Danica izhaja 1., 10. in 20. dnč vsaeiga mesca na i*eli poli, in volja po po>ti /..i ivIn leto 3 »M., za pol leta 1 »M. «i<» kr . v tiskarnin sprcjcmana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol It ta 1 zid. 30 kr.. ako uni »ti.eti z«Hrno> v md.ljo ali praznik, izi«!>- Danica dan poprej. Xe(aj XV. V Ljubljani 1. svorana U*t 4. Blagoslovila ali zegni matere katoliške Cerkve. K c r š a n s k o - k 11 o I i š k i |» o k op. Je li stara navada, merliče .spodobno pokopavati ? Že od nekdaj se pri vsili narodih ta skrrb nahaja: vsi so bili in so te misli, de jim s tem posebno ljubezen in postrežbo skažejo in za pokoj njih tluš po svoji zmožnosti pripomorejo. Izraelcam je hiia strašna reč, nepokopanim ali pa od divjih zver raz-terganim biti. Torej ima Tobija toliko hvalo, ker je trupla svojih pobitih rojakov pokopaval, še celo ponoči, in ni maral, ko hi si tudi nemilost kralja Sena-beriba s tem nakopal (Tob. 1*4, 12). Kristjanje že precej v začetku so si to v toliko veči dolžnost šteli, ker so iz sv. vere bili prepričani, de je cluvesko truplo tempelj sv. Duha in se mora toraj tudi po smerti še spoštovali, ker bo tudi enkrat zopet od smerti vstalo; za dušo pa, ki se od njega loči, de se mora moliti, de bi jo Bog vsih še ostalih madežev očistil in pred svoje sveto obličje pustil. Zavolj tega tudi kristjani merličev niso sožigali, kakor nejeverniki: pokopavali so jih in jih pokopujcjo s spodobnim ker-šanskim sprevodam (E\ei|uisc). Ktere so imenitiši opravila pri katoliškim pokopa vanj i ? a) Kadar bolnik umerje, se da znamnje k mert-vaškim zvonam. de verni pri ti priči molijo za njegovo dušo. Boljši pa je. kakor je sem lir tje navada, de se mii že takrat klenka, kadar umira, ker molitev še pri življenji zamore marsikaj doseči, kar po smerti m več mogoče. b) Merliču se usta in oči zatisnejo: to je znamnje, de je začel ta človek po svojim telesu smert-no spanje, dokler ga trobenta angelova ob sodu jim dnevu k noviinu življenju ne obinli (I. Kur. 1 i>, ). — Merlica osn.žijo in iimijejo, kterikrat tudi mazilijo ( Dj. ap. 9. 37 j, v znatiinje, de bo telo pravičnih enkrat častitljivo od smerti vstalo. — Nato ranjciga čedno napravijo in oblečejo, po nekterih krajih nar raji v belo oblačilo, kar pričujoče spominja na kerstno oblačilo nedolžnosti, kteriga je ranjki pri sv. kerstu sprejel in ga čistiga pred sod nji stol prinesel, ali saj v sv. pokori očistil, kakor se upa. Pri nas sploh le oiroke in device v belo oblačijo in s cvetlicami, podobicami iu družim lepotičjcm ozaljšujcjo, v znamnje njih lepiga stanu, ki se upa, de ga niso oskrunili, li uho v na m se daje mašno oblačilo in kelih. samostanskim ali klošterskim pa obleka po njih redu. Nekdanji nejeverniki so svoje merliče prezalo in drago oblačili. To prevzetnost in prazno potrato je sv. Jc-ronim nad njimi grajal, rekši: ,,Kako se prilega na- puh in nečimerni hliš k jokanju, solzam iu žalovanju ? Ne morijo li mertve trupla bogatih drugač segnjil: kakor v dragi Židi?" — Nar lepši ozaljsek za merlica je listi, ki >pominja pričujoče ua njegovo vero v križaniga Zveličarja, na njegovo upanje v zveličanje iii prihodnje vstajenje. I* o rej >e merliču da v roke križ, v znamnje, d«- j»' v zaupanji v Jezusa kri/.auig.i kakor dober kristjan svoje življenje sklenil, in de po njegovim zasltizenji tudi vecniga veselja pričakuje. Ha v no io pouieui kriz na trugi iu na grobu. Da se umi \easi tudi molek ali r«»zeii*rauc, kakor hi\>iinu častivcu Jezusa in njegove deviške .Matere Marij«'. — Merlič se dene v trugo, kakor v Noetnvo barko, ker se človek, bi djal, iz vesoljne grešne povodnji tega sveta iu iz morja sedanje iiiiierljivosti prepelje v bulji, večno življenje. Pri merliču noc in dan gori »na a!i več luč, med klerimi kri/, stoji. Luči »iriču-joee opominjajo, de duša ranjciga se živi. desiravno je ti lo unierlo. e) Ob uri pogreba zvonovi milu zvone, ih poda se duhoven v zalovavni cerkveni obleki za križem na mesto, kjer merlič lezi. Tamkej ljudje in pogrebci čakajo in vse je /.•• pr pravljeno. Truga je pokrila s čer n i iii pertam, ki je v podobo kriza z belimi rizami prekrižan. Ta pert blezo od tod izvira, ker so dolgo časa merliče odkrite v trugah k pogrebu nosil« in so jih s pertam imeli pokrite. Zavoljo slovesnosti in lepsiga se j«- tuli pozneje ohranil, iu bela križata riža v n j* m opominja verne, de naj tolažijo svoje žalovanje po raujciut z veselim spomiiiam ua odrešenje. Na pertu je hr.lka uiarlra. in vi č krat so tudi ziiaiun ja, ki razodevajo stan merlieev, na pr.. kelih fin duhovnu, meč in čelada pri vojaku itd. Luči pri pogrebih od tod izhajajo, ker so nekdaj merliče ponoči pokopavali. Ta sega je bila pri llim-Ijaiiih, krist janje pa ob časih preganjanja ludi niso drugači svojih mučeneov ut druzih merlieev zam-»gli po keršansko pokopavati, kakor le ponoči. Te luci nas opomnijo na luč sv. vere, v kleri je ranjki umeri in ua vikši luč, ki se upa, de mu zdaj sveti. — Mašnik dene kadila na žerjavico, se odkrije, po k rop i merlica z blagoslovljeno vodo, rekoč: Z nebeško ros o naj oblije tvojo dušo Bog, Oče -f, in Sin, in sv. Duh. Odg. Amen. Potem ga pok a d i, rekoč : Z nebeškim d u h a m n a j pase tvojo dušo Bog, Oče in Sin, in sv. Duh. Odg. Amen. Nato se moli 121). psalm: De profundis... Iz glob oči ne vpije 111 k Tebi itd. Zapopadek tega psairna je, de naj bi usmiljeni Bog ne pomnil grehov in slabost ranjciga, temveč de bi se ga usmilil in mu prizanesel. Zdaj spet merliča pokropi in pokadi med besedami, kakor je bilo ravno poprej rečeno. Pomen le-tega kropila iu kajenja je: Kakor rosne kapljice blagoslovne vode in prijetni duh kadila zadevajo mertvo truplo; tako naj Bog milost svojiga odrešenja in svoje večno usmiljenje razlija nad dušo ranjciga, ter naj ji iiodv.li vživati večno slavo v nebesih. d) Zil a j pa se znčnc procesija ali sprevod proti pokopališu; zvonovi m.lo pojo iz zvonika; naprej gre m e r t v a š k i križ; za njim duhovni po redu vse na pare z lučmi pred nnTličem; precej za trugo gredo: /Jahta iu prijatli, sosedje in dru^i — vsMia*parc, m ški naprej, za njimi ženske. Obred-nik ali rilval pra\i: Omiics pro defuneto Deum rite deprecantes ...; to je: de naj vsi k Bogu za ranjciga s p o d o b n o molijo.... Kako pa de se pri taki priložnosti za ranjciga nar večkrat moli, vam nočem razlagati, ker sami dobro veste! Dostikrat pred užaljeno žlahto nosiči, za i.jo pa drugi žlobo-dravci taki sprevod skorej v pravi sejim spremene. Kavno v spodobnim obnašanji pa l>i se moglo kers.in-sko pokopan je od nevers'.»iga ločit . X.verniki so si naroeevali pri pokopih larnavenv iu laruavk, nekakih moških in žeusU, ki so bil. z*t» plačani, de so se namesto žlahle in prijall.iv jokali in na glas tarnali in tulili. Tudi s.i za boljši plačilo še celo po nože segali ter si iz hinavskiga žalovanja in tarnanja z njimi roke načeiijali. de so kmoveli; praskali so si lica, si I h se razkopavali, in več enac h ne>,.auielno>t so počenjali. Drug«' posebne ženske so imeli, ki '»o jim v r .vno ta namen z .lo>lne pe«mi prepevale. Tudi judje so posnemali t»' Irapar.je lirekov io lli:n!jaiiov; bere se. na pr.. de so iuli pri mertvi JajTovi Iteert piskači, ki je Jezus zapovedal, de so mogli odstopiti, »o je hotel hči r k življenju obuditi (Mal. U. 23j. Uris! j.itije namesto enacih m ci.uei misl, ki me ne pomagaj". imajo molitev ;u petje psalniov, ki jih duhovni opravljaj«, druži n j-" P* molili j ri;;or ceno. Sveti očetje pervih e »sov mi ;r .j..ii, ako so r.slj iijje. za svojimi ranieimi čezmerno /il«»va!i, kakor m-j. u r-iuk». Sej tudi s\. apostelj Pavel je p;«al >;»;.»ni-tM ii .mi: ..Vedite, de zavoljo vaš h br.tiov, ki so zaspali. *e vam m ž i!«>lit., « a.iko u.iiui, !.i upanja u nujo- (1. Tes. 4, 12). Je hotel reč«: mv«rmki ne v t ril je io ne na »jeiije . nc na pr«ho Ime zveličano življenje; torej oh]..kujejo smert v> .»j.li raujC h kakor non e »: \i kritij n.j>' p * spoznajte smeri sv..j.ii l»r.*-tov kakor »r« č » .i: ka*or pr. lio.l v b.dj.si živiji nje. (U .ljc nasled.) Xuri rujsaJii ca M*ija /1. (Halje.) Zavolj zveze s poprejšnjim »meni mi, de v per-\im ofd 'ku 1« ^» j« b.Io i ue;niv.«uo razglas* no lit o nad-/m I r.-tje B. -M. 1». m i od sedanjiga i.ape/.i m.'d zvel e ine pr>aieti. P»j IX. si» n.d;«l,e naslednje služ.ahi.ikc B.žje za z\ i l.eane ali s. iiinke r.i/gla-i.i. 2>. listop. l.Nlil J.n i /a (Ira?.i!e /.a z v e! i c a . i g a. iz n da *v. Janeza iz llog*. kr je l.žl rojen 6. su»ca 1516 v Karmoni na >fi:ini*ki u. Trile^il i« t je vladal bolnišnice v I le— res-u ia je v^im ooluikam slregel, k, so mu jih zrorevali, zinili j»« /.unSaniui ali m intimni, kterih več je *amo z dolikjejem ozdravi* l< i" jim zdravo pamet prerudama p. vera.i. llog d .j, de bi tudi toliko zinršaiiim l..ha:n. ki >e zoper Pija IX. zarolujejo, •» zdravo pamet *|.r«is:i. l*ervo ned Ijo \ nieseu niajn kii je bila zveličana razglašena ra*l »Ij v » ti« rmana foiisiu (Kuzina), v Pibraku pri Tuiuzi roj« na 1 l^l). Posvečevala se je ko uboga pastar.ca z molitvijo iu voljnim terplj« njeni težav, ki jih je mogla od svoje mačehe prenašati. Pri razglaševanji sta bila pričujoča, francoski poslanec, in poveljnik obsadne vojske, in nar vikši gospodje na zemlji so se vklanjali pred to ubogo pa-starico. Tako ga Bog poviša, kdor se ponižuje. II. majnika so Pij IX. poterdili obnovljeno češenje častitiga Ignacija di Azevedo, Portugalca, in 30 njegovih tovarsev. Leti so vsi bili en dan od prote-stantoiT pobili. Protestantje so namreč ladijo prider-žali, ktera je imela une služabnike Božje na otok Palma prepeljati, in ker so bili kttoličmje in ozna-novavci svete vere. so luteranarji vse k smerti obsodili. Sedanji deržavniki v Lisabonu zgleda tih junakov ne posnemajo. Bo pa se Portugalija še pover-nila k nekdanji zvestobi do sv. Očeta iu sveti marterniki bodo k.:tol.ški deželi boljših ministrov sprosili. — Kavno tisto leto se je obravnavalo zastran pove-iičanja nekiga ll.eronima, po rojstvu Arabljana, ki se je bil i/, mohamedanstva k pravi veri spreobernil, in so ga bili 1. 1569 iz sovraštva do katoliške vere v Algiru živiga pokopali. Njegovo truplo so našli 27. grudna 1853. L. 1856 so Pij IX. poterdili češenje peterih zveličanih mončanov. Med njimi je bil marternik Peter Kamilimo di Buffi i. veliki preiskovavec (inkvizitur) v Piemontii; v li sluzoi ga je neki pohuljen morivec 1365 umoril, ko se je poganjal zoper krivoverstvo Valdensov v dolini Pragoleto. Tudi mučenca zvel. Po von i j in zvel. Jernej iz Červtre sta med njimi. — 21. sveč. 1856 je bilo enako poterji no češenje dveh profesorjev na vseučilišu v Turinu, zvel. Štefana li .udello in /.vel. Hajmon-a Taporelli. — (K. nasl.) Odperio pisemce gosp. profesorju žI. Kadiču. V ..Blalter aus Krain,4" pridjanim ,,Lnib. Ztg.u 25. prosenea 1. I., ste Vi na strani 15 po nekim profesorji NVeinholdii od češenja preblažene Bogorodnice in prečiste Device Marije tako črnino — ved.Miia ali ne vedama — pisali , de mora vsakiga kaloličan.i, ko (o bere, rudeeica obliti; navedene so tudi tamkej besede, ki so nauku katoliške Cerkve od češenja svetnikov ii.*iravnost nasproti. Ker se pa ne spodobi, de bi se v središu skorej p .poln..m4 katoliške deželice tako pisalo, in je dolžnost sh herniga verniga katoličana, ne le samo duhovnica. se za svojo versko prepričanje potegniti, torej prosim, naj povzdigne Danica, kol katolišk cerkven list, ker od Laibaelicrce lega ne pričakujemo, svoj glas. naj odkrije učenim in muce ni in nespodobnost takiga pisarjenja, in naj zbujuje katoliško zavest pri katoličanih. V po raz umije nje pa to le: Sama od sebe je Marija v pren škem duhu govorila: ..Odsihmal me bodo blag ro val i vsi narodi. Češenje Matere Božje se je s keršansko cerkvijo razširjalo in bo rasllo do sodnjiga dne. — Priča tega so nam naj novejši časi. Ni potreba tedaj mislili, de bi sc bilo po križan-skilt vojskah v zahodu bolj narastlo, iu de bi bili kristjani to, kar so pri Saracenih kot domišljijo njih vroče k viteza \apoli-ta poslati, de jih potem mi-rijouarji seb<>j \/.amejo. Tako imajo prosto posiljavo do Alek>andiije in oudi prosto vvožnjo. — Zastran prihodnosti ne veni do/.daj nič «liuziga reči. razun de imamo ilobro upanje in mho voljni storiti, kar koli bomo /.a svojo dolžnost .»poznali, lle bi It misijonski prijatli in dobrotniki v svoji blag«»»erčt:i goreču««sti ne opešali, ker /.a nektere leta nam bo še trei.a obilne pripomoči i/. Kvrope. Naša molitev za nje ue bo noben «lau prenehala. — Zdaj pa se poslovim. — morebiti za eelo leto; ako mi bo pa poprej moč z vami do|i>ovati. mi bo veliko veselje in tolažilo, vam naše ti ude in upanja naznanovati: bojim se pa. de i.e bo priložnosti, vam kmalo zopet pisati. <1. J a ii e z K e i n t h a I e r I. r. Blizo Terzina v neki «»pcčnici »e je 2o. t. m. oginj prikazal, in pri gašenji so našli oudi dva ožgane človeka, sodček vina. orožje iu živeža. I/, znamenj na roki so zanesljivo spoznali, de eden zmed nju je bil razglašeni tat Dime/, ali Siherl. — Kakoršno življenje, taka smert. Iz Železnikov. Kakor imaš. ljuba Danica, posebno veselje govorici «» lepotijah sloveii-kih cerkva, tako tudi umetiiikaoi, ki taiste pripi avljajo. nikdar nc odreče* zaslužene hvale. Prav je tak<»' Posebno pa nas vselej veseli b.ati, kadar domač človek v kaki reči posebno skaže, ker se i/, tega vidi. «la »e tudi naši domačini trudijo o napredku. V ti zadevi moramo pohvaliti ljubljanskega pasar->kega mojstra g. Val. Zudnikar-ja iz št. Peterskega predmestja. .Naplavil je namreč za našo farno cerkev n-«v sre-bern ciborij posebne lepote. Na stojalu taistega so narejene zuaoinja Kristusovega terpljenja . z venci vinske terte ; na kupi vidiš podobe vere. upanja in ljubezni, vpletene med cvetke in pšenično klasje: - sveto posodo pa pokriva zala z raznim: barvanimi kamnieki ozališana krona. Celo delo je s pmsto roko iu velikim trudam delano, bogato pozlačeno in bi bilo kiiič Vsaki mestni cerkvi. Kakor pa zasluženo hvalo dajemo vcrlemu umetniku in ga spoštovanim cerkvenim predstojnikom za vsake «lela priporočamo, ravno tako ne moremo zadi rža'i očitnega spoznanja nekaterim tukajšnim pobožnim osebam, ki s„ /, veliko radodarnostjo darovale dob^o polovico srebra za »v. po-udo. O drugim času bi bilo kuj tacega komaj omeniti vredno, ker pa se pri nas ravno snujejo priprave za zidanje nove farne cerkve in zlasti pri prost o ljudstvo z uekiiu neizrekljivim veseljem za t<> delo dal nje beličev svojih težkih trudov. se že tako ume, «la ima vsak prihranjeni krajcar deset potov. O tem bi zamogel pač še marsikaj povedati. pa danes naj le toliko lečein: llog daj. «l:i kakor se je zdaj za stanovanje Gospodovo pripravila mala zala posoe je strinjala naša zgodovina, tu so bili varhi našega cei kveim-bogoljubuega življenja. Veleliraška ccrkev ima še do sedaj nekaj svoje nekdanje lepote iu kiuča. Nevtrudljivi učenci sv. Ilernbarda so veliko skerbeli za olcpšauje hiše Božje. V kapelici sv. Cirila na velehraškem pokopališči i ki jc okoli velike nekdaj samostanske, sedaj faine cerkve), od ktere se pripoveduje, da je tu perva kristjauska po sv. Cirilu blagoslovljena cerkev stala, sem razločno bral napis: ..Dilcxi decorem domu* Tuje'4 (..sem ljubil lepoto Tvoje hiše*-). Kaj če to pomeniti? Vedite, dokler niso olomuški nadškof kapelice kupili, se je v nji merva hranila. Ta kapelica sv. Cirila je sedaj prazno poslopje brez vsake oprave, vender jo bodo imenovani nadškof popraviti dali. Nekdanja samostanska cerkev ima 2 visoka zvonika z zalo kuplo; verh zvonikov ste dve kositerne podobi ss. Cirila in Metoda, ravno tako ste pred sprednjimi vrati dve kamniti podobi imenovanih svetnikov v človeški visokosti. To nam živo priča. «la jc bil na Velehradu sedež naših svetnikov. Cerkev je prostorna iu lepo na mokro malana. pa k žalosti je bila sta-orna hudo poškodovana in popravljanje bi veliko stroškov prizadjalo. Podoba na velikem oltarji kaže Mariino vnebovzetje, navadna podoba cistcrciuskega reda po njegovih cerkvah. Druge oltarne podobe kažejo ss. Cirila iu Metoda in druge svetnike iz benediktinskega in cistcrciuskega reda, kerščevanje češkega kralja Borivoja po sv. bratih na Velehradu i. t. d. — Pod cerkvijo najdeš rako varhov te Božje veže. Počivajte v miru Gospodovem tain-kej, bogoljubili učenci sv. Bernharda, ker premagali ste težave na tem svetu. Grenke solze bi prelivali, ako vam bi bilo mogoče ta sveti kraj zopet viditi, v kterem ste vi Gospodu tako lepo prebivališče pripravili, kteri je pa z vami biti nehal ! — Nekdanje kaj prostorno samostansko poslopje je sedaj lastina barona Sina. Nekaj sob tega poslopja ima čast. g. Karol Molitor s svojim g. kaplanom. Nekaj poslopja rabi grajščina za kmetijske opravila, in sicer ravno nasproti cerkvi je žganjarija! Je li to razsvitljenje lil. stoletja! Cerkve in samostane so odpravili, da bi se v njih ali vsaj blizo njih žganje kuhalo! Hiše Božje so poderli, da bi se na njih mestu shodi hudega duha napravili! Poti v samostanu navdajajo popotnika z žalostnimi občutki. Krasna malarija na mokro je večidel odpadla, ker po odpravijenji samostanov so te poti služile kot hraniluice za opeko, slamo, mervo i. t. d. Tudi vojaki in konji so gotovo kaj pripomogli, da bi se ostanki temnih časov — kakor jih naši raz.svitljenci kličejo -- odpravili. Nekaj lepega ti še sedaj kaže malarija na stenah v tako zvani „Sala terrena." Tukaj je bila gotovo jedilnica poleti; s pogledom proti jugu v samostanski zverinjak in proti severju na cerkveni terg je brez dvoma v hudi vročini prijetno hladila. Mala-lija se kaj dobro vjema z jedilnico. Strop ti kaže Izraelce v puščavi ravno ko Mozes na skalo vdari in voda privrč. Vse tiši k studencu. Lepa deržina šteje 40 oseb; gotovo v dokaz, da so judje 40 let v puščavi bivali. Druge podobe kažejo: 4 letne čase, 4 zivije ali elemente našega sveta, in 4 dnevne čase; vse prav pomenljivo in zalo dodelano. Vse to so le žalostni ostanki nekdanje slave našega staroslavnega Velehrada. — Se nekaj: Naša „Ko-runa Solunska" bode, če bode več družnikov imela, poter-jena; tudi mislijo imenovani nadškof zanjo pri sv. Očetu odpustkov izprositi. Z Bogom ! Friderik Chmeliček. Častiti O. Peter Bakula, apostoljski misijonar v Hercegovini, pooblasteni zbiravec dobrovoljnih darov po Avstrijanskim, je 5. pros. t. I. obelodanil v„Katol. Listu** popise k in prošnjo iz Hercegovine, iz ktere naj tudi za slovenske bravce povzamemo nektere besede. Ako človek pomisli, pravi častiti pisavec, de misijoni v Hercegovini žive že več stoletij, se mora začuditi, kaj neki je temu krivo, de so bolj zanemarjeni kakor kteri koli drugi ... Za druge misijoue se pečajo katoliške vlade, škofje, pobožue družbe in posamezne osebe; za misijone v Hercegovini pa ni blage duše in milostiviga serca, ne roke pomočnice, de bi sama od sebe pomoč podala. V Hercegovini je velika zaslužba za nebesa, lode nerado se sega semkaj po zasluge, kakor de bi tukaj ne bilo duš s predrago Jagnjetovo kervjo odkupljenih , in ue umov za višji ljudsko oliko. Ue je to sramota za bližnje in sonarodovcc Ilercegovincov, je očitno ... D"> 1.1846 je bilo v Hercegovini komej šest tavžent katoličanov, bosih in sterganili, de so jim persti gledali skoz opanke, komolci skoz razpadle srajce ... Do takrat je bilo čudo, ko bi se bil kdo našel znavši brati in pisati... Za službo Božjo pa ni bilo ne cerkve ne oltarja; vso opravo je nosil misijonar seboj v torbi, de je pod kakim hrastam mogel ljudem maševati. Niso se smele zidati cerkve, ne opravljati služba Božja zavolj turškiga uasilstva; če je bilo pa le uno samo krivo temu nesrečnimu stanu, ali je pripomogla tudi nemarnost katoličanov, naj bravec sam presodi. Po uni m letu so frančiškani večkrat hodili po Italii od vrat do vrat proseči in zbirajoči inilošnjo, in so z zbranim deuaram stan na pašniku Gospodove čede kolikor toliko v boljši spremenili. Zidali so samostan z noviciatam, seme-niše z manjšimi učilnicami, pričeli občno učilno v Mostaru in druge manjši po duhovnijah; naredili so poslopje za škofa, postavili sedem cerkva in nad sto bogomoljnic po pokopališih, iu šest do sedem /.upniških hiš itd. Pa kdo bi vse oštel, kar so misijonarji napravili. Cesiravno pa je to lepo, vender ni vse nič proti temu, kar jc še treba, de sc le naj silniši potrebe v Hercegovini odpravijo. Kličem torej v keršansko ljubezen, naj hiti v pomoč kristjanain v Hercegovini ... Pomoči je treba obilne na vsako roko ... I.ejtc! razrovana je Italijana, poprej naša perva pomočnica; zdaj pa britkosti in vojske ima sama seboj ... Zdaj nimamo kam svojih mladenčev pošiljati v modroslovne iu bogoslovne nauke, nimamo denara za ohra-njenje zidanih cerkev in učilnic ; nimamo denara, de bi zidali še kervavo potrebnih cerkev in učilnic; nimamo spodobne oprave za cerkve in naj potrebniši obleke za službo Božjo*); poslednjič nimamo knjig, kakoršnih nam jc nar bolj potreba v vsakim jeziku in nar bolj v našim. Dc ne govorim mnogo; mi misijonarji o prihodu iz Bosne 1.1846 nismo nič seboj prinesli ra/.un cunj na sebi in sere v sebi , pripravnih Bogii služiti med tem zapušenim narodain. Več let nam je bil samostan hrast v gori ali pruglina (koča iz zelenih vej). Kdor ima ljubeznjivo serce, mu druzih dokazov ni tieba za silno uboštvo v Hercegovini. RazgteU po kersauskim svetu* „llaiins JorgeP* je goreč ,,Pressin" adjutant v cerkvenim ropu, in ve pripovedovati, de po avstrijanskih cerkvah in samostanih leže milijoni v čistim zlatu in srebru, ki nikomur ne koristijo, de so po zakladnicah reči neverjetne cene, ki se nikomur ne bo krivica zgodila, ako se v zboljšanje deržavniga dolga obernejo. „V Marija-Celjimeni ^orgel'", „je saj dvakrat sto tavžent srebernih rok, nog in tterc, — ali bi ne bilo bolje, de bi te sreberne noge kakor sreberni goldinarji med svet šle. Kaj je treba mertvim svetnikam v zlatih in srebernih skrinjah ležati? Kristus je tudi le v zidanim grobu počival." ,,Blatter a. Tir." k temu modrovanju pristavljajo: .,Veliki brezbožnosti je enaka velika presiljava. Kar pred vsim drugim tiče „dve sto tavžent srebernih rok, nog, sere" v Marija-Celji, bi iz njih stoplje-nja utegnilo zanesljivo malo srebra biti, ker je veči del nepravo srebro. Sreberne in prav malo zlatih posod je že leto 1809 — 10 kar dobro potrebilo, ko so se mogle vse orodja in zlato in srebro, celo žljice, izročiti ali po svoji *) Dražbe sv. Rešnjiga Telesa bi gotovo svojima namena in vsim udam vstregle, ako bi se ozerle na potrebe naših bratov. Vr. polni ceni v srebru plačati, in po vsim cesarstvu bi se komej za milijon taciga cerkvcniga po^odja dobilo. Pravi dragi kamni, s kakoršuimi so res nektere moštrauce ozali-šane, so veči del v neoličeniin stanu iu so veliko manj vredni, kakor pa sc nepoznavcu zdi. Zlate skrinje so zgolj same prazne izmišljije, iu zastran srebernih trug sv. Janeza Kepomuka in sv. Antona Padvatiskiga jc močno dvomiti, dc bi bile iz čis'iga srebra. Sicer pa žc po samim privatnim pravu (rimskim iu nemškim) ni bolj ncdotikljivc posesti kakor cerkvam od pobožnih ljudi v večini rabo darovane orodja, naj bodo iz prave ali neprave kovine." — Kaj pa, ko bi kdo na dunajskim tergu ljudi sklicoval in jim svetoval, de naj gredo v stanovanja enačili pi-avcov ropat? Je tudi še mogoče. ,.V čimur kdo greši, v tem bo k a z n o v a n." V Fclilkirch-U je bil 24. prosenca dr. Jo/. Uelz od sodnije ka/.ni prost naznanjen, tlel/, ie bil nanin-c tožen, de je razdraženje med verstvi delal, ker je bil pred nekaj časam spisal poklic in prošnjo /.u ohraujcnje verske edinosti v Voraribergu. Bil je toženec pervič v Feldkirch-u dolžin spoznan, potem od deržavuiga zavetništva popolnama prost izrečen; bila je pa z Dunaja ta rec še cnkiat sodnii v Feldkirch-u zročena s pri-lavkam. de je toženec zadolžen. Pri zagovarjanji v poslednji sodnii se je zato/enec med drugim sklicoval na razne govore deželniga zbora v Tirolih, še celo na neki govor dr. Pfrcčner-ja I se jc v sodnii bral); na več spisov v ..Preske", ktere je pisala zoper Tirolsko. to je. zoper versko edinost iu zoper papeštvo | so se brali); na „Feldkircher Ztg.," v kteri se ljudstvo zoper duhovne draži; na poklic, ki ga je ondotni protestanški odbor razposlal v zbiranje darov za protestanško cerkev, iu ki obsega prav žaljive, nespoštljive, sramotljive in strastne besede zoper katoliško Cerkev. Pri vsih tih in tacih rečeh tedaj, je rekel toženec, bi mogel le jest sam obsojen biti?? Dan na dan se v radikalnih listih ljudstvo hujska zoper konkordat, papeštvo iu duhovslvo: zakaj *c tnkai pravda ne napove? l.e samo mene hočejo ua odgovor klicati, ki kakor zdravnik globokiga pomena iu skrivnih razlag postave poznati ne morem. — Dr. Oclz je bil spoznan le kazni rešen z odpušetijeui pravdnih stroškov, ne pa ne dolžin izrečen. Rešenec se bo za presojo na višji soduijo obernil ali apeliral. (Gegenvv.J V bolnišnici usmiljenih sester v llcrliiiu jc bilo lani 560 katoličanov, 1769 — tedaj trikrat več — protestantov, in 15 judov. Pač potrebna je za katoličane katoliška bolnišnica, ker v splošnji bolnišnici, imenovani Cimritc, še četerti del umirajočih katoličanov ss. zakramentov za umirajoče prejeti ne more, ker katoliški duhovni le redko-krat zamorejo k svojim vercani, iu še takrat z naj večimi sitnostmi. (Miincli. S.) Arilionia neprenehama naznanuje dolge števila milo-šinj sv. Petra in pogosto razveseljuje bravce s prav prijetnimi kratkočasil i ca in i. 25. t. m., ua pr.. pripoveduje iz bolonjskiga nar boljšiga lista ..Keo": ..I/. Bolonje je odpravljenih sedem tisoč lir. de nai se podarijo ali papežu ali rimskimu kralju, kakor bo Broflerio-tu bolj všeč.* Ilrof-ferio se je namreč pred nekterimi dnevi v zbornici močno repenčil zoper inilošnjo, ki jo časniki za sv. Očeta zbirajo, iu je hotel, de naj bi zbornica to teč prepovedala; pa ni mogel nič opraviti. ..In to jutro." pravi Armonia dalje. ,.je nam dospelo tih 7000 lir iz Bolonje in veliko druzih zneskov, ki jih bomo poslali Piju IV.. rekoč: Sveti Oče. te denarje Vam je pridobil Andžjolo Broflerio; dajte inu tisti blagoslov, ki ga dajete. Vi veliki pastir pomilostova-nja, svojim nar hujšim sovražnikam. — Iu kupček zlatov se lepo naraša; odkar je Brofferio ..interpeliral," bo že kacih dvajset tavžent lir. I.ejte. kak govornik je častiti zbornik !" Takih demonstracij ali ponagajčkov jc brez števila, de ravno zavolj Broflerioviga zopervanja se pošiljajo darovi za sv. Očeta; na pr.: „V odgovor A. Brofferiu turiusk študent 30 lir. — To interpelacii dva zakonska modeneška 10 lir. Blagoslovite naji, »veti Oče, midva sva bila, vsa iu bova zmiraj z Vami in za Vas itd. Drug list pravi med diugiin: ..llavi nam je dospelo od I. I. tri tisoč lir, s kte-i i m i Brofli-riu odgovori na njegovo interpelacijo. — 21. list ima zopet veliko število milih darov za sv. Očeta in pravi ..Če bo gospod BrolTeno še enkrat v zbornici govoril zoper denar sv. I»etra. bomo dobili na milijone." — ,.Ravnokar." piavi ta li>t. ..je bil prišel v našo pisamico veri mladeneč. poln uma iu blagoserčnosti, iz naj višjih turinskih deržin. in nam je prinesel za sv. Očeta svojo zlato verižico (ketinico) s pisanjem: Poslanec Brodi-rio ima nar veči del zasluge tega majhnisa daru, zakaj njegove besede so me opomnile, de jc dolžnost, pomagati rimskimu papežu. I.. C. d. ti. tuiiiisk mladeneč. \a drugi stiani verižice "c Lere: O u i i ih| u i r c b a n t mala m i hi, loquuti s u n t v a n i t a t e s: c t d o I o s t o t a die m c d i t a b a ii t u r (Ps. 37). Sv. Oče so neki rekli, de ne posljeja poročnika v Pctrograd. dokler ne bodo Bialobrzeski iu drugi duhovni jelništva rešeni. Papež hoče od Rusije poroštva. Ce je to res. se bo vidilo. Nekiga kanonika, popotvavšiga iz Bergama v Rim, so v I.ivoini zaperli. mu pobrali vse pisma, ki jih jc seboj nesel, so jih pregledovali, dali prestavljati, ktere so bile v latinšini, in poslednjič so korarja spustili, ker — bil je ne-dolžin. Ali s tem pravda ni dognana; te nedolžne pisma so bile pripisovane, in ..Pcrseveranza" v Milani jih je bre/. po-tenja in -ramožljivosti razglasila. Naj gre kdo iskati tolike neiednosti. ce jo najde. Propagando so sv. Oče ločili v dva razdelka, dve tajništvi, kterih eno sc bo pečalo Ic samo z misijoni greškiga obreda. Novi tajnik je mil. g. Simeoni; osem kardinalov sc bo noviga odd» Ika vdcleževalo, ki se bodo z jutrodežcl-sko rečjo pet ali. Zrav en tih bo šc več sv etnikov, prelatov, miiiiiov in prostih duhovnov privzetih. Sv. Oče so namreč spoznali, de je potrela misijone ua Jutru bolj poživiti. — Členi noviga oddelka so izvoljeni kardinali: Patrizi, Altieri, de Pietro, Rcisach. Paiiebianco, Maiini, Autonelli in Caterini. Med svetniki je tudi prolesor cerkv eniga prava na dunajskim vscucilišu, gosp. Fessler, in tirolski benediktinec O. Fmgcrle. \ iktor-Fmanui-l. pravi neki list, jc novo leto pričel z nekako posebno dobro voljo ali veseljem, ki jc v prccnduim iiasprolji s preioško užaljenostjo. s kakoršno jc Oce keršan-st\a o nastopu lega leta govoril s svojim vojaškim častuistvam. Rekel jc namreč kralj odboru deržavne zbornice, kteriga besednik jc bil Ratazzi. pri novoletnim vošilu le-le besede: ..Veliko ste stoiili, pa še več ostane delati"; ua to neprevidama premidkne in potlej smeje pristavi: ,.Sc marsikaj bi zaiuogel leči, tode Vaš predsednik mi zmiraj priporoča previdnost, torej raji molčim." Ratazzi se jame preponizno izgovarjati, kralj pa ostane pri Lcsedi, in vse dvorstvo se je priserčno smejalo s kialjem vred. - Ali ni smeh iz-«• i eniga kralja obupano veselje terdovralniga grešnika, kteri še na pragu svoje nesreče meni s svojo razuzdanostjo diugiin kljubovati? Mar bi bil kralj pomnil pregovora: ..Za veseljem pride žalost;" kdo ve, če se ob dru-g.m novim letu ne bo jokal. Y Parizu je mende neka šivilja zaklala iz ljubosumnosti učetiea. kteri je z njo imel pregrešno znanje; v persi zahoden, je bil prinesen v neko lekarnico in čez pol ure je sil pred sodbo. L iiiorjeui je neki bratranec princesiije Joabim-Muratove. — koliko strašnih uu.ritev so že storile lake pregrešne zaveze, ktere zapeljivi romani iu smerkove zaljubljene pesmi iu povesti tolikanj podžigajo! S tacimi icčmi nad na mladost ves moški značaj zgubi, bo sužnja silne strasti, ki jo žene brez pokoja kakor volka za žcitvijo, i«, konec je vselej Icriijc, ne pa rožice, kterih iše. Tudi grozovitni samomori so ua Francoskim pogosti. po 10—11 na dan se jih šteje po vziin cesarstvu. Brezbožni časniki k temu dosti pripomorejo; ako namreč človek več ne veruje ali verovati noče, de ga tamkaj neskončno veči britkost na vse čase čaka. če se tudi s samomoram časni zadergi odtegne, potlej ga nadzverska divjačuost lahko v lako brezno stermoglavi. Sardinski minister je v okrožnim listu škofe skušal, de naj bi prilastenje (Aiinexation) ugrabljenih dežel spoznali, poropanjc papeža poterdili, in nasilne naredbe vsiljene vlade spoštovali. Zoper to pisanje je 13 vikših škofov in 48 škofov serčin upor odpisalo, tako dc so iz vse Italije le samo šc siciljski škofje enak upor dolžni, ki ga bodo pa gotovo tudi poslali. Pred takimi skupnimi razodevanji škofijstva iz vsih krajev ima vlada nekoliko straha, in sprejema jih molče: ako pa posameziu škof. kakor fosoinbronski, svoj upor razglasi, ga pred sodbo kličejo. — V Favi so v kljub nasprotju mestne gosposke Sardini pregnali Frančiškane, llicronim-Ijaue, Minime iz njih samostanov. Komaj so zamogle še Cerkve za Božjo službo ohranjene biti. — Nc deleč od tega mc»ta pri neki duhovnii na deželi so hotli procesijo imeti. Kar neprevidama 60 vojakov cerkev obda, duhovstvo in služabniki morajo cerkveno obleko odložiti in ljudstvo posamezno iz cerkve iti. 15 mladih ljudi so vjeli in zopet spustili. Imeli so pretvezo, begovcov iskati.— V Florencii so potuhnjeni inorivci (HMetniga starčka, korarja Cicranfi-a, na potu v stoljuo cerkev napadli in smertno ranili. Napoleon tudi zvite freimavrarje mojstruje; ni jim pustil ..grossmajstra" volili, temuč ga jim je sam oktrojiral, maršala Magnan-a. Stiskani freimavrarji protestirajo, se kremžijo, dc bodo ..svoje delo ustavili" (se ne bo nihče jokal), ako se jim svobodna volitev ne poverne. Ti nesnažni možje so družbi sv. Vincencija jamo kopali, ker so jo vladi kakor nevarno naznanovali (dcuuncirali) in spodjedali: so pa sami vanjo padli. Cerkve v Varšavi, se sliši, se bodo v kratkim od-perle. — Po carovi naredbi bo novi vikši škof v Petrogradu posvečen. Pctrogradska vlada je po nekako 40letnim preter-ganji rimski dvor povabila, dc naj zopet svojiga poslanca ali poročnika v glavno rusovsko mesto pošlje. Arinouia imenuje to reč imenitno zmago upora. Čudno jc res, kako ravno zdaj pri papeštvu v njegovim, hi rekli. nar globokejšim ponižanji, nar veči moči pomoči išejo. Ali ni tukaj očitna Božja roka? Rusovski car sc pri tolikim nezmernim posestvu iu vojaštvu slabiga čuti iu prosi brezorožniga in oropaniga Pija IX., de naj pošlje poslanca v Pctrograd. — Ravuo to dobo, pravi ,,Arinouia", vemo, de se ravna za vstanovitev papeškiga poslanstva v Barolinu. — Zlasti pa prihodu iu sprejetju papeževiga poslanca v Pariz prištevajo veliko tehtnost papeževi sinovi in sovražniki. Čez leto ni bilo rimskiga poročnika v Parizu. Pij IX. jc razodel nezadovoljnost do politike francoskiga cesarja, ter je rekel mil. gosp. Sacconi-u, zdaj kardinalu, de bo Francijo zapustil. Napoleon pokliče domu Gramont-a iu ga nadomesti z gosp. I.avalette-am, ter ponižno prosi za poročnika v Parizu. Kaj de jc Napoleon III. obljubil, ga dobiti, ne vemo, pravi „Armonia ; gotovo je mnoge in slovesne reči zagotovljal in obetal. — Se bo reklo, de to je vladarska umetnost. Naj bo. Ali ta vladarska umetnost kaže, de v umu francoskiga cesarja papeštvo ui uincrlo, de on šteje Pija IX. silo mogočniga, desiravno je obožal, ter čuti, dc mu je neogibno potreben; de spozna, koliko škodo bi mu na Francoskim napravilo preziranje rimskiga papeža. Ta vladna umetnost je poklon resnici, slavodobitnosti Cerkve, zmaga papeštva. ... Papeški poročnik tedaj v Pariz pride iu je od Napoleona lil. 23. pros. 1862 slovesno sprejet; straža sc praznično razstavi, in ko je mil. gosp. Chigi vpeljan pred cesarja, mu naznani svoje poslanstvo, in Bona-parte sc začne hvaliti za blagoslov Pija IX., ki mu ga je bil dodelil pervi dan leta. Napoleon lil. ve, kaj se pravi: Benedictio patri* iiimat doinos filiorum (Eccl. c. 3, 2): Blagoslov očetov uterjuje s i ii o v a ui h i š e, kletev materna pa jih do tla podira. Drugi naj zasmehuje izobčenje, ki je kletev sv. Matere Cerkve. Zasmehoval jo je pervi Napoleon, in vidil kar hitro spodneseuo podstavo svojiga cesarstva. Zasmehovali so ga ministri portugalskiga kralja mesca vel. serpana 1801. pa kmal kmal so čutili boleče nasledke materne kletve. Napoleon lil. se ne spominja le samo slave, ampak tudi zmot svojiga strica ... Ne zanašamo se, v resnici ne, de bi francoski cesar po sprejetji papeževiga poslanca obnovil zgled Klodovikoviga prečuduiga spreobernjenja; smo si pa tudi svcsti, de se ne bo dal puntu v sužnost, kakor Ie-tii želi... Daroval bo šc ;ovarjem kako dobro besedo, ker se jih boji, iu Orsiuilova senca ga straši; ne bo pa dopustil, de bi v lliiu šli; ne bo dopustil, de bi bil papežev poročnik v Parizu uanicstovavec podložuika italskiga kralja. Tako odkrito iu naravnost modruje scrčui časnik v sredi nove Italije, med sovražniki s v. Očeta. — Drugi hočejo vediti, dc je bilo sprejetje poročnika v cesarskim dvoru merzlo; de se mr^c.ie reči zoper Rim siiu-jejo; de bi sv. Oče kako jutro namesto od svajearske straže sc utegnili od piemouških puškarjev obdane najt i itd. R;ea-soli je neki v zbornici z merzlo zanesljivostjo iekel: ..Rimsko vprašanje je rešeno;" iu za pojasnilo ptošen je zatcrdil, de rešenje je le še na eno samo — čez na t orno okoli-šiuo navezano, de v kratkim ne bo n*; kraljeviga papeža, ne papeškiga kralja. Dopisovavcc pristavlja, kakor de bi rešcuje ne imelo iz Francijo izvirati, ker pia\i, de Ricasoli ni govoril s spoštljivim oziram od Francoskima, temuč naravnost rekel, de je Francosko rešenje prideižcvalo. Te poslednje naznanila dišijo po piemonški baharii. 1'rclat Kinlubrzeski, ki ga jo bila rusovska terdoba k smerti obsodila, car pa na eno leto s teidnjavo pomilu-stil (?), jc bil v k oči i na saneh, spremljan od žuiidui skiga častnika z dvema prostakama, 2<> milj deleč od Varšave v mejno tenlnjavo brez pretanka vlečen, in se le tam sc jc mogel SUlclni starček opočiti. SMmbiiiiice. Lahka pokora za posvctnjaUc ). V nekim mestu jc živelo več po kopitu sedanjih časov omikanih mladih ljudi. V svojih shodih so zaničljivo govorili od v.-iga, kar je božjiga, od naprav katoliške Cerkve i. t. d. 1'osebuo jih je pa spoved prav hudo v oči kLla. Fiiiga rine se navadno snidejo in začno od spovedi prav zaničljivo govoriti. Nek predciziiež ne ve bolj bogokletno od spovedi šalili se, kakor de svoji hudobni družbi obljubi: ..Jim i pa nalaš k spovedi pojdein." Vsi se zakrohotajo ler pravijo, de se k temu nc bo mogel prisiliti. Ou pa terdi svoj namen. Poslednjič še tudi stavo naredijo. Drugo jutro gre vsa nesnažna det hal v cerkev čakat. Kar pride v cerkev brezbožne/., ki sc je že vso noč Ic s teidini spanjem k spovedi pripravljal, in mre med posmehovanjem svoj.h radovednih gledavcov k sp:i\eduici ler se začne takole spovedo-vati. ,.V nezmeruosti in požrcšiiosti sini svoje dui žnel, pa mi ni nic mar za to; nisim molil, pa ni i ni nič mar za to; nikoli nisim bil pri Božji službi, pa mi ni nič mar za to; prcklinjil sini vedno, pa mi nič mar ni za to; nečisto siui živel, pa mi ui nič mar za to i. t. d., pri v s .kim grehu pristavi, de mu ui nič mar zu to, de ga nič ue skerbi. Modri pobožni spovednik mu pove, dc je nevreden svele odveze. ...Saj ne maram zanjo, ..ga zaverne bo^oklevtc," sini Ic samo iz zgoli šale k spovedi prišel." ..Ko si sc spo-vedal," odgovori mimo spovednik, ..moraš pa tudi nul ./.euo pokoro opraviti, tle bo spoved cela; ali jo boš?" .,1 no, če mora biti, jo bom pa tudi opravil, ako ne bo pretižka.*, •J Dozdeva se nam, de je Danica pred več leti to dogudbo /.e imela, ker je pa močno podučna. naj se natisne, ko je za to pripravljena. Vred. „Ne, ne, prav lahko bo," odgovori spovednik." Samo tri dui, po trikrat ua dan, zjutraj, opoldan iu zvečer reci: Vem do utnerl bom, pa mi ni nič mar zato; vem, dc k sodbi pojdein, pa mi ni uič mar zalo; vem de pekel je gotov, pa mi ui uič tnar zato." ..Vse bom na tanko opravil," odgovori predeiziiež, ter pluue od spovednice. vesel dob-Ijeue stave. Zuuaj cerkve pripoveduje med velikem kroho-tanjem in ploskanjem, kako se je spovedoval iu kako spovednika ogoljufal. Iloče pa vender. kakor je obljubil, tudi mož beseda ostati, ler precej začne naloženo pokoro opravljati, tode le iz šale iu zasmehovaje izrekuje omenjene besede: „L'iureti boni mtgel, pa mi ui uič mar zato" i. i. d. Prav smešne so se iiiu te besede zdele, ko jih začne izrekov ati. Tode, ko tretjič na vet slo pi ideje, jih ze bolj počasi jeclja. Drugi dan jiii že nekoliko premišljuje. ker smert, sodba, pekel so vender It: kaj nhtuc i»c*cde; vedno bolj počasi iu bolj premišljeno jih izrekuje. ludi laz-u/.danost mu jame v padali, iu pii tovaiših mu ni nič kaj prav. frctj dan pa ga silna ofožnosi ebhaja pri besedi: ..tuneli bom mogel, pa mi ni uie mar zalo;" ko pa počasi ponovi: ..Pred sodbo pojdem gotovo, pa mi ni nič mar za to," se mu zdi, de jc zc pred slulaui piavičuiga Sodnika, vest se mu zdrami vsa oplašeua, iu ko v tiehe se bolj počasi iziecc besedo: ..Pekel je golov." sc ves si.ese, vest ga opomni ua večnost, iu Kar nič več ne uioie verjeti, de l>i mu ..nič več mar nc bilo za lo.** Piiliodojikrat je zc dolgo premišljeval te besede iu pa samiga sebe, iu ouicči mu serce, ki jc bilo samo n.t seli dobro, pa le s tel ilo skorjo hudobijo v se prev lečeno. Ko pa poslednjič pokoro opravij.i, ves nezmožen zdibuj;: ..k.ij! SiiiciI je gotova, iu meni iu i:ic mar za i o? sodba o\a. i:i nuni liič mar? pekel golov iu meni iu ~ie« :.iiini n «■ m:n zalo ?** Zajoka, pade na kolena le. zdihu e iu (t.nu v •« » i molitvi k Bogu, k a k o i žc ziavnej n«*. Mu"»i i ■•>/ i /oi,igjf spo-tunik je ui veselje angel 'V. \ »»» n »• i-i< ne zaspif k;ikol je pa pied tlemi unev.; toliko ve« ; i ,/y. .-u c svt.jo v c s t, jno-i milosti. Diumo juho pteeej | • -t- i ji« ,-oiiga spovednika, »e spo-.e v sih s\ oj.it - eiio, j.»av j ia/kesa-II; lil iu potertioi seicaiu. Odslej S.- sVt.i.u »a/ti/■ ..,<: m to-varsciu čisto o lj ovc, jc resničen spo ...;.ik t«i go.ee i-a-toličan. I.jubi brivec! zapomni si i/, i«; pii^o'!:«? v vVoj du-ni prid: pervič, tlt e in.lo>l Ifo/j.i v V< >in • pi i e' O k «• k '1 . pri \ pillužllos li m.i k dobrima po III . i:t i . ko b: - e udi zdelo, de ima žc vs.^ 4 budie po. 1 s t/o ; ii i o »i« , - JI ni- koli no misli, de ii zavoj temu a, L uu ... z ■ ha i..«: ni inar. marveč naj ii i"i Zavolj giebov pi: IV \ e..ko m , t <'. m piav skerbi.o sc sp • Veiiuj \ st , j ; tietju- .[.i ju. Ijtij le g i en', c lif-i. d c: s m c i t, S <1 d o a. jm • k e 1. 1 •« »odi slad .o besedo ..u c o c .*» .i," kleic ll- Iu ' ll S< : i •/. * 1 1 • .« /< ii i: •i r j a. Xtttmert4)**9 • • •t m ov Icaor * pišejo { :..v \i -i ii.: let- /.a tl.t ■ ■ > lo V l •i.»e. Naš j resviiii e ••-ai so iintiaii na 1. . III v i: t: . i-, .lil s|„- venska kaidef' ■ v ojai\ov p«/.di.. • i I..V J. ,a/.l: " i |to - i II- vensko: ..ii .i!ir« .Si«»\cti« i ! iiul hO . Slti- vciici !•• .Mulo be-etli', pa v etiko o!>-. Z l i" . Iz 1; jih se V nov o | lepi !ču|. uio, k ik » v so ditigač n.«- i. i • .•» n.-.s l.tinijeni svilli tesar, k«Uor pa tiekteii i.< m.- časniki u tijio dopisniki, ki n.iiu sf -,o v eii-kiga iiifi.a ne pr.vuvjj.i in >|o-Velice za j p.r.ajO iu obi ekil :< jo. ker si pi /..i !e\ ..jo, nai »d na domači, i.isiui u a i o d o v i podlagi olk>>vai, i e-ai vender živ ptevidin človek za zlo p-mati ie m u. Spis v Dal ici ..Katoliško d u b o v s t v o i i. n a t odnos t" je ,,Pi essi** [ iu mende luiii Ti ic-i« ici> t .«•»•• oio/man« zmešal, de ga celo lazumeli ni-ie. ,.P»r—»••** zmerja »i.i-c duhovstvo z ,,u 111 a m o u t a u i," kakor in-si soviazniki navado imajo; govoii ,,vou ciigem Z u s a m m en lian g c z \\ i s c h e n d c n u 11 r a - n a t i o n a 1 c ii u n d ii 11 r a m o n-t a ii e ii Bestrcbungen (??!);" podtikuje ..gcheim g c h a 11 c n e I n l c n i i o n e ii . die aber die ..Zg. Danica" ni c bi seltcu mit ubcrra*chender OlTcuheit cingesteht; besedo ..n e m s k u t a r i j a" napčno pencinčuje z ..Dcutsch-tlium.' ko ni v besednjak pogledala, dc ..Dcuischthum-lerci" pomeni, t vi s tem pojasnujc svoje natolcevanje, češ de sc sovraštvo zoper ncm-tvo oznanuje. Za zdaj naj povemo z lepo sitnim na-protnikam pomen uniga spisa, ki ga niso b-tli ali mogli sami izumili. Itil je ta le: N a r o d n o s t j e nevarna reč, ako ua razpotje zajde: torej naj se d u b o v š i ii a n c o d v r a č I j i v i g a n a r o d ni g a g i b a-ii j a v d e I e ž u j e . d c s c t a j i s t o n a p r a v i p o t i o ii r a n i. To li lili ..P res se* iu ..Triesterca same labko spoznale. ako bi ne bile ko klepetulji v besedo segli, prejden je bila moško izrečena. \ko so vmes nektere goike besede za našo narodnost: sej tudi Nenu i iu \si narodje sami sebe ljubijo; ali m ' \a*c ..llestrebungcir' in ..Intcntioiicn" — p i nc ..gi beimgcbalteiie" .-o vselej take. tle nam kar nič bi it ko ni. z njimi iti pred ce.-aija aii dcr/.avni zbor in pred vsako p*i>ieiio sodnijo; bati H' nam je le pred takimi, ki naše besede kazijo, slovensko duhovstvo. Bogu in ccsarju nepn makljivo zvest,,. ..di nui.cirajo.** in mu skrivne iiameue pmliikujijo. — bati se nam je. reč mo. pred njimi: pa le takrat. Vo bi re* bedake našli, ki bi itn verjeli. Ce slovensko duhovst\o «\..j narod, njegovo besedo in šege ljubi in ohiani:i zeli: je pa tudi llogii in cesarju v.-elej tako teidno in st;iim\lino zvesto, de bo \vsnija zanesljivo jo rtnmo — do sudnjiga dne srečna in mogočna stala, ako bo na sloViiistini dnh. vstvu lezeec. Ali smem Siorenee bili, Slovenec. Slovenska v meni kri ki|d. >l'i«ei»L.i zemlja me i - - »I • : vrjt« mi prijalli. t'r mic iii >liiV(,iri' bili? \eiiiee. J i milil. mei« Prmnd ! ).« ivdil. mein Kri-ii n <1 ) Ti -mtrš >|<.\.>n.--' bili. J• / n m-k>- lojrn »im kervi. >1 V m- kili \> m li. — 1» k.il llii V-niru jr I j i: Im> . Tu-I «'r.ii mo Itn : \enišk prenapete/.. O ncin. mein Kreiind! o nein. mein Frrund: ) Nc smeš Slovence biti! Movenee nisi. moliš sc. T\nj tlom \ i|. žtii n cm - k i je; Slov. nije ,ez ne spoznam. /;t v »»■ kultni n n • iii - k o imam. — J* %%•»!.!. m> in 1'it uii.l. j.i nohl. mein ti n>-in. nn-in Kr-und. n nein. mein Frrund: IVtund: Ti «.mi-s Mu venec biti. Nc smeš Slovem-e liiii Slovenec. Tal j.in-ki *t-rli sosed moj . I'uv r j i uit ti dan,- .-»et mi s\dj, K tj iiuiiis. k.ij se ti dozdeva: l'e Min ili Slovence bili ? Italijan. * -i. *M£n<>r! si >i. S ;Dnr : i li M»e~ > neiit biti. Pr ljub iiii j.- n.uj laski rml. "sj ••/ii.iui in čislanima povsod.— In k.»r knlj im-iii d->bro de. Tu.t tir.t£imu »iisi-tlu jjrr: Si »i. Signur. ci si. Sijrntirr 'l i Min « >!«Vi'»rr bili l.ask prenapete/.. Nuni'. Si^nor I m» m«. Signor: ') Ne s||,,-s shivrnec bili! tirnica. T»-r-l. jadranski lir — \ .»e laško ji*. — ne boš tajil; Je slaven l.ali ml nckadaj. sluvenci le in> lei,o naj; No no. Signor! no no. Signor: Ne smes Slovence Kili! Slovenec. Mi Nei:iec. I.ih odgovor dal. Kaj. »cicni Madjar. li bos djai : Povej mi ti |.ošlt«o. t e Miiem Slovenec bili ? ') Prijatel. res! prijatel. res itd. ) Prijatel. ne! prijatel. nc itd. ') Moj dragi. res! moj dragi. res itd. ) Moj draži, ne! moj Madjar. lgazan. kendes baratnm ! ) Ti smeš Slovence biti. Mi drag* jc madjarskn vlast. In Madjar bili vselej čast, — In kar je meni drasiga. Naj tudi tebi. brat. velja: Igiizan. kendes baratom : Ti smeš Slovence biti. Madjarsk prenapete/.. Majd bizon! ecmmi esetre! '') Ne smeš Slovenec biti! Pri men velja le sam Madjar, Slovenca ne terpim nikdar ; Slovenije na 6vetu ni, Ti Madjar si. se meni zdi: Majd bizon! semmi esetre : Ne smeš Slovenec biti! Slovenec. Povej mi, mati Avstrija, Kaj tebi dobra misel da. Kaj prav je in pošteno: Oe smem Slovenec biti ? Avstrija. Ne boj sc sin! nc boj se sin: Ti smeš Slovenec biti. Bil vselej zvest si Avstrijan: Tud zate je moj ustav dan; Se hrib omaja, pada hrast: Slovenc cesarju brani čast; Ve boj se sin! ne boj se sin : Ti smeš Slovenec bili. Slovenec. Povej še ti. katoličan! Pri tebi sc resnira hran'. Iz serca rnzodeni. (.'e smem Slovenec biti ? Katolieaii. išavc vlada Oče tvoj; Vi hraijc vsi ste med seboj. Otroci enih ste pravic: Ne činle si nasprot krivic! J>'Z sčjj na rod a iii ne kalim. Besed o vsaciga častim: \ ljubezni vsih si služi vene. Viriniii zvt;st ostan' Slovenc !"* Vsi skupaj. Piija/no se pobratimo. In moško v roke sezimo; Ljubimo se ko brata brat, Pravice d ijmo spoštovat', Oc zgine "z Avstrije prepir. Cvete med nami rajski mir. Zeiiinjcni zavpimo vsi: Naj vera, cesar, dom živi Svitoslav. Uit/i o rs Ji e spi *em em be. V lavantinski škofii. 1'mcrla sta čč. gg. Juri hrozeg in Martin Kapun. oba penzionirana fajmoštra in jubilirana duhovnika. M*afjarori z tiopisorarei. ti. Š. P. v ti.: Za Danico -ino opravili in pravijo, dc jc bila poslana. Kar zastran ..Smarnice pišete, jc veselo; vpumo. tle sc bo dalo, iu de letašnje ne bodo manj vstregle, kakor lanske, če lic v nekterih rečeh še bolj. — G. F.: Prav imate: enaka jc bila naša misel prejemši pismo. — G. Z. v K.: Smo prav hvaležni za spis, pa tudi nadalje nam bo enako drago tako. kakor pišete. — G. J. V.: Zastran g. K. v današnji Danici; — otl g. St. bomo skusili uno reč pozvediti:— Sm. sc še nc natiskajo;— v pesmicah bomo skusili željo spolniti; — zastran D a n. smo založn. naznanili; v ..h. P." bi se dobro podala edinost z drugim c. slov. — G. I..: llvala za poslano; — za obljubljeno prosimo;— K. ni v naših rokah iu se dobi. kadar bodi.— tJ. M.: Smo hvaležno prejeli in upamo, de sc bo prihodnjič nadaljevalo, ker uni oddelik jc žc stavljen. — G. Fr. Chm. v Hod.: Lepa hvala za vctlc dopise! spisi iz sv. zemlje bi nas posebno razveselili; prosimo. — G. M. M.: Vaše prizadevanje jc hvale vredno; prosimo večkrat kaj. dragi, ne itd. ) Beri: l;