imajo kmetijo. Lumpi čuva druge živali, traktor in stroje.
Ko Lumpi ni pripet na verigi, skače za mano in v travi vedno nekaj išče. Ker je zelo živahen, je malo Tjašo strah in beži pred njim.
Včasih se Lumpi skriva in jaz ga iščem.
Psa La kij a je skotila psica Dona. Laki je škotski ovčar in je star 6 let.
Po telesu ima rjavo in belo dlako, oči pa rjave. Njegova ušesa so kratka in rjave barve. Ima bele tačke, na njih pa mehke blazinice. Za njimi se skrivajo ostri kremplji. Igra se z žogico in mojimi tremi mačkami. Včasih zbeži k psici Doni in k psu S pajku, vsi trije glasno lajajo.
Večkrat se Laki potepa in potem se spet vrne v svojo utico. Če mimo nje pelje avtomobil ali gre človek, naš kuža glasno laja. Laki pozna tiste ljudi, ki ga imajo radi. To pokaže s skakanjem.
Psa peljemo tudi na sprehod v gozd. Tam označi vsak grm in vsako drevo tako, da ga polula.
Laki se rad igra z mano in s prijateljema Katjo in Matejem. Ko se z njim igramo, je tako vesel, da kar tuli.
Jernej Fakin, S.razreo
KUŽA LAKI
Nekega dne je naša muca Makica skotila majhne mucke. Med njimi je bil tudi Juhek. Na prvi pogled mi je prirasel k srcu. Nekaj časa je za njega skrbela njegova mamica.
Juhek je črne barve, oči ima zelene. Na tačkah ima ostre kremplje. Z njimi si lovi krte in miši. Zelo rad je tudi brikete in mleko.
Podnevi se zadržuje na dvorišču, najrajši je pri avtih. Rad gre tudi v gozd.
Z Juhkom preživim veliko prostega časa. Naučil sem ga odpirati vrata in peti. Kadar sem žalosten, me potolaži.
Juhek je moj najboljši prijatelj.
Alen Selinšek, 4. razred
.
MUCEK PIKI
Mucka Pikija sem dobila od bratovega prijatelja Mateja. Takrat je bil še majhen. Piki je zdaj star 2 leti. Naučil se je odpirati vrata in privabil v stanovanje še dve naši muci. Je velik muc. Ima dolge brke in dve ušesi, s katerima zelo dobro sliši. S smrčkom dobro voha. Tudi vid ima zelo dobro razvit. Vse to mu pomaga, da hitro ulovi kakšno miško. Z zobki pridobljen plen pohrusta in si z jezičkom umije tačke. Ovratnica ga varuje pred zajedavci, kot so klopi in bolhe. Telo mu nosijo 4 tačke. Na njih ima kremplje. Z njimi me tudi kdaj opraska.
Kadar je jezen, miglja z repom. Pikija hranim z mačjimi briketi, z mesom in konzervami, mlekom in domačo hrano. Včasih spi pri meni v stanovanju, drugače pa je zunaj na prostem.
Razmnoževati se ne more, ker je zaščiten.
Piki je postal moj prijatelj. Ko pridem iz šole, me že čaka v moji sobi. Vzamem ga v naročje in ga popestujem. Kadar ležim, me s tačkami masira.
Moji ribi je ime Sponka. Dobil sem jo pred enim letom, ker sem si jo zelo želel. Kupili smo jo v trgovini z živalmi na Ptuju.
Ima oranžne luske in stanuje v akvariju. Razmnožuje se tako, da izleže ikre. Vsak dan ji dam hrano gold. To je hrana narejena posebej za ribe, ki jo kupim v posodici. Enkrat tedensko ji menjam vodo. V akvariju ima na dnu kamenčke in dve umetni travi.
Moja ribica je zelo živahna. Plava z enega konca na drugi konec akvarija.
Včasih sem imel še eno ribico Ano, ki je žal umrla.
Ko sem sam doma in mi je dolgčas, se s Sponko tudi pogovarjam. Govorim ji o vseh mogočih stvareh. Povem ji tudi, kaj se mi je zgodilo v šoli, koliko naloge imam za narediti...
Velikokrat mi dela družbo. Je moja prijateljica in mi veliko pomeni.

Želvo sem prvič srečal pri teti Ani. Na začetku smo se je vsi bali, ker nismo vedli, da ni nevarna.
Izpod močnega oklepa ji štrli glava, štiri noge in rep.
Želve se razmnožujejo z jajci, ki jih pokopljejo. V naravi biva ob reki Mississippi.
Naša želva je v akvariju. V njem je voda in dva kamna, ki gledata iz vode. V akvariju je luč namesto sonca. Ko je luč prižgana, se Tepka rada sonči. Kadar babi čisti akvarij, se želva sprehaja po hiši, je zelo radovedna in se zelo rada skriva.
Hrani se z naravno sušeno hrano, vmes sem opazil rakce. Zelo rada ima girice in govedino.
Pri meni ima poseben pomen. Včasih se pogovarjam z njo in me gleda, kot bi me razumela.
MUCEK PIKI
Mucka sem prvič videla pri sosedi. Ko ni pil več materinega mleka, mi ga je soseda podarila in odnesla sem ga domov. Dala sem mu ime Piki.
Njegovo telo je pokrito z dolgo dlako. Trebušček ima bel, ostali deli telesa pa so rjavo črne barve. Ima košat rep in štiri tačke, na katerih ima ostre kremplje.
Čez dan se večinoma giblje po dvorišču ali pa se potepa po travnikih.
Najraje se hrani z mačjimi briketi, rad pa pije tudi mleko. Kadar ni preveč len, ulovi kakšno miš.
Pikija imam rada, ker ga lahko božam in se z njim igram.
Tajda Kozoderc, 4. razred
Bil je v ponedeljek, 26. marca. Mamica je kupila Štajerski oglasnik in pogledala male oglase za živali. Naenkrat je videla oglas z naslovom: Prodam konje ponije. Iz oglasa je tudi izvedela, kakšni so konji in kje se nahajajo.
Povedala nam je novico in vsi smo se odpeljali v Prepolje. Tam smo videli več konjev, med njimi tudi tri kobile vrste poni. Takoj nam je bila všeč ena iz med njih. Bila je najbolj pisana. Je belo rjave do temno rjave barve. Zelo je krotka. Visoka je 120 centimetrov. Stara je tri leta. Ime ji je Cvetka. Odločili smo se za njo. Sposodili smo si prikolico za prevoz živine in tako še isti dan pripeljali Cvetko domov.
Namestili smo jo v hlev, kjer ima svoj boks in ni privezana. Takoj smo jo očistili, nakrmili in se z njo igrali. Vsem nam je zelo prirasla k srcu. Vsak dan jo obiščem v hlevu, jo skrtačim in ji počešem grivo. Komaj čakam konec avgusta, ko bo Cvetka skotila malega žrebička.
Cvetka mi pomeni zelo veliko. Večino svojega prostega časa namenim njej. Veselim se že, ko jo bomo lahko prvič spustili na pašnik, da se bova bolj svobodno igrali.
MOJ PES PIKO
Stric Boštjan mi je obljubil psička. Nekega dne mi ga je res prinesel. Bil je čisto majhen. Ime sem mu dal Piko.
Hitro je rasel. Je črne, rjave in bele barve. Ima dolg rep.
Spi v svoji utici. Rad se sprehaja po dvorišču. Večkrat pobegne v gozd.
Hrani se z briketi. Razveseli se, ko mu dam kost. Včasih si ulovi miško.
Piko se rad igra z žogo in s kamni. Najbolj je vesel, kadar se igram z njim.
Tudi jaz ga imam zelo rad.
MOJ PES MAJK
Psa Majka sem prvič srečal pri moji prababici Justini, ko sem bil še majhen. Dobila ga je iz zavetišča za živali. Prej je gotovo živel pri dobrih ljudeh, ker je bil zelo lepo vzgojen. Ko je prababica umrla, je Majk sam prišel k meni.
Majk je majhen, prijazen in zabaven pes. Živi na dvorišču, kjer ima pasjo uto. V njej ima odejo in nogometno žogo, s katero se rad igra. Ko zagleda v moji roki njegov povodec, ves vesel skače v zrak, ker ve, da ga bom peljal na sprehod.
Rad se vozi v avtomobilu, je sladoled in druge sladkarije. Meni je enkrat kar iz roke ukradel sladoledno lučko. V roki mi je ostala samo lesena palčka. Od presenečenja sem kar onemel, potem smo se mu pa vsi smejali.
Hranimo ga s pasjimi briketi, konzervami in ostalo hrano.
Zelo rad se tudi potepa. Ko sem živel še na Ptujski Gori, mi je večkrat prišel naproti v šolo.
Meni pomeni zelo veliko, ker je pes res pravi človekov prijatelj.
ARI, MOJ PRIJATELJ
Arija smo kupili v Nemčiji. Ko sem ga prvič obiskal, je bil še zelo majhen in me je polizal.
Ari je ptičar. To je lovski pes. Zraven mojega dedija rad hodi na lov. Je rjave barve, ima dolge uhlje, kratko dlako, dolg gobec, lep smrček ter majhen repek, s katerim vedno miglja.
Hrani se z briketi in mesom. Zelo rad ima bonbone in čokolado. Pije vodo, še rajši pa ima mleko, ki si ga rad deli z mucami. Lepo je videti, ko skupaj pijejo mleko iz ene posode. Imajo se zelo radi.
Ari živi na kmetiji pri mojem dedku in babici. Spi v hlevu, kjer ima iz slame narejeno ležišče.
Arija imam zelo rad. Ko ga obiščem, skupaj preganjava mačke. Če ulovi mačka, ga poliže.
Z Arije m sva najboljša prijatelja, čeprav ga ne obiščem pogosto.
Mitja Aubel, 4.razred
MOJ PES BAJSI
Psička z imenom Bajsi sem dobil od sosedovih. To ime je dobil zato, ker je zelo obilen in rad je.
Zelo rad ima brikete, kosti, klobase in meso, pije pa najrajši vodo in mleko.
Ima belo, črno in rjavo dlako, velika ušesa, majhne oči in kratek rep.
Spi v pasji uti, včasih tudi v slami ali pred pragom.
Bajsi mi veliko pomeni in je moj pravi prijatelj.
Timotej Širec, 4.razred
MOJA MUCA PIKA
Nekega popoldne sta ati in mami prišla domov in sta me poklicala, naj pridem malo ven. Zagledala sem muco, ki sem ji takoj dala ime Pika. Nato sem se atiju in mamici zahvalila.
Pika dobro sliši. Oči ima rjave barve, pokrita pa je z belo dlako. Ima kosmat rep. Na tačkah ima blazinice in ostre kremplje.
Spi v svoji topli košarici, rada pa se sprehaja po dvorišču.
Hrani se z briketi, mlekom in različnim mesom.
Z muco Piko se igram, me tolaži in je ob meni v dobrem in slabem.
Larisa Topolovec, 4. razred
MOJE ZLATE RIBICE
Ribice smo kupili v ZOO centru Hoče.
Zlate ribice so različnih barv in velikosti. Hranimo jih s hrano za zlate ribice. Živijo v akvariju s sladko vodo.
Ob slabem vremenu, ko nisem zunaj, mi delajo družbo. Ob pogledu na nje, ki živijo brez skrbi v svojem vodnem svetu, mi je lepo.
Anja Brglez, 4.razred
MUCEK MIŠKO
Prebudila sem se v zimsko jutro. Zunaj seje lesketal prvi sneg. Hitro sem se oblekla in poiskala sani.
V daljavi sem zagledala majhno premikajočo kepo. Bil je moj muc Miško. Opazil me je in pritekel k meni. Tudi on je bil zelo vesel snega. S sanmi sem se zapodila po bregu navzdol. Muc me je nekaj časa z zanimanjem opazoval.
Ko sem se naveličala vožnje s sanmi, sem se odločila, da bom naredila snežaka. Sani sem pustila na snegu. Skrbno sem pripravila tri velike okrogle snežne kepe. Najprej serh prikotalila največjo kepo, nato sem se podala po drugo. Nenadoma sem zaslišala drsenje sani po snegu. Ozrla sem se in videla, kako se je Miško peljal s sanmi po bregu. Verjetno je želel samo sesti na sani in me opazovati, a so začele drveti po snegu. Po nekaj metrih vožnje je pristal s sanmi v ograji. Prestrašen je skočil v sneg in zbežal. Hitro sem dokončala snežaka in poiskala Miška, da bi se skupaj peljala na saneh.
Sedla sem nanje in v naročju držala mucka. Spustila sva se po bregu. Muc ni bil najbolj navdušen nad vožnjo. Iztrgal se mi je iz rok in pobegnil. Ugotovila sem, da ne mara vožnje s sanmi.
Pogledala sem na uro, bil je že čas kosila. Pri kosilu sem staršem pripovedovala, kaj sva z Miškom doživela na snegu.
Barbara Vute, 4. razred osemletke
ŽELVICA
Živela je želvica. Zelo rada je imela ljudi, ker so se radi igrali z njo.
Potem pa se je nekega dne nekaj spremenilo. Želvica je prišla iz vode in videla ljudi, ki so gradili različne vrste tovarn. Želvica je bila tako žalostna, da je s solznimi očmi. odšla v votlinico in razmišljala, kaj bi naredila. Minilo je več tednov, ko se je nečesa domislila. Odločila se je, da bo odšla v ocean. To je tudi storila.
Bilo ji je dolgčas. Podala se je do ladij, kjer so lovili želve za prodajo. Ujela se je v mrežo in potegnili so jo iz vode. Ladja je odplula proti kopnemu. Tam je bilo majhno mestece. Ribiči so želve nesli v trgovino, kjer so jih dali v akvarije.
Še isti dan je prišla prijazna družina in izbrala želvico. Bila je presrečna. Za želvico so kupili tudi pesek, akvarij in nekaj vodnih rastlin.
Doma so v akvarij dali pesek, nalili vodo in v pesek posadili vodne rastline.
Srečna in zadovoljna je želvica živela pri družini, ki je lepo skrbela za njo.
• »
Jera Topolovec, 4. razred osemletke
Pes Maj je dolg 120 cm. Ima dolgo dlako, ki je črne barve.
V soboto sem se z njim odpravil na Donačko Goro. S seboj sem vzel knjižico Haloške planinske poti in malico. Pesje ves čas hodil po napačni strani poti in me ni ubogal. Prišli smo do doma na Donački Gori in si odpočili. Čez nekaj časa sva se z Majem podala na vrh. Pot v gozdu se je vila levo in desno po vzpetini. Na vrhu sem z veseljem dal pečat v knjižico, ki sem jo nosil v nahrbtniku. Nato sva se z Majem razgledala po pokrajini.
Čez neka časa sva se s psom odpravila v dolino, kjer naju je čakal očka. Odpeljal naju je domov. Doma sva takoj zaspala, saj sva bila zelo utrujena.
Sanje, ki sem jih sanjal, so bile lepe, saj sem sanjal, kako sem bil z Majem na Donački gori.
Matej Rober, 4. razred osemletke
MOJ PES PIKI
Našemu psu je ime Piki. Star je devet let. Je mešanec in je temno rjave barve.
Rad je brikete, meso in hrano iz konzerve. Vedno ima tudi svežo vodo.
Ko pridem iz šole, se me razveseli. To pokaže tako, da pomaha z repom. Pobožam ga po glavi in je zelo vesel. Tudi z mačkami se dobro razume. Ko vidi, da ga opazujemo, mačke napodi in nanje močno laja.
Ima svojo uto, v kateri spi in se skrije pred dežjem. Ponoči straži hišo in laja nad živalmi, ki jih ne pozna. Ne mara kokoši, saj jih je že nekaj pobil.
Matjaž Pepelnik, 4. razred osemletke
MOJA MUCA PIKA
Bil je pust. Pika se je prestrašila moje pustne maske. Povedala sem ji, da je to samo maska.
Mama me je poklicala in šli smo na povorko. Bili smo tudi v šotoru. Plesala sem z različnimi maskami. Najbolj mi je bila všeč Pika Nogavička, moji muci pa kužek. Ko je bilo plesa konec, smo šli v park na vrtiljak. Pozno ponoči smo se vrnili domov. Naslednje jutro je mami pripravila zajtrk. Potem smo se peljali v Laporje. Tam smo jedli, tudi muci smo dali brikete. Čez nekaj časa smo se odpravili domov.
Prišel je bratranec Jure, z njim smo bedeli vso noč. Ko smo šli spat, je muca prišla v moj objem. Skupaj sva spali do jutra.
Ko je mami prinesla zajtrk, sva se zbudili. Pojedli sva zajtrk in stekli ven. Igrali sva se z žogo in padla je na cesto. Pika je tekla za njo. Pripeljal je avto in povozil Piko. Hitro sem jo odnesla na njeno ležišče, zvečer pa sem jo prinesla v svojo sobo in jo položila na posteljo.
Naslednji dan smo muco peljali k zdravniku. Rekel je, da bo preživela. Pika je bila pridna in je zaspala v mojem naročju. Posijalo je svetlo sonce in mi polepšalo dan.
Karina Brglez, 4. razred osemletke































































































,




































■