i List 25. Tečaj I I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 ki za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po po§ti prejemane pa za celo leto 4 gld za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljaj uredništvu „Novic Ljubljani 23. junija 1893. Zopet češko-nemška sprava. s katero bi avstrijski državniki Ni je stvari toliko belili glavo kakor z izvedenjem češko-nemške sprave Kolikokrat so se že ministri posvetovali o tej stvari, koliko pogajanja je že bilo z raznimi strankami. Koliko napora je že bilo. da bi češki deželni zbor pri- pravili zastonj da pritrdi dunajskim punktacijam. Vse je bilo Po pritisku narodnega mnenja so vse češke stranke Da se je zares zahvaliti veleposestnikom za tak ugoden preurat, to tudi dokazujejo liberalni listi. Dunajski nemški listi imajo jako zanesljive poročevalce v najrazličnejših političnih krogih, zanje pišejo tudi znani parlamentarci, kateri imajo dovolj prilike izvedeti, kaj se za skoro kulisami godi. Vsi ti listi se pa v prvi vrsti ne jeze nad Mladočehi, temveč nad češkimi veleposestniki, ki s svojim vplivom preprečujejo, da češko-nemška sprava ne stori koraka dalje. Grof Taaffe je po zaključenem deželno-zborskem zborovanji bil poklical na Dunaj češkega namestnika grofa Thuna, ki kot visok plemenitaš ima naj- Da je jele se upirati dunajskim punktacijam, celo veleposestniki, kateri so s prva bili jako vneti zanje. Posebno po zaključenju češkega deželnega zbora je ministerski svet imel dan na dan posvetovanja o tej stvari. Konec teh posvetovanj je bil, da se je ministerski svet izrekel za to, da se še počaka, kako se stvari razvijo. Jeden del ministrov je zahteval, da se sprava nadaljuje tudi proti volji češkega deželnega zbora. tesnejše zveze s konservativnimi veleposestniki, grof Thun mogel na Dunaji sporočiti, da veleposestniki nemajo nič proti samovoljni osnovi trutnovskega okrožnega sodišča, pa bi se osnovalo. Kaj pa bode sedaj? Svetov grofu Taaffeju seveda ne manka. Ker je sedanja sprava pokopana, poskusi naj da nova sprava zopet ne bode se znova ali to kako mrtvo rojeno dete. Neki dunajski list kar priporoča Temu se pa nekako izjemno stanje za Češko brez vojaških sodišč 9 posebno upiral pravosodni minister grof Schönborn Ministerski predsednik se ni hotel izreči na no baje katerega se stvar tiče v prvi vrsti okrajev. beno str niti za to niti za ono mnenje m ložila. tedaj naj se pa v • policijskim potom kar treba 1 ko gre za razdelitev Mi seveda moramo z vso odločnostjo ugovarjati takim nasvetom, ker policijske naredbe nikakor neso in ker tudi nekateri njegovi tovariši neso bili mestu, kadar gre za pi na pravem policij- se je pa stvar lepo od avo mej narodnostimi. skimi naredbami se le razburjajo duhovi, ne pa pomir- da bi morda vlada sama izbrala ne Splošno mnenje je pa da je s tem češko-nemška jujejo. Tudi ne gre, katere politike, da bi se ž njimi pogajala Če se začno sprava pokopana Celo nemško-liberalni listi so se že pogajanja mora se pogajati vlada z onimi strankami precej sprijaznili s tem mnenjem Nikakor se pa ne sme katere imajo zaupanje narodovo. Da je ob svojem času misliti, da so morda Mladočehi s svojim postopanjem to sprava odloži. To je temveč posledica vlada posvetovanj poklicala na Dunaj Mladočehe 1 bi dosegli da se tudi danes bilo nekoliko drugače s spravo občnega odpora proti spravi Naj pri tem koristil upor veleposestnikov. Vlada ima v veleposestnikih čeških zanesljive zaveznike, Mi radi priznavamo da so sedaj z Mladočehi poga janja težavna, ker so volilcem obljubili mnogo več, nego jim zato se pa ozira na njih mnenje, pri sedanjih azmerah najprijaznejša vlada dovoliti more Naj tudi češki deželni zbor bil rešil razdelitev okraj negativnem smislu seveda, bi vender vlada ne bila proti Zato je potrebno, da vlada pomaga zmernejšim faktorjem zopet do večje veljave. To je pa prav lahko mogoče. Pot ji je volji deželnega zbora osnovala nobenega sodišča ko bi pokazal di Fanderlik na staročeškem shodu v Brnu pri bila vedela, da veleposestniki ne odobravajo tacega po stopanja. poročujoč, najprej poganjanja za narodno jednakopravnost Vlada naj torej začne resno izvajati narodno jedna kopravnost in to ne le na Češkem, temveč tudi drugod. Dokler pa vlada dela razlike mej Češko in drugimi deželami češke krone, jo pa zastopniki češkega naroda ne morejo vestno podpirati. Nemci pa tudi izvršenju narodni jednakopravnosti ne morejo ugovarjati, ker je to « ker gospoije v Celovci bi pač najraje vse koroške Slovence utajili, vlado, Ce bole minister ^rašal tudi sedaj koroško deželno potem ne pričakujemo, da bi premenil svojo naredbo. Glede vojaške bolnice je pa izjavil, da je to le denarna stvar. Agitacija, za občno volilno pravico se je začela po več kr jih v Avstriji. nedeljo je bil tak hod tudi v izvršenje ustave. Če bode češki narod videl, da so zmerni Ljubljaai. Vlada sho.iov ne brani v zaprtih prostorih, ne pusti možje dosegli take uspehe, da tudi brez češkega državnega prava zanj ni nobene nevarnosti več, ne bode več poslušal skrajnih elementov, temveč se bode oklenil svojih previdnih voditeljev. Tedaj bode pravi čas za pogajanja. Ko bodo Čehi zares v vseh treh deželah popolnoma jednakopravni z Nemci, tedaj se bodo ž njimi lahko pomenili, kako naj po taborov pod milim nebom namen prirediti jim to Delavci hoteli so tabore vtč k na Češkem Moravskem ta pa se dovolilo. Vsled tega so nekoliko vec razgrajali in so jih prli. Občno volilno pravico je pač v marsikaterem ozini opravičena, ali vendar mislimo, da bi bil prehod k občni nai se najprej direktne pravici malo prevelik Vpeljejo tve v kmetskih občinah, potem pa polagoma razširja ^^o- lilno p Sedaj tu se ljudstvo dosti izobraženo za občno volilno pi Priporočalo bi se, da bi že v se Stvari uravnajo, da bode obojim ugodnejše, ali naj se otroke poučevali o uredbah v ustavni državi, da bi šolah dobro razdele okraji po narodnostih zastran ložje uprave. Dokler vedeli, kako so olitv edeli volilno pravico prav in pa Čehi neso jednakopraven faktor. tudi češki narod ne s premi?likom porabiti. Reči pa moramo, da ima občna volilna more imeti pravega zaupanja v kake take dogovore, ker v ßi vselej misli, da bi silnejši Nemci zopet Cehe kako to prednost, da se pri volitvah manj deluje z denarjem pravica Nekaj desetin volilcev : še pijačo stotin ali celo ti kdo poskusi pridobiti z denarjem ali olilcev pa ne bode noben kan- očev opeharili. Z izvedenjem narodne jednakopravnosti izgine (jj^at podkupo gostil velik del narodnega vprašanja in s tem večjidel seda- Češki Nemci V nedeljo je bil v Pragi shod češke njega strankarskega nasprotja. Glavni del sprave bi že bil s tem tako rekoč dosežen. Stališče za vlado je pa tem ugodnejše, ker narodno jednakopravnost lahko izvaja v glavnih stvareh nared-benim potom, ni jej treba vprašati za dovoljenje nobe- nemške stranke. Sešli so se bili deželni poslanci odposlanci iz vseh nemških krajev. Govorilo se je o sedanjem političnem položaji sklenilo resolucijo, da nemški poslanci najstrožjo opozicijo proti vladi, ako upravnim potom ne osnuje novega okrožnega sodišča v Trutnov Kako opozicijo so mi nega postavodajnega zastopa. Na ta način pa tudi slili, čalo neso naravnost povedali. Poprej se je od strani priporo-da bi Nemci kar ostavili deželni zbor. Na tem shodu se pa o tem ni prišel, da se mu vlada na Dunaju v državnem zboru dobi trdno podporo proti levičarjem, ko bi jej hoteli delati kake sitnosti. Češki zastopniki jo bodo morali podpirati, kajti silili jih bodo volilci. Nemci bodo pa spoznavši, da ji njih 393 okrajih bilo 0 ovorilo. Plenerj li bilo treba iz v • bilo na shod. Najbrž ni na nobeno stran. Boji se zameriti vladi,- stranki pa tudi Nemčija Volitve v držav zbor so dov V voljenih 49 konservativcev, 12 člaoov mogočnosti odklenkalo, da so minuli časi, ko so gospo drž stranke, 16 narodnih liberalcev 8 člani obodo dovali v Avstriji in se več ne povrnejo, tudi mnogo miselne združitve, 80 članov centruma, 12 Poljakov, 3 proti spravljivejši postali. Videč da sami ničesar ne opravijo bodo podali Čehom roko v spravo, katere jim ti .gotovo ne bodo odtegnili. Mej češkim narodom jih je mnogo, ki že žele konca narodnih bojev, ki ovirajo drug narodni razvoj, in vsi ti bodo z veseljem pozdravili konec narodnemu boju, ako je le to mogoče brez nevarnosti za obstanek češkega naroda v vseh pokrajinah češke krone. semiti, 24 jalnih demokratov 1 liberalec 1 Danec. 2 kandidata kmetske zaveze, 7 Alzačanov 4 člani južnoneaiške ljudske stranke Ožjih olitev treba 179 Pri nasprotnikov vojaške predloge volitve še-le bodo pokazale, za seboj. Nemčija in Rusija. zelo ednako število ožje ce im ojaška predloga Nemški cesar in ruski car se baje meseca julija ali avgusta snideta nekje na morji. Vsa k^erega spremljal bo oddelek brodovja. Car bode potem nem škega cesarja spremil do kake nemške luke. Politični pregled. Delegacije so v torek se zaključile. Srbija V slovev«ni seji, ki jo je imela skupšč dne 16 t m je kralj izjavil v prestolnem govoru, da Naš slovenski moral odstraniti regentstvo, ki je zlorabilo njegovo mladoletno delegat Pfeifer se večkrat oglasil. Pri vojnem proračunu se je pritoževal, da se je slovenščina odpravila kot polkovni jezik ustav z pri sedmem polku, če tudi je nad 20 slovenskih vojakov in zahteval, da se narodnostno razmerje pri tem polku preišče. Rekel je, da je razžaljivo za častnike, če se od njih trdi, da se ne morejo naučiti slovenščine, od slovenskih prostakov se pa zahteva, da se priuče druzega deželnega jezika. Dokazoval da je tudi v vojaškem interesu, da se spoštuje materin- da bi bilo pač umestno, v svrho. da je izpodkopavi glašal kralj, da je narod korak in da ga je tudi inozemstv je na to kralj storil pr vdušeno pozdravljal zadoščenjem je na- avdušenjem pozdravil njegov LV sodilo. Mej drugim 0. Zbor je kralja o pr na ustav na- Kabinet je dal ostavko na kar je kralj zopet Dokiča poveril in potrdil ministersko listo. Izvzemši Franasoviča, na katerega mesto stopi Sava Gruič, ostanejo vsi v v scma. Potem je govornik še omenil, da vojna uprava proda ljubljanskemu mestu vojaško ministri na svojih mestih ■ Aleksander v kratkem poroČ bolnico l^^ze hči grškega kralja, pri Gov se. da se bode kralj Mnenje je, da bo esta naj- a. za primerno ceno in zgradi novo bolnico zunaj mesta na Rusija Bolgarija Ruska lada j baj sklenila zdravejšem kraju. To je sedaj tem bolj umestno, ker se prestavi tudi civilna bolnica iz mesta. Minister je odgovoril, da bode narodnostne razmere pri koroškem polku dal znova pre- zopet tirjati Bolgarijo, da ji poplača zapale okupacijske stroške . 1878 in 1879. Nemško zastopstvo v Sofiji se je napro- V da Bolfi^arijo v imenu Rusije na to opozoi iskati. On je pa od koroškega deželnes^a oblastva izvedel, da silo, iz početka 2 milij Zahtev se bij Ce se plač ta svota, dol je v tem polku jedva lOo^^j vojakov. Temu se ne čudimo, potem Rol Ru še 3,018.250 rublj Francija predsednik Carnot Obolel je precej nevarno republičanski je naznanil list da so Indijani odstopili Zjedinjenim dr Nekateri listi sicer poročajo, da se mu je žavam veliko zemlje v severnem Illinoisu in južnem že na bolj obrnilo in da mu celo že v postelj ni treba več wigconsinu, v Indijani in Michiganu in se zavezali da vender pa se z druge strani bolezen bi znala imeti zle posledice biti, nevarno, žila se je misel sobni mladeniči — V Francij da naj bi se za vojaštvo ne popolnom Carnotova slika za spro spo se naselijo o eki Missouri. Ta novica je vspodbudila ki so todobno odločeni v to ^ prebivalce vzhodnih mest, da so še bolj hiteli na zapad dTTa" časa Sedaj so prihajali na stotine, da celo na tisoče in večkrat vojne opravljajo pomočna dela, že za časa miru v tako lužbo skor za novo prišleče v Čikagu ni bilo prostora klicali, da se tako razbremenijo čete. S tem pomnožila bi se g^ skrbeti za redno zvezo z drugimi deželami -^0.000 ^^^^ — Torei tudi na Fran- . , , . _ __^^»f« TT^^imrlr Začelo Sprva francoska vojska za mož Torej tudi Fran kem mislijo na pomnožitev vojske Francija in Rusija Trgovinska pogodba sklenj mei tema dvema državama podpisala se je te dni Riisij ZQ1- je po dvakrat na teden prihajala pošta iz vzhodnih držav in to največ z izseljenci Čikag Parnik Pionir vozil mej o m žala je carino za nafto za polovico dosedanje carine. Tudi je ganski državi Eu in znižala carino za glasbene instrumente, volneno blago poljedelsko orodj Poroča se, da bo rusko vojaško Jožefom na nasprotni strani jezera v michi-Slednji dan je prišlo po več težkih voz z junija 1834 došel je prvi parnik di Dne brodovje vrnilo francoski obisk ]Z Amerike ustavilo v francoski Kronstadtu in se na povratku Cherbourg. naseljenci. rektno od Erijskega jezera v Čikago in dne julij teea luki Brest ali leta je prišla prva velika jader čikaško pristanišče se. Zatrjuje Inkah ustavilo Rusija. da se bo rusko brodje še v drugih francoskih Mnogo krajev Po nekem poročilu iz Petrograda izdal se gozd Tudi so bode o novem letu 1894 ukaz s katerim se bode naredil konec pošilj kaznj Zjedinjene države v bibirijo. in Havajski otoki kjer je sedaj mesto, je pa tedaj bil še to leto še v Čikagu ustrelili medveda. Vsled prihajanja tujcev se je svet jako podražil. ali po- Vlada je svoj svet prodajala vedno v isto ceno Predsednik kupili so ga špekulantje, ki so ga potem prodajali deset Zjedinjenih držav vajskih otokov z Ha canom, nokalani Cleveland, je menda odklonil vtelesenje Zjedinjenimi državami in je priporočil oto "ico Lili krat, dvajsetkrat da celo več kakor stokrat dražje da naj zopet posade na prestol prognano kralj so Jedva so špekulantje se prilastili kak svet, takoj dali napraviti načrte za bodoča mesta in jih razšir Anglija in Zjedinjene države Dolenja zbornica jevali po vzhodnih mestih da za svet dobe kupcev Na leska sklenila je ednoglasno naprositi vnanji urad, da z severoamerikansko vlado pogajanja glede pogodbe po prične kateri papirji se je tako osnovalo mnogo mest katera se v naj bi vse mej Veliko Britanij n Zjedinjenimi državami na- resnici nikdar niso zidala Posebno Čikažani so postali stale prepire razsojal posebni razsodniški odbor odbor naj bi bil stalen. riki in v An nepopisno To razsodiški To misel, ki je vzbudila v Ame- dušenje, sprožil je milijonar skoro vsi špekulantje s svetom Godile so se velikanske slepar 4 4 napravlj ti so kazali o krajev naj ugodnejšo in na njih: so bile eke, katerih v resnici ni. Andrews Carnegie To je že en korak do razorozenja ve- Cele. pokrajine bile od špekulantov že razdeljena za levlastij. Ameriko Da pač tudi druge države posnemale Anglij m mestna stavbišča I 4 « Tudi razne banke so pospeševale te slepar z IZ dajo nezaloženih bankovcev Leta 1837. je pa prišel 11 1 Obrtnija. .......I polom, mnogo denarnih zavodov je ustavilo plačila in po sledica temu je dati v ceni. da tudi svet na zapadu jel pa K sreči pa Čikažani dosti zgubili, temveč Čikago in Kolumbijeva (Dalje.) razstava špekulantj v velicih vzhodnih mestih ki so bili od či i Leta 1833. so pa iz zhodnih držav kar drli pri seljenci. Poprej se skoro dvajset let potem ko je John K kraje, skor (zadnjič je stalo po pomoti Kindie) prišel v te nikdo ni zmenil za te rodovitne pokraj sedaj so pa kar drli tja Kakor gobe po dežji astle so hiše iz tal dveh mesecih se je sezidalo skor pol kaških in drugih špekulantov pokupili cele pokrajine na zapadu. " Ta polom pa razvoja čikaškega mesta ni preprečil, temveč ga je le pripravil na bolj naravno in trdnejšo pot. valcev in 450 ladij je bilo prišlo v pristanišče bilo pr Leta 1836. je Čikago že štelo blizu 4000 prebi Da m tolikem priseljenji več prebivalcev, prihajajo od drugisto hiš v Čikagu. Mnogi priselj se pa niso stalno naselili, temveč so hiteli še dalje na zapad. Prihajali so tod, dalj da večina posebno razni klativitezi ? hitela še pošteni kmetovalci in obrtniki in hudodelci Okrog reke Čikaga se je še več pa razni klateži začelo živahno 3 na zapad. Leto 1837. je pomenlji je bilo proglašeno za mesto za Čikago, kajti tega leta Prihodnje leto se je v življenje, obogateti Pr^ Bilo polno ljudij, upajočih na zapadu hitr kagu osnovalo prvo gledališče, ki leta pozneje se je osnovala poštna pa bilo leseno Štiri bilo Nekater hiše so bile seveda neznatne koče. Hotelov ni i krčmarji prenočevali so ljudij v nizkih Novem Yorkom Kako malo ie tedanje mesto imajoče iz po trikrat na teden. 10.000 prebivalcev bilo podobno sedanjemu, vidno je lesenih kočah. ni moglo govoriti. Čikagu izhajati pr kacih ednih ulicah se tedaj v Čikagu da je to leto moralo županstvo prepovedati novembru tega leta je že začel v tega, ne puste prešičev letati po trgu da naj ker ovirajo promet list 15 Chicago Democrat u ki je imel Ze v začetku čikaškega mesta so se močno prise sprva nekaj čez sto očnikov. V jedni prvih številk Ijevali Nemci 9 ker se že iz tega vidi 5 da že 1845. leta v Čikagu začel izhajati prvi nemški list „Chicago Volks freund". nostij od ljudij, ki začno kak trgovski obrt Čez jednajst let, kar je bilo Čika mesto go proglašeno za t leta 1847. je imelo že 17.000 prebivalcev Prihodnjega leta je pa mesto dobilo bi dne 10 v Čikag postajo in aprila t 1. je prišla prva ladija po novem illi- je pa mesto Kakšen naj bi bil ta dokaz sposobnosti? . Nastop, obseg in izvrševanje obrta. Naj li obrtno oblastvo povpraša dotično zadrug za mnenje, predno komu dovoli kak rokodelski ali noiskem in michiganskem prekopu V oktobi držan obrt in če se mora držati tega mnenja pr O prišel pr železniški vlak. To leto dobilo tudi vodovod in pa plinovo razsvetljavo. Štiri leta pozneje je Čikago dobilo železniško zvezo z Novim Yorkom in drugimi vzhodnimi mesti, kar je začetek njeni veliki trgovini. Prebivalstvo se je odslej hitro množilo. Leta 1853. je že štelo 61.000 prebivalcev, 1860. 1. 100.000, šest let pozneje 200.000, 1870. prebivalcev. Ali kacega obrta po to velja tudi pri odločevanju o obsegu § 30 obrtnega reda? Vprašaj naj obrtna oblastva zadrug in če so dolžna se držati njenega mnenja, kadar je dvom o obsegu kacega obrta 8. Naj se zahteva, da obrtnik, kateri potrebuje del drugih 300.000 in 1871. 350.000 za popolno dovršitev svojih izdelkov kacih obrtov, da izvršiti ta dela samostojnim obrtnikom dotič-nega obrta ali dotičnih obrtov, ali pa morda zadostuje padu Tedaj je bilo že trgovsko središče na ameriškem'za-glavno trgovišče za kmetijske pridelke les in je 37 obrtnega reda? 9. Smejo li posestniki trgovskih obrtov jemati na imelo velike mesnice za vole in prašiče. Mnogo je bilo lepih palač in industrijskih zavodov. Dne 8. oktobra ročila na obrtne izdelke sobnosti za dotični obrt po meri", če ne dokažejo spo 187J. leta je v južnem delu mesta šla z lučjo mlest krave. brcnila v petrolejsko svetilnico. Nastal je velik 10. Se naj omeji oglasitev trgovskega obrta na Krava požar, gorišče določene vrste blaga? Čez 24 ur je ponosno mesto bila kadeče se po 11. Se naj pri trgovini z rokodelskimi izdelki (Dalj sledi.) zahteva, da se poskrbi za Ali naj se za tr Obrtna enketa. zahteva posebno dovoljenje: idnost, od kod so izdelki? no z rokodelskimi izdelki zbornici poslancev se je predlagalo, da se neko Ali naj se taka trgovina pridrži izključno tr- liko premeni sedanji obrtni zakon, kater govcem r povsem ne ugaja i I sedanjim potrebam obrtnikov. Izvolil se je poseben odsek, -kateri sedaj pretresuje to stvar. Zbornica je pooblastila odsek, da zboruje tudi mej parlamentarnimi počitnicami. Da poizve potrebe obrtnikov, je odbor sklenil povabiti ^^ ^^^e do hiše, ali naj se taka trgovina odpi več obrtnikov, da povedo željo svojega stanu. Sklenilo se ^^^ oziroma na katere predmete? Ponujanj^, blaga od hiše do hiše in prodajalnične podružnice. Naj se še dalje komu dovoli, da ponuja svoje 12. je, da odbor ne bode sam izbiral, koga bode vabil, temveč 13. Se sme dovoliti kakemu obrtnemu podjetj se povabijo nekatera društva obrtnikov da pošljej da osnuje prodajalničnih podružnic, kolikor le hoče? enketi svoje odposlance, katere sami zbero. Ta enketa se šani že začela in nekater odposlanci so že bili popra Odsek je sestavil neka vprašanja, na katera mu morajo odposlanci odgovarjati. Odposlancem se povrnejo potni stroški in jim prizna tudi primerna odškodnina za tisti dan. 14 Če Obrtno pomoono osobje je mogoče in je želeti da se raztegnejo določbe VI. poglavja obrtnega reda (skrb za zdravje ko so poklicani k enketu. Odposlanci odgovarjajo na sledeča vprašanja ... A. Dokaz sposobnosti. Izpit za pomočnike in mojstre pri rokodelskih obrtih. 1. Naj se bi dokaz sposobnosti popolnil z obveznim počitki mej delom, nedeljski počitek, večerne in nedeljske šole, plačevanje mezde, delavske knjižice, spričevala, seznami delavcev, delavski red, določbe o razrešenji delavskega razmerja in o mladostnih pomočnih delavcih itd.) I I na delavce stavek ki opravljajo najnavadnejša v članu I I od azglasilne patenta obrtnemu zakonu ozna čena dela (dninarsko delo itd.)? 15 So določbe 96 in 96. b) sedanjim pomočniškim in mojsterskim izpitom ali le z jednim teh dveh izpitov? razmeram primerne ali je pa umestno še okrajšati de lavsko dobo? II. 2. O čem naj bi se izpraševalo pri teh izpitih: Vpeljava dokaza sposobnosti 16 So se delav delavske knjižice za podjetnike in obrtne vrste. za druge jednako koristne pokazale in je želeti da se 3. Se raztegne dokaz sposobnosti za roko pridrže ? 17 in 96 Bi bilo umestno in je želeti, da se delske obrte tudi na tovarnarje, kateri izdelujejo v svojih b) obrtneg eda 96 (najdaljša delavska doba zavodih take stvari varstvo otrok in žensk) tudi porabijo pri obrtnih pod Je potrebno jetjih s tovarniško šbo v katerih dela nad 20 oseb J da se zahteva dokaz sposob- bodisi že pomočnih delavcev ali dninarjev? 18. delavcev Se omejujoče določbe o porabi mladostnih in nomaljskem okraji X ec edkov je mej 12 in 14 letom o o 94. obrtnega eda) spolnujejo in se njih izpolnjevanje oblastveno nad kamniškem kriva okr Da se ni več stoi pa je želeti v nekoliko slaba letina in suša. Doslej se je oddajalo po 24 zor 9 bikov za polovico letos se jih z državno in deželno Bi ne kazalo za vse trgovske pomožne osebe podpoi lahko še več, če se dobe sposobni prejemniki vpeljati d Se najdaljše delavske dobe? s dosedanjimi določbami in jih doseza smoter, katerega stavlja obrtni ed * spolnovanje učne pogodbe, obrtno izobražbo rševanjem glede na ncev, njih Nadaljevalo se bode premovanje konj in prirejale dirke, ako ne usahnejo dotične podpore. Ribarski odsek mar- deluje in je oddal letos že jednoletnih ribic. Število društvenikov narašča, in število podružnic pomnoži se z stveno vzgojo obisk kve. večernih in nedeljskih dovoljenjem današnje zbor od 50 na 62 Odbor po šol in kako bi se mogel obisk obrtnih nadaljevalnih šol narediti obvezen? 20. Katere določbe o odpovedi za trgovsko pomočno slovil se je od prejšnjega dež. predsednika barona Win klerja in pozdravil sedanjega vodjo vlade barona Heina Lanska letina je bila slaba, ali letošnja tudi dobro ne o sob j se naj vsprejmejo v obrtni red (član 61 trgov skega zakonika.) (Konec sledi.) kaže, a treba je vztrajati. Koncem predsednik zakliče tri- .Slava", čemur zborovalci navdušeno pritrde krat cesarju Obrtnijske raznoterosti. Tajnik., je potem poročal o družbinem delovanji Leta 1892 je pristopilo 365 udov Kr leta je bilo Dolžina telegrafskih Koncem leta 1892 se 17 častnih, 9 dopisujočih in 2317 pravih udov Podružnic pomnožila dolžina telegrafskih dratov na vsem svetu za 340 je bilo petdeset več se jih še snuje. Ko se je poročilo tisoč kilometrov. Novih telegrafskih postaj se je odprlo 10 tisoč, tiskalo, je družba imela 53 podružnic 2 5 00 udov Koncem decembra 1892. ie bilo svetovnemu občinstvu na raz- Umrlo polaga Loldrufi^i milijon telegrafskih prog med katerimi je lani 53 družabnikov Podkovrska šola je dobro ob bilo napetih 4 milijone, 348 tisoč kilometrov dratu niso všteti še železniški telegrafi in telefoni pa iskana. Ta šola pa ni več družbina kakor je bila pod Bleiweisom, zakaj družba daje prostore, učitelje pa Po posamičnih delih zemlje so nastopne dolžine tele- plačuje država Drevesnica se je razširila in že sedaj se grafskih žic etovno telegrafsko zvezo spadaj v Evropi...... 2,161.300 kilometrov izven Evrope oddaje na leto po 13000 drevesc, v kratkem jih bode mogoče oddajati po' 20000. Delajo se poskušnje za seme Izv . . . 494.700 etovno telegrafske z krompirja kei je ibniški opešal Drugo leto se bode morda za seme razdajal, potem bodo kmetovalci pri- V Ameriki . . . v druzih delih zemlj Podmorske zveze 1,200.000 kilometrov 250.000 242.000 delovali zopet za izvoj dobro blago. Družbeni list „Kme Leta 1892. je bilo izročenih 312 milijonov telegramov na tovaleč" dobi dobr se tiska v 3000 izvodih. Odbor je gledal 1 da detelj semena sej zemlji. Pod morjem so položili zvez med Sene vega ruskega lanenega semena Lani je zmanjkalo pra-ker se silno poprašuje galom 1 Biazilijo. Čiščenje novosrebrnih stvarij po njem Dobila se je podpora od vlade za nakup ruskega Stv prej v zmes iz jednega dela solitro\ kisline (ločnice) se dene naj- lanenega semena, ajde semenskega krompirja, kar je 12 delov ode potem se pa pomoči v zmes iz jednakih delov eplene solitrove kisline, naposled se pa odi plakne prouzročilo za 12000 gld. prometa piralo vinst\ Po moči se je pod posiisi v • • v • i • m ocisti Kako se naredi barva za štampilje? Nakupilo se je dva vagona modre galice se je oddajala po znižani ceni za škropljenje vino- Zmeša se 2 gradov, katere je napala strupena rosa. Razdeljevalo se je D. Tudi m dela berolinskega modrila in 3 dele saj. Tej masi se pri- zastonj škropilnice kupljene z ministersko podpoi dene laškega olja, da postane lahko tekoča in potem se s čopičem nadeva na štampiljsko blazinico za umetni gnoj se je skrbelo 1 ker vinstvo ne propada zaradi strupene rose in trtne uši, temveč tudi zaradi 11 »i« 1......kmSjSiS"......I ii, ......................................"'"'''"'"'V'''""''""'!! tega ker je zemlja že izsesana. Sadjarstvo napreduje še osem drugih drevesnic pri podruž-Živinarstvo se pospešuje z oddajanjem je Občni zbor c. kr. kmetijske družbe. Razen društvene nicah in šolah. plemenskih bikov, bergamotnih ovnov in angleških mrjascev za polovico cene Lam se le azdelilo 40 mr Dne m. le zbor v mestni dvor kr. kmetijska družba imela občni Vlado je zastopal vladni svetnik Dralka, navzočna sta bila tudi deželni glavar in ljubljanski župan. Predsednik Murnik v svojem nagovoru prosi vlad- da bi vsak v jascev Želeti je da se azširi angleško pleme ker hrvatsko boleha na parkljih gobci Za čebelarstvo se izda poduk v slovenščini ele in so tudi že pošle. Rokopis je pripravljen ker so dosedanje knjige zasta- , Nakup nega zastopnika deželnega glavarja svojem delokrogu pospeševala družbo, in zahvali gospoda župana da prepušča za zbor mestno dvor kmetijskih strojev napreduje. Kmetovalec se širi. Konjereja tudi napreduje in izrejajo se konji težkega plemena Poročevalec nasvetuje izreče zahvalo Potem omenja da se je začel splošno izvrševati zakon o povzdigi živinarstva Mnogo se je doseglo v kočevskem da vzame poročilo na znanje m kr. vladi, deželnemu zboru in kranjski hranilnici. Po precej dolgi debati so se vsprejeli tajni- kovi nasveti. Odbornik gos. Šiška je potem poročal o računskem Rutarjevega spisa „Goriško in III. in IV. del romana z sklepu za leto 1892. Dohodki so znašali 10.177 gld. „Ognjem in mečem n tt 29 kr., stroški za 1161 gld. 72 kr. manj, kateri so Kot založno knjigo je izdala „Matica" Slovansko ostali v blagajnici. Proračun kaže 12.900 gld. dohodkov stenografijo Bezenšekovo v 700 izvodih. Sedaj ima vkupe in 1000 gld manj stroškov. Premoženja ima družba „Matica" štiri založne knjige, dve ste pa zadnji čas pošli 38.640 gld. 32 kr. in se je lani pomnožilo za 697 gld. 64 kr. Vsi računi se odobre. Vodja Lapajne je nasvetoval, da se izreče zahvala odboru, posebno predsedniku in tajniku. Pri tej priliki se je zopet skusila zanesti politika v razgovor, kar je pa ker tacih pesmij v slovenskem slovstvu pogrešamo. „Stenografiji" in o Kosovem „Vzgojeslovji" se nadeja,, da postaneta šolski knjigi. Iz Jurčič Tomšičeve ustanove za literarne namene razpisalo 200 gld. častnega darila za epično pesem^ se Po se je pri večini vzbudilo nevoljo. Lapajnetov predlog potem vsprejel. Na tajnikov predlog se je izrekla zahvala nekaterim gospodom članom za posebno pospesevanje skerbel je že odbor za primerno snov Knezove Knjižnice . zvezku, katera se pa letos še ne izda, ker zapuščina še ni dognana. Z rokopisi sploh je družba precej dobra narodnega gospodarstva. Naposled se je rešilo 37 pred- založena in predsodki proti njej minevavajo. Za knjige logov podružnic v zmislu nasvetov glavnega odbora Potem predsednik zbor zaključi želeč, da delovali z združenimi močmi. se je bilo v proračun postavilo 5000 gld. Družbino pre- vsi moženje se je pa pomnožilo le za 391 gld. 77 kr.. ker Kmetijske raznoterosti. T zemlj Jara pšenica se posebno priporoča vsled vremenskih nezgod ne pšenice se na dobri zemlji mnogo proda včasih še bolj pridela nego ozimna pšenica je bilo več izrednih stroškov in so se nekateri neiztrgljivi dolgovi izbrisali. Premoženja ima „Matica" 56.111 gld. 19 kr., potem pa še na razpolago dve narodni ustanovi katerih obrestij se bodo zalagale knjige. Književna zaloga je štela lani koncem leta 19089 in se tudi lahko knjig in 235 zemljevidov. Odbor je dovolil g. Zagorjanu uspeva ječmen kraje z dobro Jare • v Posebno dobro uspeva za krompirjem, za peso se pa tako dobro ne obnese kakor ječmen. Pristnost medu. Vzemi nekaj medu, deni ga v kak kozarec ali steklenico in vlij nanj trikrat toliko vode. Sedaj proti 25 ^Iq rabatu in poluletnemu obračunu pravico do samozakupa, da nema več opraviti s tujimi tvrdkami. Odbor je prepričan, da to ne bode „Matici" na kvar. to zmes dobro stresi j. Ce na dnu ne ostane _ • v nic cedline, je med pristen, drugače je ciikreno vodo ali drugimi stvarmi. pa pomešan s sirupopa, poverjeništvih je bilo več prememb. Sedaj je vseh sluzaste od- poverjenikov 121. V ljubljanski škofiji 47, v lavantinski nadškofiji 11, v tržaški 10, v krški 12, v 31 1 V 4 • sekovski 3 in drugih škofijah T^ _ . 1 . . 1 v r7 , 1 ^ ——"J— 7. Število društvenikov do- Kumena je za kmeta jako vezna rasthna. Zrela ku- . . _ t • • i v , , . • .. 11 -i meninazrna pomagajo konjem in govedom, če slabo prebavljajo. narašča. Lam je plačalo letnme 19/0 gld. Števila Goveda in ovce tudi rade jedo seno ali deteljo, v kateri je bilo ustanovnikov se pa ne popolnjuje, kakor bi bilo želeti in mnogo kumene. Živine mlada detelja ne napenja, ako je mej njo je palo pod 300. posejane nekaj kumene. Zato se priporoča, da se nekoliko kumene poseje mej deteljo. Omislila si je „Matica" slike Knezovo, Marnovo in Grassellijevo. » Matični" odbornik Jarnej Zupanec je bil odlikovan aprilu je „Matica" izra- Občni zbor „Slovenske Matice šil se je dne 7. junija in se ga je udeležilo nekaj nad 50 društvenikov v « t Predsedoval je gospod prof. Leveč ki se je v svojem govoru spominjal pokojnega predsednika „Matičnega" kanonika Jožefa Marna in naglašal njegove zasluge za „Matico" in pa za slovensko slovstvo sploh. r Tajnik E. Lah prečita potem skrbno sestavljeno poročilo o društvenem in odborovem delovanji od L junija 1892. do 31 maja 1893 leta njem se tudi najprej spominja pokojnega predsednika, katerega životopis pri nese letošnji Letopis. V odboru ni bilo druzih prememb da je namesto kan Flisa ki se je odpovedal vstopil dr. Janežič, kateri je postal ključar namesto g. Praprot- nika štiri Odbor je imel seje odsek gospodarski je imel seje, književni pa dve. Poročilo natančno navaja o čem se je posvetovalo pri teh sejah. Na to por vori o lanskih knjigah in omenja, zopet troje knjig, L Letopis, 2. Nadaljevanje ocilo goda letos „Matica" izda konec z redom Franc Josipa reda. žila sožalje „Hrvatski Matici", ker je umrl predsednik njen. Koncem se je tajnik v poročilu svojem spominjal raznih pokojnikov. Po računskem sklepu je lani imela „Matica" 13.968 gld. 26 kr. dohodkov in 13.166 gld. 26 kr. stroškov, proračun je postavljenih 7.835 gld. 90 kr. dohodkov in 7.606 gld. 4 kr. stroškov, mej njimi 5000 za knjige. Po. nasvetu kurata g. Žlogai-ja se je priporočilo odboru, da naloži društveno premoženje izključno v narodnih zavodih. Računskim pregledovalcem F. Bradaški, G. Pircu v in K. Žagarju se je izrekla zahvala in so se vnovič potrdili za ta posel'. odbor so se izvolili gosp.: Grasselli, dr. Lesar Navratil, Rutar, Praprotnik, Stegnar, Župančič, Svetec, Vavru, Tavčar in Šuman. Sklenile so se še nekatere bolj neznatne premembe pravil, kar je bilo potrebno, ker so sedanja pravila bila jezikovno in nekoliko tudi stvarno zastarela. Najto je pa predsednik zbor zaključil zahvaljujoč se za obilno udeležbo. r : I I i 9 Poučni in zabavni drobiž Umrl je v Celji tamošnj žiipan ces. Ljudje ki stanujejo v brlogih otovaL^c dr Coraet -poroča, da ob gorovju Kundulungen v Atriki^bi neki od Neckermaan sprotnik Slovencem v starosti 64 let. Pokojnik b svet dr. J. strasten na- imenovan Balamoto. Ti ljudj prebivajo največ v pe^evj iogih v krajih driid ljudje ne morejo do njih ^ bei Znaj Obolel je opasno prevzv. knezoškof sekovški (Grad č. g dr Z wer t Izlet « Glasbene Matice» privabil jako dobro plezati po kalovj tako da jih tujec jedva zapazi Polj ne obdeluj temveč žive se z lovom in ribstvom anredno veliko gostov v Kamnik Zabava pri F prebivalci v dolinah zamenjavajo ubite živali, semtertje za žito m # • 1 9 J P k čemur je pripomogel pevski zbor v nedeljo cherji bila ki se je kakor adje. S sosednimi narodi žive v mil samo k im br elfj tudi sedaj odlikoval s svojim izbornim petjem kakor ne puste. Govore jezik, popolnoma drug Narodna slavnpst v Divači Dne 2. julij logom od jezikov drugih narodov v tistih krajih ob 4. uri p'^poludoe bode Cesarievič Rudolfov t (jama) Jakob Karlovič Grot. Dne t. m. um v Peter Divači sijajno zsvetlj V vilenici prepevalo bode opensko burgu Jakob Kailov Grot, podpredsednik petrograjske aka pev sko drustv m svirala bode narodna godba. Po prihodu demij znanostij Pokojnik je bil dober poznavatelj slovanskih in skandinavskih slovstev vilenice bode na j Banka poročali, odločila ^n<'m pr Slavija banki ta zabava Istra. Kakor smo svoje dni Slaviia^' 200.000 gli ki imaio razposoditi na zemlj onih euskih hrvatskih po Novice nikov I^tri, katere so upn.ki zičeli preganjati zaradi volitev. Banka „Sla-ija-^ uvidevsi kako velikega narod nega in dno-gospodarskega pomena so nj poso za nastopno: predsednikom Odbor «Matice Predsednikom vo Slovenske n je g. p:of konstituiral se je I I. pod Istro mili sklenila je n gold sedaj kredit od 200 000 gld. povisiti na or ost \ dr Lampe podpredsednikom gosp. ^a vsesokolsko Ljubljanski Sokol« se prav pridno uri _____oio^TQQst bn dne 8 in 9. v telo bo dne 9 v župan G Blagajnikom voljen pet soglasno g dr. J. Stare in ključarjema gg • • dr Janežič ter Milodari za pogorelce v Zabreznici K v • v rzic. Deželni Ljublj pomnoženi Ibor dela velike priprave za dostojen vzprejem gostov Toča potolkla dne 13. t. m. v Studenci, Hudem predsednik g baron Hein, objavil je v uradnem listu poziv, ^ .. j^^višči in Zavratci v katerem prosi milodarov za pogorelce Zabreznici Milodare Krškem. Trta je pokončana za prejemajo dež predsedstvo, mestni magistrat ljubljanski m več let Vsled toče, o kateri smo adnjič poročali da le naredila dne 12. t. m mnogo škode okro^ Kranja in deloma okr. glavarstva, ter jih bode razglašal uradni list Umrl je minolo soboto sin deželnosodnega pred po sorskem polji, prizadete so najbolj župnije Šmartno pri Kr sednika ljubljanskega go dr. Viktor Kočevar C. kr sodni pristav N.. na Krškem, star se 30 let za srčno odenico Mavčiče toča in Reteče. .Dne 16 t. m pravila mnogo škode po bila je zopet v teh krajih Žabnici in Dorfarjih. v m \ Dobrove se nam piše dne 1 rr t m Prv Srbi v Ljubljani. Povodom odkritj Gunduličevega pomenika v Dubrovniku dne 26 vratku od ondod do t m 300 Srbov dne pride na svojem po lovica tega meseca more se 1. po-Dne in potem od dne ali 5 julij t več preko Trsta v Ljublj Sestavil se je poseben odbor, ki bo je tukaj tukaj do sedaj . pa ali manj slednj tukaj imenovati „gromovita". do vštetega dne 16. t. m. gromelo dan Hudo reme naprav še nobene druge posebne škode, nego to da «krbel za dostojen vsprejem slovanskih gostov. Kužna bolezen na gobci in parkljih pojavila po- čeraj iskro v popoludne kmalu po Kališnikov kozolec uri bil Elij sprožil samec K ob eliki cesti se je v logaškem okraji.- Kako se čuie, bolezen zdaj že v Kožarjih Slamnata treha je zgorela streha se dobi jenjuje skem okr denar je baj Tovarna za sladkor na Kranjskem. lii ustanovila se bode tovarna za sladkor V trebanj- Potrebni osmodila. Da bi bilo za letos pac s pa smo na dobrem tem hudo vreme končano Sklep šolskega leta na učiteljišči v Ljubljani V ze otov in se namerava novo tovarno bode leto s ze dne 1 Nato prično se zrelostni izpiti zvezati s posebnim tirom z dolenjsko železnico. C. kr. mestni šolski svet ljubljanski Nesreča V Gorenji vasi pod Loko zgrabil je dne odredbo z dne 25 julija lanskega leta eljavil ter SV0]0 klenil 15 t. m ^uvaj Matej lak vozeč iz Medvod proti Skof|i Loki železniškega rgel v stran in tako močno po- da šolski pouk Žiberta ga zimskem času na s prihodnjim šolskim letom pričeti tudi ob seh mestnih ljudskih šolah in po vseh raz- kodoval da j kmalu na to umrl. Nesrečnež zapustil redih jednako t j. ob uri, na uršalinskih šolah ob dovo in pet nedoraslih otrok I g 9 uri- Odredba led katere se je po zimi pričenjal pouk od 20 do Precej močan potres čutili so v Zagrebu v noci trajal kake tri sekunde, Zago- v prvih redih še ob 9. uri. pokazala se je praktic 1 t m Potres ki Letošnje vojaške vaje na Štajarskem ob ogerski prestrašil je nekatere tako da so bežali iz stanovanj mej in potem na Ogerskem bodo od 22 avgusta do 21 tavlj se, da od velikega potresa I 1881 tako močnega po ptembra Rezervisti pokličej se vajam dne tresa še ni bilo. Počil je nekoliko križ iznad vrat. Druge škode potres ni napravil Ponesrečil je v Kranj k sv. Marka in pal in ostanejo pri njih se 27 pešpolkov bataljo do 21. septembra. Vaj na Ogerskem mej njimi tudi 17 m leietni krojaški učenec batalj Rudolf Kosti. Iskal je tičj raz strmo skalovje gnjezda, a je pri tej priliki pal polko huzarj ai bosenskih pešcev 2 polka ulancev, polkov eptembra ude- 14 lovskih draixoncev, nad Majdičevim mlinom in se tako po- poljskih topnicar] primerno število pijonirjev 15 baterijskih divizij honvedov in škodoval da j kmalu na to umrl sanitetne čete. Vsak pešpolk bo imel gotovo nad 2^ ti moz sodišče 221etne V smrt na vislice obsodilo je tržaško porotno II Bistrico pristojnega Evgena Dovgana, ki bo torej samih pešcev nad 55 tisoč mož bovci ne gredo na Ogersko k vajam Deželni bram-temveč imajo isti čas &UU1CV.C ^^ictucga, » o-i ------- ^----- je hotoma usmrtil svojega tovariša Cefrina svoje vaje v ibljanski okolici Utonila je dne 1 t. m v črnomaljskem okr Novo šolo ffrade v Kovom. Isla je ze toliko do- v Rosalnici 281etna Ana Pečaričev v Metličici. Sla namreč delana da upati da bo poukom lahko pričelo v ze po odo a vrgla jo je božjast v odo da je utonila jesen. Tristoletnica zmage pri Sisku praznovala je čeraj Ijiidskešolska mladina ljubljanska prav slovesno liri bila je sv. maša v stolni cerkvi Ob Tržne cene katero kanonik Zamejec v znamenitem rejenem masnem pla pod ^ služil čast. g V Ljubljani dne 14. junija 1893. Pšenica gld. 9 75 kr iz Hasan-pašinega oblačila na- rž gld. 7-50 kr., ječmen gld. 7 kr oves sv. maši odstvom svojih učiteljev z razvitimi zastavami prikorakala je mladina ajda gld. 10 gld 7 80 kr uri bilt' koncert godbe. Ob 10 kr., proso gld. 6'50 kr je v dvorani fiiharmoničnega doma šolski slavnostni katerega je izvrševala mladina Vspored obsegajoč deklamacij sodelovanjem vojaške se petj in godbo izvršil točno in prav lepo. Koncert počastil je tudi prevzv g knezoškof dr. Missia in deželni predsednik g. baron Hein Ob uri svojih učitelj grad popoludne odkorakala je mladina pod vodstvom eselišče na Koslerjeve travnike pod Cekinov Prvotno nameravana otroška veselica razvila se je sled v to pripravnega prostora pri Koslerji v pravcato ljudsko ve- selico, kakoršnih Ljublj ni še dosti videla. Otroci so se pod vodstvom svojih učiteljev zabavali z raznimi igrami svirala je vesele komade zbrano občinstvo gotovo broj 10.000 osob pa je z veseljem gledalo igrajoče se otroke godba do m se vsestransko najbolje zabavalo. Na to so se otroci okroff w . -, ______o 1200 na številu pogostili s kruhom Ob , mesom, pivom in vinom uri zvečer je mladina zopet odkorakala v mesto, občin tvo pa veselo Gotovo ne samo mladini pozno v noč ostalo na veseličnem prostoru redka slavnobt v temveč tudi odraslim, ostala bo ta ajlepšem spominu Pravila bralnega društva v Domžalah lada potrdila in volil se bode v kratkem odbor je dež in pričelo društvo svoje delovanje. Mlademu društvu želimo obilo pod pomikov Dolenjske železnice. Z zgradbo telegrafa ob dolenjskih železnicah pričeli so v minoli pondeljek. — Minolo soboto vršilo se je slavnostno otvorjenje ravno dovršenega pre- dora Višnj gori Cesar anamski ima 200 žen, katerih ima vsaka svojo hišo na vrtu skega dv dan ima žen in svojo prislu Sled n j službo pri cesarju. Pet jih mora biti vedno Če v njegovi bližini, druge pa v predsobah, jo na vrveh izpuste čez zidove kralje\ vrata ne neso nobenega mrliča, tudi cesarja ne. umrje kaka žena. pala ker Po skozi smrti cesarjevi :5e žene lahko zopet omože Nesreče. Dne 3 t. m nove gostilne, nad katero je gostilničarj dvoi oseb je podsulo in drugih o Hasselfeldu na Nemškem Pogorelo je ukupe žrtva ognja v Elswillu se podrla soba 12 je pa bilo težko ranjenih. hiš . t. m Pošta. požar uničil troj ulice V Washingto šola in mnogo živine veliko poslopj ]e pog je poprej bilo gledališče in se je sedaj rabilo za državne pisarne. Od 300 oseb, ki so bile v poslopji jih je 85 mrtvih in 6 poškodovanih — V- Fargu v Norddocotti je velik požar naredil 3 milijone dolarjev škode. Železniški most je tudi tako poškodov da ne morejo voziti po njem city v novoTorški dr Allaghanv tega je cirkusu razpočila svetilnica. Vsled nastal požar. Mnogo ljudij je mrtvih in ranjenih Pr Pet ljudij je ubilo Surabaji na Javi je razpočil kotel na holandskem parniku Ladij se le potopila Tatvina na čikaški razstavi cen i h či čikaški razstavi ukradenih so bile lastnina italijanske kraljice 30 kosov drago baj leča gld. (Vse cene 14 turšica gld. 6 70 kr ., grah gld. ajo za 100 kgr.) 14 kr., tižol gld O kr na Visoka starost. V Parizu je umrl upokoj fran coski major Souflot, dopolnivši ravno sto let pripadal poleonom redki rsti tistih mož Pokojnik je umr so se še borili pod Na-V Lankendorfu pri Dunajskem Novem Mestu je gozdni oskrbnik Eduvard Prinzinger v 102 letu Loterijske srečke Na Dunaji dne 17. junija t V Gradci dne 17 V Brnu dne 21. junija t junija t. 2, 26, 11, 64, 43 84, 90, 21, 54. 3 90, 33 17 81 1 Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna z okusom prave kave Kneipp-ova kava Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača datek k pravi kavi Nedosegljiva je kot do (14 Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike 81) Dobo se povsod Ponaredeb se naj varuje v 2 kile 2 kr Krasni vzorci pošiljajo privatnim naročnikom zastonj in poštnine prosto. Bogate vzorčne knjige, kakor nikdar prej, pošlje krojačem nekolekovano dajem popusta tudi nobena darila krojačem, kakoi škodo tako očnikov metru nasprotnikom na imam zadne vsak privatni naročnik dobro in ceno moje vzorčne knjige zahtevajo. točne cene, i. Zatega- sprotnikov Svarim tudi pred zopetnim cenejšim pismom na- Blago obleke Paruvien dosking za preč. duhovščino, predpisano blago uradniške uniforme, veterance ognjegasce vadce, livreje, sukno za bilarde in mize, prevleka telo loden ogrinala tudi epremočlj lovske sukne perilo potna hoče Kdor to raj ( cene cunje, stori pošteno, trpežno, čisto sukno niso plačila krojača vredne, kupit Stikarofskv Brnu (Manšester avstrijski). Največa zaloga siikna v vrednosti milijona vidi velikost zmožnost naše hiše vedano, da je v moji roki največi izvoz blaga v Evropi, delovanje grebenaste preje (Kammgarn), krojaških priprav velika knjigoveznica, druženo. Vabim toraj p. n. občinstvo, komur je .dana priložnost mene v svojih velikanskih proda- navedenega jalničnih prostorih obiskati, v katerih prepriča v istinosti goraj Pošlje Dopisuj laškem, francoskem ljudi dela poštnem povzetji. nemškem, češkem, ogrskem, polskem angleškem jeziku. ^^'VYyyYYyyYyYyyvyyyyyyyYyyyy Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasuikovi naslednik v"