Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 44 / Leto 78 / 2. november 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si NAŠA TEMA INTERVJU Str. 22-23 Kruh je iz leta v leto dražji KRONIKA Str. 14 Foto: Andraž Purg Bosta mučitelja živali kaznovana? Str. 12–13 Savinja je avgusta zalila tudi mestni park v Celju in potem ko je voda odtekla, so na površini ostali nanosi blata ter celo fekalij. Mestna občina je takrat park zaprla in ga odprla šele sredi septembra, prenova pa naj bi trajala še kar nekaj časa. Bralec je zasledil podatek, da naj bi bilo blato v parku onesnaženo s težkimi kovinami in da bi to morali vedeti tisti, ki vodijo otroke vanj, ter tudi vsi drugi, na primer športni klubi, saj imajo otroci treninge v parku. Občino smo vprašali, kako namerava ukrepati. Str. 6 SPORED National Geographic: 60. obletnica atentata na Johna F. Kennedyja ŠT. 44 2. NOVEMBER 2023 PET. 3. 11. SOB. 4. 11. NED. 5. 11. PON. 6. 11. TOR. 7. 11. SRE. 8. 11. ČET. 9. 11. Chateau »Včasih je bila mladina uporniška in zvesta rock glasbi, danes pa prisega na harmoniko.« Darja Gajšek: Ima vse lastnosti prave Štajerke PRIL OGA 1 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov, november 2023 Foto: Iztok Medja, www.slovenia.info Priloga PRAZNIČNO Z OBČINO LAŠKO Ivan Cajzek: »Gradbeništvo nista več lopata in modra halja« »Gradbeništvo nista več lopata in modra halja« Občane skrbijo ostanki blata v parku Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 44, 2. november 2023 AKTUALNO ZADETKI »Na pogovor za vaš časopis z veseljem pristajam, saj bi rad pozval moške, naj bodo bolj pozorni na svoje zdravje in naj se ob morebitnih zdravstvenih težavah odprto pogovarjajo, saj opažam, da mnogim tovrstne teme povzročajo precej nelagodja,« pravi nekdanji žalski župan in poslanec Lojze Posedel, ki je pred približno štirinajstimi leti prestal operacijo rakave prostate in je danes njegovo upokojensko življenje dejavno in zadovoljno. Movember je novembrska svetovna kampanja, ki spodbuja moške, naj si v tem mesecu pustijo rasti brke in brado ter tako opozarjajo na zdravstvene težave, še posebej na raka na prostati in raka na modih. BARBARA FURMAN Zakaj novembra listje odpada, brki in brade pa rastejo? Pravi moški skrbi za svoje zdravje (Foto: movember.com) odpeljal v celjsko bolnišnico, kjer mi je zdravnik povedal, da imam raka prostate. Naj- prej sem se kot najbrž mnogi pred menoj vprašal, zakaj rav- no jaz. Zdravnik mi je predsta- vil vse možnosti zdravljenja, a sem se takoj odločil za ope- racijo prostate. Želel sem se znebiti morebitne tempirane bombice v sebi.« Kljub stresni novici se je tisti večer vrnil v restavra- cijo, kjer so ga čakali prija- telji. »Spraševali so me, kje sem bil, a jim nisem povedal resnice. Nasprotno. S pripo- vedovanjem šal sem poskr- bel za prijetno in sproščeno vzdušje. Res ne vem, kako mi je to uspelo. Med vožnjo domov sem ženi povedal za diagnozo. Jokala je. Tolažil sem jo, da ni konec sveta. Da me čez nekaj mesecev čaka operacija in da verjamem v ozdravitev,« se spominja ti- stega novembrskega večera. Kot Robert de Niro Takrat je služboval kot poslanec v državnem zbo- ru. Odločil se je, da o svoji diagnozi sodelavcem ne bo govoril, zaupal jo je le po- slanskemu kolegu Alojzu Potočniku. Spomni se, da mu je nekaj dni pred operacijo rekel, da ga občuduje, kako miren je, ob čemer je hudo- Nekdanji žalski župan Lojze Posedel poziva moške k večji skrbi za svoje zdravje. (Foto: Nik Jarh) »Povsem miren sem se odpeljal v celjsko bolnišnico, kjer mi je zdravnik povedal, da imam raka prostate. Najprej sem se kot najbrž mnogi pred menoj vprašal, zakaj ravno jaz. Zdravnik mi je predstavil vse možnosti zdravljenja, a sem se takoj odločil za operacijo prostate. Želel sem se znebiti morebitne tempirane bombice v sebi.« »Prvi znaki raka prostate so pogosto uhajanje urina, težave na začetku uriniranja in boleče uriniranje, šibek ali prekinjen curek ter motnje erekcije. Pri raku na modih se modo lahko poveča ali močno zmanjša in je trdo ter grčasto na otip. Moški ob tem občuti povečano težo in nelagodje. V modu je mogoče zatipati najprej majhno, okroglo in nebolečo zatrdlino, ki je lahko nespremenjena več tednov ali celo mesecev, kasneje pa se poveča in začne boleti,« poudarjajo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Upokojeni ekonomist in politik Lojze Posedel, ki je Občino Žalec vodil tri župan- ske mandate, en mandat je bil tudi poslanec v državnem zboru, je redno opravljal me- nedžerske zdravniške pregle- de, na katerih so izvidi krvi kazali postopno višanje PSA (prostatični specifični antin- gen), vendar temu najprej ni posvečal posebne pozorno- sti, saj se ni počutil slabo in tudi bolečine ga niso pestile. »Na pregledu leta 2010 mi je zdravnik rekel, da se je vre- dnost PSA povzpela na 10, zato mi je svetoval temeljit specialistični pregled. Bil sem prepričan, da bo vse v redu. A ni bilo. Takrat sem bil star 55 let.« Tisti novembrski večer Pravi, da ne bo nikoli poza- bil novembrskega dne pred štirinajstimi leti, ko ga je po- klical zdravnik in povabil na pogovor v bolnišnico. »Slutil sem, da zame nima dobrih no- vic. A tega takrat ženi Juliji še nisem omenil. Ker sva imela tisti dan povabljene prijatelje na večerjo, sem ji predlagal, da bi se dobili v restavraciji. Ko smo se zvečer zbrali, sem jim rekel, da imam opravek v Celju in da se bom kmalu vrnil. Povsem miren sem se »Nikoli nisem imel želje po bogastvu. Vedno pa sem rad delal. Delo je čudovita stvar. In mora dati rezul- tat.« Rafael Cajhen, častni občan Laškega »Negativni odtis gradbe- ništva v okolju je izredno velik. Tega se zavedamo in ker živimo od gradbeni- štva, moramo biti odgovor- ni do narave ter do druž- be in okolja, v katerem delujemo.« Ivan Cajzek, ustanovitelj in direktor družbe Gic Gradnje »Zelo negativno so me pre- senetile izjave nekaterih visokih državnih usluž- bencev, ki so v medijih iz- javljali: ›Saj občina Laško je tako navajena plavati.‹ Takšne izjave povzročijo še večje razočaranje med lju- dmi, ki tu živijo in si želijo poplavno varnost.« Marko Šantej, župan Ob- čine Laško »Želim si, da bi v krat- kem odkrili tudi prvega slovenskega pediatra Aloj- za Ipavca, ki je bil trikra- tni doktor, doktoriral je iz filozofije, nato iz medici- ne in še iz kirurgije.« Igor Grdina, doktor zgodo- vine in literarne zgodovine »Najprej smo predvidevali osem evrov vstopnine. A 40 metrov visok razgledni stolp v bližini ima sedem evrov vstopnine. Zato smo ocenili, da bo imel Razgledni stolp Kristal kot najvišja stavba v državi s 106 metri višine vstopnino deset evrov.« Branko Kidrič, župan Ob- čine Rogaška Slatina Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 44, 2. november 2023 AKTUALNO Marija Travner: Moški potrebujejo spodbudo Marija Travner, strokovna vodja skupine za samopomoč, vabi moške, ki so zboleli zaradi raka, naj se jim pridružijo v skupini. (Foto: Nik Jarh) Kot je navedeno na spletni strani Onkoman, je odkrivanje zgodnjih oblik bolezni ključnega pomena za zdravljenje, zato je samopregledovanje mod pri- poročljivo za vse moške. Samopregled je priporočljiv vsaj enkrat na mesec, kar moškim vzame le 30 sekund časa. In 30 sekund jim lahko reši tudi življenje. Upokojena višja medicinska sestra Marija Travner, ki je bila zaposlena v Splošni bolnišnici Celje, je strokov- na vodja skupine za samopomoč. Ta v mestu ob Savinji deluje pod okriljem Društva onkoloških bolnikov Slove- nije. »Žal opažam, da je moške treba spodbujati oziro- ma opogumljati, da spregovorijo o svojih zdravstvenih težavah,« pravi. Veš, kaj je movember? »Spomnim se, da sva se na košarkarskem parketu srečevala z urologom Sandijem Potekom. Če bi takrat vedel, kako pomembna bo njegova roka za moje zdravje, ga med zavzeto igro zagotovo ne bi nikoli udaril po njej,« hudomušno pripomni Lojze Posedel. Trenutno ima kar 16 tisoč Slovencev diagnosticiranega raka prostate. In vsak dan v Sloveniji umre vsaj en moški zaradi te bolezni. Letno ta v naši državi vzame 400 življenj. Najslabši scenarij je mogoče preprečiti z rednimi zdravniškimi pregledi, s testiranji krvi in samopregledovanji, poudarjajo onkologi. OkoFON – Društvo onkoloških bolnikov Slovenije omogoča brezplačno telefonsko svetovanje in pogovor za bolnike z rakom. OnkoFON je dosegljiv na telefonski številki 080 23 55 vsak dan med 9. in 17. uro. Na klice odgovarja več kot 20 strokovno uspo- sobljenih prostovoljcev z osebno izkušnjo raka in strokovnjakov, ki dobro poznajo in razumejo stiske bolnikov. mušno dodal: »A veš, da je v vsem tudi nekaj dobrega? Po operaciji se boš ženskam lahko predstavljal, da si ta- kšen kot Robert de Niro. Naj- brž te bodo vprašale, kako to misliš, in jim boš pojasnil, da tudi ta velika filmska zvezda že več let nima prostate. S to izjavo me je do solz na- smejal.« Vsaka operacija prinaša tveganje, zato se je želel do- bro psihično pripraviti na- njo. Pogosto se je pogovarjal s prijateljem Tonetom, ki jo je uspešno prestal. »Spo- mnim se dne, ko sem prišel v celjsko bolnišnico, operi- rali so me v četrtek. Povsem sem zaupal izvrstnemu uro- logu dr. Sandiju Poteku in celotnemu zdravstvenemu timu, ki je poskrbel, da je vse nemoteno potekalo. Ker ni bilo zapletov, sem se v sobo- to lahko vrnil domov in se v nedeljo že odpravil na krajši sprehod po naši ulici.« Pohodništvo je že vrsto let Lojzetova velika ljube- zen. »Ker sem nekaj tednov po operaciji še nosil kateter, sem si vrečko zavezal okoli stegna, si oblekel trenirko in se podal na sprehod, ki sem ga iz dneva v dan podaljše- val. Ponovno sem se povzpel tudi na Hom. Pred operacijo sem prišel na vrh v dvajsetih minutah, po operaciji v uri in pol. Ko sem stal na vrhu, me je prevzel občutek neizmer- nega zadovoljstva in hvale- žnosti. Takšni podvigi so v meni utrjevali vero v dobro.« Dva da Vincija Pravi, da je v tistem obdo- bju bral knjige avtorjev, ki so preboleli raka. Tudi sam jo je začel pisati. Naslovil jo je Da Vinci, ker je med dru- gim pisal o tem, kako je do svojega 55. leta z občudova- njem spoznaval dela velike- ga renesančnega umetnika Leonarda da Vincija, a si ni nikoli misli, da bo spoznal še enega s tem imenom. Tako so namreč v celjski bolni- šnici imenovali robota, s katerim opravljajo operacije prostate. Urolog Sandi Pote- ko je pristal, da bo napisal strokovni predgovor h knji- gi. Razmišljal je tudi, da bi na dogodek ob izidu knjige povabil pevca in prijatelja Andreja Šifrerja. »A sem si premislil. Čeprav sem danes zdrav, mi je nesmiselno, da bi se razglašal kot zmagova- lec, ki je premagal raka. Ob tem se ne bi počutil dobro. Nikoli ne veš, kaj bo jutri. Zato je moje pisanje ostalo v predalu.« Se je pa Lojze odločil, da bo o svoji izkušnji z rakom pro- state spregovoril javno. Zato je že pred nekaj leti dal intervju- ja za RTV Slovenija in Pop TV . »Tako kot v pogovoru z vami sem tudi takrat medijsko po- zornost izkoristil za to, da sem moške spodbudil, naj bodo bolj pozorni na svoje zdravje oziroma počutje. Rak prosta- te je hinavska bolezen, saj se bolečina pojavi šele takrat, ko bolezen že napreduje in se rakave celice iz ovojnice pro- state že razširijo na kosti ali v kri. Zato moškim svetujem redne zdravniške preglede.« Kolegi poslanci so o njegovem soočenju z rakom izvedeli iz medijev. Na njegovo pobudo so si v Splošni bolnišnici Ce- lje ogledali postopek robotske operacije prostate. Hoja ga sprošča Ko danes gleda nazaj, ugo- tavlja, da je vrsto let živel zelo stresno, predvsem v le- tih županovanja. »Burne in dolgotrajne seje občinskega sveta so mi povzročale stres, ki sem ga potiskal vase. V meni se je kopičil leta in leta. Prepričan sem, da sem zato zbolel,« dodaja Lojze, ki bo čez dve leti dopolnil sedem- deset let. Ne mine dan, da ne bi obul pohodniških čevljev. »Hoja je moja sprostitev. Oči- tno jo imam tudi v genih, saj je bila pokojna mama prav tako navdušena pohodnica, dočakala je častitljivih 99 let. Včasih sedem na vlak, se peljem do Trbovelj in se od tam peš vrnem domov. Tudi Pohorje rad obiskujem. In številne druge kotičke naše lepe dežele. Včasih sem igral tenis, kar mi danes prepreču- je poškodovano koleno. Tudi navdušen košarkar sem bil. Spomnim se, da sva se na košarkarskem parketu sre- čevala z urologom Sandijem Potekom. Če bi takrat vedel, kako pomembna bo njegova roka za moje zdravje, ga med zavzeto igro zagotovo ne bi nikoli udaril po njej,« še doda z nasmehom. krepitev zdravja, ki deluje pod okriljem Zdravstvene- ga doma Celje. »V skupini prevladujejo ženske, imamo le dva moška, eden je pre- bolel raka črevesja, drugi raka grla. Slaba udeležba moških me ne preseneča, saj se težje odprejo in spre- govorijo o svojih zdravstve- nih težavah.« Med usposobljenimi pro- stovoljkami za samopomoč so ženske, ki so prebolele raka, zato znajo poslušati ter se pravilno odzvati. Če pre- sodijo, da je oseba res v hudi psihični stiski, ji priskrbijo še pomoč psihologa. Ključna je preventiva Kot še pravi Marija Trav- ner, njihovo društvo zelo dobro sodeluje s celjsko bolnišnico in celjskim zdravstvenim domom. V bližini omenjenih ustanov nekajkrat na leto postavijo informativne stojnice z ra- znovrstnimi informacijami, med drugim tudi o pomenu samopregledovanja mod. »Pred petimi leti smo v Dru- štvu onkoloških bolnikov Slovenije izvedli odmevno preventivno akcijo, ki smo jo naslovili Pravi moški skr- bi zase. Prostovoljci društva smo obiskovali delovne or- ganizacije in moške spod- bujali k večji skrbi za lastno zdravje.« Po mnenju Marije Trav- ner postajamo kot druž- ba vedno bolj osveščeni o raku. Za to po njenem mnenju v največji meri skr- bijo društva in mediji, zelo pomembno je, da se o tem pogovarjamo tudi v družini. »Pogosto smo ženske tiste, ki svoje partnerje prepriču- jemo, naj obiščejo zdrav- nika, če imajo zdravstvene težave. Pogosto obisk odla- gajo. Zelo pomembno je, da je rak odkrit v zgodnjem obdobju, ker je večja ver- jetnost, da bo zdravljenje učinkovito.« »Pred petimi leti smo v Društvu onkoloških bolnikov Slovenije izvedli odmevno preventivno akcijo, ki smo jo naslovili Pravi moški skrbi zase. Prostovoljci smo obiskovali delovne organizacije in moške spodbujali k večji skrbi za lastno zdravje,« pravi Marija Travner. Sogovornica je v celjski bolnišnici kar 45 let delala z onkološkimi bolniki. Je ti- sta medicinska sestra, ki je leta 1977 prvič bolniku dala kemoterapijo. »Ker sem v letih službovanja pogosto poslušala stiske bolnikov z rakom, sem dojela, da mnogi predvsem potrebuje- jo nekoga, ki jih posluša in jim svetuje, kako premoščati stisko. Zato sem se odločila, da bom del svojega prostega časa posvečala delu v skupi- ni za samopomoč.« V njej se onkološki bolni- ki srečujejo enkrat meseč- no. Brezplačne prostore jim je zagotovila Splošna bolni- šnica Celje. Pogovarjajo se in si izmenjujejo izkušnje ter poslušajo predavanja, ki jih društvo organizira v sodelovanju s centrom za Tadej Bobek, Planina pri Sev- nici: »Kolikor vem, je movember to, da si moški puščajo brke z na- menom opozarjanja na raka na prostati. Če se moški premalo po- govarjamo, je po moje to odvisno od posameznika, ampak mislim, da se mlajši moški več pogovar- jajo o svojih težavah, kot se ali so se starejši.« Nikolai Torkhov, Celje: »Ni- sem še slišal za movember, am- pak mislim, da je moškim precej vseeno za zdravje. Tudi sam na- čeloma skrbim za svoje zdravje, ampak včasih pač ne znese. Mi- slim, da se stanje izboljšuje, da moški postajajo bolj pozorni na svoje zdravje. Kot primer, moj oče je poleti umrl zaradi raka. Ko je bil na operaciji in so mu izrezali ledvico, mu je zdravnik rekel, da bo moral spremeniti svoje navade. Spremenil jih je le za kakšen mesec, potem je nada- ljeval po starem.« Žiga Zaveršnik Tadej Bobek Nikolai Torkhov Zanimalo nas je, ali moški na Celjskem poznajo gibanje movember. In če, kako se odzivajo nanj? Žiga Zaveršnik, Celje: »Ne vem, kaj je movem- ber, zanj še nisem slišal. A mislim, da moški prema- lo damo na svoje zdravje, predvsem psihično, in se premalo pogovarjamo o svojem zdravju, tako fizič- nem kot psihičnem. Čeprav se mlajši pogovarjajo o tem več kot njihovi očetje, a še vedno premalo.« JF, foto: Andraž Purg »Ko gledam nazaj, ugotavljam, da sem živel zelo stresno, predvsem v letih županovanja. Burne in dolgotrajne seje občinskega sveta so mi povzročale stres, ki sem ga potiskal vase. V meni se je kopičil leta in leta. Prepričan sem, da sem zato zbolel.« Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 44, 2. november 2023 GOSPODARSTVO Mestna občina Velenje že nekaj časa vabi vlagatelje v poslovno cono Stara vas, kjer naj bi gospodarske družbe, ki naj bi se razvile na tem območju, zagotavljale delovna mesta tudi za takrat, ko bo treba zapreti premogovnik. Med naložbeniki, ki so napovedali prihod v Velenje ali nove proizvodne prostore že gradijo, so podjetja, ki se ukvarjajo z izdelki za zdravje in s prehranskimi dopolnili, ter nekaj tehnoloških podjetij. Posvet o razvoju turizma in gostinstva Celje – središče turizma v regiji Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje je pri- pravila še en posvet o razvoju turizma in gostinstva. Na prvem, ki je bil marca, so sodelovali predvsem podjetniki in predstavniki večjih družb, ki se ukvar- jajo s to dejavnostjo. Tokrat je na posvet povabila tudi predstavnike mestne občine in nekaterih njenih za- vodov ter ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Rdeča nit pogovora je bilo poleg razvoja turiz- ma v Celju tudi povezovanje turističnih ponudnikov v celotni regiji. JANJA INTIHAR Matija Kovač, župan Mestne občine Celje: »Turistov ne zanimajo občinske meje.« V Velenju dve tovarni za prehranska dopolnila V Celju želijo, da bi mesto postalo središče turistične ponudbe v regiji. »O tem že dolgo govorimo. Celje je sre- dišče regije samo na papirju. Treba je narediti korak na- prej, pripraviti dobro strate- gijo, ki mora imeti podporo tudi v proračunu. Brez de- narja in politične podpore še tako dobra strategija razvoja turizma in gostinstva ne bo zaživela,« je poudaril Peter Pišek, predsednik celjske obrtne zbornice. osnov za povezovanje regije so kolesarske povezave in peš- poti. Župan je še poudaril, da je Celje pri obnavljanju kultur- ne dediščine naredilo že zelo veliko, a ga kljub temu čaka še veliko dela. Med drugim bo treba nadaljevati obnovo Stare grofije ter urediti boljši dostop do Starega gradu, ki je že nekaj časa najbolj obiskana celjska znamenitost. V Celju je tudi veliko priložnosti za razvoj družinskega turizma, pomembna je sejemska dejav- regije premalo povezana turi- stična ponudba. Maja Voglar, direktorica zavoda Celeia, je povedala, da se je v letu 2023 v Celju spremenila struktura turi- stov, saj so se obiskovalcem iz nemško govorečih trgov, Hrvaške in Madžarske pri- družili še gostje iz Francije, Španije, Češke in Poljske. »Ve- lik izziv v prihodnjih letih bo obogatiti ponudbo v mestu, da bodo turisti porabili čim več denarja. Zdaj domači go- sti v povprečju porabijo 104 evre, tuji 187 evrov, turisti, ki so jih v regijo privabile ko- lesarske poti, pa več kot 200 evrov,« je še dejala Maja Vo- glar, ki veliko priložnost za razvoj turizma vidi tudi na športnem področju. Finančna pomoč države Brez finančne pomoči dr- žave regija ne bo mogla ure- sničiti še tako dobro napisane strategije razvoja turizma in gostinstva. Generalna direk- torica direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu Dubravka Kalin je povedala, da je država v zadnjem letu razdelila 142 milijonov evrov za 133 projektov na področju turizma, katerih vrednost je sicer 346 milijonov evrov. Za večjo prepoznavnost gorskih turističnih središč je ministr- stvo zagotovilo 55,4 milijona evrov, za 58 projektov s po- dročja javne turistične infra- strukture pa je namenilo 15,5 milijona evrov. Dejala je, da bo ministrstvo z vlaganjem v nastanitveno turistično infrastrukturo podprlo 58 projektov v skupni vrednosti 58 milijonov evrov. S tem bo slovenski turizem pridobil 1.168 novih visokokakovo- stnih nastanitvenih enot. Za razvoj turizma v turističnih krajih bo v obdobju od leta 2024 do 2025 iz kohezijskih sredstev na voljo še 21,9 mi- lijona evrov. Dubravka Kalin je tudi na- povedala, da ministrstvo pri- pravlja spremembe Zakona o gostinstvu, s katerimi bodo med drugim natančneje opre- deljeni vrste gostinskih lokalov in pogoji njihovega delovanja, natančneje bo določen tudi nji- hov obratovalni čas. V zakonu bo tudi zapisano, da bodo go- stinski lokali svojim gostom obvezni ponuditi pitno vodo iz vodovodnega omrežja. V Celju so spet govorili o tem, kako pospešiti razvoj turizma ter pri tem povezati čim več občin v regiji. (Foto: arhiv OOZ Celje) Na seznamu vlagateljev so žalska družba VonPhar- ma, ki se ukvarja s prodajo prehranskih dopolnil, izde- lanih v Evropi, ErgoPharma iz Celja, ki razvija in izdeluje prehranska dopolnila, Ma- linca, ki se ukvarja s prodajo prehranskih dopolnil in na- ravne kozmetike, tehnološki podjetji Atres in Mega M, Plastika Skaza in Tiki Hvac, ki je napovedal postavitev referenčnega laboratorija za obnovljive vire energije in proizvodnjo toplotnih črpalk. Pred kratkim je velenjska občina, ki si želi prihod zla- sti tistih podjetij, ki ustvarja- jo višjo dodano vrednost in bodo s svojimi programi in projekti prispevala k uspe- šnemu prestrukturiranju regije iz premogovne v teh- nološko razvito in okolju pri- jazno, v poslovni coni Stara vas uredila infrastrukturo še na dodatnih treh hektarjih ze- mljišč. Kupila sta jih podjetji VonPharma in ErgoPharma. Obe sta za svoje naložbe do- bili finančno podporo države iz drugega svežnja ukrepov v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Najvišjo nepovratno spod- budo, ki znaša 5,5 milijona evrov, je država odobrila podjetju VonPharma, ki je napovedalo, da bo v Ve- lenju zgradilo upravne in proizvodne prostore ter lo- gistično središče. Vrednost naložbe je ocenilo na od 30 do 50 milijonov evrov. Pro- izvodna in upravna stavba naj bi bili zgrajeni do konca leta 2023, logistično središče za farmacijo, ki bo največje v vzhodni Sloveniji, naj bi bilo dokončano v letu 2024. V prvem delu naložbe, ko bo v Velenje preselilo tudi svoj sedež, je podjetje napoveda- lo od 150 do 300 delovnih mest, v drugem delu od 500 do 700. Celjskemu podjetju ErgoPharma, ki razvija in izdeluje prehranska dopol- nila, je država za naložbo v Velenju odobrila 2,3 milijona evrov nepovratnega denarja. V podjetju so takrat napove- dali, da bodo do maja 2025 zgradili proizvodno-razvojno središče. V obeh podjetjih o tem, kaj se dogaja z njunima nalož- bama, še ne želijo govoriti. Tadej von Horvath, lastnik družbe VonPharma, je že pred časom povedal, da gre vse po načrtu in da bo vse podrobnosti razkril, ko bo naložba končana. V družbi ErgoPharma na naša vpraša- nja, koliko je vredna njihova naložba, kdaj bo končana in koliko delovnih mest načr- tujejo v Velenju, (še) niso odgovorili. JI Župan Matija Kovač je po- vedal, da mestna občina kon- čuje pripravo nove turistične strategije do leta 2018, ki Celje z njegovo bogato kulturo in zgodovinsko dediščino posta- vlja v središče turistične po- nudbe regije. Ob tem je pou- daril, da se na turizem ne sme gledati lokalno, saj turistov ne zanimajo občinske meje. Že- lijo le kakovostna doživetja na področju kulinarike, go- stoljubja, športa, rekreacije in kulturne dediščine. »Zato smo se pri snovanju skupne turistične ponudbe v savinj- ski regiji že začeli pogovarjati s posameznimi občinami. Z Laščani smo že sklenili par- tnerstvo in verjamem, da se nam bodo pridružili še drugi,« je dejal Kovač. Ena od dobrih nost, ki vsako leto v mesto pri- vabi zelo veliko obiskovalcev. Razdrobljena ponudba zdravilišč Velika priložnost za razvoj skupne turistične ponudbe v regiji so zdravilišča, je po- udarila direktorica Razvojne agencije Savinjske regije Boja- na Stopinšek. V regiji je šest zdraviliških občin s sedmi- mi zdraviliškimi podjetji, ki imajo polovico nastanitvenih zmogljivosti na tem območju. Med gosti, ki so lani obiskali zdravilišča, je bilo 60 odstot- kov tujcev. Občina Podčetrtek je v državi med najbolj prilju- bljenimi in po številu turistov na dvanajstem mestu, je pou- darila Stopinškova in opozo- rila, da je zdaj velika slabost Velenjska občina je v poslovni coni Stara vas uredila še tri hektarje zemljišč. (Foto: arhiv MOV) Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 44, 2. november 2023 GOSPODARSTVO Po uspešnem lanskem poslovanju z rekordnimi pri- hodki in visokim dobičkom v družbi Štore Steel za letos napovedujejo velik upad prodaje in izgubo. Generalni direktor Jani Jurkošek pojasnjuje, da so poglavitni razlo- gi za slabše poslovanje recesija v avtomobilski industriji in visoke cene energentov. Slabši poslovni rezultati ne bodo vplivali na izvajanje največje naložbe v zgodovini podjetja – 24 milijonov evrov vreden center sekundarne metalurgije, ki bo omogočil izdelavo čistejših jekel. JANJA INTIHAR Dragi energenti in upad naročil Štorski jeklarji letos z izgubo Prihodki od prodaje bodo letos v primerjavi z lanskimi, ki so znašali 189 milijonov evrov, nižji za 20 odstotkov oziroma za približno 40 milijonov evrov. Namesto lanskega čistega dobička v višini 10,5 milijona evrov bo jeklarna letos zabeležila izgu- bo. Znašala bo med enim in dvema milijonoma evrov. Ne bodo ustavili največje naložbe Jani Jurkošek tudi za leto 2024 ne napoveduje nič dobre- ga. »Žal ne morem biti prav nič optimističen, saj ne vem, kaj nas čaka. V jeklarski industriji in gospodarstvu nasploh je vsa- ko leto drugačna zgodba. Lani nismo vedeli, kako bo s pomo- čjo države zaradi visokih cen energentov, za prihodnje leto ne vemo, kakšne bodo te cene. Tudi če bodo nižje, kot so bile letos in preteklo leto, bodo teža- ve zaradi recesije v avtomobil- ski industriji. Potreb po jeklih, kakršne proizvaja naša tovarna, je veliko manj kot prejšnja leta,« razmere opisuje Jurkošek in do- daja, da so v zadnjem četrtletju najprej občutno upadla naročila proizvajalcev tovornjakov, nato še proizvajalcev osebnih avto- mobilov. »Tudi nas je dosegla rece- sija. V drugem polletju, še zlasti v zadnjem četrtletju, se je obseg naročil zmanjšal. Zato ob koncu leta v podjetju ne pričakujem nobenega ve- selja, saj bomo poslovno leto zaključili v rdečih številkah,« napoveduje Jani Jurkošek, ki je sicer še sredi leta oce- njeval, da izgube ne bo, bo pa čistega dobička zelo malo. Naročila v avtomobilski in- dustriji, ki ji prodajo največ izdelkov, so bila v prvih petih mesecih stabilna, junija so se občutno znižala. V prvem polletju so imeli takšne rezul- tate, kot so jih pričakovali, v drugem polletju se je zlasti za- radi recesije v Nemčiji začelo ohlajanje trga. Naročila so se zmanjšala za 20 odstotkov. »Za lanskimi prodanimi ko- ličinami jekla zaostajamo za 9 odstotkov,« pravi Jurkošek. Čeprav sicer ta zaostanek ni velik, so na upad prihodkov vplivale cenovne razmere na trgu, ki so povsem drugačne kot lani. »Energijskega do- datka, ki smo ga zaradi višjih stroškov za energijo vključili v svoje cene, ni več. Ob tem so v državah, kjer delujejo naši konkurenčni proizvajal- ci jekel, subvencije podjetjem zaradi podražitev energentov občutno višje kot pri nas. Zato na trgu s svojimi cenami ne moremo biti konkurenčni,« še dodaja. Štorska jeklarna za elektriko in druge energente vsak mesec plača 2,5 milijo- na evrov. Včasih je energija predstavljala 11 odstotkov vseh njenih stroškov, zdaj jih predstavlja kar 20 odstotkov. stroškov energije ter upada prihodkov likvidnostno stanje družbe dobro. Poleg tega so za postavitev centra pri Slovenski izvozni in razvojni banki na- jeli ugodno posojilo, ki bi se z zamikom izvedbe naložbe zagotovo podražilo. Prodaja delnic neuspešna Unior, ki je največji lastnik družbe Štore Steel in je tudi njen zelo pomemben po- slovni partner, je letos svoj 30-odstotni delež v štorskem podjetju začel prodajati. Tako so zahtevale banke, ki so re- programirale njegova posoji- la. Jani Jurkošek ocenjuje, da do prodaje letos zagotovo še ne bo prišlo, saj cenitev štor- skega podjetja še ni kočana. Končan pa je postopek pro- daje 12-odstotnega deleža, ki ga ima podjetje Štore Steel v zreškem podjetju. Družbi sta namreč malo več kot deset let tudi lastniško prepleteni. Pro- daja delnic ni bila uspešna, čeprav je bilo zanimanja za nakup kar nekaj, med more- bitnimi kupci so bila domača in tudi tuja podjetja. »Na koncu smo dobili samo eno ponudbo, cena v njej je bila pod našimi pričakovanji. Ker je kljub več pogajanjem nismo uspeli zvi- šati, smo se odločili, da deleža v Uniorju ne bomo prodali,« pojasnjuje Jurkošek in doda- ja, da zaenkrat o novem krogu prodaje ne razmišljajo. V Uniorju višji prihodki, upad dobička V Uniorju ocenjujejo, da bo celotna skupina, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, letos ustvarila 7,6 milijona evrov več čistih prihodkov od prodaje kot v lanskem letu. (Foto: arhiv Uniorja) V Uniorju ocenjujejo, da bo Skupina Unior, ki jo sesta- vlja več podjetij doma in v tujini, letos imela 6,1 milijona evrov čistega dobička, kar je 4,1 milijona evrov manj kot lani. Čisti prihodki od prodaje naj bi znašali 295,3 mili- jona evrov. Lani je skupina ustvarila 287,6 milijona evrov prihodkov. Kot so še zapisali v objavi na spletnih straneh Ljubljan- ske borze, je ocena pripra- vljena ob predpostavki, da do konca leta ne bo večjih tržnih in valutnih nihanj, nepredvidenih dogodkov ali večjega oblikovanja poprav- kov vrednosti in rezervacij. Prav tako v oceni do konca leta ni predvidena prodaja katere od družb v skupini. Tudi Unior torej napovedu- je, da postopek prodaje delnic, ki jih ima v družbi Štore Steel, še nekaj časa ne bo končan. Za fi nančnega svetovalca pri pro- daji je najel NLB, ali se je že oblikoval širši konzorcij pro- dajalcev in ali sta v njem tudi družbi Kovintrade in Dinos, ki imata vsaka po 15 odstot- kov delnic štorske jeklarne, za zdaj javno še ni znano. Iščejo kupca tudi za dvorec na Gomilskem Družba Štore Steel že nekaj časa išče kupca tudi za dvo- rec Štrovsenek na Gomilskem v občini Braslovče. Zgodba, kako je dvorec iz 16. stoletja pristal v rokah štorskih jeklar- jev, je precej zapletena in sega več kot desetletje nazaj, pove- zana je s posli med Banko Ce- lje, propadlo družbo Biva hiše in Uniorjem, ki je bil dlje časa njen večinski lastnik. V Štorah so pričakovali, da bo dvorec kupilo škotsko podjetje BSW Timber, ki je leta 2018 napovedalo, da bo na Gomilskem na območju nekdanjega lesnopredeloval- nega centra postavilo največjo žago v Sloveniji. »Škoti so se zanimali za nakup dvorca, ki stoji v neposredni soseščini tega predelovalnega centra, a so potem vsi njihovi načrti o gradnji žage padli v vodo in s prodajo ni bilo nič,« pravi Jurkošek. Družba Štore Steel zdaj išče novega kupca. Cena za dvorec, ki ima 1.412 kva- dratnih metrov notranjih po- vršin, zgradbo pa obdaja tudi 1,6 hektarja veliko zemljišče z dvoriščem, s parkom, z ribnikom in gozdom, je 790 tisoč evrov. Ker je zapuščen, saj že štirinajst let sameva, bi po nekaterih ocenah njegova obnova stala približno tri mi- lijone evrov. Foto: arhiv NT/SHERPA Jani Jurkošek tudi za leto 2024 ne napoveduje nič dobrega. »Žal ne morem biti prav nič optimističen, saj ne vem, kaj nas čaka,« pravi. Družba Štore Steel že nekaj časa išče kupca za dvorec Štrovsenek na Gomilskem. Cena za spomeniško zaščiteno stavbo iz 16. stoletja je 790 tisoč evrov. Cena za obnovo bo nekajkrat višja, saj dvorec sameva že 14 let. Zaradi slabšega poslovanja v štorski jeklarni ne bodo upo- časnili izvajanja svoje doslej največje naložbe. Gre za 24 milijonov evrov vreden center sekundarne metalurgije, ki jim bo omogočil izdelavo čistejših, visoko trdnih jekel ter nerjav- nih in nekaterih orodnih jekel. Naložba naj bi bila v celoti kon- čana sredi prihodnjega leta. Jani Jurkošek poudarja, da je kljub težavam zaradi visokih Unior prodaja tudi svojo turistično družbo Unitur, ki upravlja Terme Zreče in re- kreacijsko središče na Rogli, in 100-odstotni delež v srbski orodjarni Unior Components, ki jo je kupil leta 2005 od Za- stave. Prodajna postopka sta se že začela in bosta predvido- ma končana v drugi polovici leta 2024. Unior želi s kupni- nami, ki jih bo dobil pri proda- ji delnic družbe Štore Steel ter Uniturja in srbske orodjarne, zmanjšati svojo zadolženost in povečati sposobnost fi nan- ciranja razvojnih projektov. JI Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 44, 2. november 2023 GOSPODARSTVO Mestna občina Velenje že nekaj časa vabi vlagatelje v poslovno cono Stara vas, kjer naj bi gospodarske družbe, ki naj bi se razvile na tem območju, zagotavljale delovna mesta tudi za takrat, ko bo treba zapreti premogovnik. Med naložbeniki, ki so napovedali prihod v Velenje ali nove proizvodne prostore že gradijo, so podjetja, ki se ukvarjajo z izdelki za zdravje in s prehranskimi dopolnili, ter nekaj tehnoloških podjetij. Posvet o razvoju turizma in gostinstva Celje – središče turizma v regiji Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje je pri- pravila še en posvet o razvoju turizma in gostinstva. Na prvem, ki je bil marca, so sodelovali predvsem podjetniki in predstavniki večjih družb, ki se ukvar- jajo s to dejavnostjo. Tokrat je na posvet povabila tudi predstavnike mestne občine in nekaterih njenih za- vodov ter ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Rdeča nit pogovora je bilo poleg razvoja turiz- ma v Celju tudi povezovanje turističnih ponudnikov v celotni regiji. JANJA INTIHAR Matija Kovač, župan Mestne občine Celje: »Turistov ne zanimajo občinske meje.« V Velenju dve tovarni za prehranska dopolnila V Celju želijo, da bi mesto postalo središče turistične ponudbe v regiji. »O tem že dolgo govorimo. Celje je sre- dišče regije samo na papirju. Treba je narediti korak na- prej, pripraviti dobro strate- gijo, ki mora imeti podporo tudi v proračunu. Brez de- narja in politične podpore še tako dobra strategija razvoja turizma in gostinstva ne bo zaživela,« je poudaril Peter Pišek, predsednik celjske obrtne zbornice. osnov za povezovanje regije so kolesarske povezave in peš- poti. Župan je še poudaril, da je Celje pri obnavljanju kultur- ne dediščine naredilo že zelo veliko, a ga kljub temu čaka še veliko dela. Med drugim bo treba nadaljevati obnovo Stare grofije ter urediti boljši dostop do Starega gradu, ki je že nekaj časa najbolj obiskana celjska znamenitost. V Celju je tudi veliko priložnosti za razvoj družinskega turizma, pomembna je sejemska dejav- regije premalo povezana turi- stična ponudba. Maja Voglar, direktorica zavoda Celeia, je povedala, da se je v letu 2023 v Celju spremenila struktura turi- stov, saj so se obiskovalcem iz nemško govorečih trgov, Hrvaške in Madžarske pri- družili še gostje iz Francije, Španije, Češke in Poljske. »Ve- lik izziv v prihodnjih letih bo obogatiti ponudbo v mestu, da bodo turisti porabili čim več denarja. Zdaj domači go- sti v povprečju porabijo 104 evre, tuji 187 evrov, turisti, ki so jih v regijo privabile ko- lesarske poti, pa več kot 200 evrov,« je še dejala Maja Vo- glar, ki veliko priložnost za razvoj turizma vidi tudi na športnem področju. Finančna pomoč države Brez finančne pomoči dr- žave regija ne bo mogla ure- sničiti še tako dobro napisane strategije razvoja turizma in gostinstva. Generalna direk- torica direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu Dubravka Kalin je povedala, da je država v zadnjem letu razdelila 142 milijonov evrov za 133 projektov na področju turizma, katerih vrednost je sicer 346 milijonov evrov. Za večjo prepoznavnost gorskih turističnih središč je ministr- stvo zagotovilo 55,4 milijona evrov, za 58 projektov s po- dročja javne turistične infra- strukture pa je namenilo 15,5 milijona evrov. Dejala je, da bo ministrstvo z vlaganjem v nastanitveno turistično infrastrukturo podprlo 58 projektov v skupni vrednosti 58 milijonov evrov. S tem bo slovenski turizem pridobil 1.168 novih visokokakovo- stnih nastanitvenih enot. Za razvoj turizma v turističnih krajih bo v obdobju od leta 2024 do 2025 iz kohezijskih sredstev na voljo še 21,9 mi- lijona evrov. Dubravka Kalin je tudi na- povedala, da ministrstvo pri- pravlja spremembe Zakona o gostinstvu, s katerimi bodo med drugim natančneje opre- deljeni vrste gostinskih lokalov in pogoji njihovega delovanja, natančneje bo določen tudi nji- hov obratovalni čas. V zakonu bo tudi zapisano, da bodo go- stinski lokali svojim gostom obvezni ponuditi pitno vodo iz vodovodnega omrežja. V Celju so spet govorili o tem, kako pospešiti razvoj turizma ter pri tem povezati čim več občin v regiji. (Foto: arhiv OOZ Celje) Na seznamu vlagateljev so žalska družba VonPhar- ma, ki se ukvarja s prodajo prehranskih dopolnil, izde- lanih v Evropi, ErgoPharma iz Celja, ki razvija in izdeluje prehranska dopolnila, Ma- linca, ki se ukvarja s prodajo prehranskih dopolnil in na- ravne kozmetike, tehnološki podjetji Atres in Mega M, Plastika Skaza in Tiki Hvac, ki je napovedal postavitev referenčnega laboratorija za obnovljive vire energije in proizvodnjo toplotnih črpalk. Pred kratkim je velenjska občina, ki si želi prihod zla- sti tistih podjetij, ki ustvarja- jo višjo dodano vrednost in bodo s svojimi programi in projekti prispevala k uspe- šnemu prestrukturiranju regije iz premogovne v teh- nološko razvito in okolju pri- jazno, v poslovni coni Stara vas uredila infrastrukturo še na dodatnih treh hektarjih ze- mljišč. Kupila sta jih podjetji VonPharma in ErgoPharma. Obe sta za svoje naložbe do- bili finančno podporo države iz drugega svežnja ukrepov v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Najvišjo nepovratno spod- budo, ki znaša 5,5 milijona evrov, je država odobrila podjetju VonPharma, ki je napovedalo, da bo v Ve- lenju zgradilo upravne in proizvodne prostore ter lo- gistično središče. Vrednost naložbe je ocenilo na od 30 do 50 milijonov evrov. Pro- izvodna in upravna stavba naj bi bili zgrajeni do konca leta 2023, logistično središče za farmacijo, ki bo največje v vzhodni Sloveniji, naj bi bilo dokončano v letu 2024. V prvem delu naložbe, ko bo v Velenje preselilo tudi svoj sedež, je podjetje napoveda- lo od 150 do 300 delovnih mest, v drugem delu od 500 do 700. Celjskemu podjetju ErgoPharma, ki razvija in izdeluje prehranska dopol- nila, je država za naložbo v Velenju odobrila 2,3 milijona evrov nepovratnega denarja. V podjetju so takrat napove- dali, da bodo do maja 2025 zgradili proizvodno-razvojno središče. V obeh podjetjih o tem, kaj se dogaja z njunima nalož- bama, še ne želijo govoriti. Tadej von Horvath, lastnik družbe VonPharma, je že pred časom povedal, da gre vse po načrtu in da bo vse podrobnosti razkril, ko bo naložba končana. V družbi ErgoPharma na naša vpraša- nja, koliko je vredna njihova naložba, kdaj bo končana in koliko delovnih mest načr- tujejo v Velenju, (še) niso odgovorili. JI Župan Matija Kovač je po- vedal, da mestna občina kon- čuje pripravo nove turistične strategije do leta 2018, ki Celje z njegovo bogato kulturo in zgodovinsko dediščino posta- vlja v središče turistične po- nudbe regije. Ob tem je pou- daril, da se na turizem ne sme gledati lokalno, saj turistov ne zanimajo občinske meje. Že- lijo le kakovostna doživetja na področju kulinarike, go- stoljubja, športa, rekreacije in kulturne dediščine. »Zato smo se pri snovanju skupne turistične ponudbe v savinj- ski regiji že začeli pogovarjati s posameznimi občinami. Z Laščani smo že sklenili par- tnerstvo in verjamem, da se nam bodo pridružili še drugi,« je dejal Kovač. Ena od dobrih nost, ki vsako leto v mesto pri- vabi zelo veliko obiskovalcev. Razdrobljena ponudba zdravilišč Velika priložnost za razvoj skupne turistične ponudbe v regiji so zdravilišča, je po- udarila direktorica Razvojne agencije Savinjske regije Boja- na Stopinšek. V regiji je šest zdraviliških občin s sedmi- mi zdraviliškimi podjetji, ki imajo polovico nastanitvenih zmogljivosti na tem območju. Med gosti, ki so lani obiskali zdravilišča, je bilo 60 odstot- kov tujcev. Občina Podčetrtek je v državi med najbolj prilju- bljenimi in po številu turistov na dvanajstem mestu, je pou- darila Stopinškova in opozo- rila, da je zdaj velika slabost Velenjska občina je v poslovni coni Stara vas uredila še tri hektarje zemljišč. (Foto: arhiv MOV) Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 44, 2. november 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Savinja je avgusta zalila tudi mestni park v Celju in potem ko je voda odtekla, so na površini ostali nanosi blata ter celo fekalij. Mestna občina je takrat park zaprla in ga odprla šele sredi septembra, prenova pa naj bi trajala še kar nekaj časa, da bo park dobil nekdanji videz. Bralec je zasledil podatek, da naj bi bilo blato v parku onesnaženo s težkimi kovinami in da bi to morali vedeti tisti, ki vodijo otroke vanj, ter tudi vsi drugi. Sprašuje, zakaj tega opozorila ni nikjer v parku in kako namerava občina ukrepati. TATJANA CVIRN CELJE – Kako zmanjšati vedno večje količine odpadkov, je vprašanje, s katerim se bo treba resneje spoprijeti, če želimo spremembe v okolju. Ena od osnovnih težav je, da skoraj ni mogoče kupiti izdelka, ki ne bi imel različne vrste embalaže. A pomembno je tudi zavedanje o možnostih drugačnega ravnanja, o čemer so razmišljali dijaki Srednje šole za go- stinstvo in turizem Celje, ki so sodelovali v mednarodnem projektu Zero Waste Catering Lab Project. Kako kuhati s čim manj odpadki? Ob zaključku so dijaki z mentorji predstavili rezulta- te svojega nekajletnega dela. »Vidimo posledice našega neodgovornega ravnanja z naravo in slabo se nam bo pisalo, če ne bomo prispe- vali vsak po svojih močeh. V gostinstvu lahko vplivamo na količine odpadkov in s tem na prihranke pri pripravi hrane. To pomeni, da pri vseh sto- pnjah priprave upoštevamo, da je teh odpadkov čim manj. Pomembno je tudi, kako zna- mo porabiti ostanke pripra- vljene hrane, o čemer je treba razmišljati že pri receptih,« je povedal ravnatelj šole Iztok Leskovar. Zanimivo za gostince Mladi in njihovi mentorji so se veliko naučili ob izmenjavi izkušenj s partnerji. Napisali so recepte za različne jedi, pripravljene tako, da je čim manj odpadkov, in posne- li dvanajst videoposnetkov priprave teh jedi. Ob njih se lahko drugi dijaki in tudi za- posleni učijo, kako pripravlja- ti hrano s čim manj odpadki in celo brez njih. Ustvarili so platformo, kjer združujejo lokalne pridelovalce, resta- vracije in osveščene stranke, ki želijo spremembo. Pripra- vili so še e-knjigo receptov in e-knjigo o načelih »zero wa- ste«, ki je kot strokovno gra- divo na voljo uporabnikom v večjih kuhinjah in učiteljem strokovnih predmetov. »Odpadki stanejo, zato je projekt zelo zanimiv tudi za gostince. Ko morajo kupi- ti hrano, je to strošek, prav tako stane toplotna obdelava sestavin in če nazadnje del hrane zavržejo, je treba pla- čati še za odpadke. Podjetja zato vedno več pozornosti namenjajo tej temi. Podjetje Jezeršek na primer uporablja posebno tehtnico, ki pokaže, kolikšen del sestavin bo kon- čal med odpadki in kakšen strošek bo to,« pravi Lesko- var. Spoznavanje tujih izkušenj Mladi so bili navdušeni nad sodelovanjem v tem projek- tu, saj so se veliko naučili in spoznali vrstnike iz drugih držav. Mia Hafner, dijakinja 1. letnika programa kuhar, je povedala, da je bila vesela, da je že kot prvošolka dobila pri- ložnost, da je lahko sodelova- la. Všeč sta ji bila zlasti obisk v zagrebški partnerski šoli in snemanje priprave jedi. »Na- učila sem se veliko uporabnih stvari, tudi to, kako se da ko- ristno porabiti ostanke hra- ne, na primer olupke rdeče čebule je mogoče porabiti za barvanje ali čiščenje juhe.« Tudi Jakob Mihevc, ki obi- skuje 3. letnik programa ga- stronomsko-turistični tehnik, je bil vesel novih znanj in sre- čanj s tujimi dijaki. »Med dru- gim smo se učili tudi to, kako sodelovati z ljudmi v tujini, saj smo obiskali gostinsko šolo v Belgiji, kjer smo videli njihov način dela.« Koordinatorica projekta Nina Cesarec iz zagrebškega centra Slave Raškaj je bila ob koncu zadovoljna, da so šole skupaj razvile različna orodja za pomoč kuharjem pri ku- hanju s čim manj odpadki. »Mogoče je kuhati tako, a se je tega treba naučiti.« TC Občane skrbijo ostanki blata v parku O zaprtju parka in delih v njem je občina vse od poplav obveščala na spletni strani in tudi na svojih družbenih omrežjih. Glede onesnaženja s težkimi kovinami je na osnovi meritev Arsa ocenila, da ni ra- zloga za posebna opozorila, saj je bila bolj onesnažena prvotna zemljina kot poplavni nanos. Onesnažena že prvotna tla Po poplavah je Agencija RS za okolje (Arso) avgusta izve- dla vzorčenje na 21 mestih v različnih porečjih, med drugim tudi v porečju Savinje. Na vsa- kem vzorčnem mestu sta bila kovine, ki so v tleh, na kakr- šenkoli način vstopijo v telo: z zaužitjem, vdihavanjem ali skozi kožo. T veganje za zdrav- je je večje, čim večji in dolgo- trajnejši je tovrsten vnos,« po- jasnjujejo v NIJZ. Kot je znano, je kadmij glav- ni onesnaževalec v celjskih tleh. Z zaužitjem rastlin, ki so bile pridelane na takšnih tleh, lahko pride do vnosa te težke kovine v telo, kar je mogoče tudi z umazanimi rokami po delu na takšni površini, če si jih ne umijemo. Majhni otro- ci lahko med igro kdaj dajo v usta tudi nekaj prsti, zato je bolje, da se na takšnih tleh ne igrajo in da si po igri teme- ljito umijejo roke. Sicer pa je otroško igrišče v parku, ki je bilo prav tako poplavljeno, še vedno zaprto. šanja v mestni občini in doda- jajo, da je stanje tal na obmo- čju Celja posledica industrijske preteklosti. »Mestni park je namenjen sprehajanju, njegove povr- šine so zatravljene, zato je tveganje za izpostavljenost težkim kovinam manjše. Vsekakor si želimo in priza- devamo, da bi Vlada RS čim prej sprejela odlok o sanaciji Celjske kotline.« Manj tveganja na zatravljenih površinah Da je v parkih z zatravljenimi površinami tveganje manjše, saj je manjša možnost izposta- vljenosti onesnaženi prsti kot na nezatravljenih tleh, menijo v Nacionalnem inštitutu za jav- no zdravje (NIJZ). Na osnovi rezultatov vzorčenja Arsa v NIJZ menijo, da poplave v Ce- lju niso povzročile dodatnega onesnaženja tal. »Prisotnost težkih kovin v tleh predstavlja nevarnost, a ta sama po sebi še ne pred- stavlja tveganja za zdravje. To tveganje se pojavi šele, če težke Dijaka Mia Hafner in Jakob Mihevc sta imela priložnost sodelovati v projektu, v katerem sta pridobila veliko novih znanj. (Foto: Andraž Purg) Kako med kuhanjem ustvariti čim manj od- padkov, so dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje spoznavali v projektu Zero Waste Catering Lab Project. (Foto: arhiv šole) Iz modre v zeleno CELJE – Levški viseči most, ki je bil zaradi prenove zaprt od 10. oktobra, je spet prehoden. Delavci podjetja Zelenice so v celoti obnovili leseno pohodno površino, ki je bila zaradi zadnje poplave še posebej načeta. Popravili so tudi kovinsko konstrukcijo, kjer je bilo tre- ba, in jo zaščitili pred vplivi vremena. Enako so poskrbeli za ograjo mostu in jo prebarvali. Sledilo bo še barvanje jeklenic in spodnjega dela kovinske konstrukcije. Za ta dela bodo delavci Zelenic potrebovali posebno dvigalo, ki ga je mogoče postaviti v reko, a le v primeru izjemno nizkega vodostaja. Torej bodo morali nanj počakati še nekaj časa. Dela so bila vredna malo manj kot 25 tisoč evrov. Izbiro barve so Zelenice prepustile občankam in občanom, ki so na družbenem omrežju izbirali med modro, kakršna je bila doslej, sivo in zeleno. Obveljala je slednja, ki jo je izbrala večina od skoraj 1.300 sodelujočih, in to kljub pomislekom posameznikov, da bi o tem bilo bolje vpra- šati kakšnega krajinskega arhitekta. TC Levška brv, prej v modri, zdaj v zeleni barvi, je spet prehodna. (Foto: arhiv MOC) Ko je voda v parku odtekla, so ostali nanosi, ki so ponekod še vidni. (Foto: arhiv MOC, TC) CELJE – Po poplavi še večja onesnaženost tal? Urban Pirkmajer, ki je opozoril na to, da je v parku še vedno veliko blata, pravi, da pričakuje, da bo občina jasno označila, katero početje zato ni priporočljivo in o razmerah obvestila vrtce ter športne klube, kjer imajo otroci treninge v parku. »Ljudje se bodo tako lahko odločili, kaj je najbolje za njih in njihove otroke.« in mineralnih olj. Rezultate je Arso objavil sredi septembra. Analiza je pokazala, da na- plavine niso problematične, ampak da so onesnažena pr- votna tla. Vsebnost kadmija je z 1,8 mg na kg suhe snovi presegla mejno vrednost enega mg, vsebnost cinka je dosegla opozorilno vrednost, ki znaša 300 mg na kg suhe snovi. »Rezultati teh vzorčenj so bili objavljeni na spletni strani Arsa, podatke so povzemali tudi različni mediji. Strinja- mo se, da bi lahko tudi mi kot občina rezultate objavili, a pojasnjujemo, da se stanje prvotnih tal v mestnem parku zaradi neurja ni poslabšalo,« odgovarjajo na občanova vpra- odvzeta dva vzorca: vzorec sedimenta oz. mulja in vzo- rec prvotnih tal. Na območju Mestne občine Celje sta bila vzorca odvzeta na območju mestnega parka. Opravljene so bile analize vsebnosti kovin Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 44, 2. november 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Savinja je avgusta zalila tudi mestni park v Celju in potem ko je voda odtekla, so na površini ostali nanosi blata ter celo fekalij. Mestna občina je takrat park zaprla in ga odprla šele sredi septembra, prenova pa naj bi trajala še kar nekaj časa, da bo park dobil nekdanji videz. Bralec je zasledil podatek, da naj bi bilo blato v parku onesnaženo s težkimi kovinami in da bi to morali vedeti tisti, ki vodijo otroke vanj, ter tudi vsi drugi. Sprašuje, zakaj tega opozorila ni nikjer v parku in kako namerava občina ukrepati. TATJANA CVIRN CELJE – Kako zmanjšati vedno večje količine odpadkov, je vprašanje, s katerim se bo treba resneje spoprijeti, če želimo spremembe v okolju. Ena od osnovnih težav je, da skoraj ni mogoče kupiti izdelka, ki ne bi imel različne vrste embalaže. A pomembno je tudi zavedanje o možnostih drugačnega ravnanja, o čemer so razmišljali dijaki Srednje šole za go- stinstvo in turizem Celje, ki so sodelovali v mednarodnem projektu Zero Waste Catering Lab Project. Kako kuhati s čim manj odpadki? Ob zaključku so dijaki z mentorji predstavili rezulta- te svojega nekajletnega dela. »Vidimo posledice našega neodgovornega ravnanja z naravo in slabo se nam bo pisalo, če ne bomo prispe- vali vsak po svojih močeh. V gostinstvu lahko vplivamo na količine odpadkov in s tem na prihranke pri pripravi hrane. To pomeni, da pri vseh sto- pnjah priprave upoštevamo, da je teh odpadkov čim manj. Pomembno je tudi, kako zna- mo porabiti ostanke pripra- vljene hrane, o čemer je treba razmišljati že pri receptih,« je povedal ravnatelj šole Iztok Leskovar. Zanimivo za gostince Mladi in njihovi mentorji so se veliko naučili ob izmenjavi izkušenj s partnerji. Napisali so recepte za različne jedi, pripravljene tako, da je čim manj odpadkov, in posne- li dvanajst videoposnetkov priprave teh jedi. Ob njih se lahko drugi dijaki in tudi za- posleni učijo, kako pripravlja- ti hrano s čim manj odpadki in celo brez njih. Ustvarili so platformo, kjer združujejo lokalne pridelovalce, resta- vracije in osveščene stranke, ki želijo spremembo. Pripra- vili so še e-knjigo receptov in e-knjigo o načelih »zero wa- ste«, ki je kot strokovno gra- divo na voljo uporabnikom v večjih kuhinjah in učiteljem strokovnih predmetov. »Odpadki stanejo, zato je projekt zelo zanimiv tudi za gostince. Ko morajo kupi- ti hrano, je to strošek, prav tako stane toplotna obdelava sestavin in če nazadnje del hrane zavržejo, je treba pla- čati še za odpadke. Podjetja zato vedno več pozornosti namenjajo tej temi. Podjetje Jezeršek na primer uporablja posebno tehtnico, ki pokaže, kolikšen del sestavin bo kon- čal med odpadki in kakšen strošek bo to,« pravi Lesko- var. Spoznavanje tujih izkušenj Mladi so bili navdušeni nad sodelovanjem v tem projek- tu, saj so se veliko naučili in spoznali vrstnike iz drugih držav. Mia Hafner, dijakinja 1. letnika programa kuhar, je povedala, da je bila vesela, da je že kot prvošolka dobila pri- ložnost, da je lahko sodelova- la. Všeč sta ji bila zlasti obisk v zagrebški partnerski šoli in snemanje priprave jedi. »Na- učila sem se veliko uporabnih stvari, tudi to, kako se da ko- ristno porabiti ostanke hra- ne, na primer olupke rdeče čebule je mogoče porabiti za barvanje ali čiščenje juhe.« Tudi Jakob Mihevc, ki obi- skuje 3. letnik programa ga- stronomsko-turistični tehnik, je bil vesel novih znanj in sre- čanj s tujimi dijaki. »Med dru- gim smo se učili tudi to, kako sodelovati z ljudmi v tujini, saj smo obiskali gostinsko šolo v Belgiji, kjer smo videli njihov način dela.« Koordinatorica projekta Nina Cesarec iz zagrebškega centra Slave Raškaj je bila ob koncu zadovoljna, da so šole skupaj razvile različna orodja za pomoč kuharjem pri ku- hanju s čim manj odpadki. »Mogoče je kuhati tako, a se je tega treba naučiti.« TC Občane skrbijo ostanki blata v parku O zaprtju parka in delih v njem je občina vse od poplav obveščala na spletni strani in tudi na svojih družbenih omrežjih. Glede onesnaženja s težkimi kovinami je na osnovi meritev Arsa ocenila, da ni ra- zloga za posebna opozorila, saj je bila bolj onesnažena prvotna zemljina kot poplavni nanos. Onesnažena že prvotna tla Po poplavah je Agencija RS za okolje (Arso) avgusta izve- dla vzorčenje na 21 mestih v različnih porečjih, med drugim tudi v porečju Savinje. Na vsa- kem vzorčnem mestu sta bila kovine, ki so v tleh, na kakr- šenkoli način vstopijo v telo: z zaužitjem, vdihavanjem ali skozi kožo. Tveganje za zdrav- je je večje, čim večji in dolgo- trajnejši je tovrsten vnos,« po- jasnjujejo v NIJZ. Kot je znano, je kadmij glav- ni onesnaževalec v celjskih tleh. Z zaužitjem rastlin, ki so bile pridelane na takšnih tleh, lahko pride do vnosa te težke kovine v telo, kar je mogoče tudi z umazanimi rokami po delu na takšni površini, če si jih ne umijemo. Majhni otro- ci lahko med igro kdaj dajo v usta tudi nekaj prsti, zato je bolje, da se na takšnih tleh ne igrajo in da si po igri teme- ljito umijejo roke. Sicer pa je otroško igrišče v parku, ki je bilo prav tako poplavljeno, še vedno zaprto. šanja v mestni občini in doda- jajo, da je stanje tal na obmo- čju Celja posledica industrijske preteklosti. »Mestni park je namenjen sprehajanju, njegove povr- šine so zatravljene, zato je tveganje za izpostavljenost težkim kovinam manjše. Vsekakor si želimo in priza- devamo, da bi Vlada RS čim prej sprejela odlok o sanaciji Celjske kotline.« Manj tveganja na zatravljenih površinah Da je v parkih z zatravljenimi površinami tveganje manjše, saj je manjša možnost izposta- vljenosti onesnaženi prsti kot na nezatravljenih tleh, menijo v Nacionalnem inštitutu za jav- no zdravje (NIJZ). Na osnovi rezultatov vzorčenja Arsa v NIJZ menijo, da poplave v Ce- lju niso povzročile dodatnega onesnaženja tal. »Prisotnost težkih kovin v tleh predstavlja nevarnost, a ta sama po sebi še ne pred- stavlja tveganja za zdravje. To tveganje se pojavi šele, če težke Dijaka Mia Hafner in Jakob Mihevc sta imela priložnost sodelovati v projektu, v katerem sta pridobila veliko novih znanj. (Foto: Andraž Purg) Kako med kuhanjem ustvariti čim manj od- padkov, so dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje spoznavali v projektu Zero Waste Catering Lab Project. (Foto: arhiv šole) Iz modre v zeleno CELJE – Levški viseči most, ki je bil zaradi prenove zaprt od 10. oktobra, je spet prehoden. Delavci podjetja Zelenice so v celoti obnovili leseno pohodno površino, ki je bila zaradi zadnje poplave še posebej načeta. Popravili so tudi kovinsko konstrukcijo, kjer je bilo tre- ba, in jo zaščitili pred vplivi vremena. Enako so poskrbeli za ograjo mostu in jo prebarvali. Sledilo bo še barvanje jeklenic in spodnjega dela kovinske konstrukcije. Za ta dela bodo delavci Zelenic potrebovali posebno dvigalo, ki ga je mogoče postaviti v reko, a le v primeru izjemno nizkega vodostaja. Torej bodo morali nanj počakati še nekaj časa. Dela so bila vredna malo manj kot 25 tisoč evrov. Izbiro barve so Zelenice prepustile občankam in občanom, ki so na družbenem omrežju izbirali med modro, kakršna je bila doslej, sivo in zeleno. Obveljala je slednja, ki jo je izbrala večina od skoraj 1.300 sodelujočih, in to kljub pomislekom posameznikov, da bi o tem bilo bolje vpra- šati kakšnega krajinskega arhitekta. TC Levška brv, prej v modri, zdaj v zeleni barvi, je spet prehodna. (Foto: arhiv MOC) Ko je voda v parku odtekla, so ostali nanosi, ki so ponekod še vidni. (Foto: arhiv MOC, TC) CELJE – Po poplavi še večja onesnaženost tal? Urban Pirkmajer, ki je opozoril na to, da je v parku še vedno veliko blata, pravi, da pričakuje, da bo občina jasno označila, katero početje zato ni priporočljivo in o razmerah obvestila vrtce ter športne klube, kjer imajo otroci treninge v parku. »Ljudje se bodo tako lahko odločili, kaj je najbolje za njih in njihove otroke.« in mineralnih olj. Rezultate je Arso objavil sredi septembra. Analiza je pokazala, da na- plavine niso problematične, ampak da so onesnažena pr- votna tla. Vsebnost kadmija je z 1,8 mg na kg suhe snovi presegla mejno vrednost enega mg, vsebnost cinka je dosegla opozorilno vrednost, ki znaša 300 mg na kg suhe snovi. »Rezultati teh vzorčenj so bili objavljeni na spletni strani Arsa, podatke so povzemali tudi različni mediji. Strinja- mo se, da bi lahko tudi mi kot občina rezultate objavili, a pojasnjujemo, da se stanje prvotnih tal v mestnem parku zaradi neurja ni poslabšalo,« odgovarjajo na občanova vpra- odvzeta dva vzorca: vzorec sedimenta oz. mulja in vzo- rec prvotnih tal. Na območju Mestne občine Celje sta bila vzorca odvzeta na območju mestnega parka. Opravljene so bile analize vsebnosti kovin Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 44, 2. november 2023 IZ NAŠIH KRAJEV V Laškem že od začetka septembra deluje center za krepitev zdravja, minuli teden je tudi uradno odprl svoja vrata. Center, ki pomeni nadgradnjo zdravstve- novzgojnega centra in deluje v okviru Zdravstvenega doma Laško, nudi razširjeno dejavnost na področju preventive, več individualnih obravnav posamezni- kov ter več delavnic. Prinesel je tudi štiri nove zapo- slitve. Kot je ob odprtju prostorov centra za krepitev zdravja poudaril župan Marko Šantej, pridobitev pomeni velik doprinos za vse občanke in občane La- škega. BOJANA AVGUŠTINČIČ Poplave so jo zagodle tudi dokončanju dvorane RIMSKE TOPLICE – Gradnja športne dvorane pri OŠ Antona Aškerca se je po- šteno zavlekla. Po načrtu bi morala biti celotna naložba končana že pred koncem minulega šolskega leta. Nato so v Občini Laško načrtovali, da bodo šolarji v nove prostore lahko vstopili 1. septembra, a so avgustovski nalivi spremenili tudi te načrte. Voda je namreč vdrla v dvorano in za ne- kaj časa zaustavila dela. Ključno, kar ovira nadaljevanje gradnje, je izsuševanje estri- ha in sten, kajti dokler tla ne bodo povsem suha, izvajalci tudi ne bodo mogli položiti parketa, pojasnjuje župan Občine Laško Marko Šantej, ki upa, da bo vreme v pri- hodnjih tednih služilo za dokončanje del do konca letošnjega leta in da bodo šolarji vendarle dobili zasluženo telovadnico ter urejena zunanja igrišča za rokomet, košar- ko, tenis, odbojko oziroma igro med dvema ognjema, tekaško stezo in stezo za skok v daljino. Vrednost celotne naložbe je oce- njena na 3,2 milijona evrov, sofInancerska sredstva je občina že počrpala lani. BA Barbarin rov bo postal muzej LAŠKO – Barbarin rov v Hudi Jami, opuščeni del nekdanjega rudnika rjavega premoga, kjer je bilo marca 2009 odkrito množično grobišče žrtev povojnih pobojev po drugi svetovni vojni, namerava Občina Laško v sodelovanju z obrambnim ministr- stvom urediti v muzej. Grobišče je Vlada RS v minulem letu razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Do ureditve muzeja bo po besedah župana Občine Laško Marka Šanteja treba narediti še kar nekaj korakov. Najprej bo treba urediti varen vstop v muzejski rov ter poskrbeti za ustrezno prezračevanje in razsvetljavo, ki mora biti primerna za zahtevne pogoje pod zemljo, kjer je visoka vlaga. »Od ministrstva za obram- bo smo že prejeli pogodbo o sofi nanciranju. V občini smo projekte pripravili, izbran je tudi že izvajalec in že za letos načrtujemo začetek del. Najprej bo treba urediti prezračevanje, nato elektrifi kacijo. To sta osnovna pogoja za varen obisk rova. Nato bomo razmišljali o vsebini, ki bo na ogled,« pojasnjuje Marko Šantej. V muzeju bo ob pietetnem delu predstavljena tudi rudarska dediščina. V opuščenem delu nekdanjega rudnika v Hudi Jami, ki je deloval med letoma 1902 in 1942, je bilo maja in junija 1945 ubitih najmanj 1410 žrtev, večinoma pripadnikov vojaških sil Neodvisne države Hrvaške, do- mobrancev in civilistov. Več kot 350 metrov dolg rov, vklesan v kamnit masiv hriba, se po 300 metrih odcepi v desni krak, ki vodi v prostor nekdanje strojnice Barbara, in nada- ljuje v rov tako imenovane kostnice, kjer so bili ob raziskavah začasno hranjeni posmrtni ostanki žrtev. Po 320 metrih se osrednji vho- dni rov odcepi v 400 metrov dolg levi krak, kjer so na polovici usmrtili žrtve in jih z več lesenimi in betonskimi pregradami zazidali. Kljub odstranitvi pregrad v času odkrivanja in raziskovanja ostankov žrtev so ostaline pre- grad še vidne, prav tako strukturne sestavine nekdanjega rudnika razen tehnične opreme, ki je bila že pred časom odstranjena. Vhod v rov je bil v leta 2021 urejen v stanje iz leta 1920. Posmrtni ostanki žrtev so od oktobra 2017 pokopani v spominskem parku Dobrava pri Mariboru. BA Gradnja športne dvorane v Rimskih Toplicah, ki vključuje tudi ureditev zunanjih športnih igrišč, naj bi bila končana do konca letošnjega leta. (Foto: Andraž Purg) LAŠKO – Zaživel center za krepitev zdravja Več zdravja za vse generacije Preventivne dejavnosti, ki jih izvajajo v Centru za kre- pitev zdravja Laško, so na- menjene vsem generacijam. V njem obiskovalci oziroma uporabniki najdejo več pro- gramov, kot so program za krepitev zdravja odraslih, vzgoja za zdravje otrok in mladostnikov, programi pro- mocije ustnega zdravja, pre- ventivni presejalni progra- mi, individualni posveti za krepitev zdravja, programi priprave na porod in starše- vstvo. »V center lahko pride vsak občan in se dogovori za pregled pri strokovnjakih – fi zioterapevtu, kineziologu, dietetiku, diplomiranih medi- cinskih sestrah, psihologu. V centru izvajamo tudi različne delavnice,« našteva direkto- rica Zdravstvenega doma La- ško Janja Knapič. V centru za krepitev zdravja je trenu- tno šest zaposlenih, od tega so štiri nove zaposlitve. Nov center za krepitev zdravja v Laškem je prosto- re dobil v stavbi v Kidričevi ulici 1, kjer je pred tem delo- val center za socialno delo. Prostore je Občina Laško te- meljito prenovila, za kar je namenila približno 230 tisoč evrov. Zadovoljni z zdravstveno oskrbo Župan Občine Laško Marko Šantej je prepričan, da so ta- kšne preventivne dejavnosti, kot so na voljo v centru za krepitev zdravja, velik dopri- nos za vse občane. »Osebnih zdravnikov je v Zdravstve- nem domu Laško dovolj. Želeli bi si še kakšnega do- datnega zobozdravnika in specialista, kot je na primer pedontolog. Sicer pa smo v Laškem z zdravstveno oskrbo lahko zelo zadovoljni,« pravi. V laškem zdravstvenem domu je trenutno zaposlenih šest splošnih in dve urgentni zdravnici. »K sreči že kar ne- kaj časa nimamo težav s po- manjkanjem zdravnikov,« do- daja direktorica Janja Knapič. O možnosti pomoči nji- hovega zdravstvenega doma celjski urgenci, kjer se soo- čajo s pomanjkanjem zdrav- nikov (celjska bolnišnica je namreč pozvala druge zdra- vstvene domove v regiji, da bi urgenci priskočili na pomoč s svojimi zdravniki), Knapi- čeva pravi, da je treba teža- vo rešiti celostno za celotno celjsko regijo: »Ob tem, da v laškem zdravstvenem domu ostajamo odprti tudi ponoči in da izvajamo tudi vsa de- žurstva, ne moremo poma- gati še v urgentnem centru. Če bi prišlo do reorganizacije oziroma spremembe dela, pa se bodo naši zdravniki vse- kakor vključevali v pomoč.« V Centru za krepitev zdravja Laško, ki je namenjen vsem generacijam, so na voljo številne preventivne dejavnosti in različne delavnice. (Foto: Andraž Purg) Dela v Barbarinem rovu, ki ga namerava Občina Laško urediti v muzej rudarske in pietetne dediščine, naj bi se začela še letos. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 44, 2. november 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Turizem v občini Žalec že lep čas sloni na dediščini hmeljarstva in pivovarstva. Slednjima turistični ponu- dniki ostajajo zvesti, saj prinašata takšne in drugačne priložnosti za razvoj lokalne skupnosti. Občina Žalec je na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport kandidirala s projektom Turistična pešpot Od hmelja do piva. Bila je uspešna in je prejela 350 tisoč evrov za sofinanciranje vlaganj v turistično in- frastrukturo ter naravne znamenitosti. ŠPELA OŽIR CELJE – Društvo uroloških bolnikov Slovenije, Društvo OnkoMan, Mednarodno gibanje Movember in Združenje urologov Slovenije vsako leto ob novembru, mesecu osveščanja o vrstah raka pri moških, predvsem o raku prostate, pripravijo dogodek, ki ga zaznamuje tudi dobrodelna nota. Tako so letos Splošni bolnišnici Celje predali donacijo 5 tisoč evrov. Namenjena je pomoči pri nakupu videolinije za cistoskopije – preiskave, ki jih urologi izvajajo v postopkih diagnostike. Podarjene smreke za okrasitev mesta CELJE – Mestna občina tudi letos poziva občane, da priskočijo na pomoč pri decembrski okrasitvi mesta. V ta namen lahko darujejo smreke, ki bi jih sicer radi odstranili iz svoje okolice, in tako lahko rešijo svojo težavo ter pomagajo pri okrasitvi mesta. Vsi, ki bi podarili drevo za novoletno krasitev mesta in Pravljične dežele, lahko do 10. novembra pokličejo Odde- lek za okolje in prostor ter komunalo MOC na telefonsko številko 03 42 65 674. Strokovna služba si bo ponujene smreke ogledala in jih izbrala toliko, kolikor jih občina potrebuje. Za Pravljično deželo na Glavnem trgu bo služba MOC izbrala štiri smreke, visoke približno osem metrov. Ob tem si želi še dve, visoki približno 12 metrov, ki bosta ustvarili praznično vzdušje na Krekovem trgu in pred Narodnim domom. TC Res nismo sposobni preprečiti novih Starih piskrov? CELJE – Osrednjo slove- snost pred dnevom spomina na mrtve je mestna občina pripravila prejšnjo sredo v Starem piskru. Krajša slo- vesnost je bila tudi pri grob- nici na Golovcu. Delegacija občine je položila venec še v Spominskem parku Teharje. V imenu Mestne občine Ce- lje je venec k obeležju v Starem piskru položil župan Matija Kovač z delegacijo. Vence so položili tudi predstavniki vete- ranskih in drugih organizacij, kulturni program so pripravili dijaki Gimnazije Lava (Šolski center Celje) pod mentorstvom Metke Jagodič Pogačar in dr. Brede Marušič. Slavnostna govornica je bila Polonca Bajc Napret, direkto- rica Osrednje knjižnice Celje, ki je med drugim dejala: »S spominom z nami ne ostajajo le naši predhodniki, temveč vse njihove okoliščine, zgo- dovina, odločitve, ki so jih skozi življenje pripeljale do točke slovesa. Ob nekaterih se toplo nasmehnemo, na ne- katere smo ponosni še danes. Drugi, predvsem vezani na kraje, kot je ta, opominjajo, prosijo, rotijo: ›Ne ponavljajte tega, kar smo doživeli. Bodite boljši ljudje.‹ Žal nas dogodki v svetu nenehno opominjajo, da vedno bolj pozabljamo na pre- tekle napake. Da nismo več, če smo sploh kdaj bili, sposobni preprečiti novih in novih Starih piskrov, krajev masovnih po- bojev nedolžnih, ki želijo zgolj živeti …« Pri grobnici na Golovcu je bil slavnostni govornik pred- sednik MČ Nova vas Maksimi- lijan Klemen, za kulturni pro- gram so poskrbeli učenci OŠ Frana Roša pod mentorstvom Maje Skakić. V Spominskem parku Te- harje je venec položila tudi državna delegacija s poslanko državnega zbora Jelko Godec. Predstavniki Mestne občine Celje so se dan kasneje s priži- gom sveč na grobovih častnih meščanov poklonili še njihove- mu spominu. TC Osrednja celjska spominska slovesnost je bila v Starem piskru, kjer je bilo med nemško okupacijo v letih 1941 in 1942 ustreljenih 347 talcev. (Foto: Nik Jarh) ŽALEC – Zvesti ostajajo hmeljarski in pivovarski dediščini Korak bližje turistični poti Od hmelja do piva Cilj projekta je nova turi- stična pešpot Od hmelja do piva, ki bo krožno povezova- la najpomembnejše turistične točke. Obogatena bo z novo turistično infrastrukturo, digitalizacijo ponudbe in za- nimivimi doživetji. Celotna vrednost projekta, katerega ukrepe bodo izvedli med aprilom 2023 in septem- brom 2025, znaša malo več kot 543 tisoč evrov. »Projekt je okoljsko trajnostno narav- nan, z okoljsko učinkovitimi in zeleno naravnanimi re- šitvami. Družbeno trajnost zagotavlja s sodelovanjem z lokalno skupnostjo,« so spo- ročili iz občine in dodali, da s projektom pomembno dopol- njujejo turistično ponudbo, dostopnost in trajnostni ra- zvoj turistične destinacije. »S tem zagotavljamo višjo raven kakovosti doživetja domačih in tujih obiskovalcev, kar do- kazuje tudi vrsta prejetih do- sežkov in pobud za trajnostni turizem.« Od fontane do ribnika Pešpot bo od najbolj obi- skane turistične točke v žal- ski občini, fontane piva, ki jo je po poročilih ZKŠT Žalec leta 2021 obiskalo približno 40.500 obiskovalcev, krožno vodila do druge najbolj odda- ljene in najbolj obiskane turi- stične destinacije Krajinskega parka Ribnik Vrbje. Tega je leta 2021 obiskalo približno 30 tisoč ljudi. Od tam bo pot vodila do načrtovanega Vo- dnega parka in resorta Zele- no zlato Hopslandia ter nazaj mimo Ekomuzeja hmeljar- stva in pivovarstva Slovenije ter Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije do fon- tane piva. Občino Žalec je po poročilih ZKŠT Žalec in Tu- rističnega društva Šempeter Poudarek na digitalizaciji Na krožni pešpoti bodo uredili klasične, digitalne, interaktivne tabele oziro- ma opremo za podajanje interaktivnih vsebin (npr. označevalne klasične table, panoramsko maketo in inte- raktivni e-informativni točki z zasloni na dotik, pano- ramsko kamero, QR-kode z opisom turistične pešpoti in točk). Uredili bodo dostopno, javno, turistično pešpot, ki bo vključevala številne turistične zanimivosti. Prosto dostopna bo tako turistom kot tudi pre- bivalcem lokalne skupnosti. Uredili bodo površine za re- kreacijo in igro s športnimi rekviziti v javni prosti rabi in sodobne sanitarije, prilagoje- ne tudi invalidom, pitnike oz. vodnjake, pametne pomnilne postaje za vodo v leseni iz- vedbi ter površine za sprosti- tev in sedenje. leta 2021 obiskalo več kot 90 tisoč dnevnih obiskovalcev. Ob movembru donacija celjski bolnišnici Na fotografiji predstojnik urološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje Sandi Poteko, predsednik Društva urolo- ških bolnikov Slovenije Igor Antauer, predsednik Društva OnkoMan Matej Pečovnik in direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačić. (Foto: SBC) disciplino obiskov zdravni- kov. Preventivni pregledi so zelo pomembni.« Po njego- vih informacijah je presejalni program za raka prostate že prejel zeleno luč pristojnih, sledila bo študija in na njeni podlagi priprava metodologi- je za testiranje. SŠol Rak prostate je najpogostej- ši rak pri moških v Evropi in tudi v Sloveniji. Zaradi njega zboli eden od devetih mo- ških, tri četrtine med 60. in 79. letom. Rak mod, čeprav redek, je najpogostejša vrsta raka pri mladih moških, med 20. in 40. letom. Rak prostate je torej pretežno bolezen sta- rejših moških in ker pričaku- jemo nadaljnje staranje pre- bivalstva, bo tudi obolevnost zaradi raka prostate najbrž še naraščala. Čeprav je prežive- tje ob raku prostate zaradi sodobnih metod zdravljenja visoko, bi lahko bilo še višje, če bi v zdravstvu uvedli tudi presejalni program za odkri- vanje predrakavih znakov na tem področju, pravi predstav- nik društva uroloških bolni- kov Igor Antauer. Zavzema se tudi za to, da bi moški redno hodili na preglede: »Moški imamo namreč slabo Ribnik Vrbje je leta 2021 obiska- lo približno 30 tisoč ljudi. (Foto: arhiv ZKŠT Žalec) Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 44, 2. november 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Občina Rogaška Slatina za gradnjo Razglednega stolpa Kristal predvideva že 5,06 milijona evrov. Občinski svet je na zadnji seji za projekt namreč potrdil zago- tovitev dodatnih 655 tisoč evrov. Čeprav je bil rok za dokončanje najvišje stavbe v državi, od katere si občina obeta večjo turistično prepoznavnost, novembra letos, je zdaj prestavljen na marec prihodnje leto. Nekateri svetniki dvomijo, ali bo stolp takrat lahko že deloval, in se sprašujejo, kaj bo, če ne bo prinesel načrtovanih prihodkov. Ti so zdaj predvideni za plačilo podražitve naložbe. TINA STRMČNIK Razširili bodo pokopališče ROGAŠKA SLATINA – Občina si že dve leti prizadeva za razširitev pokopališča Sv. Trojica. Da bo lahko tam zagotovila več prostora, se je odločila za nakup zemljišča v vrednosti približno 118 tisoč evrov. Na omenjenem pokopališču je po besedah slatinskega župana mag. Branka Kidriča le še nekaj mest za enojne in žarne pokope. Predpogoj za širitev je odkup zemljišča, za kar je občinski svet na zadnji seji sprejel ustrezen sklep. Občina bo v proračunu za prihodnje leto zagotovila denar za komunalno ureditev območja. Predvideni so ureditev prostora za žarne in enojne pokope, ureditev prostora za raztros pepela ter gradnja sprehajalnih oz. pohodnih poti. TS Preureditev nevarnega križišča ŠMARJE PRI JELŠAH – Križišče glavne ceste Šentjur–Mestinje z lokalnima cestama na Smehovem bregu bo predvidoma do prihodnje jeseni preurejeno. Občina je bila uspešna s svojimi pozivi, da je križišče za večjo prometno varnost nujno treba preurediti. Naložbo bo v celoti plačala Direkcija RS za infrastrukturo. Ob preureditvi križišča bo urejena tudi kolesarska povezava. Izvajalec del, izbran v postopku javnega naročanja, bo prihodnji mesec začel pripravljalna dela, kot so zakoličbe, podiranje in od- stranjevanje dreves … Obsežnejša gradbena dela so predvidena v januarju, če bo vreme to dopuščalo. TS Za zdravstvo in oskrbo starejših Od 6. novembra bo na odseku ceste delna zapora, promet bo urejen izmenično enosmerno. (Foto: arhiv občine) ROGAŠKA SLATINA – Za naložbo želijo uporabiti tudi prihodek od vstopnin Stolp že dražji od pet milijonov evrov Izvajalec del, podjetje VG5, je na občino naslovil zahtevo za podaljšanje gradnje do maja prihodnje leto. Podaljšanje roka gradnje mu omogoča Zakon o interventnih ukrepih za odpravo po- sledic poplav. Občina se je z njim dogovorila za predviden konec gradnje marca 2024. (Foto: arhiv občine) Branko Kidrič: »Najprej smo predvidevali osem evrov vstopnine. A 40 metrov visok razgledni stolp v bližini ima sedem evrov vstopnine. Zato smo ocenili, da je prav, če ima Razgledni stolp Kristal, ki bo imel kot najvišja stavba v državi 106 metrov višine, vstopnino deset evrov.« Po besedah župana Občine Rogaška Slatina mag. Branka Kidriča bo občina dodatnih 655 tisoč evrov zagotovila iz vstopnin za stolp v prihodnjih dveh letih. Podražitev pro- jekta je po njegovih besedah povezana z dobavo armature na začetku gradnje, ko se je začela vojna v Ukrajini in so se pretrgale dobavne verige. Na podražitev je vplivala še sprememba recepture betona. Zakaj je do te spremembe pri- šlo šele zdaj? »Konstrukcija je tako vitka, da ni možno vgraje- vati običajnega betona, ampak potrebujemo beton z dodatki in samorazlivni beton. Prihra- nimo pa pri njegovi količini. Pokazale so se tudi potrebe po nekaterih dodatnih delih na področju strojnih napeljav, prezračevanja …« Da je donosnost naložbe v razgledni stolp vprašljiva, saj so stroški njegove amortizaci- je vsaj za sto odstotkov višji, kot so bili najprej predvideni, je dejala občinska svetnica mag. Andrejka Flucher (SD). Župan je poudaril, da je bilo prvotno oceno naložbe težko določiti. Občina je za pribli- žno vrednost vprašala projek- tante in izvajalce, ki imajo iz- kušnje z gradnjo podpornikov za viadukte. »Izkušenj z gra- dnjo tako visokih razglednih stolpov nimajo, saj takšnih naložb v Sloveniji ni.« Veliko vprašanj Med svetniki, ki ne verjame- jo, da bo občina stolp lahko začela tržiti marca prihodnje leto, je Terezija Tomič (SD). Tudi če bo gradnja, na katero ima sicer velik vpliv vreme, do dogovorjenega roka kon- čana, bo treba nato pridobiti še uporabno dovoljenje. »Kot vir financiranja so zdaj pred- videni tudi prihodki stolpa v času obratovanja, izračuni so narejeni na podlagi tega, da bi stolp prihodnje leto obiskoval- ce sprejemal devet mesecev. Če stolp ne bo začel delovati marca, se bo ›računica‹ pred- videnih prihodkov podrla,« je dejala. Vodja oddelka za ra- zvoj in naložbe v slatinski ob- činski upravi Tomaž Kranjec ji je odgovoril, da bo skušala občina uporabno dovoljenje za stolp pridobiti v nekaj te- dnih po končani gradnji. Občinsko svetnico je še zanimalo, na kakšnih pred- postavkah temelji izračun prihodkov in odhodkov raz- glednega stolpa. Po besedah župana se je občinska uprava o tem pozanimala v občinah, ki že imajo podobne turistične znamenitosti. »Preverili smo, koliko obiskovalcev imajo letno lendavski Vinarium, Pot med krošnjami na Rogli, fontana piva v Žalcu in koli- ko stanejo karte. Na podlagi tega smo spremenili izračun. Na leto zdaj predvidevamo 60 tisoč obiskovalcev, kar je deset tisoč več, kot smo predvidevali na začetku projekta.« V deve- tih mesecih prihodnjega leta naj bi stolp, kjer bo vstopnina za odrasle znašala 10 evrov, obiskalo 45 tisoč obiskovalcev. Stroški vzdrževanja, energije in zaposlitev za tri osebe naj bi znašali 180 tisoč evrov. Približno tretjina donacij Občina je že na predstavitvi idejne zasnove leta 2020 spo- ročila, da za naložbo predvi- deva 600 tisoč evrov donacij različnih podjetnikov. Doslej je zbrala 220 tisoč evrov. 25 donatorjev od 32 je v celoti poravnalo svoje obveznosti. »Razlog, da nekateri še niso nakazali donacij, so razmere v Evropi, na katere vpliva vojna v Ukrajini. Donatorji morajo denar, ki ga bodo namenili za donacije, najprej zaslužiti,« je dejal Kidrič. In dodal, da bo občina z njimi sklenila ane- kse za nakazila v prihodnjem letu.« Tako bo videti nova enota Doma starejših Šentjur, kjer bo prosto- ra za 24 stanovalcev. (Foto: Dom starejših Šentjur) ŠENTJUR – Enoti domov starejših bosta kmalu od- prli svoja vrata v občinah Rogatec in Kozje. Velik met je pred časom uspel tudi Ob- čini Šentjur in tamkajšnje- mu domu starejših, ki sta za gradnjo dodatne enote doma pridobila malo manj kot 2,8 milijona evrov sofinancira- nja. Državno sofinanciranje se obeta še za nadzidavo ZD Šentjur. Občina Šentjur je naročila in plačala izdelavo projek- tne dokumentacije za enoto doma in pomagala pri po- stopkih za pridobivanje grad- benega dovoljenja. »To smo storili, čeprav je dom starej- ših v lasti države. Dodatni prostori, za katere je občina odstopila zemljišče, bodo ve- lika pridobitev za ljudi. Vesel sem, da smo uspeli pridobiti denar, saj je bil to verjetno eden zadnjih razpisov, kjer je še bilo možno pridobiti evropska sredstva za podro- čje institucionalnega bivanja starejših,« je povedal šentjur- ski župan mag. Marko Diaci. Dodal je željo, da bi se Dom starejših Šentjur čim prej lotil gradnje in da bi bil uspešen pri pridobivanju potrebnih kadrov. »Prav premalo zapo- slenih v tovrstnih domovih bo po mojem prepričanju bi- stvena težava pri zagotavlja- nju oskrbe starejših v priho- dnje. Domu bomo pomagali še naprej in tudi sofinancirali kakšno stvar,« je dejal župan. Ob načrtovanju Centra Gu- stav, v katerem sta dnevni center in prostor za dodatne namestitve, je župan med drugim omenil težave z lastni- štvom zemljišč, kjer se pogle- di države in lokalne skupnosti razhajajo. »Dom upokojencev stoji na občinskih zemljiščih. Država želi, da bi ji jih obči- na brezplačno predala. Po mojem mnenju je to sporno. Tej problematiki sva se z di- rektorico doma mag. Vesno Vodišek Razboršek posveča- la več let. Obljubljeno je bilo, da bomo to uredili, saj so po- dobna razmerja reševali tudi v drugih lokalnih skupnostih, a do danes žal še nismo našli skupnega jezika,« je pojasnil. Občina vlaga še v zago- tavljanje dobrih pogojev za zdravstvo. Pred časom je namenu predala center za duševno zdravje in fiziotera- pijo. Državno sofinanciranje v vrednosti 1,6 milijona evrov si obeta za nadzidavo zdravstve- nega doma. »Z zdravstvenim ministrstvom še nismo podpi- sali pogodbe o sofinanciranju. A po mojih zadnjih podatkih država na tem področju svo- je namere ni spremenila, kar pomeni, da bomo lahko nadzidali zdravstveni dom in tam uredili dodatne ambulan- te. Tako bomo zadostili vsem potrebam našega javnega zdravstvenega zavoda,« je za- ključil Diaci. TS Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 44, 2. november 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Turizem v občini Žalec že lep čas sloni na dediščini hmeljarstva in pivovarstva. Slednjima turistični ponu- dniki ostajajo zvesti, saj prinašata takšne in drugačne priložnosti za razvoj lokalne skupnosti. Občina Žalec je na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport kandidirala s projektom Turistična pešpot Od hmelja do piva. Bila je uspešna in je prejela 350 tisoč evrov za sofinanciranje vlaganj v turistično in- frastrukturo ter naravne znamenitosti. ŠPELA OŽIR CELJE – Društvo uroloških bolnikov Slovenije, Društvo OnkoMan, Mednarodno gibanje Movember in Združenje urologov Slovenije vsako leto ob novembru, mesecu osveščanja o vrstah raka pri moških, predvsem o raku prostate, pripravijo dogodek, ki ga zaznamuje tudi dobrodelna nota. Tako so letos Splošni bolnišnici Celje predali donacijo 5 tisoč evrov. Namenjena je pomoči pri nakupu videolinije za cistoskopije – preiskave, ki jih urologi izvajajo v postopkih diagnostike. Podarjene smreke za okrasitev mesta CELJE – Mestna občina tudi letos poziva občane, da priskočijo na pomoč pri decembrski okrasitvi mesta. V ta namen lahko darujejo smreke, ki bi jih sicer radi odstranili iz svoje okolice, in tako lahko rešijo svojo težavo ter pomagajo pri okrasitvi mesta. Vsi, ki bi podarili drevo za novoletno krasitev mesta in Pravljične dežele, lahko do 10. novembra pokličejo Odde- lek za okolje in prostor ter komunalo MOC na telefonsko številko 03 42 65 674. Strokovna služba si bo ponujene smreke ogledala in jih izbrala toliko, kolikor jih občina potrebuje. Za Pravljično deželo na Glavnem trgu bo služba MOC izbrala štiri smreke, visoke približno osem metrov. Ob tem si želi še dve, visoki približno 12 metrov, ki bosta ustvarili praznično vzdušje na Krekovem trgu in pred Narodnim domom. TC Res nismo sposobni preprečiti novih Starih piskrov? CELJE – Osrednjo slove- snost pred dnevom spomina na mrtve je mestna občina pripravila prejšnjo sredo v Starem piskru. Krajša slo- vesnost je bila tudi pri grob- nici na Golovcu. Delegacija občine je položila venec še v Spominskem parku Teharje. V imenu Mestne občine Ce- lje je venec k obeležju v Starem piskru položil župan Matija Kovač z delegacijo. Vence so položili tudi predstavniki vete- ranskih in drugih organizacij, kulturni program so pripravili dijaki Gimnazije Lava (Šolski center Celje) pod mentorstvom Metke Jagodič Pogačar in dr. Brede Marušič. Slavnostna govornica je bila Polonca Bajc Napret, direkto- rica Osrednje knjižnice Celje, ki je med drugim dejala: »S spominom z nami ne ostajajo le naši predhodniki, temveč vse njihove okoliščine, zgo- dovina, odločitve, ki so jih skozi življenje pripeljale do točke slovesa. Ob nekaterih se toplo nasmehnemo, na ne- katere smo ponosni še danes. Drugi, predvsem vezani na kraje, kot je ta, opominjajo, prosijo, rotijo: ›Ne ponavljajte tega, kar smo doživeli. Bodite boljši ljudje.‹ Žal nas dogodki v svetu nenehno opominjajo, da vedno bolj pozabljamo na pre- tekle napake. Da nismo več, če smo sploh kdaj bili, sposobni preprečiti novih in novih Starih piskrov, krajev masovnih po- bojev nedolžnih, ki želijo zgolj živeti …« Pri grobnici na Golovcu je bil slavnostni govornik pred- sednik MČ Nova vas Maksimi- lijan Klemen, za kulturni pro- gram so poskrbeli učenci OŠ Frana Roša pod mentorstvom Maje Skakić. V Spominskem parku Te- harje je venec položila tudi državna delegacija s poslanko državnega zbora Jelko Godec. Predstavniki Mestne občine Celje so se dan kasneje s priži- gom sveč na grobovih častnih meščanov poklonili še njihove- mu spominu. TC Osrednja celjska spominska slovesnost je bila v Starem piskru, kjer je bilo med nemško okupacijo v letih 1941 in 1942 ustreljenih 347 talcev. (Foto: Nik Jarh) ŽALEC – Zvesti ostajajo hmeljarski in pivovarski dediščini Korak bližje turistični poti Od hmelja do piva Cilj projekta je nova turi- stična pešpot Od hmelja do piva, ki bo krožno povezova- la najpomembnejše turistične točke. Obogatena bo z novo turistično infrastrukturo, digitalizacijo ponudbe in za- nimivimi doživetji. Celotna vrednost projekta, katerega ukrepe bodo izvedli med aprilom 2023 in septem- brom 2025, znaša malo več kot 543 tisoč evrov. »Projekt je okoljsko trajnostno narav- nan, z okoljsko učinkovitimi in zeleno naravnanimi re- šitvami. Družbeno trajnost zagotavlja s sodelovanjem z lokalno skupnostjo,« so spo- ročili iz občine in dodali, da s projektom pomembno dopol- njujejo turistično ponudbo, dostopnost in trajnostni ra- zvoj turistične destinacije. »S tem zagotavljamo višjo raven kakovosti doživetja domačih in tujih obiskovalcev, kar do- kazuje tudi vrsta prejetih do- sežkov in pobud za trajnostni turizem.« Od fontane do ribnika Pešpot bo od najbolj obi- skane turistične točke v žal- ski občini, fontane piva, ki jo je po poročilih ZKŠT Žalec leta 2021 obiskalo približno 40.500 obiskovalcev, krožno vodila do druge najbolj odda- ljene in najbolj obiskane turi- stične destinacije Krajinskega parka Ribnik Vrbje. Tega je leta 2021 obiskalo približno 30 tisoč ljudi. Od tam bo pot vodila do načrtovanega Vo- dnega parka in resorta Zele- no zlato Hopslandia ter nazaj mimo Ekomuzeja hmeljar- stva in pivovarstva Slovenije ter Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije do fon- tane piva. Občino Žalec je po poročilih ZKŠT Žalec in Tu- rističnega društva Šempeter Poudarek na digitalizaciji Na krožni pešpoti bodo uredili klasične, digitalne, interaktivne tabele oziro- ma opremo za podajanje interaktivnih vsebin (npr. označevalne klasične table, panoramsko maketo in inte- raktivni e-informativni točki z zasloni na dotik, pano- ramsko kamero, QR-kode z opisom turistične pešpoti in točk). Uredili bodo dostopno, javno, turistično pešpot, ki bo vključevala številne turistične zanimivosti. Prosto dostopna bo tako turistom kot tudi pre- bivalcem lokalne skupnosti. Uredili bodo površine za re- kreacijo in igro s športnimi rekviziti v javni prosti rabi in sodobne sanitarije, prilagoje- ne tudi invalidom, pitnike oz. vodnjake, pametne pomnilne postaje za vodo v leseni iz- vedbi ter površine za sprosti- tev in sedenje. leta 2021 obiskalo več kot 90 tisoč dnevnih obiskovalcev. Ob movembru donacija celjski bolnišnici Na fotografiji predstojnik urološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje Sandi Poteko, predsednik Društva urolo- ških bolnikov Slovenije Igor Antauer, predsednik Društva OnkoMan Matej Pečovnik in direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačić. (Foto: SBC) disciplino obiskov zdravni- kov. Preventivni pregledi so zelo pomembni.« Po njego- vih informacijah je presejalni program za raka prostate že prejel zeleno luč pristojnih, sledila bo študija in na njeni podlagi priprava metodologi- je za testiranje. SŠol Rak prostate je najpogostej- ši rak pri moških v Evropi in tudi v Sloveniji. Zaradi njega zboli eden od devetih mo- ških, tri četrtine med 60. in 79. letom. Rak mod, čeprav redek, je najpogostejša vrsta raka pri mladih moških, med 20. in 40. letom. Rak prostate je torej pretežno bolezen sta- rejših moških in ker pričaku- jemo nadaljnje staranje pre- bivalstva, bo tudi obolevnost zaradi raka prostate najbrž še naraščala. Čeprav je prežive- tje ob raku prostate zaradi sodobnih metod zdravljenja visoko, bi lahko bilo še višje, če bi v zdravstvu uvedli tudi presejalni program za odkri- vanje predrakavih znakov na tem področju, pravi predstav- nik društva uroloških bolni- kov Igor Antauer. Zavzema se tudi za to, da bi moški redno hodili na preglede: »Moški imamo namreč slabo Ribnik Vrbje je leta 2021 obiska- lo približno 30 tisoč ljudi. (Foto: arhiv ZKŠT Žalec) Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 44, 2. november 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Občina Rogaška Slatina za gradnjo Razglednega stolpa Kristal predvideva že 5,06 milijona evrov. Občinski svet je na zadnji seji za projekt namreč potrdil zago- tovitev dodatnih 655 tisoč evrov. Čeprav je bil rok za dokončanje najvišje stavbe v državi, od katere si občina obeta večjo turistično prepoznavnost, novembra letos, je zdaj prestavljen na marec prihodnje leto. Nekateri svetniki dvomijo, ali bo stolp takrat lahko že deloval, in se sprašujejo, kaj bo, če ne bo prinesel načrtovanih prihodkov. Ti so zdaj predvideni za plačilo podražitve naložbe. TINA STRMČNIK Razširili bodo pokopališče ROGAŠKA SLATINA – Občina si že dve leti prizadeva za razširitev pokopališča Sv. Trojica. Da bo lahko tam zagotovila več prostora, se je odločila za nakup zemljišča v vrednosti približno 118 tisoč evrov. Na omenjenem pokopališču je po besedah slatinskega župana mag. Branka Kidriča le še nekaj mest za enojne in žarne pokope. Predpogoj za širitev je odkup zemljišča, za kar je občinski svet na zadnji seji sprejel ustrezen sklep. Občina bo v proračunu za prihodnje leto zagotovila denar za komunalno ureditev območja. Predvideni so ureditev prostora za žarne in enojne pokope, ureditev prostora za raztros pepela ter gradnja sprehajalnih oz. pohodnih poti. TS Preureditev nevarnega križišča ŠMARJE PRI JELŠAH – Križišče glavne ceste Šentjur–Mestinje z lokalnima cestama na Smehovem bregu bo predvidoma do prihodnje jeseni preurejeno. Občina je bila uspešna s svojimi pozivi, da je križišče za večjo prometno varnost nujno treba preurediti. Naložbo bo v celoti plačala Direkcija RS za infrastrukturo. Ob preureditvi križišča bo urejena tudi kolesarska povezava. Izvajalec del, izbran v postopku javnega naročanja, bo prihodnji mesec začel pripravljalna dela, kot so zakoličbe, podiranje in od- stranjevanje dreves … Obsežnejša gradbena dela so predvidena v januarju, če bo vreme to dopuščalo. TS Za zdravstvo in oskrbo starejših Od 6. novembra bo na odseku ceste delna zapora, promet bo urejen izmenično enosmerno. (Foto: arhiv občine) ROGAŠKA SLATINA – Za naložbo želijo uporabiti tudi prihodek od vstopnin Stolp že dražji od pet milijonov evrov Izvajalec del, podjetje VG5, je na občino naslovil zahtevo za podaljšanje gradnje do maja prihodnje leto. Podaljšanje roka gradnje mu omogoča Zakon o interventnih ukrepih za odpravo po- sledic poplav. Občina se je z njim dogovorila za predviden konec gradnje marca 2024. (Foto: arhiv občine) Branko Kidrič: »Najprej smo predvidevali osem evrov vstopnine. A 40 metrov visok razgledni stolp v bližini ima sedem evrov vstopnine. Zato smo ocenili, da je prav, če ima Razgledni stolp Kristal, ki bo imel kot najvišja stavba v državi 106 metrov višine, vstopnino deset evrov.« Po besedah župana Občine Rogaška Slatina mag. Branka Kidriča bo občina dodatnih 655 tisoč evrov zagotovila iz vstopnin za stolp v prihodnjih dveh letih. Podražitev pro- jekta je po njegovih besedah povezana z dobavo armature na začetku gradnje, ko se je začela vojna v Ukrajini in so se pretrgale dobavne verige. Na podražitev je vplivala še sprememba recepture betona. Zakaj je do te spremembe pri- šlo šele zdaj? »Konstrukcija je tako vitka, da ni možno vgraje- vati običajnega betona, ampak potrebujemo beton z dodatki in samorazlivni beton. Prihra- nimo pa pri njegovi količini. Pokazale so se tudi potrebe po nekaterih dodatnih delih na področju strojnih napeljav, prezračevanja …« Da je donosnost naložbe v razgledni stolp vprašljiva, saj so stroški njegove amortizaci- je vsaj za sto odstotkov višji, kot so bili najprej predvideni, je dejala občinska svetnica mag. Andrejka Flucher (SD). Župan je poudaril, da je bilo prvotno oceno naložbe težko določiti. Občina je za pribli- žno vrednost vprašala projek- tante in izvajalce, ki imajo iz- kušnje z gradnjo podpornikov za viadukte. »Izkušenj z gra- dnjo tako visokih razglednih stolpov nimajo, saj takšnih naložb v Sloveniji ni.« Veliko vprašanj Med svetniki, ki ne verjame- jo, da bo občina stolp lahko začela tržiti marca prihodnje leto, je Terezija Tomič (SD). Tudi če bo gradnja, na katero ima sicer velik vpliv vreme, do dogovorjenega roka kon- čana, bo treba nato pridobiti še uporabno dovoljenje. »Kot vir financiranja so zdaj pred- videni tudi prihodki stolpa v času obratovanja, izračuni so narejeni na podlagi tega, da bi stolp prihodnje leto obiskoval- ce sprejemal devet mesecev. Če stolp ne bo začel delovati marca, se bo ›računica‹ pred- videnih prihodkov podrla,« je dejala. Vodja oddelka za ra- zvoj in naložbe v slatinski ob- činski upravi Tomaž Kranjec ji je odgovoril, da bo skušala občina uporabno dovoljenje za stolp pridobiti v nekaj te- dnih po končani gradnji. Občinsko svetnico je še zanimalo, na kakšnih pred- postavkah temelji izračun prihodkov in odhodkov raz- glednega stolpa. Po besedah župana se je občinska uprava o tem pozanimala v občinah, ki že imajo podobne turistične znamenitosti. »Preverili smo, koliko obiskovalcev imajo letno lendavski Vinarium, Pot med krošnjami na Rogli, fontana piva v Žalcu in koli- ko stanejo karte. Na podlagi tega smo spremenili izračun. Na leto zdaj predvidevamo 60 tisoč obiskovalcev, kar je deset tisoč več, kot smo predvidevali na začetku projekta.« V deve- tih mesecih prihodnjega leta naj bi stolp, kjer bo vstopnina za odrasle znašala 10 evrov, obiskalo 45 tisoč obiskovalcev. Stroški vzdrževanja, energije in zaposlitev za tri osebe naj bi znašali 180 tisoč evrov. Približno tretjina donacij Občina je že na predstavitvi idejne zasnove leta 2020 spo- ročila, da za naložbo predvi- deva 600 tisoč evrov donacij različnih podjetnikov. Doslej je zbrala 220 tisoč evrov. 25 donatorjev od 32 je v celoti poravnalo svoje obveznosti. »Razlog, da nekateri še niso nakazali donacij, so razmere v Evropi, na katere vpliva vojna v Ukrajini. Donatorji morajo denar, ki ga bodo namenili za donacije, najprej zaslužiti,« je dejal Kidrič. In dodal, da bo občina z njimi sklenila ane- kse za nakazila v prihodnjem letu.« Tako bo videti nova enota Doma starejših Šentjur, kjer bo prosto- ra za 24 stanovalcev. (Foto: Dom starejših Šentjur) ŠENTJUR – Enoti domov starejših bosta kmalu od- prli svoja vrata v občinah Rogatec in Kozje. Velik met je pred časom uspel tudi Ob- čini Šentjur in tamkajšnje- mu domu starejših, ki sta za gradnjo dodatne enote doma pridobila malo manj kot 2,8 milijona evrov sofinancira- nja. Državno sofinanciranje se obeta še za nadzidavo ZD Šentjur. Občina Šentjur je naročila in plačala izdelavo projek- tne dokumentacije za enoto doma in pomagala pri po- stopkih za pridobivanje grad- benega dovoljenja. »To smo storili, čeprav je dom starej- ših v lasti države. Dodatni prostori, za katere je občina odstopila zemljišče, bodo ve- lika pridobitev za ljudi. Vesel sem, da smo uspeli pridobiti denar, saj je bil to verjetno eden zadnjih razpisov, kjer je še bilo možno pridobiti evropska sredstva za podro- čje institucionalnega bivanja starejših,« je povedal šentjur- ski župan mag. Marko Diaci. Dodal je željo, da bi se Dom starejših Šentjur čim prej lotil gradnje in da bi bil uspešen pri pridobivanju potrebnih kadrov. »Prav premalo zapo- slenih v tovrstnih domovih bo po mojem prepričanju bi- stvena težava pri zagotavlja- nju oskrbe starejših v priho- dnje. Domu bomo pomagali še naprej in tudi sofinancirali kakšno stvar,« je dejal župan. Ob načrtovanju Centra Gu- stav, v katerem sta dnevni center in prostor za dodatne namestitve, je župan med drugim omenil težave z lastni- štvom zemljišč, kjer se pogle- di države in lokalne skupnosti razhajajo. »Dom upokojencev stoji na občinskih zemljiščih. Država želi, da bi ji jih obči- na brezplačno predala. Po mojem mnenju je to sporno. Tej problematiki sva se z di- rektorico doma mag. Vesno Vodišek Razboršek posveča- la več let. Obljubljeno je bilo, da bomo to uredili, saj so po- dobna razmerja reševali tudi v drugih lokalnih skupnostih, a do danes žal še nismo našli skupnega jezika,« je pojasnil. Občina vlaga še v zago- tavljanje dobrih pogojev za zdravstvo. Pred časom je namenu predala center za duševno zdravje in fiziotera- pijo. Državno sofinanciranje v vrednosti 1,6 milijona evrov si obeta za nadzidavo zdravstve- nega doma. »Z zdravstvenim ministrstvom še nismo podpi- sali pogodbe o sofinanciranju. A po mojih zadnjih podatkih država na tem področju svo- je namere ni spremenila, kar pomeni, da bomo lahko nadzidali zdravstveni dom in tam uredili dodatne ambulan- te. Tako bomo zadostili vsem potrebam našega javnega zdravstvenega zavoda,« je za- ključil Diaci. TS Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 44, 2. november 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Info center je stal približno 200 tisoč evrov in je postal tretji tovrsten center na Po- horju. Druga dva sta na Ko- pah in Treh kraljih. Župan Občine Zreče Boris Podvr- šnik je na odprtju povedal, da ta pridobitev predstavlja naslednji korak v zgodbi, ki so jo začeli pred skoraj de- setletjem in pol. Vsebinsko je razdeljen na štiri sklope. Prvi je poimenovan Pohorje in prepleta naravo z doživetji. Drugi je namenjen kulturni krajini na Pohorju in pred- stavlja planje ter resave, ki prispevajo k biotski pestro- sti. Tretji se navezuje na po- horske gozdove in zadnji na barja ter druga mokrišča, ki jih najdemo na vrhu Pohorja in predstavljajo zibelko biot- ske pestrosti in naravni filter. V centru so predstavljeni različna življenjska okolja in živali, ki jih naseljujejo. Obi- skovalci centra bodo lahko spoznali dejavnike, ki ogroža- jo naravno okolje, ter se nau- čili, kako lahko tudi sami pri- spevajo k ohranjanju narave in zakaj je to pomembno. V okviru tega projekta so odgo- vorni poskrbeli za ugodnejše stanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov. SLOVENSKE KONJICE – Potem ko je stanovanjska enota za odrasle z motnja- mi v duševnem in telesnem razvoju sredi julija sprejela prve stanovalce, je zdaj tudi uradno odprta. Konjiška stanovanjska enota sicer deluje v okviru Varstveno- -delovnega centra Šentjur. V njej je osem varovancev, a se bo ta številka kmalu ver- jetno spremenila, saj bodo po besedah vodje enote Minke Jazbinšek medse sprejeli no- vega stanovalca. Konjiška stanovanjska eno- ta lahko sicer sprejme 11 va- rovancev, štiri v dvoposteljnih sobah in tri v enoposteljnih. »Na odprtju smo pričakovali približno sto ljudi, prišlo jih je od 150 do 200. Med njimi so bili konjiški, zreški in vitanjski župan, predstavnik z ministr- stva, svojci naših varovancev, tudi varovanci drugih enot,« je povedala Minka Jazbinšek. Ob odprtju so plesno točko pripravili tudi varovanci. Po Alminih poteh v Celju in Laškem CELJE, LAŠKO – Dolgo spregledana Alma M. Karlin dobiva zadnje čase pozor- nost, ki jo zasluži. Na voljo niso le prevodi njenih del in biografije, ki pričajo o bogati in zanimivi življenjski ter ustvarjalni poti, vedno več je tudi različnih dogodkov, posvečenih tej avtorici in popotnici. Na osnovi sodelovanja Celja in Laškega je nastala turistična ponudba, v kateri lahko obiskovalci odkrivajo kraje, po katerih je hodila. Zavod Celeia Celje in Stik Laško sta kot nosilca turistične ponudbe vodilnih destina- cij Celja in Laškega zasnovala skupen turistični izdelek Alma – S svetovno popotnico po Celju in Laškem. Gre za družinam, otrokom in psom prijazno odkrivanje Celja in Laškega po poteh svetovne popotnice, ki je veliko hodila tudi po domačih krajih in je zanimive prigode opisala v treh popotnih dnevnikih. Prevedla jih je Jerneja Jezernik in letos so izšli pri Celjski Mohorjevi družbi. V treh dneh je tako mogoče prehoditi poti in doživeti postanke, kot je to nekoč počela Alma M. Karlin. V Celju lahko popotniki odkrivajo kraje, kjer se je rodila in živela, se fotografirajo ob njenem kipu ter uživajo celo ob pitju kave Ambiciozna Alma v Kofein Parku. Lahko se podajo tudi k njeni spominski hiši v Pečovniku in naprej na Svetino, kjer je pokopana. V Laško, kamor so vodile Almine najljubše poti, so zdaj te na voljo tudi sodobnim popotnikom, in sicer na Hum, po Poti treh cerkva in iz Slog v Log. Na koncu jih čaka golaž v hotelu Špica, ki si ga je tudi Alma nekoč zelo rada privoščila. Organizatorji tako širijo poznavanje njenega življenja in dela ter hkrati spodbujajo k hoji in tudi k vožnji z vlakom, kot je to počela Alma. TC K prepoznavnosti Alme M. Karlin v tujini je zadnje dni prispevala tudi predstavi- tev v okviru Frankfurtskega knjižnega sejma in literarnega festivala v švicarskem Zofingenu. Varovanci so sodelovali pri slovesnosti ob uradnem odprtju. (Foto: Andraž Korošec) Konjiška stanovanjska enota uradno odprta Sicer se je življenje v enoti na Žički cesti ustalilo. »Med nami se je ustvaril skupinski duh. Pri naših varovancih se že pozna, da so zaživeli dru- gje. Vsak je že pokazal napre- dek, vsi so zadovoljni. To je tudi cilj takšnih stanovanjskih enot, da se varovanci opolno- močijo in da najdejo svoje močne točke,« je o življenju skoraj tri mesece po vselitvi prvih stanovalcev še povedala v od ja eno t e . JF ZREČE – Nova pridobitev na vrhu Pohorja Dodatne vsebine na Rogli s poudarkom na ohranjanju narave Na Rogli so odprli nov informacijski center, že tretjega na Pohorju. Na ogled je tudi veliko interaktivnih vsebin. Na Rogli so prejšnji četrtek uradno odprli Info center Pohorje. Postavljen je med Potjo med krošnjami Pohorje, na katero se vsebinsko navezuje, in hotelom Natura. Center je Občina Zreče v sodelovanju z Zavodom Republike Slove- nije za gozdove postavila v okviru projekta Vizija Pohorje 2030 – Izboljšanje stanja traviščnih, vodnih in manjšinskih gozdnih habitatov ter zagotavljanje mirnih con na Pohorju. Projekt sta financirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. JANŽE FRIC Zasnova centra Info center je opremljen s številnimi interpretacij- skimi elementi, s katerimi želijo snovalci obiskovalce nagovoriti k raziskovanju in doživljanju narave, da bi naravo spoznali, vzljubili in razmislili o svojem védenju in vedenju ter ju po potrebi tudi spremenili v dobrobit ohranjanja narave. Elementi interpretacije so prilagojeni tudi za osebe s posebnimi potrebami. Za gibalno ovirane so urejene klančine, besedila so preve- dena v braillovo pisavo. Za raziskovanje in učenje v cen- tru so izdelani učni listi, kjer lahko s pomočjo QR-kod obi- skovalci spoznajo tudi zvoke narave. V prihodnosti bo na voljo tudi tiskana različica delovnega lista. Zunanji interpretacijski center ne služi samo za pred- stavitev vsebin in informacij o projektu Pohorka, ampak je tudi prostor doživljanja nara- ve, učilnica v naravi, stičišče in prostor sprostitve. Obli- kovno je zasnovan tako, da se čim bolje vklopi v prostor. To ponazarja tudi material, izbran za gradnjo. To sta po- horski les in kamen. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 44, 2. november 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Info center je stal približno 200 tisoč evrov in je postal tretji tovrsten center na Po- horju. Druga dva sta na Ko- pah in Treh kraljih. Župan Občine Zreče Boris Podvr- šnik je na odprtju povedal, da ta pridobitev predstavlja naslednji korak v zgodbi, ki so jo začeli pred skoraj de- setletjem in pol. Vsebinsko je razdeljen na štiri sklope. Prvi je poimenovan Pohorje in prepleta naravo z doživetji. Drugi je namenjen kulturni krajini na Pohorju in pred- stavlja planje ter resave, ki prispevajo k biotski pestro- sti. Tretji se navezuje na po- horske gozdove in zadnji na barja ter druga mokrišča, ki jih najdemo na vrhu Pohorja in predstavljajo zibelko biot- ske pestrosti in naravni filter. V centru so predstavljeni različna življenjska okolja in živali, ki jih naseljujejo. Obi- skovalci centra bodo lahko spoznali dejavnike, ki ogroža- jo naravno okolje, ter se nau- čili, kako lahko tudi sami pri- spevajo k ohranjanju narave in zakaj je to pomembno. V okviru tega projekta so odgo- vorni poskrbeli za ugodnejše stanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov. SLOVENSKE KONJICE – Potem ko je stanovanjska enota za odrasle z motnja- mi v duševnem in telesnem razvoju sredi julija sprejela prve stanovalce, je zdaj tudi uradno odprta. Konjiška stanovanjska enota sicer deluje v okviru Varstveno- -delovnega centra Šentjur. V njej je osem varovancev, a se bo ta številka kmalu ver- jetno spremenila, saj bodo po besedah vodje enote Minke Jazbinšek medse sprejeli no- vega stanovalca. Konjiška stanovanjska eno- ta lahko sicer sprejme 11 va- rovancev, štiri v dvoposteljnih sobah in tri v enoposteljnih. »Na odprtju smo pričakovali približno sto ljudi, prišlo jih je od 150 do 200. Med njimi so bili konjiški, zreški in vitanjski župan, predstavnik z ministr- stva, svojci naših varovancev, tudi varovanci drugih enot,« je povedala Minka Jazbinšek. Ob odprtju so plesno točko pripravili tudi varovanci. Po Alminih poteh v Celju in Laškem CELJE, LAŠKO – Dolgo spregledana Alma M. Karlin dobiva zadnje čase pozor- nost, ki jo zasluži. Na voljo niso le prevodi njenih del in biografije, ki pričajo o bogati in zanimivi življenjski ter ustvarjalni poti, vedno več je tudi različnih dogodkov, posvečenih tej avtorici in popotnici. Na osnovi sodelovanja Celja in Laškega je nastala turistična ponudba, v kateri lahko obiskovalci odkrivajo kraje, po katerih je hodila. Zavod Celeia Celje in Stik Laško sta kot nosilca turistične ponudbe vodilnih destina- cij Celja in Laškega zasnovala skupen turistični izdelek Alma – S svetovno popotnico po Celju in Laškem. Gre za družinam, otrokom in psom prijazno odkrivanje Celja in Laškega po poteh svetovne popotnice, ki je veliko hodila tudi po domačih krajih in je zanimive prigode opisala v treh popotnih dnevnikih. Prevedla jih je Jerneja Jezernik in letos so izšli pri Celjski Mohorjevi družbi. V treh dneh je tako mogoče prehoditi poti in doživeti postanke, kot je to nekoč počela Alma M. Karlin. V Celju lahko popotniki odkrivajo kraje, kjer se je rodila in živela, se fotografirajo ob njenem kipu ter uživajo celo ob pitju kave Ambiciozna Alma v Kofein Parku. Lahko se podajo tudi k njeni spominski hiši v Pečovniku in naprej na Svetino, kjer je pokopana. V Laško, kamor so vodile Almine najljubše poti, so zdaj te na voljo tudi sodobnim popotnikom, in sicer na Hum, po Poti treh cerkva in iz Slog v Log. Na koncu jih čaka golaž v hotelu Špica, ki si ga je tudi Alma nekoč zelo rada privoščila. Organizatorji tako širijo poznavanje njenega življenja in dela ter hkrati spodbujajo k hoji in tudi k vožnji z vlakom, kot je to počela Alma. TC K prepoznavnosti Alme M. Karlin v tujini je zadnje dni prispevala tudi predstavi- tev v okviru Frankfurtskega knjižnega sejma in literarnega festivala v švicarskem Zofingenu. Varovanci so sodelovali pri slovesnosti ob uradnem odprtju. (Foto: Andraž Korošec) Konjiška stanovanjska enota uradno odprta Sicer se je življenje v enoti na Žički cesti ustalilo. »Med nami se je ustvaril skupinski duh. Pri naših varovancih se že pozna, da so zaživeli dru- gje. Vsak je že pokazal napre- dek, vsi so zadovoljni. To je tudi cilj takšnih stanovanjskih enot, da se varovanci opolno- močijo in da najdejo svoje močne točke,« je o življenju skoraj tri mesece po vselitvi prvih stanovalcev še povedala v od ja eno t e . JF ZREČE – Nova pridobitev na vrhu Pohorja Dodatne vsebine na Rogli s poudarkom na ohranjanju narave Na Rogli so odprli nov informacijski center, že tretjega na Pohorju. Na ogled je tudi veliko interaktivnih vsebin. Na Rogli so prejšnji četrtek uradno odprli Info center Pohorje. Postavljen je med Potjo med krošnjami Pohorje, na katero se vsebinsko navezuje, in hotelom Natura. Center je Občina Zreče v sodelovanju z Zavodom Republike Slove- nije za gozdove postavila v okviru projekta Vizija Pohorje 2030 – Izboljšanje stanja traviščnih, vodnih in manjšinskih gozdnih habitatov ter zagotavljanje mirnih con na Pohorju. Projekt sta financirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. JANŽE FRIC Zasnova centra Info center je opremljen s številnimi interpretacij- skimi elementi, s katerimi želijo snovalci obiskovalce nagovoriti k raziskovanju in doživljanju narave, da bi naravo spoznali, vzljubili in razmislili o svojem védenju in vedenju ter ju po potrebi tudi spremenili v dobrobit ohranjanja narave. Elementi interpretacije so prilagojeni tudi za osebe s posebnimi potrebami. Za gibalno ovirane so urejene klančine, besedila so preve- dena v braillovo pisavo. Za raziskovanje in učenje v cen- tru so izdelani učni listi, kjer lahko s pomočjo QR-kod obi- skovalci spoznajo tudi zvoke narave. V prihodnosti bo na voljo tudi tiskana različica delovnega lista. Zunanji interpretacijski center ne služi samo za pred- stavitev vsebin in informacij o projektu Pohorka, ampak je tudi prostor doživljanja nara- ve, učilnica v naravi, stičišče in prostor sprostitve. Obli- kovno je zasnovan tako, da se čim bolje vklopi v prostor. To ponazarja tudi material, izbran za gradnjo. To sta po- horski les in kamen. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 44, 2. november 2023 KULTURA Čeprav je Josip Ipavec s svojo umetnostjo presegel nacional- ne meje, je bil širši slovenski javnosti dolgo časa malo znan. Pred približno 25 leti ni bilo notnih izdaj njegovih del, ob- stajali so le rokopisi njegovih Serija odličnih filmov v Malem Unionu V celjskem kinu Mali Union bo tudi letos na ogled serija filmov z Ljubljanskega filmskega festivala Liffe. Od 8. do 12. novembra se bo zvrstilo osem odličnih novih filmskih stvaritev priznanih svetovnih ustvar- jalcev. Serijo bo začel film Pankrt v režiji Nikolaja Arcela z ikoničnim Madsom Mikkelsenom v glavni vlogi. Gre za zgodovinsko dramo o naseljevanju Danske v 18. stole- tju. Dan kasneje bo na sporedu japonski film Pošast, ki govori o tem, da ima resnica več obrazov. Režiser in scenarist Woody Allen se s filmom Srečno naključje poklanja Parizu in francoski kinematografiji v svojem prvem francosko govorečem filmu, živahni in iskrivi kriminalki o ljubezni, naključju in zločinu. Na sporedu bo v petek, 10. novembra, ko si bo nato mogoče ogledati še biografsko zgodbo Priscilla, v kateri je režiserka Sofia Coppola predstavila zgodbo Elvisa Presleyja skozi oči njegove žene. Popolni dnevi režiserja Wima Wendersa bodo na spo- redu v soboto, 11. novembra. Igralec Koji Yakusho je za vlogo v tem filmu prejel nagrado za najboljšega igralca na letošnjem festivalu v Cannesu. Isti večer bo nato na ogled še francoski film Okus strasti, v katerem priprava hra- ne in gurmanska strast nista zgolj obstransko opravilo, temveč osrednje gonilo pripovedi. Režiser in scenarist je Tran Anh Hung, v glavnih vlogah igrata Juliette Binoche in Benoit Magimel. Posebej zanimiv film se obeta v nedeljo, 12. novem- bra, ko bo na sporedu drama Varuhi formule režiserja Dragana Bjelogrlića. Govori o dolgo zamolčani nuklearni nesreči v srbski Vinči konec 50. let prejšnjega stoletja, ki je pripeljala do prelomnega izuma v medicini. Za konec bo na ogled še film Himera italijanske režiserke Alice Ro- hrwacher, ki sporoča, da ima vsak od nas svojo Himero – nekaj, po čemer hrepenimo, a tega nikoli ne uspemo najti. TC Prvi slovenski celovečer- ni film v pristnem pohor- skem narečju Je kir ke riku (Poharska komedija) je v Mariboxu v enem večeru napolnil kar sedem kinodvo- ran, kar je absolutni rekord za film na dan premiere. Celovečerni prvenec reži- serjev Andreja Pratnemer- ja in Denisa Vengusta ter scenaristke Maje Furman o preprostem življenju na pohorskem podeželju si je v enem večeru ogledalo več kot 1.400 gledalcev. Filmska komedija Je kir ke riku (Poharska komedija), ki jo je brez evra finančne po- moči sponzorjev ali države ustvarila skupina navdušen- cev s Konjiškega, navdušuje gledalce. To je bila za ustvar- jalce filma prva izkušnja s filmsko produkcijo, zato so toliko bolj veseli, da je za- nimanje za ogled filma tako veliko. Priznanje Od premiere, ki je bila sredi septembra v Slovenskih Konji- cah, si je film ogledalo že več kot 10 tisoč gledalcev, ki ne skoparijo s pohvalami. V pe- tek so film premierno prikaza- li v MariBoxu, kjer je v enem večeru nasmejal kar 1437 obiskovalcev, saj so napolnili 7 projekcijskih dvoran. Kot je povedal direktor MariBoxa Stipe Jerič, je to prvi sloven- ski film v zgodovini MariBoxa, ki je na premieri prepričal to- liko gledalcev, zato je ustvar- jalcem filma podelil posebno priznanje. » Takšno zanimanje za film je veliko presenečenje tudi za nas. Ne samo da je to naš rekord po številu gledal- cev na premieri slovenskega filma, to je največje število gledalcev kateregakoli filma na dan premiere.« Presenečeni Prvo celovečerno komedijo v pohorskem narečju so po- sneli z minimalnim proraču- nom, filmske vloge so prevze- li nešolani igralci iz pohorskih krajev. »Med ustvarjanjem filma smo si sicer želeli, da bi ga videlo čim več gledalcev. A česa takšnega res nismo pri- čakovali. Ko smo se odločili, da bomo film predstavili tudi mariborskemu občinstvu in smo prišli na ogled dvoran v Maribox, smo si najprej ogle- dali tiste najmanjše. A smo napolnili kar sedem dvoran. To nam je v veliko čast in hva- ležni smo vsakemu gledalcu, ki nas je z ogledom podprl,« je vidno zadovoljen poudaril režiser Andrej Pratnemer, sicer avtor in režiser številnih videospotov za slovenske glasbenike. BF Nova spoznanja o pomembnem rojaku so predstavili povezovalka večera Saška. T. Ocvirk, eden od urednikov zbornika ddr. Igor Grdina in glavni urednik zbornika Jonatan Vinkler, sicer tudi glavni urednik Založbe Univerze na Primorskem. (Foto: Andraž Purg) »Vsa pričevanja sporočajo, da je bil Josip Ipavec vedrine poln človek. Bridka besedila je izbiral, saj je živel drugačno življenje. Manjkali so mu temni toni. Na to sta vplivala tudi duh tedanjega časa in njegovo občudovanje Heinricha Heineja,« je pojasnil Grdina. Predstavili novo monografijo o Josipu Ipavcu Nikoli tako upoštevan kot danes Josip Ipavec in njegov svet je naslov novega zbornika o skladatelju in zdravniku, rojenem pred 150 leti. Zbornik sestavljajo referati, predstavljeni na simpoziju, ki so ga or- ganizatorji leta 2021 pripravili o tem znanem šentjurskem rojaku, avtorju prvega slovenskega baleta Možiček in opere Princesa Vrtoglavka. »Nikoli doslej niso glasbeniki izvajali toliko del Josipa Ipavca, nikoli ni bil tako upoštevan kot danes,« je o njem dejal eden največjih poznavalcev rodbine Ipavcev ddr. Igor Grdina. TINA STRMČNIK samospevov, opera je bila izgu- bljena. Danes je marsikaj dru- gače. Velike zasluge za to ima zgodovinar in literarni zgodovi- nar ddr. Igor Grdina, ki je tudi vodil simpozij o Josipu Ipavcu v letu 2021. »Ko smo znanje o Josipu Ipavcu odkopavali iz pozabe, smo imeli srečo, saj so takrat isto počeli z njegovim učiteljem, skladateljem Alexan- drom Zemlinskym. Tako smo pridobili podatke o načinu poučevanja in učbenikih, ki sta jih uporabljala. Tovrstne informacije so dragocene tudi v mednarodnem prostoru.« Po besedah Grdine delo Josipa Ipavca danes živi med pevci – za svojega skladatelja ga je sprejel bas baritonist Marko Fink. Poleg tega so pred časom izšle tri zgoščenke Ipavčevih del, ki sta jih med drugim iz- vedli dve članici dunajske državne opere. Z delom tega skladatelja se ukvarjajo tudi raziskovalci. Nova spoznanja o njem med drugim zbira Ivan Florjanc, ki se je lotil razisko- vanja arhivov samostanskih šol, kjer se je izobraževal Josip Ipavec. Na odrih sveta Voditeljica večera Saška T. Ocvirk je izpostavila pou- darek iz zbornika, da je bila glasbena umetnost na Slo- venskem glede na kulturne in glasbene razmere v Šentjurju in Celju ob koncu 18. stoletja skoraj enaka evropski. Grdina je pojasnil, da so informacije takrat sicer krožile počasneje, a zaradi Južne železnice je tudi med oddaljenimi kraji vladala bližina. Ipavec je bil s pomočjo posrednikov v vsakodnevnem stiku z osrednjimi glasbenimi založbami. Z dogajanjem v kulturnih središčih je imel stik tudi zaradi svojega družinske- ga okolja. Njegove sestrične – sestre Čampa – so bile članice prvega avstrijskega damskega kvarteta. Nastopale so po šte- vilnih državah. Med drugim so Več kot 1400 gledalcev v enem večeru Dvorana je prekipevala od navduše- nja in hvaležnosti. (Foto: MariBox) pripravile svetovne premiere nekaterih pesmi Johannesa Brahmsa in Vilhelma Kincla. Po besedah Grdine je Jo- sip Ipavec velik skladateljski uspeh dosegel, ker sta nje- gova dela izvajala sopranist- ka Lucie Weidt in baritonist Ferdinand Leon Lulek. Za slednjega je Ipavec napisal vrsto samospevov, ki jih je pevec nato izvajal na Duna- ju, v Pragi, Berlinu, Ham- burgu, Londonu, Parizu in Ameriki. Čeprav so njegova dela iz- vajali marsikje po svetu, do- mačini na Ipavca niso gledali kot na slavnega skladatelja. Zanje je bil predvsem zdrav- nik, ki je dnevno sprejel od sedem do osem bolnikov. Močno ga je zaznamovala njegova lastna bolezen. V kraju, ki je imel takrat 400 prebivalcev, se je o tem go- vorilo marsikaj. Celo njegov zdravnik je, čeprav ne bi smel nikoli razkriti diagnoze svojih bolnikov, deset let po smrti skladatelja razkril, da je imel sifilis. To je pustilo sledi tudi v muzikologiji, saj so nekateri zapisali, da je njegova glasba čudna. »Vse te besede nimajo nobene osnove. Ko je njegova bolezen napredovala, je Josip Ipavec namreč nehal sklada- ti,« je razložil Grdina. Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 44, 2. november 2023 NAŠA TEMA Kruh je iz leta v leto dražji Drži, da ga naredi roka in ne moka? Drži, da ga naredi roka in ne moka? Se tudi vi zamislite, ko na polici trgovin opazite, da cena kruha dosega ceno tudi do šest evrov za kilogram? Kruh in izdelki iz žit so bili po podatkih republiškega statističnega urada septembra za malo več kot odstotek cenejši kot avgusta, a skoraj deset odstotkov dražji kot septembra lani. Od začetka leta 2013 do konca letošnjega septembra je bila stopnja rasti cen kruha sko- raj 44-odstotna. Čeprav potrošniki najprej opazimo ceno te dobrine, bi nas morale skrbeti tudi njene sestavine in hranilna vrednost. Kot opažajo v Zvezi potrošnikov Slovenije, so v kruhu, ki ga kupimo v trgovinah in pekarnah, pogosto dodatni številni aditivi. TINA STRMČNIK, foto: Andraž Purg » Testo za kruh pripravljamo na tradicionalen način, kar po- meni, da uporabljamo zelo malo različnih dodatkov. Procesi v pekarni so zato malo daljši, a tako delamo že od nekdaj in tudi to je eden od načinov, da lahko ohranjamo nekoliko nižje cene, saj so se tudi dodatki zelo podražili. Predvsem tako ohranjamo kakovost svojih izdelkov,« pravi Dominik Ocvirk, vodja tehnološko-razvojnega oddelka Pekarne Geršak, ki ima skoraj stoletno tradicijo in je največja pekarna v regiji. Vonj po sveže pečenem kruhu je v začetku septem- bra prinesel nov utrip v spodnje Štore. Vodji pekarne Azem Demiraj in Simona Bajcar sta ob obuditvi pro- storov nekdanje gostilne ob glavni cesti zaznala dobro poslovno priložnost. Z odzivom strank sta zaenkrat zelo zadovoljna. S kruhom do utripa v kraju Simona Bajcar: »Cena kruha in pekovskih izdelkov je zelo pomembna, da obdržimo stranke, saj ljudje gledajo na vsak evro. Sploh zato, ker smo v Štorah novinci, smo skušali cene postaviti konkurenčno.« Manj dodatkov: nižja cena in boljša kakovost Na ceno kruha vplivajo po- dražitve, na katere v pekarni nimajo vpliva, od surovin do energentov, a tudi plače zapo- slenih so se z infl acijo dvignile. »Dvigi cen so posledica realne rasti stroškov, ne naših marž. Zavedamo se, da smo v Celju in okolici odgovorni za prehra- no ljudi, in ne želimo pretirano dvigati cen ter jih že nekaj časa tudi nismo spremenili. Na borzi iščemo možnosti ugodnejšega nakupa surovin.« Na voljo je si- cer cenejša moka iz tujine, a kot pravi Ocvirk, ta ni tako kakovo- stna kot domača in bi se njena uporaba poznala pri kakovosti izdelkov. »Na ta račun ne želi- mo varčevati. Kupec želi največ za svoj denar in želimo, da dobi kakovost, ki jo pričakuje.« Zaradi zmanjševanja stro- škov bodo peči, kjer uporablja- jo elektriko in plin, spet prede- lali za uporabo kurilnega olja. Izdelki za dopeko Pekarna Geršak oskrbuje s svojimi izdelki tako velike trgovske verige, kot so Tuš, Mercator, Kea in Jager, kot tudi domove upokojencev, vrtce, šole, gostince in hote- le na območju regije in zunaj nje. Trgovci veliko dopečejo sami, saj morajo sicer po- skrbeti za kruh, ki ostane na policah. Že nekaj let ga ne morejo več vrniti v pekarne, da bi ga te na primer zmlele v drobtine, saj to prepoveduje sistem HACCP. »Trgovine so zato zmanjšale količine na- ročenega kruha, ki so ga bile še pred leti polne police tudi zvečer tik pred zaprtjem, zdaj pa ga ponekod zmanjka že popoldne in ga zaposleni v tr- govinah sami dopečejo,« pra- vi Dominik Ocvirk in dodaja, da se je Pekarna Geršak temu prilagodila tako, da predsta- vljajo polpečeni izdelki že 40 odstotkov njene proizvodnje. Te izdelke tedensko vozijo s svojimi vozili vse do morja in Prekmurja. Sicer pa v pekarni iz petih do šestih ton moke dnevno spečejo od osem do devet ton pekovskih izdelkov. Največ bele moke »Zadnje čase se povpraše- vanje po belem kruhu zmanj- šuje, čeprav so izdelki iz bele moke še vedno najbolj iskani, a v ospredje prihajajo tudi druge vrste moke, polnozrna- ta, pirina … Ljudje tudi ne ku- pujejo več tako velikih količin kruha naenkrat. Običajno so to polkilogramski hlebčki, ki jih pojedo in imajo naslednji dan na mizi spet svežega, na kar je vplivala tudi stalna odprtost trgovin. Če manjše količine kupljenega kruha pomenijo manj zavržene hrane, je to vsekakor dobro,« zaključuje sogovornik. TC Dominik Ocvirk je vodja tehnološko-razvojnega oddelka Pekarne Geršak. (Foto: TC) »Majhne zasebne pekarne, ki so odprte tudi ob nedeljah in praznikih, so seveda tudi naša konkurenca, a za naše zaposlene je pomembno, da imajo en dan v tednu prosto. Glede kakovosti izdelkov se kupci sami odločijo, kakšen kruh hočejo.« Simona Bajcar v tem poslu ni novinka, saj je v peko in prodajo kruha vpeta že pri- bližno 15 let. V preteklih le- tih se je s to dejavnostjo med drugim ukvarjala v Celju in Ljubljani. Kot je pojasnila, je ideja za odprtje pekarne v Štorah vzniknila, saj ni v bližini nobene trgovine, pri- vlačno se ji zdi tudi mesto prodajalne ob glavni cesti. »Po prvih tednih beležimo zelo dober obisk, zato smo zadovoljni. Med tednom imamo največ povpraševa- nja zjutraj, v času malic in po 14. uri, ko se ljudje vra- čajo iz služb. Ob sobotah in nedeljah si ljudje kljuko po- dajajo ves čas, zatišje je le v času kosila.« Ker je pekarna ob glavni cesti Celje–Šen- tjur–Rogaška Slatina, vanjo pridejo občani številnih ob- čin, še zdaleč ne le domačini iz Štor. Med ceno in kakovostjo Kako Pekarna Štore išče ravnotežje med ekonomič- nostjo proizvodnje in dobič- konosnostjo prodaje? Podra- žitve sestavin po besedah Bajcarjeve narekujejo več skrbnosti pri njihovi naba- vi in pozornost pri cenovni politiki pekovskih izdelkov. »Cena kruha in pekovskih iz- delkov je zelo pomembna, da obdržimo stranke, saj ljudje gledajo na vsak evro. Sploh zato, ker smo v Štorah novin- ci, smo skušali cene postaviti konkurenčno.« Dodala je, da kruh pripravljajo brez dodat- kov, le iz osnovnih sestavin. Za pripravo črnega kruha ne uporabljajo barvil, ampak dodajajo ustrezen tip moke. Solastnica pekarne, kjer sta zaposlena dva peka, je poja- snila, da je okus izdelkov v veliki meri odvisen od načina priprave. Zelo pomembno je vzhajanje v posebnih komo- rah z ustrezno temperaturo in vlažnostjo »Tako je kruh bolj kakovosten. Če bi ga vzhajali le s pomočjo toplote in brez vlage, bi se naredila skorja, zaradi česar izdelkov ne bi mogli dobro speči.« Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 44, 2. november 2023 NAŠA TEMA Monika Cervenik, Celje: »Pri kruhu je cena odvisna od tega, katerega kupimo. Iz bolj zdravih sestavin je draž- ji, lahko tudi predrag. Med tednom v trgovini kupujem polbel kruh, ob koncu tedna ga kupim na tržnici pri ve- dno istem ponudniku. V ob- dobju koronavirusa sem ga pekla tudi sama doma, zdaj nimam več toliko časa, tako da ga pečem bolj redko.« 2018 2019 2020 2021 2022 Kilogram kruha (bel, polbel, črn) 2,13 2,27 2,42 2,37 2,87 Pogosto več kot osnovne sestavine Da so v kruhu, ki ga kupimo v trgovinah in pekarnah, pogosto dodatni številni aditivi, opaža Zveza potrošnikov Slo- venije (ZPS). Čeprav je dodajanje aditivov omejeno z zakono- dajo, omenjena organizacija svetuje, naj potrošniki izbirajo kruh in pekovske izdelke s čim manj aditivi. Kakšen učinek ima njihov »koktejl«, ki ga vsakodnevno vnesemo v telo, je namreč še vedno neznanka. ZPS kot najbolj problematično sestavino v kruhu izpostavlja sol. Vemo, kaj jemo? Vonj po sveže pečenem kruhu je vonj domačnosti, ljubezni in razkošja. A odkar so še tople žemljice, rogljički in štruce na dosegu skoraj 24 ur na dan, je pomen kruha, ki je bil nekdaj temelj obilja, precej drugačen. Podoba »levega devžeja«, drobnega dečka iz pripovedi Prežihovega Voranca, ki je bil tako zelo lačen kruha, že nekaj časa ni več tako živa pred našimi očmi. V obdobju epidemije koronaviru- sa, ko je zaradi motene preskrbe z nekaterimi dobrinami med ljudmi zavladala negotovost, je občutno zrasla potre- ba po kvasu. Marsikdo je nakupil zaloge moke in se peke lotil doma. Nekateri so takrat obudili način peke z drožmi. Pohvala gre tistim, ki pri gnetenju testa in prižiganju pečice vztrajajo, odkar se svet spet vrti hitreje. Ob podražitvah in infl aciji smo morda postali spet ne- koliko bolj pozorni na to, koliko denarja odštejemo za eno od najbolj osnovnih živil. Gospodinjstva so lani za kruh in pekovske izdelke porabila v povprečju skoraj 477 evrov ali malo manj kot dva odstotka vseh sredstev. Koliko pozor- nosti pa posvečamo preverjanju sestavin kruha? Ker gre za nepredpakirano živilo, je na prodajnem mestu označeno le z imenom izdelka, proizvajalca in s podatki o alergenih. A pot do bolj celovitejših informacij ni težka. Podatke o sestavinah lahko v trgovini, ki jo obiskujemo, dobimo na zahtevo – na oddelku kruha. Po opažanju ZPS nekateri trgovci kataloge z omenjenimi informacijami postavljajo na vidno mesto ob svoji pekarni. Ali pa je potrošnikom na voljo čitalnik črtne kode, s katerim lahko odčitajo dodatne informacije o izdel- ku. V svojih rokah imamo torej vzvode, ki odločajo, kakšen kruh bomo jedli in koliko bomo plačali zanj. Uporabimo jih! OB ROBU ANKETA TINA STRMČNIK V kruhu, ki ga kupimo v trgovinah in pekarnah, so po- leg osnovnih sestavin in ne krušnih mlevskih izdelkov (rž, ajda, krompir, semena, oreški) najpogostejši dodatki še sladkorji (dekstroza, mela- sa) ter olja (repično ali sonč- nično olje). Dodani so tudi številni aditivi za izboljšanje teksture, okusa in daljše ob- stojnosti kruha. Gre za sred- stva za uravnavanje kislosti, emulgatorje ali stabilizatorje, gostila ter sredstva za obdela- vo moke. ZPS kot najbolj problematič- no sestavino kruha izpostavlja sol. Slednja je pri peki nepogre- šljiva, saj ima vlogo ojačevalca okusa in pomembno vpliva na kakovost testa. A kruh in peko- vski izdelki so ena od ključnih skupin živil, ki prispevajo k njenemu prevelikemu dnev- nemu vnosu. Vsebnost soli se v kruhu na trgovskih policah giblje med 1 in 1,4 gramov soli na 100 gramov kruha. Svetov- na zdravstvena organizacija za odraslo prebivalstvo priporoča vnos največ pet gramov soli na dan, medtem ko jo za osnovno delovanje organizma potrebu- jemo le 1,4 grama dnevno. Na kaj biti pozoren? ZPS svetuje, naj bodo kup- ci pri kruhu bolj kot na ceno pozorni na seznam sestavin in hranilno tabelo. Izberejo naj kruh s čim manj sestavi- nami in čim manj soli ter z več prehranskimi vlakninami. »Se- znam sestavin in vsebnost soli sta vedno navedena na pred- pakiranih izdelkih, podatka morata biti na voljo tudi ob nakupu kruha v pekarni, če povprašate prodajalca.« Kot pravijo v ZPS, bo kruh zagotovo imel »najčistejšo sestavo«, če ga bodo ljudje spekli doma. Odveč ne bo previdnost pri odmerjanju soli. Izsledki zadnjih pregledov ZPS je predlani opravila test izdelkov za dopeko – napol pripravljenih predpakiranih izdelkov, ki jih lahko sami spečemo doma. Pregled je po- kazal, da so izdelki za dopeko vsebovali več kot le osnovne sestavine (moko, vodo, kvas in sol). Dodani so jim bili dek- stroza, sladkor, melasa, repič- no ali sončnično olje in kislo testo oziroma droži kot nado- mestilo ali kot dodatek kvasu. Z izjemo enega izdelka, ki je bil brez aditivov, se seznam sestavin tu ne konča. Izdel- kom za dopeko so bili dodani številni aditivi, ki izboljšajo te- ksturo kruha, njegov okus ali poskrbijo za daljšo obstojnost. Naj vas barva ne zavede Med lanskim pregledom pol- nozrnatega kruha so sodelavci ZPS na seznamu sestavin naj- pogosteje našli različne emul- gatorje in sredstvo za obdelavo moke. Dva izdelka, ki sta bila na prodajnih policah označena kot polnozrnata, sta vsebovala premajhen delež polnozrnate moke. V obeh primerih je do napake pri označevanju kruha prišlo v trgovini. Izpostavili so še, da je polnozrnat kruh obču- tno dražji od belega. Povpreč- na cena vzorcev polnozrnatega kruha je lani znašala 3,60 evra za kilogram, povprečna cena belega približno dva evra za kilogram. Anketa, ki jo je ZPS izve- dla med potrošniki, je po- kazala, da polnozrnat kruh težko prepoznamo samo po videzu, zato omenjena zveza ljudem svetuje, naj preberejo seznam sestavin in označbe ali da o vsebno- sti polnozrnate moke pov- prašajo prodajalca. V zvezi opozarjajo, da kruh s seme- ni ni nujno polnozrnat. Prav tako temnejša barva izdelka še ne pomeni, da kruh vse- buje pomemben delež pol- nozrnate moke. V Pekarni Štore je največ povpraševanja po kruhu, bureku in picah. Učijo se tudi od strank Priprava kruha in peko- vskih izdelkov je po besedah sogovornice obrt, v kateri je prisotno nenehno učenje. Za- posleni zato poslušajo mnenja strank in upoštevajo njihove želje o tem, kakšno izbiro še želijo na policah. Za zado- voljstvo potrošnikov je zelo pomemben delovni čas pe- karne. Slednja v Štorah svoja vrata odpre ob petih zjutraj, medtem ko peka svoje delo začneta že tri ure prej. V obdobju energetske dra- ginje pri vsaki dejavnosti na stroške pomembno vplivata tudi poraba in cena energen- tov. Proizvodnja Pekarne Štore temelji na uporabi plina. »Za- enkrat smo s tem zadovoljni, a ker smo svoja vrata odprli šele pred nekaj tedni, o stroških še ne morem povedati kaj več,« je razložila sogovornica. Povprečne drobnoprodajne cene kruha v evrih Ob pestri ponudbi vsak najde kaj zase Mimoidoče v središču Celja smo vprašali, kako gledajo na ceno kruha glede na pričakovano kakovost. Zanimalo nas je, kakšen kruh jim gre v slast in ali se njegove peke kdaj lotijo sami. Larisa Ribič, Prebold: »Pri kruhu je odvisno, katerega kupimo. Menim, da imajo nekateri primerno ceno. Pri nas doma večinoma kar sami pečemo kruh, načeloma be- lega ali polbelega, a tudi ta- kšnega z bučnim oljem.« Tea Devin, Celje: »Mislim, da je cena kruha primerna, čeprav po mojem mnenju ni dober pokazatelj kakovosti. Dober kruh lahko dobimo tudi poceni in vsak lahko najde nekaj zase, izbira je zelo velika. Mislim, da vsi upokojenci gledamo na ceno kruha, ne glede na to, kako visoko pokojnino imamo. Nekatere vrste kruha so si- cer res drage, še posebej če vsebujejo semena ali orehe. Jaz kupujem črne žemlje, ker dlje zdržijo. Občasno kruh pečem sama, navadno belo moko mešam z ajdovo ali s koruzno. Moji otroci ga imajo zelo radi.« Mirsad Kapetan, Celje: »Če hočemo boljši kruh, moramo zanj plačati nekoliko več, pri čemer tudi dlje zdrži. Cenejše- ga kruha pri nas doma niti ne kupujemo, saj lahko povzroča napihnjenost. Sam kupujem kruh v lokalni trgovini ali na tržnici izberem domač ajdov kruh. Glede cene ni velike razlike med kruhom iz trgo- vine in tistim, ki ga kupim na tržnici. Sam kruha ne pečem, saj tega ne znam.« Vida Kuraj, Rogaška Slatina: »Če upoštevamo, koliko trgovci plačajo proizvajalcem, je kruh brez dvoma predrag. Tudi njegova kakovost ni več takšna, kot je bila včasih. Naj- večkrat kupim polbelega, sicer pa ga veliko tudi sama pe- čem. Imam domačo moko iz domače pšenice, ki jo zmešam s kupljeno moko. Peke se lotim enkrat na teden oziroma ko nam kruha zmanjka.« Vir: SURS Valentina Friškovec, Šmar- tno ob Paki: »Za domač kruh se mi zdi prav odšteti več. Pri kruhu so cene res zelo od- visne od tega, katerega ku- pimo. Nekateri so vseeno predragi. Doma večinoma pečemo svoj kruh, ne ku- pujemo ga velikokrat v tr- govini. Največkrat spečemo polbelega ali belega, obča- sno dodamo tudi orehe.« JF, Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 44, 2. november 2023 NAŠA TEMA Kruh je iz leta v leto dražji Drži, da ga naredi roka in ne moka? Drži, da ga naredi roka in ne moka? Se tudi vi zamislite, ko na polici trgovin opazite, da cena kruha dosega ceno tudi do šest evrov za kilogram? Kruh in izdelki iz žit so bili po podatkih republiškega statističnega urada septembra za malo več kot odstotek cenejši kot avgusta, a skoraj deset odstotkov dražji kot septembra lani. Od začetka leta 2013 do konca letošnjega septembra je bila stopnja rasti cen kruha sko- raj 44-odstotna. Čeprav potrošniki najprej opazimo ceno te dobrine, bi nas morale skrbeti tudi njene sestavine in hranilna vrednost. Kot opažajo v Zvezi potrošnikov Slovenije, so v kruhu, ki ga kupimo v trgovinah in pekarnah, pogosto dodatni številni aditivi. TINA STRMČNIK, foto: Andraž Purg » Testo za kruh pripravljamo na tradicionalen način, kar po- meni, da uporabljamo zelo malo različnih dodatkov. Procesi v pekarni so zato malo daljši, a tako delamo že od nekdaj in tudi to je eden od načinov, da lahko ohranjamo nekoliko nižje cene, saj so se tudi dodatki zelo podražili. Predvsem tako ohranjamo kakovost svojih izdelkov,« pravi Dominik Ocvirk, vodja tehnološko-razvojnega oddelka Pekarne Geršak, ki ima skoraj stoletno tradicijo in je največja pekarna v regiji. Vonj po sveže pečenem kruhu je v začetku septem- bra prinesel nov utrip v spodnje Štore. Vodji pekarne Azem Demiraj in Simona Bajcar sta ob obuditvi pro- storov nekdanje gostilne ob glavni cesti zaznala dobro poslovno priložnost. Z odzivom strank sta zaenkrat zelo zadovoljna. S kruhom do utripa v kraju Simona Bajcar: »Cena kruha in pekovskih izdelkov je zelo pomembna, da obdržimo stranke, saj ljudje gledajo na vsak evro. Sploh zato, ker smo v Štorah novinci, smo skušali cene postaviti konkurenčno.« Manj dodatkov: nižja cena in boljša kakovost Na ceno kruha vplivajo po- dražitve, na katere v pekarni nimajo vpliva, od surovin do energentov, a tudi plače zapo- slenih so se z infl acijo dvignile. »Dvigi cen so posledica realne rasti stroškov, ne naših marž. Zavedamo se, da smo v Celju in okolici odgovorni za prehra- no ljudi, in ne želimo pretirano dvigati cen ter jih že nekaj časa tudi nismo spremenili. Na borzi iščemo možnosti ugodnejšega nakupa surovin.« Na voljo je si- cer cenejša moka iz tujine, a kot pravi Ocvirk, ta ni tako kakovo- stna kot domača in bi se njena uporaba poznala pri kakovosti izdelkov. »Na ta račun ne želi- mo varčevati. Kupec želi največ za svoj denar in želimo, da dobi kakovost, ki jo pričakuje.« Zaradi zmanjševanja stro- škov bodo peči, kjer uporablja- jo elektriko in plin, spet prede- lali za uporabo kurilnega olja. Izdelki za dopeko Pekarna Geršak oskrbuje s svojimi izdelki tako velike trgovske verige, kot so Tuš, Mercator, Kea in Jager, kot tudi domove upokojencev, vrtce, šole, gostince in hote- le na območju regije in zunaj nje. Trgovci veliko dopečejo sami, saj morajo sicer po- skrbeti za kruh, ki ostane na policah. Že nekaj let ga ne morejo več vrniti v pekarne, da bi ga te na primer zmlele v drobtine, saj to prepoveduje sistem HACCP. »Trgovine so zato zmanjšale količine na- ročenega kruha, ki so ga bile še pred leti polne police tudi zvečer tik pred zaprtjem, zdaj pa ga ponekod zmanjka že popoldne in ga zaposleni v tr- govinah sami dopečejo,« pra- vi Dominik Ocvirk in dodaja, da se je Pekarna Geršak temu prilagodila tako, da predsta- vljajo polpečeni izdelki že 40 odstotkov njene proizvodnje. Te izdelke tedensko vozijo s svojimi vozili vse do morja in Prekmurja. Sicer pa v pekarni iz petih do šestih ton moke dnevno spečejo od osem do devet ton pekovskih izdelkov. Največ bele moke »Zadnje čase se povpraše- vanje po belem kruhu zmanj- šuje, čeprav so izdelki iz bele moke še vedno najbolj iskani, a v ospredje prihajajo tudi druge vrste moke, polnozrna- ta, pirina … Ljudje tudi ne ku- pujejo več tako velikih količin kruha naenkrat. Običajno so to polkilogramski hlebčki, ki jih pojedo in imajo naslednji dan na mizi spet svežega, na kar je vplivala tudi stalna odprtost trgovin. Če manjše količine kupljenega kruha pomenijo manj zavržene hrane, je to vsekakor dobro,« zaključuje sogovornik. TC Dominik Ocvirk je vodja tehnološko-razvojnega oddelka Pekarne Geršak. (Foto: TC) »Majhne zasebne pekarne, ki so odprte tudi ob nedeljah in praznikih, so seveda tudi naša konkurenca, a za naše zaposlene je pomembno, da imajo en dan v tednu prosto. Glede kakovosti izdelkov se kupci sami odločijo, kakšen kruh hočejo.« Simona Bajcar v tem poslu ni novinka, saj je v peko in prodajo kruha vpeta že pri- bližno 15 let. V preteklih le- tih se je s to dejavnostjo med drugim ukvarjala v Celju in Ljubljani. Kot je pojasnila, je ideja za odprtje pekarne v Štorah vzniknila, saj ni v bližini nobene trgovine, pri- vlačno se ji zdi tudi mesto prodajalne ob glavni cesti. »Po prvih tednih beležimo zelo dober obisk, zato smo zadovoljni. Med tednom imamo največ povpraševa- nja zjutraj, v času malic in po 14. uri, ko se ljudje vra- čajo iz služb. Ob sobotah in nedeljah si ljudje kljuko po- dajajo ves čas, zatišje je le v času kosila.« Ker je pekarna ob glavni cesti Celje–Šen- tjur–Rogaška Slatina, vanjo pridejo občani številnih ob- čin, še zdaleč ne le domačini iz Štor. Med ceno in kakovostjo Kako Pekarna Štore išče ravnotežje med ekonomič- nostjo proizvodnje in dobič- konosnostjo prodaje? Podra- žitve sestavin po besedah Bajcarjeve narekujejo več skrbnosti pri njihovi naba- vi in pozornost pri cenovni politiki pekovskih izdelkov. »Cena kruha in pekovskih iz- delkov je zelo pomembna, da obdržimo stranke, saj ljudje gledajo na vsak evro. Sploh zato, ker smo v Štorah novin- ci, smo skušali cene postaviti konkurenčno.« Dodala je, da kruh pripravljajo brez dodat- kov, le iz osnovnih sestavin. Za pripravo črnega kruha ne uporabljajo barvil, ampak dodajajo ustrezen tip moke. Solastnica pekarne, kjer sta zaposlena dva peka, je poja- snila, da je okus izdelkov v veliki meri odvisen od načina priprave. Zelo pomembno je vzhajanje v posebnih komo- rah z ustrezno temperaturo in vlažnostjo »Tako je kruh bolj kakovosten. Če bi ga vzhajali le s pomočjo toplote in brez vlage, bi se naredila skorja, zaradi česar izdelkov ne bi mogli dobro speči.« Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 44, 2. november 2023 NAŠA TEMA Monika Cervenik, Celje: »Pri kruhu je cena odvisna od tega, katerega kupimo. Iz bolj zdravih sestavin je draž- ji, lahko tudi predrag. Med tednom v trgovini kupujem polbel kruh, ob koncu tedna ga kupim na tržnici pri ve- dno istem ponudniku. V ob- dobju koronavirusa sem ga pekla tudi sama doma, zdaj nimam več toliko časa, tako da ga pečem bolj redko.« 2018 2019 2020 2021 2022 Kilogram kruha (bel, polbel, črn) 2,13 2,27 2,42 2,37 2,87 Pogosto več kot osnovne sestavine Da so v kruhu, ki ga kupimo v trgovinah in pekarnah, pogosto dodatni številni aditivi, opaža Zveza potrošnikov Slo- venije (ZPS). Čeprav je dodajanje aditivov omejeno z zakono- dajo, omenjena organizacija svetuje, naj potrošniki izbirajo kruh in pekovske izdelke s čim manj aditivi. Kakšen učinek ima njihov »koktejl«, ki ga vsakodnevno vnesemo v telo, je namreč še vedno neznanka. ZPS kot najbolj problematično sestavino v kruhu izpostavlja sol. Vemo, kaj jemo? Vonj po sveže pečenem kruhu je vonj domačnosti, ljubezni in razkošja. A odkar so še tople žemljice, rogljički in štruce na dosegu skoraj 24 ur na dan, je pomen kruha, ki je bil nekdaj temelj obilja, precej drugačen. Podoba »levega devžeja«, drobnega dečka iz pripovedi Prežihovega Voranca, ki je bil tako zelo lačen kruha, že nekaj časa ni več tako živa pred našimi očmi. V obdobju epidemije koronaviru- sa, ko je zaradi motene preskrbe z nekaterimi dobrinami med ljudmi zavladala negotovost, je občutno zrasla potre- ba po kvasu. Marsikdo je nakupil zaloge moke in se peke lotil doma. Nekateri so takrat obudili način peke z drožmi. Pohvala gre tistim, ki pri gnetenju testa in prižiganju pečice vztrajajo, odkar se svet spet vrti hitreje. Ob podražitvah in infl aciji smo morda postali spet ne- koliko bolj pozorni na to, koliko denarja odštejemo za eno od najbolj osnovnih živil. Gospodinjstva so lani za kruh in pekovske izdelke porabila v povprečju skoraj 477 evrov ali malo manj kot dva odstotka vseh sredstev. Koliko pozor- nosti pa posvečamo preverjanju sestavin kruha? Ker gre za nepredpakirano živilo, je na prodajnem mestu označeno le z imenom izdelka, proizvajalca in s podatki o alergenih. A pot do bolj celovitejših informacij ni težka. Podatke o sestavinah lahko v trgovini, ki jo obiskujemo, dobimo na zahtevo – na oddelku kruha. Po opažanju ZPS nekateri trgovci kataloge z omenjenimi informacijami postavljajo na vidno mesto ob svoji pekarni. Ali pa je potrošnikom na voljo čitalnik črtne kode, s katerim lahko odčitajo dodatne informacije o izdel- ku. V svojih rokah imamo torej vzvode, ki odločajo, kakšen kruh bomo jedli in koliko bomo plačali zanj. Uporabimo jih! OB ROBU ANKETA TINA STRMČNIK V kruhu, ki ga kupimo v trgovinah in pekarnah, so po- leg osnovnih sestavin in ne krušnih mlevskih izdelkov (rž, ajda, krompir, semena, oreški) najpogostejši dodatki še sladkorji (dekstroza, mela- sa) ter olja (repično ali sonč- nično olje). Dodani so tudi številni aditivi za izboljšanje teksture, okusa in daljše ob- stojnosti kruha. Gre za sred- stva za uravnavanje kislosti, emulgatorje ali stabilizatorje, gostila ter sredstva za obdela- vo moke. ZPS kot najbolj problematič- no sestavino kruha izpostavlja sol. Slednja je pri peki nepogre- šljiva, saj ima vlogo ojačevalca okusa in pomembno vpliva na kakovost testa. A kruh in peko- vski izdelki so ena od ključnih skupin živil, ki prispevajo k njenemu prevelikemu dnev- nemu vnosu. Vsebnost soli se v kruhu na trgovskih policah giblje med 1 in 1,4 gramov soli na 100 gramov kruha. Svetov- na zdravstvena organizacija za odraslo prebivalstvo priporoča vnos največ pet gramov soli na dan, medtem ko jo za osnovno delovanje organizma potrebu- jemo le 1,4 grama dnevno. Na kaj biti pozoren? ZPS svetuje, naj bodo kup- ci pri kruhu bolj kot na ceno pozorni na seznam sestavin in hranilno tabelo. Izberejo naj kruh s čim manj sestavi- nami in čim manj soli ter z več prehranskimi vlakninami. »Se- znam sestavin in vsebnost soli sta vedno navedena na pred- pakiranih izdelkih, podatka morata biti na voljo tudi ob nakupu kruha v pekarni, če povprašate prodajalca.« Kot pravijo v ZPS, bo kruh zagotovo imel »najčistejšo sestavo«, če ga bodo ljudje spekli doma. Odveč ne bo previdnost pri odmerjanju soli. Izsledki zadnjih pregledov ZPS je predlani opravila test izdelkov za dopeko – napol pripravljenih predpakiranih izdelkov, ki jih lahko sami spečemo doma. Pregled je po- kazal, da so izdelki za dopeko vsebovali več kot le osnovne sestavine (moko, vodo, kvas in sol). Dodani so jim bili dek- stroza, sladkor, melasa, repič- no ali sončnično olje in kislo testo oziroma droži kot nado- mestilo ali kot dodatek kvasu. Z izjemo enega izdelka, ki je bil brez aditivov, se seznam sestavin tu ne konča. Izdel- kom za dopeko so bili dodani številni aditivi, ki izboljšajo te- ksturo kruha, njegov okus ali poskrbijo za daljšo obstojnost. Naj vas barva ne zavede Med lanskim pregledom pol- nozrnatega kruha so sodelavci ZPS na seznamu sestavin naj- pogosteje našli različne emul- gatorje in sredstvo za obdelavo moke. Dva izdelka, ki sta bila na prodajnih policah označena kot polnozrnata, sta vsebovala premajhen delež polnozrnate moke. V obeh primerih je do napake pri označevanju kruha prišlo v trgovini. Izpostavili so še, da je polnozrnat kruh obču- tno dražji od belega. Povpreč- na cena vzorcev polnozrnatega kruha je lani znašala 3,60 evra za kilogram, povprečna cena belega približno dva evra za kilogram. Anketa, ki jo je ZPS izve- dla med potrošniki, je po- kazala, da polnozrnat kruh težko prepoznamo samo po videzu, zato omenjena zveza ljudem svetuje, naj preberejo seznam sestavin in označbe ali da o vsebno- sti polnozrnate moke pov- prašajo prodajalca. V zvezi opozarjajo, da kruh s seme- ni ni nujno polnozrnat. Prav tako temnejša barva izdelka še ne pomeni, da kruh vse- buje pomemben delež pol- nozrnate moke. V Pekarni Štore je največ povpraševanja po kruhu, bureku in picah. Učijo se tudi od strank Priprava kruha in peko- vskih izdelkov je po besedah sogovornice obrt, v kateri je prisotno nenehno učenje. Za- posleni zato poslušajo mnenja strank in upoštevajo njihove želje o tem, kakšno izbiro še želijo na policah. Za zado- voljstvo potrošnikov je zelo pomemben delovni čas pe- karne. Slednja v Štorah svoja vrata odpre ob petih zjutraj, medtem ko peka svoje delo začneta že tri ure prej. V obdobju energetske dra- ginje pri vsaki dejavnosti na stroške pomembno vplivata tudi poraba in cena energen- tov. Proizvodnja Pekarne Štore temelji na uporabi plina. »Za- enkrat smo s tem zadovoljni, a ker smo svoja vrata odprli šele pred nekaj tedni, o stroških še ne morem povedati kaj več,« je razložila sogovornica. Povprečne drobnoprodajne cene kruha v evrih Ob pestri ponudbi vsak najde kaj zase Mimoidoče v središču Celja smo vprašali, kako gledajo na ceno kruha glede na pričakovano kakovost. Zanimalo nas je, kakšen kruh jim gre v slast in ali se njegove peke kdaj lotijo sami. Larisa Ribič, Prebold: »Pri kruhu je odvisno, katerega kupimo. Menim, da imajo nekateri primerno ceno. Pri nas doma večinoma kar sami pečemo kruh, načeloma be- lega ali polbelega, a tudi ta- kšnega z bučnim oljem.« Tea Devin, Celje: »Mislim, da je cena kruha primerna, čeprav po mojem mnenju ni dober pokazatelj kakovosti. Dober kruh lahko dobimo tudi poceni in vsak lahko najde nekaj zase, izbira je zelo velika. Mislim, da vsi upokojenci gledamo na ceno kruha, ne glede na to, kako visoko pokojnino imamo. Nekatere vrste kruha so si- cer res drage, še posebej če vsebujejo semena ali orehe. Jaz kupujem črne žemlje, ker dlje zdržijo. Občasno kruh pečem sama, navadno belo moko mešam z ajdovo ali s koruzno. Moji otroci ga imajo zelo radi.« Mirsad Kapetan, Celje: »Če hočemo boljši kruh, moramo zanj plačati nekoliko več, pri čemer tudi dlje zdrži. Cenejše- ga kruha pri nas doma niti ne kupujemo, saj lahko povzroča napihnjenost. Sam kupujem kruh v lokalni trgovini ali na tržnici izberem domač ajdov kruh. Glede cene ni velike razlike med kruhom iz trgo- vine in tistim, ki ga kupim na tržnici. Sam kruha ne pečem, saj tega ne znam.« Vida Kuraj, Rogaška Slatina: »Če upoštevamo, koliko trgovci plačajo proizvajalcem, je kruh brez dvoma predrag. Tudi njegova kakovost ni več takšna, kot je bila včasih. Naj- večkrat kupim polbelega, sicer pa ga veliko tudi sama pe- čem. Imam domačo moko iz domače pšenice, ki jo zmešam s kupljeno moko. Peke se lotim enkrat na teden oziroma ko nam kruha zmanjka.« Vir: SURS Valentina Friškovec, Šmar- tno ob Paki: »Za domač kruh se mi zdi prav odšteti več. Pri kruhu so cene res zelo od- visne od tega, katerega ku- pimo. Nekateri so vseeno predragi. Doma večinoma pečemo svoj kruh, ne ku- pujemo ga velikokrat v tr- govini. Največkrat spečemo polbelega ali belega, obča- sno dodamo tudi orehe.« JF, Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 44, 2. november 2023 KRONIKA »Po navedbah prijaviteljice naj bi šlo za streljanje z zrač- no puško. Zadeva je še v ob- dobju zbiranja obvestil,« so nam odgovorili na PU Celje. Prav tako so potrdili, da so v preteklosti podobne prime- re že obravnavali. »Na srečo je teh primerov zelo malo, a poudarjamo, da je vsak nedopusten,« še dodajajo. A da je primerov tako zelo malo, marsikdo ne verjame. Te dni smo se pogovarjali s številnimi krajani naselij v okolici Celja in širše, vendar lastniki mačk pogosto pra- vijo, da zadeve ne prijavijo policiji. Takšni primeri naj bi se v zadnjih letih dogajali Celjska regija: streljanje in mučenje živali Bosta brezobzirneža kaznovana? »Preprosto imamo dovolj. To ni prvič, da se je to zgodilo. Pred časom mi je nenadoma izginil maček. Tokrat ima enake poškodbe sosedov muc. Sploh ne moremo verjeti, da je kdo sposoben kaj takšnega narediti,« je povedala lastnica muckov Maša Papler z območja Lipe v Štorah. Njena mucka sta bila pred dnevi poškodovana domnev- no s strelnim orožjem. Ena muca je imela tudi zelo hude poškodbe. Zadevo je njena lastnica prijavila tudi celjski policiji, kar so nam tam tudi potrdili. SIMONA ŠOLINIČ Povzročitelja bodo ovadili V četrtkovi nesreči zunaj Velike Pirešice je umrl 51-le- tni voznik avtomobila, tri osebe so bile hudo poškodova- ne, ena lažje. Nesrečo je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo povzročil 36-letni voznik avtomobila, ki je v de- snem preglednem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v avtomobil, s katerim je nasproti pravilno pripeljal 51-letni voznik. Vozilo povzročitelja je odbilo še v drugo vozilo, ki je prav tako pravilno pripeljalo iz nasprotne smeri. Zaradi posledic prometne nesreče je 51-letni voznik na kraju umrl, njegova sopotnika, stara 73 in 79 let, sta se v trčenju hudo poškodovala. V trčenju se je hudo poškodoval tudi 36-letni povzročitelj prome- tne nesreče, lažje je bila poškodovana še ena oseba. Letos je v prometnih nesrečah na območju Policijske uprave Celje umrlo 10 ljudi, lani v enakem obdobju 15. Kraj, kjer se je zgodil brutalen umor. (Foto: bralka NT) Okrožno sodišče v Celju je Branka Krkleca obsodilo na 30 let enotne zaporne kazni. Februarja lani je v Škofijah pri Šmar - ju pri Jelšah hladnokrvno umoril dva pomočnika sodnega izvršitelja. Spomnimo, da sta pomočnika sodnega izvršitelja prišla na storilčev dom zaradi rubeža osebnega vozila. Ko ju je Krklec opazil, se je v njem nabrala jeza, zaradi česar je začel nanju streljati. 27-letnik je umrl na kraju dogodka, njegova 42-letna sodelavka je zaradi hudih strelnih ran umrla v celjski bolni- šnici. Policiji je dogodek prijavila storilčeva žena, aretirali so ga na njegovem domu. Krklec je ves čas krivdo zanikal, v delu pomočnikov sodnega izvršitelja je celo videl osebni napad nanj. Tožilstvo je z višino kazni zadovoljno, v njegovem de- janju celo vidi naklep. Sodba še ni pravnomočna, a je sodišče Krklecu podaljšalo pripor zaradi ponovitvene nevarnosti do pravnomočnosti sodbe oziroma do začetka prestajanja kazni. Krklečev zagovornik Marko Meznarič je dejal, da je obsojeni že napovedal pritožbo, saj z razsodbo ni zadovoljen. tudi v Podgorju, na obmo- čju Aljaževega hriba v Celju, kjer naj bi lastniki mačk na- boje v njihovih telesih našli tudi več let kasneje ob vete- rinarskih pregledih. Takšne primere bi morali prijaviti. »Če najdemo storilca, ga kazensko ovadimo po 341. členu Kazenskega zakoni- ka. Za kaznivo dejanje je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do dveh let, za kvalificirano, hujšo obliko kaznivega dejanja pa zapor do treh let ali denarna kazen. V zadnjih petih letih smo zoper storilce podali sedem kazenskih ovadb, tri kazniva dejanja so bila pre- iskana. V vsakem primeru občane pozivamo, naj pri- javljajo zaznane primere, le tako lahko ukrepamo proti storilcem,« pravijo na poli- ciji. Mučil pse? Kako brezobzirni so neka- teri do živali, kaže neverje- ten primer, ki se je po naših podatkih zgodil na območju Dobrne. 20. oktobra je po- licijo občanka obvestila, da sta jo napadla psa, ki sta se prosto sprehajala. Policista, ki sta prišla na kraj, sta našla psa, ki sta se prosto spreha- jala pred stanovanjsko hišo, v ogradi pa je bilo še več kot 20 psov, večina pasme kan- gal. Lastnika psov na kraju ni bilo. »Z zbiranjem obvestil smo ugotovili, kdo je lastnik psov. O ugrizu smo obvesti- li veterinarsko inšpekcijo, o celotni zadevi tudi dežurno inšpektorico, ki se je nemu- doma vključila v zadevo. Policisti so s kolegi vodniki službenih psov in z vete- rinarsko inšpektorico ter s predstavniki živalskega vrta in Zavetišča za živali Lju- bljana v prisotnosti lastnika opravili nadzor. Veterinar- ska inšpektorica je na kraju odredila odvzem šestih pa- pig ter osmih odraslih psov in dveh pasjih mladičev. Za dva psa je zaradi izredno slabega zdravstvenega sta- nja odredila celo evtanazi- jo,« so na naše vprašanje, kaj se je zgodilo, odgovorili na celjski policiji. Odvzete živali so odpeljali v Zavetišče za živali Gmajni- ce. Na kraju je ostalo še pri- bližno 20 psov, ki prav tako bivajo v izjemno slabih po- gojih, pravijo na policiji, kjer dodajajo, da postopek za nji- hov odvzem še ni končan. »Po vseh zbranih obvestilih bomo lastnika psov kazen- sko ovadili zaradi mučenja živali. Zaradi ugriza psa, o katerem nas je obvestila ob- čanka, smo policisti uvedli prekrškovni postopek,« še zaključujejo na celjski po- liciji. Poškodba, ki naj bi nastala s strelnim orožjem. Enaki poškodbi sta imeli tudi muci v isti soseski v Štorah. Kdo strelja v mačke? (Foto: MP) Okrevanje bo za muco dolgotrajno. (Foto: MP) Psi, ki so jih policisti našli v slabem stanju, naj bi bili pasme kangal. Foto- grafija je simbolična. (Foto: Pixabay) V zapor za trideset let Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 44, 2. november 2023 ŠPORT Zato je na celjskem obmo- čju zdaj lokalni derbi med Ce- ljankami in Velenjčankami. V ospredju mladinske prvakinje Spopadle so se v soboto v Rdeči dvorani, zaradi prilago- ditve tekmi članskega moštva Gorenja že ob 15.30. Celjan- ke so bile v prvem polčasu boljše za štiri gole (12 : 16), v drugem pa za enega (23 : 28). »Zelo natančno smo preučile nasprotnice in se primerno pripravile na tekmo. Naša mlada ekipa je dobro začela, v drugem polčasu je popravi- la napake v obrambi in vzdr- ževala priigrano prednost. Čestitam igralkam, saj so bile osredotočene na izpolnjeva- nje nalog,« je v uvodu pove- dala trenerka Celjank Miša Marinček Ribežl, ki je po koncu prejšnje sezone izgu- bila kar 11 igralk, tudi nekaj najboljših. Upa, da si bo vsaj katera med njimi premislila in se vrnila na igrišče. »Jedro Prvič slavili v gosteh Hokejisti ekipe RST Pellet Celje so v Alpski ligi v Celovcu premagali drugo zasedbo moštva KAC s 5 : 3. Prvič so povezali dve zmagi po rednem delu tekme in prvič zmagali na gostovanju. Že v prvi minuti je mrežo Celovčanov načel Nik Gra- hut, Jaša Jenko in Jan Flajs sta tudi zadela še v prvem delu, ko so gostje vodili s 3 : 1. Preostala zadetka je dodal Mikus Mintautiškis. V četrtek so bili boljši od ekipe Steel Wings iz Linza s 4 : 1. Navijače je navdušil vratar Jakob Brandner. Avstrijec je zaustavil kar 38 strelov svojih ro- jakov. V ekipo se je po bolezni vrnil kapetan Jure Sotlar. Prvi gol je dal Jakob Pečnik, za 2 : 1 je zadel Žan Flajs, ki je pred koncem tekme dobil tudi dvoboj v krajšem pre- tepu. Sodili so štirje Avstrijci, kar se je poznalo na ledu. Tretji gol je dosegel Žanov brat Jan Flajs, četrtega pa – v prazno mrežo – hiter in spreten Latvijec Mintautiškis. Celje je po zmagi v Celovcu skočilo celo na 12. mesto, za njim so štiri ekipe. Včeraj je gostovalo pri Cortini. Danes bo v Celju štajerski derbi z Mariborom, v soboto bo sledil derbi (18.00) Alpske lige z ekipo Merana, ki je prav tako zbrala 15 točk v 13 krogih. Vabilo slovenskega selektorja Eda Terglava sta prejela branilca Mark Čepon in Nik Širovnik. DŠ V Rdeči dvorani zanimiv spopad velenjskih in celjskih rokometašic Obrambe Hrovatičeve odločile lokalni derbi Po nepopolnem četrtem krogu v prvi slovenski ligi za rokometašice sta ljubljanski Krim in ajdovski Mlinotest še neporažena, Ženski rokometni klub Z'dežele iz Celja pa je trikrat zmagal in enkrat izgubil (doma z Mlinotestom). Že drugo sezono zapovrstjo žalski klub nima članske ekipe. DEAN ŠUSTER Bitka za ranjence se nadaljuje Le redki so pričakovali rokometni čudež na Polj- skem, čeprav je bila tudi Wisla tako kot Celje Pivovar- na Laško do 6. kroga brez točk v ligi prvakov. Zmagala je prepričljivo, izid je bil 30 : 25. Celjani so po prvem polčasu zaostajali za šest golov, v drugem so bili boljši za en zadetek. Manjkal je kapetan Žiga Mlakar, ki letos ne bo igral, Stefan Žabić je tekmo po rdečem kartonu končal že v 22. minuti. Ponovno je bil zelo razigran Mitja Janc, ki je dosegel osem golov. Novi kapetan Tadej Mazej jih je dodal pet. Desni zunanji napadalec, 17-letni Mai Marguč, se je izkazal s tremi zadetki, 18-letni krožni napadalec Žan Korže Lesjak je dvakrat zatresel domačo mrežo. Celjsko moštvo je v nedeljo gostilo ekipo Slovenj Gradca in zmagalo z 38 : 23. Spisek poškodovanih pri celjskem klubu je vedno daljši (pet minut pred začetkom tekme v Plocku se je poškodoval še Tim Cokan), trener Alem Toskić pa išče pomoč v neusahljivem izviru celjskih rokometnih ta- lentov. DŠ ekipe tvorijo igralke, ki so bile mladinske državne prvakinje. Imamo Emo Markovič, Majo Kovačič, Laro Bukovec, Azro Zulić, Zana Kadić je prišla iz Kopra, Tio Kralj je posodil Krim, Tjaša Žener je pred za- četkom prejšnje sezone prišla iz Žalca, a je bila nato poško- dovana, ostala je izkušena Katarina Regner, v naš klub se je vrnila Klara Hrovatič,« je bila izčrpna Marinčkova, ki je najprej priložnost pred vrati ponudila Sari Meži, po prvi tretjini obračuna pa je vsto- pila Hrovatičeva in nanizala 12 obramb. Blizu, a spet daleč Najboljša strelka celjske ekipe je bila Ema Marković z 9 goli: »Pričakovale smo zahtevno tekmo, zato smo se dobro pripravile. Kljub manjšim napakam v obram- bi smo uspele na koncu slavi- ti.« Preostale strelke za ekipo Z'dežele so bile: Azra Zulić 6 golov, Katarina Regner in Zana Kadić po 4, Tjaša Že- ner 3 in Maja Kovačič 2. za ekipo Velenja je Nastja Fe- renc dosegla 6 golov, Nika Priteržnik 5, Petra Tomić in Tia Robida po 4 ter Ana Jeras in Klavdija Leben po 2. To- mićeva je povedala: »Veselile smo se tekme, kar smo do- kazale z dobrim uvodom. V ključnih trenutkih sta vratar- ki Celja zaklenili svoja vra- ta, kar je tehtnico prevesilo v korist gostij. Uspele smo jim približati na dva zadet- ka zaostanka, ampak ujeti jih nismo uspele. V končnici tekme smo naredile preveč napak, da bi lahko iztržile boljši rezultat.« Velenjčanke vodi Snežana Rodić Tam- še: »Lokalni derbi je imel nek naboj. Moja dekleta so imela dovolj priložnosti, da bi se približala gostjam, a so storila preveč napak. Če pa so prišla do ugodnega strela, je bila vratarka Hrovatičeva v večini primerov previsoka ovira. Novinki sta Tia Robida in Klavdija Leben, v člansko ekipo smo vključili nekaj naših mladink, ki še potre- bujejo čas, da dozorijo.« Vratarke Velenja so skupaj zbrale le sedem obramb. Žal so športno pot končale Nika Oder, Adrijana Černivec in Ela Kodele. Foto: Andraž Purg V 22. minuti je Miša Marinček pred celjska vrata poslala Klaro Hrovatič. Trenerka Velenjčank Snežana Rodić Tamše Najboljša strelka lokalnega derbija je bila Ema Marković. Nastja Ferenc je šestkrat zatresla celjsko mrežo. Povsem prenovljena celjska ekipa se je dobro pripravila na lokalni derbi v Rdeči dvorani. Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 44, 2. november 2023 ŠPORT V zadnjem krogu so Fran- cozi, ki so se po neodločenem izidu s Portugalci potegovali za prvo mesto in položaj no- silca v žrebu skupin elitnega dela, »le« z 10 : 4 nadigrali Romune. Benfici je v zadnji tekmi turnirja za prvo mesto zadostovala že najnižja zma- ga proti gostiteljem. Dobovec je »povozila« z 8 : 1, zadovolj- na sta bila oba. Vse stavili na prvo tekmo Dobovcu je ponovno pripa- dla čast, že petič, da je gostil turnir ene od skupin glavne- ga dela lige prvakov. Njegov izkupiček je izjemen. Vsa- kič, torej šestkrat, se je uvr- stil med 16 najboljših ekip v Evropi. Leta 2021 je zaigral na finalnem turnirju v Zadru, kjer je bilo zaradi izrednih razmer osem ekip in ne štiri, kot je v navadi. »Zavedam se, da imamo ekipo, ki v ligi pr- vakov nima veliko izkušenj. A po drugi strani premore iz- jemno željo, da se uvrsti med 16 najboljših klubov v Evro- pi. Vem, da imamo zahtevno skupino. Benfica je med fa- voriti za naslov evropskega prvaka. Francoski predstav- nik ima sedem francoskih re- prezentantov in dva najboljša maroška reprezentanta. Gre za izjemno ekipo z visokimi cilji. Na prvi tekmi nas čaka romunski predstavnik z ne- kaj reprezentanti in igralce- ma iz Brazilije in Kolumbije. Zavedamo se, da je naša naj- večja priložnost prav uvodna tekma proti Galatiju,« je med drugim prejšnji teden razpre- dal trener Dobovca Kujtim Morina. Imel je prav. Pred za- četkom nove sezone je izgu- bil »malonogometna« bisera, dolgoletnega kapetana Roka Benfica na srečo ni potrebovala še višje zmage Nogometaši Dobovca so v 2. krogu turnirja glavnega dela lige prvakov v futsalu v Podčetrtku igrali s francosko za- sedbo Lavalloise in izgubili s 4 : 0. V uvodnem krogu so se s 3 : 3 razšli z romunskim Galatijem, ki je nato izgubil proti Benfici s kar 12 : 0, kar je zapečatilo njegovo usodo. Med elito so se iz skupine v Podčetrtku uvrstile tri ekipe. Med njimi je tudi Dobovec. DEAN ŠUSTER Še sedmi preboj Dobovca v elitni del lige prvakov v futsalu Mordeja, ki je končal športno pot, in Kristjana Čujca. Prave čarovnije ni več Mojster dvoranskega no- gometa Kristjan Čujec se je preselil k Oplastu iz Kobari- da in zdaj je bližje svojemu domu: »Dolga pot na treninge in tekme je postala ovira in preveč obremenjujoča. Do- bovec bo ostal moj domači klub, ampak je prišel čas za slovo. Res sem zelo hvaležen in ponosen, da sem lahko no- sil dres Dobovca v zelo uspe- šnem obdobju, polnem lepih trenutkov. Vmes je bila tudi kakšna manj lepa stvar, boleč poraz. Zagotovo se je bilo tež- ko posloviti. Razmišljal sem tudi o koncu igralske poti, a so me prepričali pri Oplastu, da bom poskusil dobro zgod- bo spisati še v domači dolini.« Čujec in Mordej sta skupaj odigrala kar osem sezon. »Ve- liko lovorik sva osvojila sku- paj in postala dobra prijatelja. Kristjan je ogromno naredil za naš klub. V veliki meri je bil zaslužen za vse osvojene pokale in je pustil močan pe- čat v našem klubu. Zame je najboljši slovenski igralec fut- sala vseh časov,« je dejal Rok Mordej, ki je zdaj predsednik Futsal kluba Dobovec. Neverjetna vztrajnost Dobovca Kujtim Morina je ob slove- su dveh asov stavil na izkuše- no trojko, Žigo Čeha, Klemna Duščaka in Marka Pečka. Po- udaril je, da je največja pri- ložnost prva tekma, ko bodo tekmeci Romuni. Začelo se je odlično. Domačini so po pr- vem polčasu po golih Čeha in Duščaka vodili z 2 : 0. Toda v drugem polčasu so izgubili nadzor nad tekmeci, ki so se- dem minut pred koncem izid izenačili, v 36. minuti pa so celo povedli. Po hladni prhi so se Dobovčani hitro zbrali. Že v naslednji minuti je žogo v romunsko mrežo poslal Du- ščak. Kasneje se je izkazalo, da je bil zadetek nespornega junaka Dobovca odločilen za končni razplet potnikov med elito. »Ko smo med odmorom vodili z 2 : 0, smo menili, da smo naredili veliko. Trener nas je opozarjal, da nas čaka najtežjih 20 minut. To se je tudi zgodilo. Ponovno se je izkazalo, da imamo mlado ekipo. Kar nekaj naših igral- cev je prvič igralo v ligi pr- vakov, v nekaterih trenutkih so v obrambi delovali lahko- verno. Romuni so izkoristili dve naši napaki, potem so celo povedli. Srečno smo se vrnili. Če bi izgubili, bi bili v izgubljenem položaju,« je govoril Klemen Duščak. »Vedno težje bo« Dobovčani v četrtek niso uspeli zatresti mreže Fran- cozov, v soboto so enkrat (Duščak) premagali vratarja Benfice. »Kljub visokemu porazu smo se uvrstili v eli- tni del lige prvakov. To je nagrada za vsa pretekla leta, ko smo ponosno in uspešno predstavljali slovenski futsal v Evropi. Čestitam svojim fantom, dosegli smo cilj, ki smo si ga zastavili. Doživeli smo velike spremembe. To ni več Dobovec, ki je lahko kljuboval vsem najboljšim v Evropi. Fantje so dali zadnje atome moči, poskušali so vse. To je najboljše, kar v danem trenutku zmoremo. Sloveni- ja ima spet ekipo med elito, to je velik uspeh. Zavedati se moramo, da bo takšen uspeh vedno težje ponavljati. Konkurenca je iz leta v leto močnejša,« je bil neposreden Morina. Kapetan Dobovca je zdaj Marko Peček: »Cilj smo dosegli, ob zadnjem visokem porazu pa ne moremo slavi- ti.« Žiga Čeh je dodal: »Upam, da smo se česa naučili in da bomo zoreli ter več pokazali v elitnem delu lige prvakov.« Žreb štirih skupin bo danes ob 14. uri, tekmovanje bo na sporedu med 28. novembrom in 3. decembrom. Zmagoval- ci skupin se bodo uvrstili na finalni turnir lige prvakov, ki bo v prvem tednu maja. Foto: Nzs.si Po odhodu neponovljivega dvojca Rok Mordej-Kristjan Čujec prave čarovnije z dvoransko žogo ni več, toda trmasti Dobovčani so se tudi brez njiju uvrstili med evropsko elito. (Foto: Andraž Purg) Klemen Duščak je od štirih golov svojega moštva dosegel tri. V elitni del lige prvakov so se uvrstili Marko Peček, Žiga Čeh, Niko Cesarec, Klemen Duščak, Patrik Pasariček, Miha Prijol, Thomas Pihler, Rodrigo Dias Silva, Luka Smiljanec, Davor Kanjuh, Dino Pasariček, Denis Knežević in Leon Jedvaj. Trener Kujtim Morina ima zdaj manj izkušenih igralcev, a na Žigo Čeha se lahko zanese. Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 44, 2. november 2023 ŠPORT Slednji je bil uspešnejši, tudi po zaslugi enajstmetrovke, ki je po 70 minutah igre prelomi- la obračun. T ekmo je obeležila tudi izjemno uspešna vrnitev kapetana Celja Denisa Popo- vića na igrišče. Popolna prevlada za 1 : 0 Po senzacionalnem doma- čem porazu 27. septembra doma proti Aluminiju je Celje zmagalo štirikrat zapovrstjo, dvakrat pod vodstvom trener- ja Alberta Riere (Mura 0 : 2, Bravo 2 : 1) in kasneje z novim strategom Damirjem Krznar- jem (Rogaška 0 : 4, Domžale 3 : 1).V petek so »modri« igrali zelo dobro, čeprav v njihovih vrstah ni bilo kaznovanega Nina Koutra ter poškodova- nih Matjaža Rozmana, Aljoše Matka in Matica Vrbanca. T oda to se v »all stars« ekipi ni niti malo poznalo. Imela je le eno pomanjkljivost, toda veliko – neučinkovitost. Napadalci so zapravili veliko priložnosti, Nogometaši Celja pred derbijem z Olimpijo povišali prednost na lestvici Uspešen beg pred zasledovalci in vrnitev Popovića V 14. krogu 1. slovenske nogometne lige sta zmagi ostali na Štajerskem (Celje – Domžale 3 : 1, Maribor – Rogaška 2 : 1), spodrsnilo je favoritoma (Koper – Bravo 1 : 1, Olim- pija – Aluminij 0 : 0), tudi tekma v Domžalah se je končala neodločeno (Kalcer Radomlje – Mura 1 : 1). V Celju sta se pred maloštevilnimi gledalci srečala prvak s celjskim moštvom izpred treh let Dušan Kosić in najbrž prihodnji prvak Damir Krznar. DEAN ŠUSTER »Pope« je žogo z belega krogca natančno usmeril v mrežo ob desni vratnici. Damir Krznar ni skrival ve- selja po prvi zmagi na klopi Celja na celjskem stadionu. zato so gostje, čeprav so bili povsem bledi v prvem polča- su, imeli možnost za osvojitev točke. V uvodnem delu so iz- stopali »strupeni« predložki Nina Milića z leve strani. Pred polovico prvega dela je njego- vo podajo izkoristil Damjan Vuklišević. Odgovora zelo oslabljenih in nebogljenih go- stov ni bilo. Marsikaj ponudili gostom Domžalčani so začeli igrati šele po odmoru. V 66. minuti so unovčili napako Luke Bobi- čanca. Filip Stuparević je po- darjeno žogo popeljal v kazen- ski prostor in matiral vratarja Matka Obradovića. Hladna prha je zgolj predramila Celja- ne, kajti kmalu so si priigrali enajstmetrovko. Celjski strel je Hodžić preusmeril proti 18-letnemu Lukasu Hemptu, ki je svojo športno pot začel pri celjskem Šampionu. Žoga ga je zadela v desno roko. Po pregledu posnetka je sodnik Kondić pokazal (čeprav mu je Hodžić dopovedoval, da je žoga najprej zadela Hempta v telo in šele nato v roko) na beli krogec. Nanj je žogo postavil Denis Popović, ki je po dvome- sečnem prisilnem premoru za- radi poškodbe na igrišče stopil v 65. minuti in prevzel vlogo kapetana. Njegov strel z enaj- stih metrov je bil natančen, za vodstvo s 3 : 1 pa je kasneje, ko je bil sicer v prepovedanem položaju, zaposlil Gregorja Bajdeta. A le malo prej je bila celjska obramba povsem nez- brana; z izjemnim refl eksnim gibom je Obradović preprečil izenačenje. »Gol in asistenca v 25 minutah – ni slabo, kajne?« se je v svojem slogu pošalil, a povedal resnico »Pope«. Navijači pozdravili »Duleta« Kosića »Morali bi imeti že visoko prednost, nakar se je naspro- tnik vrnil v igro. Potem je bila odločilna naša psihološka moč. Hitro smo se povezali in spet povedli. A ponovila se je skoraj ista zgodba. Tekmeci so imeli priložnost za izena- čenje na 2 : 2, toda ›Matko‹ se je odlično odzval,« je bil iskren Damir Krznar, podobno kot v času, ko je bil trener Maribora. Na najvišji ravni objektivnosti je tudi Dušan Kosić, ki mu je dobrodošlico s pesmijo pripra- vilo 15 pripadnikov navijaške skupine Celjski grofje. Trener se jim je zahvalil naknadno s pojasnilom, da je bil povsem zatopljen v igro med tekmo. »Naša igra je bila v prvih 45 minutah obupna. To je bil naš najslabši polčas doslej. Bili smo neprepoznavni. V drugem polčasu je bilo precej drugače, sploh akcija, ki je obetala ize- načenje na 2 : 2,« je povedal Kosić, za večno zapisan v celj- sko nogometno zgodovino. Spet (ne)upravičeno nezadovoljni Nogometaši Rogaške so v Ljudskem vrtu povedli v peti minuti z golom Oliverja Kregarja, poraz so doživeli v sodnikovem dodatku. Trener Slatinčanov Oskar Drobne se je cinično smejal med izjavo za televizijsko postajo Sport- klub: »Po vsem, kar se nam je dogajalo, nam preostane le smeh. Če ne smeš dobiti žoge po prekršku tekmecev, je pač ne smeš. Zato se bomo držali dogovora, da o nekaterih stva- reh ne bomo govorili. Sicer pa sem ponosen na svoje fante. Bili so hitri in enakovredni tek- mecem. Razumljivo je, da so storili nekaj napak.« Dodal je, da se Slatinčani še naprej učijo in da morajo pogumno nadalje- vati. Rogaška je izgubila četrtič zapovrstjo in ima tri točke manj od Aluminija in Domžal. Foto: Andraž Purg Po 20 minutah igre v drugem delu je Luka Bobičanec nespametno zapravil žogo pred celjskim kazenskim prostorom. Nemudoma je sledila kazen. Predložki Nina Milića so bili »strupeni«. LESTVICA 1. SNL CELJE 13 10 2 1 31:11 32 KOPER 13 7 5 1 23:12 26 OLIMPIJA 13 7 3 3 28:19 24 BRAVO 13 6 3 4 20:18 21 MARIBOR 13 6 2 5 20:15 20 MURA 13 4 3 6 16:23 15 KALCER 13 3 4 6 13:18 13 DOMŽALE 13 3 2 8 17:24 11 ALUMINIJ 13 3 2 8 15:22 11 ROGAŠKA 13 2 2 9 8:29 8 Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 44, 2. november 2023 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 2. 11. 17.30 Galerija Račka Vodenje po festivalu erotične ilustracije Velvet 4 Vodi Nea Likar; v torek ob 18.00 PETEK, 3. 11. 17.00 Vila Bianca Velenje Šaleška planinska pot praznuje naslednje leto 50 let Odprtje razstave 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Glasbeni oder 50 let Glasbene šole Rogaška Slatina Martin Belič, fl avta in Amadeo orkester 19.30 Kulturni center Laško Hamo & Tribute2love Akustični koncert 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Žigolo, s. p. Monokomedija Domna Valiča 20.00 Celjski mladinski center Blaž Mencinger & Žan Hauptman Koncert SOBOTA, 4. 11. 12.15 Tehnopark Celje Znanstveni šov – ta nora znanost Zanimivi znanstveni poskusi za vse generacije; tudi v nedeljo ob istem času 17.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Abonma Sobota popoldanski in izven 19.00 eMCe plac Velenje Plazilci Slovenije Odprtje razstave Vida Boškiča 19.30 Gledališče Celje Avtorski projekt: Juriš Po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha, abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v ponedeljek in torek ob istem času 20.00 Celjski mladinski center BA KANAL: Reverie + Kiki Koncert 20.00 eMCe Plac Velenje Oktoberfestič: Smetnaki Koncert NEDELJA, 5. 11. 16.00 in 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec The Moonlighting Orchestra Koncert ob 20-letnici 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Čudovita Glasbena komedija v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst PONEDELJEK, 6. 11. 10.00 in 11.00 Dvorana Centra Nova Velenje Velenje pleše Plesna delavnica 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju, družabne in športne igre … 14.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Celjski dan tolkal: predavatelj Gregor Gorenšek Koncert predavatelja ob 18.00 17.30 Osrednja knjižnica Celje Z veslom in peresom po svetu Predstavitev knjige Boruta Koruna TOREK, 7. 11. 18.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Abonma Torek večerni in izven 18.00 Kulturni center Laško Proslava in slavnostna seja ob občinskem prazniku 19.30 Glasbena šola Velenje Ansambel Musica cubicularis in Federico Guglielmo Abonma Klasika in izven SREDA, 8. 11. 14.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop tekmovalcev 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Kuža Žuža Gledališka predstava v izvedbi vzgojiteljic Vrtca T. Čečeve; primerno za otroke od 4. do 7. leta 18.00 Dom kulture Velenje Od tišine do glasbe Glasbena komedija Jureta Ivanušiča, Abonma Mladost in izven 19.30 Celjski dom, Galerija Božena 53. slovenska pregledna fotografska razstava 2023 Odprtje razstave, ob 18.00 prireditev ob odprtju Druge prireditve ČETRTEK, 2. 11. 7.00 do 16.00 Poslovna stavba Farmin – Društvo Novus Velenje Aktivne jesenske počitnice malo drugače Ustvarjalne in poučne delavnice, športne in družabne igre, računalniški kotiček, aktivnosti so brezplačne in primerne za osnovnošolce od 1. do 5. razreda; tudi v petek ob istem času 8.00 do 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Otroški počitniški tabor Tudi v petek ob istem času. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček Prodaja domačih dobrot in izdelkov; tudi v sredo ob istem času 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Bontologi, ste pripravljeni? Voden ogled ter preizkusi v interaktivnih izzivih po razstavi Hermanov bonton. 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Izdelajmo zabavno igro: Muhožer 10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Otroški počitniški živžav Športni živžav z Luko Prašnikarjem in Klemnom Bolho; tudi v petek ob istem času 10.00 do 12.00 Vila Rožle Velenje Jesenski počitniški živ- žav Tudi v petek ob istem času 11.00 Galerija Velenje Ali slišiš sliko? Brezplačna likovna delavnica za otroke od 7. do 15. leta PETEK, 3. 11. 8.00 do 14.00 Trubarjevo nabrežje Laško Laški sejem 9.00 Mladinski center Žalec Zdrav zajtrk 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Tiste štiri čarobne besede Hermanova otroška in družinska ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton. 10.00 Vila Bianca Velenje Spoznaj svoje mesto Tematsko vodenje za otroke. 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Jesenska kuhinja 20.00eMCe plac Velenje Oktoberfestič: PubQuiz SOBOTA, 4. 11. 7.00 Izhodišče: Martinova vas v Šmartnem ob Paki 15. Martinov pohod po Martinovi poti 7.00 Mestna tržnica Velenje Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 8.00 do 12.00 Tržnica pri fontani Žalec Podeželska tržnica 9.00 Zbor: Zg.vrt objekta Savinja Pohod po nekdanjih trških mejah Laškega 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Muzejski medvedek Medo Hermanova otroška in družinska ustvarjalnica ob stalni razstavi Dediščina otrok. 11.00 do 16.00 Stari grad Celje Zapišite svojo zapuščino: Črnilo in odtis Grajska tiskarna, od 11.00 do 15.00 delavnica kaligrafi je in izdelovanja pečatov; počitniško dogajanje za otroke 18.00 Laška hiša Kulinarični večer – pokušanje jedi iz divjih gob NEDELJA, 5. 11. 11.00 Zbirno mesto na začetku Pelikanove poti Ekspedicija na dediščino: Sprehod skozi preteklost Jesenski sprehod na Stari grad Celje in voden ogled 15.00 Zbirno mesto pri Meškovem studencu Ekspedicija na dediščino: sprehod skozi preteklost Pohod z lovcem do Drevesne hiške in pedagoške igre. PONEDELJEK, 6. 11. 18.00 Knjižnica Velenje Kako spremeniti karmo in pripotovati do naše usode? Predavanje 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva, Ustvarjalci razglednic Žalca Filatelistično društvo Žalec TOREK, 7. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obleka naredi človeka, a tudi človek obleko Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton. 17.00 Vila Rožle Torkova peta Ustvarjalnica za otroke in starše. 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna Vodi Kata Laštro. 19.19 Knjižnica Velenje Moira: Pisma v šatulji Pogovor z avtorico bo vodil Jože Krajnc SREDA, 8. 11. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan V muzej po fotografsko zgodbo Muzejska učna ura 10.00 Planet generacij – Večgeneracijski center Velenje Zaupanje kako biti dober, a ne naiven? Pogovorna delavnica, predaval bo Andrej Pešec 16.00 in 17.45 Celjski mladinski center Delavnica Lego robotike 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga Vodili bosta Metka Pivk Srdič in Nina Časl 17.00 Knjižnica Velenje Ko si star 70 let, si starejši mladinec Interaktivno potopisno predavanje članov mladinske organizacije Počitniško društvo Kažipot Velenje in njihovi prijatelji. 19.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Zadovoljna in iskriva Sprostitvena vadba za ženske 20.00 Celjski mladinski center JaMCC Večeri novo nastale glasbe Razstave Pokrajinski muzej Celje – Sta- ra grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije proveni- ence predmetov na primeru Zbir- ke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje; do konca avgusta 2024 Pokrajinski muzej Celje –Knež- ji dvorec: Ljubija – zaklad pod skalo, do 31. 12.; Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023; spletne razstave: Biti žen- ska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega, Stran pa ne bomo metal' občasna razstave o pogubnih navadah in boljših praksah; do 8. 2. 2024 Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023 Galerija Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah: razstava Na- zaj v mladostni kraj, avtorja Sta- neta Jagodiča; do 10. 12. Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta VI. – Vedute Šen- tjurja, razstava del, nastalih na VI. Ipavčevi paleti; do nadaljnjega Knjižnica Šentjur: Ko sivine oze- lenijo, razstava Likovnega študij- skega krožka LU Šentjur; do 5. 11. Knjižnica Radeče: Pogled sko- zi naša okna, slikarska razstava Društva ljubiteljev likovne ume- tnosti Radeče; do nadaljnjega Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: Obso- teljski pejšaži in vedute, razstava Rada Romiha; do 10. 12. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 30. 11. Galerija Velenje: razstava Ideo- loška sestavljanka, avtorice Hu- iquin Wang; do 25. 11. Muzej na Velenjskem gradu: slikarska razstava Alojza Sedov- nika; do 30. 11. Atrij Velenjskega gradu: Časov- ni stroj, Pikina fotografska razsta- va; do 30. 11. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja; do maja 2024 Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centa Velenje; do 31. 12. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 11. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 30. 11. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Gustav Šilih (1893- 1961), znameniti velenjčan, raz- stava ob 130. obletnici rojstva; do 30. 11.; Sončna stena: Ko si star 70 let, si starejši mladinec, razstava ob 70. obletnici Društva Kažipot; do 30. 11.; Domoznanski oddelek: razstava prvih tiskov in razglednic Antona Aškerca iz zbirke Janeza Osetiča; do 30. 11.; Mladinska soba: Živali in prostori, razstava del učencev OŠ Šalek; do 30. 11.; Steklena dvojčka: Bralca meseca: Ana Anita Lekše in Martin Pusta- tičnik, člana UNI3 Velenje; do 30. 11.; Otroški oddelek: Pika se skozi čas potika, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 30. 11.; Od- delek za odrasle: Lutke praznuje- jo, razstava Lutkovnega gledališča Velenje ob 20-letnem delovanju; do 30. 11. in Čas spominov, raz- stava gradiva ob prebolevanju izgube; do 30. 11. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice – Herbarij, brez- časni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12.; Črna gardero- ba: Slike, likovno združenje Ča- kovec; do 31. 12.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12.; Ligijev salon – jam- ski del salona: razstava Poetič- na podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Boži- ca Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Ale- ksandra Kavčnika; do 31. 12.; Avla Mestne občine Velenje: Svet glasbe in fi lma v risbah, raz- stava risb ljubiteljske ustvarjalke Lidije Zagoričnik; do 4. 12. DOGODKI V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI ob 17.30 ČETRTEK, 9. november, MAG. TATJANA ROZMAN: MEDIJSKI PROSTOR IN VPRAŠANJE RESNICE Oddelek Glasba-film ob 10.00 SOBOTA, 11. november, POBARVANKE Z NAŠIH POTI: LOKUM, BAKLAVE IN PISTACIJE ALI 6500 KM NEVERJETNE TUR ČIJE Z ANUŠKO, LARO IN PETROM Knji žnica pri Mišku Knji žku ob 17.30 PONEDELJEK, 13. november, ALENKA VEBER: SLEDI. 61 BABJEPOLSKIH ODKRUŠKOV IN ŽIVLJENJE Z DEMENCO V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Študijska čitalnica ob 17.00 SREDA, 15. november, LUTKOVNA PREDSTAVA: ZGODBA NA GUMBE Primerno za otroke 4. do 7. leta starosti. Knji žnica pri Mišku Knji žku Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 44, 2. november 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE Vse je tako, ko je bilo … V SPOMIN Mineva sedmo leto, kar te ni več z nami, dragi FRANCI TOVORNIK iz Dobja, Suho 1a (7. 12. 1950–4. 11. 2016) Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žena Ivanka p »Rad grem v planine, je krasen razgled, same lepote, kam pade pogled, planinke in planike brstele bodo spet, obojim z veseljem odtrgal bi cvet.« ZAHVALA Ob slovesu dragega očeta, dedija in strica ANTONA RANČANA iz Topolšice 108 (15. 8. 1934–24. 10. 2023) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za tople besede, sočutje in nesebično pomoč. Žalujoči: sin Bernard z družino Še vedno pusto je dvorišče od hleva pa do hiše, odkar tebe več ni, ki vsak dan, zjutraj in zvečer, v hleve rad hodil si. V SPOMIN JOŽE ŽAVSKI iz Javorja (22.4.1943–4.11.2020) 4. novembra so minila tri leta, odkar te več med nami ni, a v mojem srcu še vedno in povsod si ti. V globoki žalosti – žena Tilika z otroki in vnuki ter pravnuki 679 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Ob besedi »pubec« pomislimo na mladost in Štajersko. Ravno zato je to ime popolno za idejo, ki se je pred devetimi leti razvila v blagovno znamko mladih vin. In vino veritas, v vinu je resnica, v srcih pa radost, ki jo lahko povežemo z občutkom, ko bližnjim pomagamo z dobrim dejanjem. V prijetnem večeru bomo s pridobitvijo in spoznanjem dobrot, ki jih ponuja le- tošnja letina, ki je bila zelo zahtevna za vse, hkrati tudi dobrodelni. Okušajte sodelujoča mlada vina, ki jih ponujajo štajerski vinarji, in izberite svoje najljubše – Pubeca 2023. Poskrbeli bomo za odlično vzdušje in kulinarično spremljavo. Vi pa pridite in v dobri družbi oceni- te prvi okus letošnje vinske sezone. Pohitite in si rezervirajte prvo vinsko dogodivščino sezone 2023. DOBRODELNI VEČER MLADIH VIN 9. 11. 2023 ob 19. uri Občina Braslovče je v okviru svojega transakcijskega računa odprla poseben sklic, kamor lahko nakažete sredstva, če želite pomagati: TRR: SI56 0110 0010 0015 181 Sklic: 00 730100-2023 Namen: NR UJMA 2023 Koda namena: CHAR BIC SWIFT: BSLJSI2X Rezervacije: Elektronski naslov: rezervacije@novarajngla.si Telefon: 041 721 299 Medijski sponzor NOVI TEDNIK in RADIO CELJE STROJI PRODAM KOSILNICO, obračalnik in frezo (Gorenje Muta) ter voz lojtrnik prodam. Telefon 041 571-473. 674 MOTOKULTIVATOR Pratik (dizel), skoraj nov, z vsemi priključki, prodam. Telefon 070 726-758. 676 TRAČNO žago, kolut 550, enofazno ZEV 270 ter leseno okno, prodam. Telefon 040 575-924. 680 KUPIM TRAKTORJE in kmetijsko mehanizacijo, v ka- kršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 255-834. p POSEST PRODAM KUPIM VIKEND, hišo, posest ali kmetijo, do 90.000 EUR, Celje, okolica 40 km, kupim. Telefon 041 846-570. 632 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava, prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCA simentalca, starega 9 tednov, prodam. Telefon 031 840-282. 566 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM REPO za ribanje, z ekološke kmetije, in dober jabolčnik, ekološki, prodam. Telefon 070 726-758. 676 OSTALO PRODAM SUHA hrastova, smrekova ali mešana drva, cena od 40 EUR/meter naprej, možna raz- rez in prevoz, Šentjur, prodam. Telefon 070 367-257. 659 SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p SUHA bukova in gabrova drva, rezana na 33 cm, cena 90 EUR/m³, prodam. Telefon 041 448-885 (Šmarje/Jelšah). p KUPIM KURILNO olje iz cisterne – ostanek od kur- jave, odkupim in izčrpam. Telefon 051 491-385. 677 ZMENKI SEM vdovec, star 73 let. Želim spoznati žen- sko za skupno gospodinjstvo. Pokličite me na telefonsko številko 070 799-029. 668 RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. p ENOTRETJINSKI solastniški delež pri hiši, vrt, asfalt, okolica Žalca, prodam. Telefon 068 146-810. 678 24 MOSOVA PETICA 2017 Proizvodnja in montaža nerjavnih dimnikov: sanacija dimnikov po sistemu SN-SAN troslojni dimniki SN-MD povrtavanje obstoječih tuljav HALA G RAZSTAVNI PROSTOR 04 MOS Gradnja in obnova doma Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 44, 2. november 2023 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 2. 11. 17.30 Galerija Račka Vodenje po festivalu erotične ilustracije Velvet 4 Vodi Nea Likar; v torek ob 18.00 PETEK, 3. 11. 17.00 Vila Bianca Velenje Šaleška planinska pot praznuje naslednje leto 50 let Odprtje razstave 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Glasbeni oder 50 let Glasbene šole Rogaška Slatina Martin Belič, fl avta in Amadeo orkester 19.30 Kulturni center Laško Hamo & Tribute2love Akustični koncert 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Žigolo, s. p. Monokomedija Domna Valiča 20.00 Celjski mladinski center Blaž Mencinger & Žan Hauptman Koncert SOBOTA, 4. 11. 12.15 Tehnopark Celje Znanstveni šov – ta nora znanost Zanimivi znanstveni poskusi za vse generacije; tudi v nedeljo ob istem času 17.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Abonma Sobota popoldanski in izven 19.00 eMCe plac Velenje Plazilci Slovenije Odprtje razstave Vida Boškiča 19.30 Gledališče Celje Avtorski projekt: Juriš Po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha, abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v ponedeljek in torek ob istem času 20.00 Celjski mladinski center BA KANAL: Reverie + Kiki Koncert 20.00 eMCe Plac Velenje Oktoberfestič: Smetnaki Koncert NEDELJA, 5. 11. 16.00 in 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec The Moonlighting Orchestra Koncert ob 20-letnici 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Čudovita Glasbena komedija v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst PONEDELJEK, 6. 11. 10.00 in 11.00 Dvorana Centra Nova Velenje Velenje pleše Plesna delavnica 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju, družabne in športne igre … 14.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Celjski dan tolkal: predavatelj Gregor Gorenšek Koncert predavatelja ob 18.00 17.30 Osrednja knjižnica Celje Z veslom in peresom po svetu Predstavitev knjige Boruta Koruna TOREK, 7. 11. 18.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Abonma Torek večerni in izven 18.00 Kulturni center Laško Proslava in slavnostna seja ob občinskem prazniku 19.30 Glasbena šola Velenje Ansambel Musica cubicularis in Federico Guglielmo Abonma Klasika in izven SREDA, 8. 11. 14.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop tekmovalcev 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Kuža Žuža Gledališka predstava v izvedbi vzgojiteljic Vrtca T. Čečeve; primerno za otroke od 4. do 7. leta 18.00 Dom kulture Velenje Od tišine do glasbe Glasbena komedija Jureta Ivanušiča, Abonma Mladost in izven 19.30 Celjski dom, Galerija Božena 53. slovenska pregledna fotografska razstava 2023 Odprtje razstave, ob 18.00 prireditev ob odprtju Druge prireditve ČETRTEK, 2. 11. 7.00 do 16.00 Poslovna stavba Farmin – Društvo Novus Velenje Aktivne jesenske počitnice malo drugače Ustvarjalne in poučne delavnice, športne in družabne igre, računalniški kotiček, aktivnosti so brezplačne in primerne za osnovnošolce od 1. do 5. razreda; tudi v petek ob istem času 8.00 do 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Otroški počitniški tabor Tudi v petek ob istem času. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček Prodaja domačih dobrot in izdelkov; tudi v sredo ob istem času 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Bontologi, ste pripravljeni? Voden ogled ter preizkusi v interaktivnih izzivih po razstavi Hermanov bonton. 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Izdelajmo zabavno igro: Muhožer 10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Otroški počitniški živžav Športni živžav z Luko Prašnikarjem in Klemnom Bolho; tudi v petek ob istem času 10.00 do 12.00 Vila Rožle Velenje Jesenski počitniški živ- žav Tudi v petek ob istem času 11.00 Galerija Velenje Ali slišiš sliko? Brezplačna likovna delavnica za otroke od 7. do 15. leta PETEK, 3. 11. 8.00 do 14.00 Trubarjevo nabrežje Laško Laški sejem 9.00 Mladinski center Žalec Zdrav zajtrk 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Tiste štiri čarobne besede Hermanova otroška in družinska ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton. 10.00 Vila Bianca Velenje Spoznaj svoje mesto Tematsko vodenje za otroke. 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Jesenska kuhinja 20.00eMCe plac Velenje Oktoberfestič: PubQuiz SOBOTA, 4. 11. 7.00 Izhodišče: Martinova vas v Šmartnem ob Paki 15. Martinov pohod po Martinovi poti 7.00 Mestna tržnica Velenje Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 8.00 do 12.00 Tržnica pri fontani Žalec Podeželska tržnica 9.00 Zbor: Zg.vrt objekta Savinja Pohod po nekdanjih trških mejah Laškega 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Muzejski medvedek Medo Hermanova otroška in družinska ustvarjalnica ob stalni razstavi Dediščina otrok. 11.00 do 16.00 Stari grad Celje Zapišite svojo zapuščino: Črnilo in odtis Grajska tiskarna, od 11.00 do 15.00 delavnica kaligrafi je in izdelovanja pečatov; počitniško dogajanje za otroke 18.00 Laška hiša Kulinarični večer – pokušanje jedi iz divjih gob NEDELJA, 5. 11. 11.00 Zbirno mesto na začetku Pelikanove poti Ekspedicija na dediščino: Sprehod skozi preteklost Jesenski sprehod na Stari grad Celje in voden ogled 15.00 Zbirno mesto pri Meškovem studencu Ekspedicija na dediščino: sprehod skozi preteklost Pohod z lovcem do Drevesne hiške in pedagoške igre. PONEDELJEK, 6. 11. 18.00 Knjižnica Velenje Kako spremeniti karmo in pripotovati do naše usode? Predavanje 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva, Ustvarjalci razglednic Žalca Filatelistično društvo Žalec TOREK, 7. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obleka naredi človeka, a tudi človek obleko Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton. 17.00 Vila Rožle Torkova peta Ustvarjalnica za otroke in starše. 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna Vodi Kata Laštro. 19.19 Knjižnica Velenje Moira: Pisma v šatulji Pogovor z avtorico bo vodil Jože Krajnc SREDA, 8. 11. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan V muzej po fotografsko zgodbo Muzejska učna ura 10.00 Planet generacij – Večgeneracijski center Velenje Zaupanje kako biti dober, a ne naiven? Pogovorna delavnica, predaval bo Andrej Pešec 16.00 in 17.45 Celjski mladinski center Delavnica Lego robotike 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga Vodili bosta Metka Pivk Srdič in Nina Časl 17.00 Knjižnica Velenje Ko si star 70 let, si starejši mladinec Interaktivno potopisno predavanje članov mladinske organizacije Počitniško društvo Kažipot Velenje in njihovi prijatelji. 19.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Zadovoljna in iskriva Sprostitvena vadba za ženske 20.00 Celjski mladinski center JaMCC Večeri novo nastale glasbe Razstave Pokrajinski muzej Celje – Sta- ra grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije proveni- ence predmetov na primeru Zbir- ke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje; do konca avgusta 2024 Pokrajinski muzej Celje –Knež- ji dvorec: Ljubija – zaklad pod skalo, do 31. 12.; Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023; spletne razstave: Biti žen- ska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega, Stran pa ne bomo metal' občasna razstave o pogubnih navadah in boljših praksah; do 8. 2. 2024 Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023 Galerija Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah: razstava Na- zaj v mladostni kraj, avtorja Sta- neta Jagodiča; do 10. 12. Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta VI. – Vedute Šen- tjurja, razstava del, nastalih na VI. Ipavčevi paleti; do nadaljnjega Knjižnica Šentjur: Ko sivine oze- lenijo, razstava Likovnega študij- skega krožka LU Šentjur; do 5. 11. Knjižnica Radeče: Pogled sko- zi naša okna, slikarska razstava Društva ljubiteljev likovne ume- tnosti Radeče; do nadaljnjega Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: Obso- teljski pejšaži in vedute, razstava Rada Romiha; do 10. 12. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 30. 11. Galerija Velenje: razstava Ideo- loška sestavljanka, avtorice Hu- iquin Wang; do 25. 11. Muzej na Velenjskem gradu: slikarska razstava Alojza Sedov- nika; do 30. 11. Atrij Velenjskega gradu: Časov- ni stroj, Pikina fotografska razsta- va; do 30. 11. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja; do maja 2024 Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centa Velenje; do 31. 12. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 11. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 30. 11. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Gustav Šilih (1893- 1961), znameniti velenjčan, raz- stava ob 130. obletnici rojstva; do 30. 11.; Sončna stena: Ko si star 70 let, si starejši mladinec, razstava ob 70. obletnici Društva Kažipot; do 30. 11.; Domoznanski oddelek: razstava prvih tiskov in razglednic Antona Aškerca iz zbirke Janeza Osetiča; do 30. 11.; Mladinska soba: Živali in prostori, razstava del učencev OŠ Šalek; do 30. 11.; Steklena dvojčka: Bralca meseca: Ana Anita Lekše in Martin Pusta- tičnik, člana UNI3 Velenje; do 30. 11.; Otroški oddelek: Pika se skozi čas potika, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 30. 11.; Od- delek za odrasle: Lutke praznuje- jo, razstava Lutkovnega gledališča Velenje ob 20-letnem delovanju; do 30. 11. in Čas spominov, raz- stava gradiva ob prebolevanju izgube; do 30. 11. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice – Herbarij, brez- časni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12.; Črna gardero- ba: Slike, likovno združenje Ča- kovec; do 31. 12.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12.; Ligijev salon – jam- ski del salona: razstava Poetič- na podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Boži- ca Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Ale- ksandra Kavčnika; do 31. 12.; Avla Mestne občine Velenje: Svet glasbe in fi lma v risbah, raz- stava risb ljubiteljske ustvarjalke Lidije Zagoričnik; do 4. 12. DOGODKI V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI ob 17.30 ČETRTEK, 9. november, MAG. TATJANA ROZMAN: MEDIJSKI PROSTOR IN VPRAŠANJE RESNICE Oddelek Glasba-film ob 10.00 SOBOTA, 11. november, POBARVANKE Z NAŠIH POTI: LOKUM, BAKLAVE IN PISTACIJE ALI 6500 KM NEVERJETNE TUR ČIJE Z ANUŠKO, LARO IN PETROM Knji žnica pri Mišku Knji žku ob 17.30 PONEDELJEK, 13. november, ALENKA VEBER: SLEDI. 61 BABJEPOLSKIH ODKRUŠKOV IN ŽIVLJENJE Z DEMENCO V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Študijska čitalnica ob 17.00 SREDA, 15. november, LUTKOVNA PREDSTAVA: ZGODBA NA GUMBE Primerno za otroke 4. do 7. leta starosti. Knji žnica pri Mišku Knji žku Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 44, 2. november 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE Vse je tako, ko je bilo … V SPOMIN Mineva sedmo leto, kar te ni več z nami, dragi FRANCI TOVORNIK iz Dobja, Suho 1a (7. 12. 1950–4. 11. 2016) Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žena Ivanka p »Rad grem v planine, je krasen razgled, same lepote, kam pade pogled, planinke in planike brstele bodo spet, obojim z veseljem odtrgal bi cvet.« ZAHVALA Ob slovesu dragega očeta, dedija in strica ANTONA RANČANA iz Topolšice 108 (15. 8. 1934–24. 10. 2023) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za tople besede, sočutje in nesebično pomoč. Žalujoči: sin Bernard z družino Še vedno pusto je dvorišče od hleva pa do hiše, odkar tebe več ni, ki vsak dan, zjutraj in zvečer, v hleve rad hodil si. V SPOMIN JOŽE ŽAVSKI iz Javorja (22.4.1943–4.11.2020) 4. novembra so minila tri leta, odkar te več med nami ni, a v mojem srcu še vedno in povsod si ti. V globoki žalosti – žena Tilika z otroki in vnuki ter pravnuki 679 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Ob besedi »pubec« pomislimo na mladost in Štajersko. Ravno zato je to ime popolno za idejo, ki se je pred devetimi leti razvila v blagovno znamko mladih vin. In vino veritas, v vinu je resnica, v srcih pa radost, ki jo lahko povežemo z občutkom, ko bližnjim pomagamo z dobrim dejanjem. V prijetnem večeru bomo s pridobitvijo in spoznanjem dobrot, ki jih ponuja le- tošnja letina, ki je bila zelo zahtevna za vse, hkrati tudi dobrodelni. Okušajte sodelujoča mlada vina, ki jih ponujajo štajerski vinarji, in izberite svoje najljubše – Pubeca 2023. Poskrbeli bomo za odlično vzdušje in kulinarično spremljavo. Vi pa pridite in v dobri družbi oceni- te prvi okus letošnje vinske sezone. Pohitite in si rezervirajte prvo vinsko dogodivščino sezone 2023. DOBRODELNI VEČER MLADIH VIN 9. 11. 2023 ob 19. uri Občina Braslovče je v okviru svojega transakcijskega računa odprla poseben sklic, kamor lahko nakažete sredstva, če želite pomagati: TRR: SI56 0110 0010 0015 181 Sklic: 00 730100-2023 Namen: NR UJMA 2023 Koda namena: CHAR BIC SWIFT: BSLJSI2X Rezervacije: Elektronski naslov: rezervacije@novarajngla.si Telefon: 041 721 299 Medijski sponzor NOVI TEDNIK in RADIO CELJE STROJI PRODAM KOSILNICO, obračalnik in frezo (Gorenje Muta) ter voz lojtrnik prodam. Telefon 041 571-473. 674 MOTOKULTIVATOR Pratik (dizel), skoraj nov, z vsemi priključki, prodam. Telefon 070 726-758. 676 TRAČNO žago, kolut 550, enofazno ZEV 270 ter leseno okno, prodam. Telefon 040 575-924. 680 KUPIM TRAKTORJE in kmetijsko mehanizacijo, v ka- kršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 255-834. p POSEST PRODAM KUPIM VIKEND, hišo, posest ali kmetijo, do 90.000 EUR, Celje, okolica 40 km, kupim. Telefon 041 846-570. 632 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava, prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCA simentalca, starega 9 tednov, prodam. Telefon 031 840-282. 566 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM REPO za ribanje, z ekološke kmetije, in dober jabolčnik, ekološki, prodam. Telefon 070 726-758. 676 OSTALO PRODAM SUHA hrastova, smrekova ali mešana drva, cena od 40 EUR/meter naprej, možna raz- rez in prevoz, Šentjur, prodam. Telefon 070 367-257. 659 SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p SUHA bukova in gabrova drva, rezana na 33 cm, cena 90 EUR/m³, prodam. Telefon 041 448-885 (Šmarje/Jelšah). p KUPIM KURILNO olje iz cisterne – ostanek od kur- jave, odkupim in izčrpam. Telefon 051 491-385. 677 ZMENKI SEM vdovec, star 73 let. Želim spoznati žen- sko za skupno gospodinjstvo. Pokličite me na telefonsko številko 070 799-029. 668 RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. p ENOTRETJINSKI solastniški delež pri hiši, vrt, asfalt, okolica Žalca, prodam. Telefon 068 146-810. 678 24 MOSOVA PETICA 2017 Proizvodnja in montaža nerjavnih dimnikov: sanacija dimnikov po sistemu SN-SAN troslojni dimniki SN-MD povrtavanje obstoječih tuljav HALA G RAZSTAVNI PROSTOR 04 MOS Gradnja in obnova doma Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 44, 2. november 2023 INFORMACIJE       �   ­   €­­    POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si 21 XXXX Št. 40, 5. oktober 2023 Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 44 / Leto 78 / Celje, 2. november 2023 Str. 33 Str. 24 Str. 28-29 Poplave so ju zaznamovale Svetovljan in za vedno Laščan »Medicina in glasba – dolgujem obema« Janja Sivec novo slikanico posvetila Šentvidu Nekoč mešetarjenje s konji, danes z jeklenimi konjički Verjetno se skoraj v vsakem kraju skriva kakšna zanimiva zgodba iz preteklosti, čeprav nima vsak kraj domačinov, ki bi radi brskali po zaprašenem gradivu in ohranjali krajevno izročilo. Takšni podvigi niso tuji etnologinji in kulturni antropologinji Janji Sivec, predsednici Društva za razvoj interpretacije dediščine, tu- rizma in umetnosti Legende. Sivčeva se je naslonila na ugo- tovitev etnologinje Jasne Sok, da razen v Šentvidu, kjer so na debelo prekupčevali s konji, na širšem območju posebnih tovrstnih sejmov ni bilo. Ta podatek so s svojimi pripove- dovanji podprli tudi pričevalci s širšega Kozjanskega. Z barvo, s pilo in posebno »dieto« In kako je bil videti tovrsten »kšeft«? Krajani Šentvida so pogosto odhajali v Hrvaško – na območje Čakovca, Bje- lovarja, včasih vse do Zagre- ba. Tam so kupovali starejše, bolehne in odslužene konje. »Seveda niso kupovali iz- ključno takšnih revežev. A vendarle je bila največkrat bistvena cena. Cilj je bil ko- nja kupiti čim ceneje,« je pojasnila avtorica slikanice. Ko so prekupčevalci konja pripeljali domov, so začeli postopke, da bi svoj nakup olepšali oz. izboljšali. Sogovornica je poudarila, da so si mešetarji prizadeva- li, da bi »blago« na štirih no- gah pri njih ostalo čim krajši čas. Starejše konje, ki so jim mišice splahnele in so se jim videla rebra, so hranili z na- močenim ovsom. To jih je napihnilo in tako so postali bolj okrogli. Sive predele dla- ke na nogah, gobcu in glavi, ki so nakazovali na staranje živali, so namazali z različ- nimi barvami. Največkrat so uporabili kar pasto za čevlje in upali, da bo na dan kupčije lepo vreme. Lotili so se tudi urejanja konjskega zobovja. Neenakomerno dolge zobe so pomladili s pilo. »Ker lah- ko konju prav po stanju zob najlažje določimo starost, je nastal rek, da se ›šenkanemu‹ konju ne gleda v zobe,« je po- jasnila etnologinja in kultur- na antropologinja. V Savinjsko in tudi čez mejo Šentviški mešetarji niso ku- povali le starih in odsluženih konj, ampak tudi bolne živali. Zaradi slabih življenjskih po- gojev so ta plemenita bitja ve- likokrat zbolela zaradi nadu- he – bolezni dihalnih poti. Da bi konji lažje dihali, so ljudje preizkušali marsikaj, od ze- lišč do postopkov, ki bi danes naleteli na obsodbe. Konje so velikokrat prodali v Savinjsko dolino, saj so jih pridelovalci hmelja potrebovali za obdelo- vanje kmetijskih površin. Po besedah sogovornice naj bi nekateri konji romali tudi do Gradca in celo do cesarskega Dunaja. Omenjene drobce prete- klosti je Janja, ki je pred leti pisala o ajdovskih deklicah, zdaj vpletla v svojo pripoved, namenjeno nekoliko starejšim pobalinom. Dediščino prete- klosti je povezala z zanimi- vostjo trenutnega obdobja, saj imajo v Šentvidu svoje poslovne prostore številni preprodajalci avtomobilov. »Očitno mešetarjenje nikoli ni šlo iz našega tipično tranzitne- ga kraja, kjer je vedno mimo potovalo veliko ljudi iz večjih središč.« Zanimivo zgodbo, strnjeno med knjižne platnice, pri- povedujeta deček Vid, nav- dušenec nad avtomobili, in njegova prijateljica Zala, ki Vida nekoliko »odpika«, ko dobi svojega konja Žlajfa. To ime izvira iz narečne besede za zavoro, saj so ljudje nekoč ročno »žlajfali« vozove, ki so jih vlekli konji. Zavore so ne- pogrešljive tudi pri danes pre- vladujočih konjičkih, tistih iz jekla in še katerega drugega materiala. Foto: Andraž Purg »Veliko vzporednic je med konjskimi mešetarji in preprodajalci avtomobilov v preteklosti. Slednji so včasih nazaj vrteli kilometre, zloščili pločevino. Zelo podobno je bilo s konji.« Šentvid, ki je na sredini med Celjem in osrednjim Obsoteljem ter Kozjanskim, je bil po besedah Janje Sivec vedno dobro obiskan. »Na pol poti je ljudem že prijalo kaj pojesti in popiti. Domačini so se znašli, v trgovini so začeli prodajati pijačo, v znani Bevčevi gostilni so nekaj časa ponujali mešano blago. Ta zmožnost hitre prilagoditve človeštvo vsekakor ohranja pri življenju.« Slikanico z naslovom Zakaj se ko- nju (ne) gleda v zobe je ilustrirala Karmen Križnik (desno) iz Šmarja pri Jelšah, ki je prav tako članica društva Legende. »Nad njenimi izdelki sem zelo navdušena, saj se lepo prepletajo s pobalinsko temo,« pravi Janja Sivec. Domiselnost podjetnih Šentvidčanov, prebivalcev majhnega kraja v občini Šmarje pri Jelšah, ne pozna meja. Tako bi lahko sklepali po zgodbah o tem, kako so nekoč stara kljuseta spreminjali v na videz močne žrebce. Pri tem si niso pomagali le s hrano in z zelišči, ampak tudi z barvanjem konjske dlake in različnimi postopki, ki bi bili danes deležni zgražanja javnosti in ukrepov katere od inšpekcij. Etnologinja in kulturna antropologinja Janja Sivec je zanimivost iz preteklega obdobja vzela kot izhodišče za zgodbo z naslovom Zakaj se konju (ne) gleda v zobe. TINA STRMČNIK Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 44, 2. november 2023 INFORMACIJE       �   ­   €­­    POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si 21 XXXX Št. 40, 5. oktober 2023 Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 44 / Leto 78 / Celje, 2. november 2023 Str. 33 Str. 24 Str. 28-29 Poplave so ju zaznamovale Svetovljan in za vedno Laščan »Medicina in glasba – dolgujem obema« Janja Sivec novo slikanico posvetila Šentvidu Nekoč mešetarjenje s konji, danes z jeklenimi konjički Verjetno se skoraj v vsakem kraju skriva kakšna zanimiva zgodba iz preteklosti, čeprav nima vsak kraj domačinov, ki bi radi brskali po zaprašenem gradivu in ohranjali krajevno izročilo. Takšni podvigi niso tuji etnologinji in kulturni antropologinji Janji Sivec, predsednici Društva za razvoj interpretacije dediščine, tu- rizma in umetnosti Legende. Sivčeva se je naslonila na ugo- tovitev etnologinje Jasne Sok, da razen v Šentvidu, kjer so na debelo prekupčevali s konji, na širšem območju posebnih tovrstnih sejmov ni bilo. Ta podatek so s svojimi pripove- dovanji podprli tudi pričevalci s širšega Kozjanskega. Z barvo, s pilo in posebno »dieto« In kako je bil videti tovrsten »kšeft«? Krajani Šentvida so pogosto odhajali v Hrvaško – na območje Čakovca, Bje- lovarja, včasih vse do Zagre- ba. Tam so kupovali starejše, bolehne in odslužene konje. »Seveda niso kupovali iz- ključno takšnih revežev. A vendarle je bila največkrat bistvena cena. Cilj je bil ko- nja kupiti čim ceneje,« je pojasnila avtorica slikanice. Ko so prekupčevalci konja pripeljali domov, so začeli postopke, da bi svoj nakup olepšali oz. izboljšali. Sogovornica je poudarila, da so si mešetarji prizadeva- li, da bi »blago« na štirih no- gah pri njih ostalo čim krajši čas. Starejše konje, ki so jim mišice splahnele in so se jim videla rebra, so hranili z na- močenim ovsom. To jih je napihnilo in tako so postali bolj okrogli. Sive predele dla- ke na nogah, gobcu in glavi, ki so nakazovali na staranje živali, so namazali z različ- nimi barvami. Največkrat so uporabili kar pasto za čevlje in upali, da bo na dan kupčije lepo vreme. Lotili so se tudi urejanja konjskega zobovja. Neenakomerno dolge zobe so pomladili s pilo. »Ker lah- ko konju prav po stanju zob najlažje določimo starost, je nastal rek, da se ›šenkanemu‹ konju ne gleda v zobe,« je po- jasnila etnologinja in kultur- na antropologinja. V Savinjsko in tudi čez mejo Šentviški mešetarji niso ku- povali le starih in odsluženih konj, ampak tudi bolne živali. Zaradi slabih življenjskih po- gojev so ta plemenita bitja ve- likokrat zbolela zaradi nadu- he – bolezni dihalnih poti. Da bi konji lažje dihali, so ljudje preizkušali marsikaj, od ze- lišč do postopkov, ki bi danes naleteli na obsodbe. Konje so velikokrat prodali v Savinjsko dolino, saj so jih pridelovalci hmelja potrebovali za obdelo- vanje kmetijskih površin. Po besedah sogovornice naj bi nekateri konji romali tudi do Gradca in celo do cesarskega Dunaja. Omenjene drobce prete- klosti je Janja, ki je pred leti pisala o ajdovskih deklicah, zdaj vpletla v svojo pripoved, namenjeno nekoliko starejšim pobalinom. Dediščino prete- klosti je povezala z zanimi- vostjo trenutnega obdobja, saj imajo v Šentvidu svoje poslovne prostore številni preprodajalci avtomobilov. »Očitno mešetarjenje nikoli ni šlo iz našega tipično tranzitne- ga kraja, kjer je vedno mimo potovalo veliko ljudi iz večjih središč.« Zanimivo zgodbo, strnjeno med knjižne platnice, pri- povedujeta deček Vid, nav- dušenec nad avtomobili, in njegova prijateljica Zala, ki Vida nekoliko »odpika«, ko dobi svojega konja Žlajfa. To ime izvira iz narečne besede za zavoro, saj so ljudje nekoč ročno »žlajfali« vozove, ki so jih vlekli konji. Zavore so ne- pogrešljive tudi pri danes pre- vladujočih konjičkih, tistih iz jekla in še katerega drugega materiala. Foto: Andraž Purg »Veliko vzporednic je med konjskimi mešetarji in preprodajalci avtomobilov v preteklosti. Slednji so včasih nazaj vrteli kilometre, zloščili pločevino. Zelo podobno je bilo s konji.« Šentvid, ki je na sredini med Celjem in osrednjim Obsoteljem ter Kozjanskim, je bil po besedah Janje Sivec vedno dobro obiskan. »Na pol poti je ljudem že prijalo kaj pojesti in popiti. Domačini so se znašli, v trgovini so začeli prodajati pijačo, v znani Bevčevi gostilni so nekaj časa ponujali mešano blago. Ta zmožnost hitre prilagoditve človeštvo vsekakor ohranja pri življenju.« Slikanico z naslovom Zakaj se ko- nju (ne) gleda v zobe je ilustrirala Karmen Križnik (desno) iz Šmarja pri Jelšah, ki je prav tako članica društva Legende. »Nad njenimi izdelki sem zelo navdušena, saj se lepo prepletajo s pobalinsko temo,« pravi Janja Sivec. Domiselnost podjetnih Šentvidčanov, prebivalcev majhnega kraja v občini Šmarje pri Jelšah, ne pozna meja. Tako bi lahko sklepali po zgodbah o tem, kako so nekoč stara kljuseta spreminjali v na videz močne žrebce. Pri tem si niso pomagali le s hrano in z zelišči, ampak tudi z barvanjem konjske dlake in različnimi postopki, ki bi bili danes deležni zgražanja javnosti in ukrepov katere od inšpekcij. Etnologinja in kulturna antropologinja Janja Sivec je zanimivost iz preteklega obdobja vzela kot izhodišče za zgodbo z naslovom Zakaj se konju (ne) gleda v zobe. TINA STRMČNIK Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 44, 2. november 2023 INTERVJU Za Gic Gradnje se začenja obdobje sprememb, največjih v njihovi 33-letni zgodovini. Konec decembra se bo Ivan Cajzek upokojil ter direktorska mesta v matični in njenih sestrskih družbah prepustil sinu dr. Roku Cajzku. Čas je za mlajšo generacijo, za nove in sveže ideje, pravi, čeprav se Gic Gradnje že zdaj uvrščajo med najbolj napredna podjetja v gradbeni dejavnosti. Digitalizacija, umetna inteligenca in trajnostna naravnanost za slatinskega gradbinca niso prihodnost, ampak sedanjost. Prihodnje leto bo podjetje v Rogaški Slatini začelo graditi mednarodni center trajnostne gradnje, v katerega bo iz vasi Sv. Florijan preselilo tudi svoj sedež. JANJA INTIHAR Ivan Cajzek, ustanovitelj in direktor družbe Gic Gradnje »Gradbeništvo nista več lopata in modra halja« »Skupino Gic Gradnje predajam v dobre roke. Sinu bom še vedno na voljo za kakšen nasvet, ne bom pa se vpletal v njegove odlo- čitve,« poudarja Ivan Cajzek. Začetki podjetja Gic Gradnje so bili skromni in težki. Prihodkov in dobička je bilo malo, Ivan Cajzek je bil edini zaposlen. Nato je prišel še eden in še eden, kmalu jih je bilo pet. Rasli so iz leta v leto, ves čas je bila rast naravna. »Dobivali smo vedno več poslov, povečevalo se je tudi število zaposlenih, temu primerni so bili tudi prihodki. Najprej je podjetje de- lalo samo na območju Rogaške Slatine, nato se je razširilo na regijo, zdaj je prisotno v vsej Sloveniji in tudi na Hrvaškem,« pravi Cajzek. Podjetje Gic Gradnje je bilo med redkimi v gradbeni dejavnosti, ki so brez velikih prask preživeli krizo po letu 2008. Kakšne so trenutno razmere v gradbeništvu? Gradbeniki se trudimo, upam, da res vsi, da bi gradbeništvu povrnili zaslužen ugled, kar je v naši državi težko. O gradbeništvu se večkrat govori, da je cokla razvoja, da je »nebodigatre- ba«, da postavlja previsoke cene in še marsikaj drugega. Dejstvo je, da je gradbeništvo multi- plikator gospodarske rasti in bi država do njega morala imeti drugačen odnos, kot ga ima zdaj. Trenutno največji problem so nihanja javnih naročil, ki predstavljajo pretežni del poslov vorih z državo delajo pod mizo, izkoriščajo delavce … Je takšno mnenje upravičeno? Ljudje še vedno raje berejo slabe novice, dobre jih ne zanimajo. Res je, da se je s steča- ji pretežnega dela gradbeništva po letu 2008 zgodilo ogromno krivic, vendar se moramo tudi vprašati, ali so bili vsi ti stečaji potrebni. Bi lahko država kakšno podjetje vendarle rešila? Krivic ali negativnih zgodb potem ne bi bilo to- liko. A pustimo to, saj je že daleč za nami. Da- nes lahko govorimo o novem zagonu, o novem razvoju. Iz pepela se je dvignilo veliko dobrih podjetij. Nekateri smo ostali in obstali. Sloveni- ja potrebuje gradbeno dejavnost še v večjem obsegu, kot jo ima zdaj. Če se primerjamo z bolje razvitimi evropskimi državami, tudi s tistimi, ki so bile nekoč za nami in nas zdaj prehitevajo, nas pri gra- dnji stavb, infrastrukture in še česa čaka ogromno dela. Zato je treba v gradbeništvu iskati dobre stvari, ne slabih, o katerih govorijo tisti, ki te dejavnosti ne poznajo ali polovične informacije in dezinformacije izra- bljajo za nek namen. Gradbeništvo je ena najbolj zahtevnih dejavno- sti. To ni delo v tovarni, na enem mestu. Vsak projekt je edinstven, z različno skupino projektantov in iz- gističnega središča na Brniku, ki se bo zaradi čakanja na gradbeno dovoljenje nekoliko zama- knila. Večji projekt je tudi dom starej- ših občanov na Ptuju, ki ga gradi- mo v sodelovanju s še enim podjetjem. V Mariboru gradimo knjižnico Ro- tovž. Gre za izjemno težek projekt, ki ga prav tako izvajamo v partnerstvu. Imamo še približno dvajset manjših projektov, med katerimi je tudi dom starejših v Kozjem, gradimo tudi ceste, saniramo plazove … Je gradnja termi- nala na Brniku vaš doslej naj- večji pro- jekt? Po prepoznavnosti je vsekakor na prvem mestu, sicer pa je naš doslej največji projekt logistično središče v Mariboru, pred njim pa garažna hiša za Luko Koper. Moram poudariti, da velikost stavbe ni vedno ena- ka zahtevnosti njene gradnje. Včasih je kakšen velik projekt bolj preprost kot manjši. Ena od dejavnosti podjetja je bila nekaj časa tudi gra- dnja lastnih nepremičnin. V Ljubljani, Podčetrtku in Rogaški Slatini ste zgra- dili stanovanjske hiše. Se s tem ne ukvarjate več? V Rogaški Slatini smo nazadnje zgradili dva vila bloka, ki smo ju tudi prodali. Zaenkrat se ne ukvarjamo z la- stno gradnjo, ampak nikoli ne reci nikoli. V trgovsko-obrtni coni v Negonjah bomo poslovne prostore, ki jih imamo tam, nekoliko razširili ter jih prodali ali jih ponudili v najem. Omenili ste, da je podjetje ime- lo naravno rast, brez prevzemov, čeprav ste ne tako dolgo nazaj sicer želeli prevzeli Komunalno pod- jetje Ptuj, a vam to ni uspelo. Ste pa ves čas svojo dejavnost širili – s kamnolomi in z betonarnami. Vaša strategija razvoja podje- tja je torej zelo premišljena, modra. Lahko re- čem, da smo našo skupino zgradili tako, kot se »šika«. Imamo krovno podjetje Gic Gradnje, »Če bomo gradbeniki želeli pridobiti nove kadre, moramo biti zanimivi za mlade ljudi. Lopata in moder plašč jih ne bosta pritegnila. Na gradbišče morajo iti s tablico, vstopiti morajo v digitalni svet gradbeništva. Samo tako se bo gradbeništvo razvijalo. V nasprotnem primeru ga ne čaka nič dobrega.« »Gradbeništvo je še vedno zapostavljeno, gradbeni poklici so deležni premajhne pozornosti, tudi pogoji za delo niso povsod dobri. Ampak če se iz leta v leto trudiš in poskušaš čim več narediti za zaposlene ter jih pošteno plačaš, potem težave pri pridobivanju kadrov niso velike.« Ivan Cajzek se bo konec leta umaknil z vrha podjetja Gic Gradnje, ki ga je ustanovil leta 1990. »Ko si v letih, ne moreš več biti tako uspešen kot prej. Rad bi kaj naredil zase, se več ukvarjal s športom, za katerega zdaj nimam časa. Seveda bom še pomagal v podjetju, a le z nasveti, ne pa z odločanjem. Odločala bo nova generacija, ki je polna energije in novih idej,« pravi. za večja podjetja. S takšnimi nihanji smo se gradbeniki soočili že v krizi po letu 2008. iz- vajanje projektov se upočasnjuje, nekaj se jih je ustavilo. Država vedno najde izgovore, zakaj se naložbe ne izvajajo tako, kot bi se lahko ali bi se morale. To bo treba plačati in ne bo poce- ni. Podjetja znamo preživeti, znamo poskrbeti zase, znamo se razvijati, vendar potrebujemo stabilno poslovno okolje. Pred leti ste bili zelo kritični do Zakona o oddaji javnih del in naročil. Dejali ste, da je neberljiv in dovoljuje veliko izhodov v sili, ki jih potem marsikdo izkorišča. Opozori- li ste, da bi bilo treba spremeniti področje referenc in še marsikaj drugega. Se je na področju javnega naročanja že spremenilo kaj na bolje? Zakon se do danes ni veliko spremenil. Njegova slaba stran je še vedno, da je edino merilo za pridobitev posla najnižja cena. To bi bilo treba spremeniti, vendar niti sam ne vem, kako. Težko bo prepričati tiste, ki odločajo, da je najugodnejša ponudba lahko tudi tista, ki ni hkrati najnižja. Kolikšen delež v vašem podjetju predsta- vljajo projekti, ki jih pridobivate z javnimi naročili države, občin, javnih podjetij? Ta delež se spreminja iz leta v leto, v pov- prečju znaša do 50 odstotkov. Bila so tudi leta, ko nismo delali skoraj ničesar na podlagi jav- nih naročil. Pravite, da se gradbeniki trudite, da bi svoji dejavnosti povrnili ugled. A je v veli- kem delu javnosti še vedno usidrano pre- pričanje, da se v gradbeništvu nenehno dogajajo nepravilnosti, da podjetja v dogo- vajalcev. Če nekdo gradbeništvo ocenju- je s strani, laično, lahko iz njega naredi zgodbo, kakršno pač hoče. Gradbeništvo je edina dejavnost, ki je morala podražitve sprejeti na svoja pleča. Kakšne so posledice? Država po začetku ukrajinske krize v javnih naročilih ni upoštevala nobenih po- dražitev, nobene infl acije. K podpisanim po- godbam ni hotela priznati nobenih dodatkov. Vsak se je izgovarjal, kaj bo javnost rekla. Ob tem, da je naša dejavnost slabo dobičk- onosna, smo morali gradbinci prevzeti nase vse te višje cene in pri tem dobaviteljem in podizvajalcem priznati podražitve. Zato Gic Gradnjam lanskemu izjemnem porastu pri- hodkov ni sledila tudi rast dobička. Je lansko povečanje prihodkov za kar 80 odstotkov posledica več projektov? Višina prihodkov ni pokazatelj, kje je podjetje v nekem trenutku. Lahko dobi projekt, katerega vrednost je velika, in ga naredi v enakem času kot manjšega, ki ima nižjo ceno. Lani smo imeli nekaj res velikih, izjemnih projektov in takšni projekti potem naredijo tudi številko dru- gačno. Ni pa nujno, da sta zato tudi dodana vrednost ali razlika v ceni visoki. Kateri so bili lani vaši največji projekti? Izpostavil bi dva, oba smo izvajali v Mari- boru. Za družbo Go Asset smo zgradili veliko logistično središče in za Zavarovalnico Sava upravno stavbo. In letos? Pripravljamo se na gradnjo večjega lo- Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 44, 2. november 2023 INTERVJU pod katerim so smiselno postavljene sestrske družbe in vsaka od njih ima svojo dejavnost. IPI Rogaška Slatina se ukvarja z nizkimi gra- dnjami, Trik, ki ga bomo z novim letom prei- menovali v Gic kamnolomi, skrbi za zelo velika kamnoloma v Poljčanah in Loki pri Žusmu. K temu podjetju prištevamo še nedelujoč ka- mnolom v Rogaški Slatini ter polovični delež kamnoloma v Veliki Pirešici, ki ga upravljamo s podjetjem Ecobeton. Po novem letu bomo preimenovali tudi podjetje Gic projekt, in sicer v Gic beton. To podjetje bo upravljalo vse naše betonarne ter skrbelo za prevoz betona. Koliko betonarn imate trenutno? Tri – v Poljčanah, Podčetrtku in Rogaški Sla- tini, kjer bomo kmalu odprli še eno. Zgradili smo namreč novo betonarno, ki bo ena najbolj sodobnih in naprednih v Sloveniji. Tehnologija v njej je na izjemno visoki ravni, v veliko pro- cesov bo vključena umetna inteligenca. Naj navedem, da bo na primer betonarna sama zaznala, kakšno je vreme, in temu primerno predlagala, kakšno mešanico betona narediti. Beleženje zalog cementa in drugih materialov bo avtomatizirano, delovne naloge za dostavo bodo neposredno dobili vozniki. Radi bi uve- dli tudi popolnoma avtomatizirano naročanje, tako kot na primer ljudje iz domačega fotelja naročajo letalske vozovnice. Poskusno obrato- vanje te betonarne se bo začelo že letos. Postavitev napredne betonarne je najbrž normalen in pričakovan korak naprej v di- gitalizaciji podjetja, ki ste jo začeli uvajati že pred časom, pred marsikaterim drugim gradbenim podjetjem. Res je. Letos bomo v digitalizacijo vložili še malo več kot 5 milijonov evrov. Uvajamo jo na različnih področjih. Eno od njih je že omenjeno delovanje nove betonarne, marsikaj želimo spremeniti tudi pri operativnih nalo- gah na gradbiščih, kjer bi prav tako radi uvedli brezpapirno poslovanje. Želimo namreč, da bi digitalizacija zamenjala vsak dokument. Vem, da bo malo težje, saj so na gradbiščih drugačni pogoji dela, tudi ljudje, ki delajo tam, drugače razmišljajo kot zaposleni v pisarnah. Zaenkrat nam gre dobro. Naš končni cilj je poslovanje brez telefona, kar pomeni, da naročil ne bomo več sprejemali po telefonu, ampak v digitalni obliki. S tem bomo zagotavljali sledljivost in nadzor vseh dogovorov z naročniki. So Gic Gradnje trenutno najbolj digitali- zirano gradbeno podjetje v Sloveniji? Na tem področju res delamo zelo veliko, vendar naj o tem, ali smo najbolj digitalizirano podjetje, raje presodijo drugi. Ob tem moram poudariti, da je pri digitalizaciji treba delovati globalno in vplivati tudi na zakonodajalce, da bodo predpisali digitalne obrazce. Če pride in- špektor na gradbišče in zahteva dokumente v fi zični obliki, nam njihova digitalna oblika prav nič ne koristi, če jih moramo natisniti. Zato želi- mo in tudi moramo ne samo zaposlene, ampak tudi partnerje, to je dobavitelje in naročnike, ter tudi javnost osveščati, da je digitalizacija naša prihodnost. Prej ko se bomo vsi tega zavedali, prej bomo imeli digitalizirano poslovanje. Je pa digitalizacija poslovanja res draga. Ampak na koncu ugotoviš, da je denar še najmanj pomem- ben. Pomembnejši so namreč tisti, ki uvajajo te procese. Pri nas na tem področju dela deset ljudi, nekaj je tudi zunanjih sodelavcev. Se zaradi digitalizacije zmanjšuje število zaposlenih? Sploh ne, ravno nasprotno. Običajno je tako, da tisti, ki sodelujejo pri uvajanju digita- lizacije, v podjetju tudi ostanejo. To pomeni, da digitalizacija ne vodi v zmanjšanje števila zaposlenih, ampak v njegovo povečanje. Na koncu imaš torej digitalizirano podjetje, am- pak z deset ali dvajset na novo zaposlenimi. Vaše podjetje namenja veliko pozornost tudi trajnosti v gradbeništvu, torej zmanjše- vanju negativnega okoljskega vpliva gradbe- nih dejavnosti. Lahko o tem poveste kaj več? Res delamo veliko tudi na tem področju, am- pak o vsem še ne moremo javno govoriti, saj je marsikaj, kar želimo uvesti v svoj način poslova- nja, šele v fazi poskusov. Negativni odtis gradbe- ništva v okolju je izredno velik. Tega se zaveda- mo in ker živimo od gradbeništva, moramo biti odgovorni do narave ter do družbe in okolja, v katerem delujemo. Pomemben del te trajnostne naravnanosti je ponovna uporaba gradbenih ma- terialov. Delov starih dotrajanih zgradb ali mate- rialov v našem podjetju ne zavržemo, ampak jih poskušamo oplemenititi in dodelati za ponovno uporabo. Kjer imamo prostor in ustrezna dovo- ljenja, takšne materiale zbiramo in predeluje- »Negativen odtis gradbeništva v okolju je izredno velik. Tega se zavedamo in ker živimo od gradbeništva, moramo biti odgovorni do narave ter do družbe in okolja, v katerem delujemo.« odlični za nekatere stvari, a ne za vse. Zato je do- bro, da pride do sprememb. Se pa mora znotraj podjetja zgraditi res odkrit in pošten medgenera- cijski odnos, ne glede na to, ali gre za družinsko ali drugo povezanost. Prehod je uspešen, če je naraven in spoštljiv na obeh straneh. Več kot tri desetletja ste uspešno gradili podjetje. Seveda ste bili pri tem v strokovni in tudi splošni javnosti opaženi, a vas je OZS šele lani izbrala za podjetnika leta, letos pa vam je GZS podelila nagrado za izjemne go- mo. Tudi v proizvodnjo svojih betonarn bi radi vključili kakšen star, dotrajan beton in ga, tako kot se to počne pri starih asfaltih, ki jih zmeljejo in nato vmešajo v nov asfalt, ponovno uporabili. Pri betonih bi radi dosegli tudi nižji ogljični od- tis. Z razvijanjem tako imenovane karbonizacije betona smo prišli že zelo daleč. Gradbeništvo niso več samo opeke, bagri in žerjavi, dejavnost je postala zelo razno- lika in zapletena, bolj kot se javnost tega zaveda. V novi stavbi, ki jo bomo zgradili v Rogaški Slatini, bi gradbeništvo res radi predstavili v drugačni luči. T o ne bo samo nova upravna stav- ba, ampak bo tudi promocijski center trajnostne gradnje. O vseh podrobnostih bomo javnost ob- vestili še letos. Za zdaj naj povem le to, da bi v tem mednarodnem središču trajnostne gradnje med drugim radi zasnovali tudi izobraževalni center ter predstavljali dobre prakse. Gic Gradnje torej orjejo ledino in presto- pajo meje še na enem področju. V podjetju se pozna, da prihaja nova gene- racija. Čuti se jo na vsakem koraku in je nekaj najlepšega, kar si podjetje zasluži. To je enako kot v družini, ko se s prihodom otrok ali vnukov začuti drugačna energija. Starejši smo dobri ali spodarske in podjetniške dosežke. Spomnila se vas je tudi Občina Rogaška Slatina in vam podelila naziv častnega občana. Pozno? Pokali in diplome pridejo vedno na koncu. Nazivi in nagrade so najbrž še ena potrditev, da je eno od mojih obdobij življenja končano. Vendar skorajšnja upokojitev ne pomeni, da se bom povsem poslovil od podjetja. Še naprej bom pomagal in svetoval, a ne bom odločal. Odločati bo moral tisti, ki bo prišel na moje mesto. V veliko družinskih podjetjih se tega ne držijo in to ni dobro. V naši družini smo pogovor o prenosu podjetja končali že takrat, ko je sin Rok povedal, da gre študirat gradbe- ništvo. Resno in odkrito smo se pogovarjali in se tudi dogovorili. Sin je že dolgo povezan s podjetjem in se je, ko je končal študij, v njem tudi zaposlil. Zelo sem ponosen, da je iz gradbenih ved pridobil tudi doktorski naslov. Si zaradi tega ni želel, da bi delal na znan- stvenoraziskovalnem področju? Dobil je veliko povabil. A je naše podjetje sodobno in v njem je zagotovo več izzivov kot kjerkoli drugje. Če so ti izzivi s trdim in pošte- nim delom poplačani z uspehi, je to največ, kar se ti lahko zgodi v življenju. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 44, 2. november 2023 INTERVJU pod katerim so smiselno postavljene sestrske družbe in vsaka od njih ima svojo dejavnost. IPI Rogaška Slatina se ukvarja z nizkimi gra- dnjami, Trik, ki ga bomo z novim letom prei- menovali v Gic kamnolomi, skrbi za zelo velika kamnoloma v Poljčanah in Loki pri Žusmu. K temu podjetju prištevamo še nedelujoč ka- mnolom v Rogaški Slatini ter polovični delež kamnoloma v Veliki Pirešici, ki ga upravljamo s podjetjem Ecobeton. Po novem letu bomo preimenovali tudi podjetje Gic projekt, in sicer v Gic beton. To podjetje bo upravljalo vse naše betonarne ter skrbelo za prevoz betona. Koliko betonarn imate trenutno? Tri – v Poljčanah, Podčetrtku in Rogaški Sla- tini, kjer bomo kmalu odprli še eno. Zgradili smo namreč novo betonarno, ki bo ena najbolj sodobnih in naprednih v Sloveniji. Tehnologija v njej je na izjemno visoki ravni, v veliko pro- cesov bo vključena umetna inteligenca. Naj navedem, da bo na primer betonarna sama zaznala, kakšno je vreme, in temu primerno predlagala, kakšno mešanico betona narediti. Beleženje zalog cementa in drugih materialov bo avtomatizirano, delovne naloge za dostavo bodo neposredno dobili vozniki. Radi bi uve- dli tudi popolnoma avtomatizirano naročanje, tako kot na primer ljudje iz domačega fotelja naročajo letalske vozovnice. Poskusno obrato- vanje te betonarne se bo začelo že letos. Postavitev napredne betonarne je najbrž normalen in pričakovan korak naprej v di- gitalizaciji podjetja, ki ste jo začeli uvajati že pred časom, pred marsikaterim drugim gradbenim podjetjem. Res je. Letos bomo v digitalizacijo vložili še malo več kot 5 milijonov evrov. Uvajamo jo na različnih področjih. Eno od njih je že omenjeno delovanje nove betonarne, marsikaj želimo spremeniti tudi pri operativnih nalo- gah na gradbiščih, kjer bi prav tako radi uvedli brezpapirno poslovanje. Želimo namreč, da bi digitalizacija zamenjala vsak dokument. Vem, da bo malo težje, saj so na gradbiščih drugačni pogoji dela, tudi ljudje, ki delajo tam, drugače razmišljajo kot zaposleni v pisarnah. Zaenkrat nam gre dobro. Naš končni cilj je poslovanje brez telefona, kar pomeni, da naročil ne bomo več sprejemali po telefonu, ampak v digitalni obliki. S tem bomo zagotavljali sledljivost in nadzor vseh dogovorov z naročniki. So Gic Gradnje trenutno najbolj digitali- zirano gradbeno podjetje v Sloveniji? Na tem področju res delamo zelo veliko, vendar naj o tem, ali smo najbolj digitalizirano podjetje, raje presodijo drugi. Ob tem moram poudariti, da je pri digitalizaciji treba delovati globalno in vplivati tudi na zakonodajalce, da bodo predpisali digitalne obrazce. Če pride in- špektor na gradbišče in zahteva dokumente v fi zični obliki, nam njihova digitalna oblika prav nič ne koristi, če jih moramo natisniti. Zato želi- mo in tudi moramo ne samo zaposlene, ampak tudi partnerje, to je dobavitelje in naročnike, ter tudi javnost osveščati, da je digitalizacija naša prihodnost. Prej ko se bomo vsi tega zavedali, prej bomo imeli digitalizirano poslovanje. Je pa digitalizacija poslovanja res draga. Ampak na koncu ugotoviš, da je denar še najmanj pomem- ben. Pomembnejši so namreč tisti, ki uvajajo te procese. Pri nas na tem področju dela deset ljudi, nekaj je tudi zunanjih sodelavcev. Se zaradi digitalizacije zmanjšuje število zaposlenih? Sploh ne, ravno nasprotno. Običajno je tako, da tisti, ki sodelujejo pri uvajanju digita- lizacije, v podjetju tudi ostanejo. To pomeni, da digitalizacija ne vodi v zmanjšanje števila zaposlenih, ampak v njegovo povečanje. Na koncu imaš torej digitalizirano podjetje, am- pak z deset ali dvajset na novo zaposlenimi. Vaše podjetje namenja veliko pozornost tudi trajnosti v gradbeništvu, torej zmanjše- vanju negativnega okoljskega vpliva gradbe- nih dejavnosti. Lahko o tem poveste kaj več? Res delamo veliko tudi na tem področju, am- pak o vsem še ne moremo javno govoriti, saj je marsikaj, kar želimo uvesti v svoj način poslova- nja, šele v fazi poskusov. Negativni odtis gradbe- ništva v okolju je izredno velik. Tega se zaveda- mo in ker živimo od gradbeništva, moramo biti odgovorni do narave ter do družbe in okolja, v katerem delujemo. Pomemben del te trajnostne naravnanosti je ponovna uporaba gradbenih ma- terialov. Delov starih dotrajanih zgradb ali mate- rialov v našem podjetju ne zavržemo, ampak jih poskušamo oplemenititi in dodelati za ponovno uporabo. Kjer imamo prostor in ustrezna dovo- ljenja, takšne materiale zbiramo in predeluje- »Negativen odtis gradbeništva v okolju je izredno velik. Tega se zavedamo in ker živimo od gradbeništva, moramo biti odgovorni do narave ter do družbe in okolja, v katerem delujemo.« odlični za nekatere stvari, a ne za vse. Zato je do- bro, da pride do sprememb. Se pa mora znotraj podjetja zgraditi res odkrit in pošten medgenera- cijski odnos, ne glede na to, ali gre za družinsko ali drugo povezanost. Prehod je uspešen, če je naraven in spoštljiv na obeh straneh. Več kot tri desetletja ste uspešno gradili podjetje. Seveda ste bili pri tem v strokovni in tudi splošni javnosti opaženi, a vas je OZS šele lani izbrala za podjetnika leta, letos pa vam je GZS podelila nagrado za izjemne go- mo. Tudi v proizvodnjo svojih betonarn bi radi vključili kakšen star, dotrajan beton in ga, tako kot se to počne pri starih asfaltih, ki jih zmeljejo in nato vmešajo v nov asfalt, ponovno uporabili. Pri betonih bi radi dosegli tudi nižji ogljični od- tis. Z razvijanjem tako imenovane karbonizacije betona smo prišli že zelo daleč. Gradbeništvo niso več samo opeke, bagri in žerjavi, dejavnost je postala zelo razno- lika in zapletena, bolj kot se javnost tega zaveda. V novi stavbi, ki jo bomo zgradili v Rogaški Slatini, bi gradbeništvo res radi predstavili v drugačni luči. T o ne bo samo nova upravna stav- ba, ampak bo tudi promocijski center trajnostne gradnje. O vseh podrobnostih bomo javnost ob- vestili še letos. Za zdaj naj povem le to, da bi v tem mednarodnem središču trajnostne gradnje med drugim radi zasnovali tudi izobraževalni center ter predstavljali dobre prakse. Gic Gradnje torej orjejo ledino in presto- pajo meje še na enem področju. V podjetju se pozna, da prihaja nova gene- racija. Čuti se jo na vsakem koraku in je nekaj najlepšega, kar si podjetje zasluži. To je enako kot v družini, ko se s prihodom otrok ali vnukov začuti drugačna energija. Starejši smo dobri ali spodarske in podjetniške dosežke. Spomnila se vas je tudi Občina Rogaška Slatina in vam podelila naziv častnega občana. Pozno? Pokali in diplome pridejo vedno na koncu. Nazivi in nagrade so najbrž še ena potrditev, da je eno od mojih obdobij življenja končano. Vendar skorajšnja upokojitev ne pomeni, da se bom povsem poslovil od podjetja. Še naprej bom pomagal in svetoval, a ne bom odločal. Odločati bo moral tisti, ki bo prišel na moje mesto. V veliko družinskih podjetjih se tega ne držijo in to ni dobro. V naši družini smo pogovor o prenosu podjetja končali že takrat, ko je sin Rok povedal, da gre študirat gradbe- ništvo. Resno in odkrito smo se pogovarjali in se tudi dogovorili. Sin je že dolgo povezan s podjetjem in se je, ko je končal študij, v njem tudi zaposlil. Zelo sem ponosen, da je iz gradbenih ved pridobil tudi doktorski naslov. Si zaradi tega ni želel, da bi delal na znan- stvenoraziskovalnem področju? Dobil je veliko povabil. A je naše podjetje sodobno in v njem je zagotovo več izzivov kot kjerkoli drugje. Če so ti izzivi s trdim in pošte- nim delom poplačani z uspehi, je to največ, kar se ti lahko zgodi v življenju. Foto: Nik Jarh 24 Št. 44, 2. november 2023 STRUGE PO POPLAVAH Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 24 Zaselek Struge je bil tisto oktobrsko dopoldne ovit v meglo. Rahel dež je prekinil dneve sončnega in toplega jesenskega vremena, ki je prebivalcem omogočilo teme- ljito čiščenje okolice hiš, čeprav ne vedo, ali bodo v njih še lahko živeli. Tudi Kristl Germelj se je potikal okoli hiše, ko sva se s fotografom pripeljala na obisk. Z ženo Jožico sta se po silovitih avgustovskih poplavah, ki so popolnoma izmaličile podobo Strug, morala preseliti. A sta se pred časom vrnila z upanjem, da bosta v svojem domu lahko še naprej preživljala jesen življenja. Njuno upanje pa je pred dnevi izpuhtelo, saj se je začel sprožati velik plaz, ki ogro- ža celoten zaselek. Na poziv župana Luč sta se ponovno preselila na varno na prijateljičin vikend. »To je agonija, ki je ne privoščiva nikomur,« pravita vidno pretresena. BARBARA FURMAN Zakonca Jožica in Kristl Germelj bi še rada živela v Strugah Poletne poplave so jima zaznamovale jesen življenja »Nekateri krajani so najprej sicer oklevali, da bi se spustili po jeklenici, ker so se bali, da nimajo dovolj moči v rokah in bodo padli v deročo vodo. A sta nas Boštjan in Franc spodbujala, da bomo to vsi zmogli. Hkrati sta na nas delovala zelo pomirjujoče,« se reševanja iz poplavljene hiše spominja Jožica Germelj. skrbnih otroških dni, ko smo se otroci pogosto igrali tudi ob reki. Ne spomnim se, da bi nas v jesenskih deževnih obdobjih reka kdaj ogrožala, razen leta 1990, ko je poplavila, a takrat ni bilo tako hudo kot letos av- gusta,« pravi Jožica. »Bomo umrli?« Zelo močno deževje v noči s 4. na 5. avgust je zaselek Struge spremenilo v otok, okoli katerega je deroča voda s svojo silovito močjo odnašala drevesa, avtomobile in vrtne lope ter spodjedala temelje hiš. Prebivalci so se šokirani umikali v zgornja nadstropja hiš, nekateri celo na strehe. Kristl priznava, da so jim pri- zori razbesnele narave, ki so jih lahko le nemočno opazo- vali, pognali strah v kosti. »Ker sva se z ženo ustrašila, da se bo na pobočju za najino hišo sprožil plaz, sva se uma- knila v bližnjo hišo na drugi strani ceste, v kateri živi na- jin sin z družino. Skozi okna v zgornjem nadstropju hiše, ki je bila skoraj povsem pod vodo, smo opazovali, kako je voda v trenutku dvignila jabla- ne starih sort in jih pokončne odnesla mimo hiše. Podirala je tudi gozdna drevesa, ki so pod njeno močjo padala kot vžigalice. Debla so plavala na- okoli. Z ženo, s sinom in sna- ho ter z vnukom smo se prijeli za roke, molili smo in čakali, kaj bo. Prepričani smo bili, da so nam štete zadnje minute. Da nas bo silovita voda s hišo odnesla v smrt,« se spominja Kristl in doda, da jih je rešila betonska pregrada pri hidro- elektrarni, ob kateri so se na- plavljena velika debla dreves za nekaj trenutkov ustavila, potem so navpično zdrsela mimo hiš in se zato niso za- letela vanje. Rešitelja Boštjan in Franc V petek so skoraj ves dan ča- kali na pomoč. Reševalce so Krajani Strug upajo, da bo cesta čim prej dobi- la asfaltno prevleko. Med reše- vanjem si je Jožica poško- dovala prste, a pomembno je, da so preživeli, poudarja. Zraven njune hiša ima hišo njun vnuk. Moč deroče jo je skoraj podrla. Njuna hiša je bila popla- vljena, na njej ni razpok in je statično varna. Kristl Germelj, ki se pribli- žuje osemdesetim, se je iz Solčave k Jožici v Struge pre- selil po njuni poroki. Ona je bila do upokojitve zaposlena kot kuharica v osnovni šoli v Lučah, on je vozil avtobus. Hišo sta si pred približni štiri- mi desetletji zgradila le streljaj od domačije, na kateri je odra- ščala Jožica. »Hiša mojih star- šev nosi letnico 1935 in je bila ena prvih v tem zaselku. Zato sem na vas ob Savinji čustveno navezana. Spominjam se brez- klicali po telefonu, potem so izgubili signal. Občutki nego- tovosti so bili vedno močnejši, potem so skozi okno popla- vljene hiše zagledali Boštjana Pahovnika in Franca Strmč- nika, ki sta pred tem reševala prebivalce Luč. Zatem sta se odpravila proti Strugam, kjer sta se prepričala, da je treba s helikopterjem evakuirati 35 krajanov, a helikopter zaradi slabega vremena takrat ni mo- gel vzleteti. Zato sta se reševa- nja lotila sama. Z improvizira- no tirolsko žičnico sta rešila 16 ljudi, po druge je kasneje prišel helikopter. Jožica se spominja, da se je med reševanjem tako močno držala za jeklenico, da je do- bila globoke rane na prstih rok, a takrat zaradi močnega adrenalina bolečine ni čutila. »Kasneje so se mi rane na pr- stih vnele, zaradi bolečnine dve noči nisem spala, a so se rane kmalu zacelile. Vendar to sploh ni pomembno, rada bi poudarila, da ne morem z besedami opisati, kako zelo smo hvaležni Boštjanu in Francu za njuno nesebično pomoč. Nekateri krajani so najprej sicer oklevali, da bi se spustili po jeklenici, ker so se bali, da nimajo dovolj moči v rokah in bodo padli v deročo vodo. A sta Boštjan in Franc vztrajala, da moramo na varno vsi. Spodbujala sta nas, da bomo to vsi zmogli. Hkrati sta na nas delovala zelo pomirjujoče. Ko smo se vsi uspeli umakniti na varno, so nas oblile solze olajšanja. Objeli smo srčna in pogu- mna junaka, ki sta med re- ševanjem tvegala tudi svoje življenje, saj so bile razmere zelo težke in nepredvidljive,« je s solzami v očeh pripove- dovala Jožica. Večni zakaj? Kmalu zatem so krajani Strug doživeli nov šok, saj so jim predstavniki civilne zašči- te in Občine Luče rekli, da se morajo takoj odločiti, kam se bodo preselili, ker bivanje v Strugah ni več varno. In da jim bodo po opravljenih strokov- nih analizah lahko povedali, ali bo v tem zaselku bivanje kdaj sploh še mogoče. »Vsak, ki je bil kdaj prisiljen zapustiti svoj dom, ve, kako boleči ob- čutki so to. A izbire pravza- prav nismo imeli. Z ženo sva se najprej preselila k mojemu bratu, potem sva nekaj časa živela v počitniški hiši ženine prijateljice. Srce naju je ves čas vleklo domov, zato sva se vrnila. Ko spiš doma, je to nekaj povsem drugega. Dom je le dom. Živiva v zgornjih prostorih hiše, ki jih voda ni zalila. Počasi urejava pritličje. Na hiši k sreči ni razpok in je stabilna,« še pojasni Kristl, ki si želi, da bi v Strugah država vsem prebivalcem zagotovila pogoje za varno bivanje z ure- ditvijo učinkovite protipoplav- ne zaščite in da bi asfaltirala cesto skozi zaselek. Jožica ob tem pripomni, da sta v tej naravni nesreči spoznala veliko dobrosrčnih posameznikov, ki so jima pomagali. »Veste, sva se z možem pred nekaj meseci pogovarjala, kako sva lahko zadovoljna, da sva še vedno zdrava in da se razumeva. In da še lahko delava. Skrbiva drug za drugega. Potem se ti življenje dobesedno čez noč postavi na glavo. In te iz miru in zadovoljstva pahne v strah in boj za preživetje. Le zakaj mora biti tako, se pogosto sprašujem.« Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 44, 2. november 2023 DRUGAČNA KULINARIKA »Moja kulinarična pot se je začela, ko sem pri šestnajstih letih ugotovila, da si bom pri kroničnih težavah s kožo morala pomagati sama, saj zdravniki niso iskali vzroka, temveč so zgolj zdravili simptome,« v uvodu pove Vita Vybihal. Ideja, da bo morala do konca življenja živeti z ogromnimi izpuščaji, ji namreč nikakor ni bila všeč. Raziskovanje morebitnih vzrokov za atopijski dermatitis jo je hitro pripeljalo do prehrane. Najprej je iz svoje prehrane izločila kravje mleko in ga nadomestila z rastlinskim. Kmalu je nehala jesti še meso in začela pripra- vljati svoje obroke. Takrat je ugotovila, da sta ji kuhanje in razvijanje receptov zelo všeč. Rekla si je, zakaj vsega pridobljenega znanja in zbranih receptov ne bi zbrala v knjigi. In točno to je storila. ŠPELA OŽIR Vita Vybihal zbrala in izdala sezonske rastlinske recepte Veganizirala je tradicionalne slovenske jedi V knjigi z naslovom Za dušo in srce je zbrala in opisala 52 sezonskih rastlinskih recep- tov. »Polni so novih in doma- čih okusov, ki z raznolikostjo in izvrstnostjo približujejo rastlinsko hrano ljudem vseh generacij in usmeritev. Ra- stlinska hrana je dokazano boljša za naše zdravje od živalske, hkrati je izjemnega pomena pri boju proti pod- nebni krizi in za lepšo pri- hodnost planeta. Mimogrede rešimo življenje kakšni živa- li, kar tudi ni kar tako,« pravi Vita Vybihal. Uspešna v boju Vsi objavljeni recepti teme- ljijo na vodilu preprostosti in dostopnosti. Sestavine najde- mo v vsaki trgovini in so ce- novno dostopne. Ideje zanje je dobila z vseh vetrov. »Nekaj je tradicionalnih, a veganizi- ranih. Nekaj je tujih. Nekaj je takšnih, ki so se mi kar tako utrnili, ko sem slišala kakšno pripoved ali videla fotografi jo,« našteva mlada Polzelanka in dodaja, da bodo všeč vsem, ki želijo v svojo prehrano vnesti več zelenjave in ne vedo, kako jo pripraviti okusno. »Z njimi lahko razbijejo enoličnost svo- jih obrokov. Namenjeni so tudi tistim, ki imajo radi zdravo, okusno hrano, po kateri se ne počutimo težke in ki nas resnično nahrani.« Hladna polovica leta stanje atopijskega dermatitisa po- slabša. So recepti torej pravi način v boju proti tovrstnim kožnim težavam? »V mojem primeru zagotovo. Atopijski dermatitis je kronična bole- zen kože, za katero vzroka ne poznamo. Med razisko- vanjem sem ugotovila, da se stanje v večini primerov ob- čutno izboljša, ko omejimo ali izločimo živalske izdelke iz prehrane. Sploh mlečni izdelki so mnogokrat velika težava.« V svetu kreativnega podjetništva Vita Vybihal je po konča- nem študiju kulturologije v Ljubljani ugotovi- la, da želi iz svo- jega konjička ustvariti po- klic. Podala se je na pot kreativnega podjetništva. »Podjetništvo največkrat povezuje- mo s fi zič- nimi iz- dostopnosti. Sestavine najde- mo v vsaki trgovini in so ce- novno dostopne. Ideje zanje je dobila z vseh vetrov. »Nekaj je tradicionalnih, a veganizi- ranih. Nekaj je tujih. Nekaj je takšnih, ki so se mi kar tako utrnili, ko sem slišala kakšno pripoved ali videla fotografi jo,« našteva mlada Polzelanka in dodaja, da bodo všeč vsem, ki želijo v svojo prehrano vnesti več zelenjave in ne vedo, kako jo pripraviti okusno. »Z njimi lahko razbijejo enoličnost svo- jih obrokov. Namenjeni so tudi tistim, ki imajo radi zdravo, okusno hrano, po kateri se ne počutimo težke in ki nas resnično nahrani.« Ljubljani ugotovi- la, da želi iz svo- jega konjička ustvariti po- klic. Podala se je na pot kreativnega podjetništva. »Podjetništvo največkrat povezuje- mo s fi zič- nimi iz- delki, recimo s kozmetiko. A to ni edina oblika podjetništva, čeprav je najlažje razumljiva. Kreativno podjetništvo pome- ni, da posel ›stoji‹ na kreativi, naj bodo to glasbena ali li- kovna umetnost, ročna dela, keramičarstvo ali v mojem primeru razvijanje receptov in fotografi ja.« Ob tem dodaja, da je kreativ- no podjetništvo zaradi vsega naštetega bolj kaotično, saj je v ozadju kreativni proces, ki na- vadno ne ostaja znotraj nekih okvirov, saj gre za neprestan kreativni tok in ustvarjalnost, ki mora biti živa. »Vseeno tudi kreativno podjetništvo temelji na zakonih prodaje, fi nančne- ga obrata, pogodb in drugih manj zanimivih stvari, ki so neizogibne.« Raziskovala tujo kulinariko Študirala je v Lju- bljani. A nekaj časa je kot študentka preživela tudi na Češkem in v Bel- giji, kjer je imela priložnost razi- »Naslov Za dušo in srce pove, da je hrana v knjigi takšna, da nahrani dušo in srce. Jedi, pripravljene po receptih v knjigi, nahranijo telo, ne le nasitijo, hkrati pobožajo in nahranijo dušo.« skovati tamkajšnjo kulinariko. »Na Češkem predvsem češko, ki temelji na mesu, jaz pa sem bila takrat vegetarijanka, zato mi je bil izziv najti češke jedi, ki sem jih lahko jedla. V Bel- giji sem spoznavala belgijsko kulinariko in takrat tudi že ve- ganske različice tradicionalno mesnih jedi.« Od vseh svetovnih kulinarik so ji najbližje tajska, indijska, srednjevzhodna in arabska. »Moram priznati, da se je ve- dno lepo vrniti k slovenski ku- linariki in veganizirati tradici- onalne slovenske jedi. V njih se skrivajo moje otroštvo, no- stalgija in lepi spomini. Zato so tudi v knjigi tradicionalni slovenski recepti, zaviti po moje.« Foto: TT, osebni arhiv Knjigo je pred domačim občinstvom predstavila v polzelski knjižnici na gradu Komenda. Da bi nekoč izda- la svojo knjigo, si je Vita Vybihal želela že vse od osnovne šole. »Vedno se je lepo vrniti k slovenski kulinariki in veganizirati tradicionalne slovenske jedi. V njih se skrivajo moje otroštvo, nostalgija in lepi spomini.« »Recepti so sezonski in s tem spodbujajo, da se vrnemo v naravni ritem in v korak z naravo.« Vita z vegansko bolonjsko omako Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 26 PRAZNIČNO Z OBČINO LAŠKO »Na občinski praznik smo občani Laškega zelo ponosni. Na eni strani ga združujemo s prvo omembo Laškega. Ob tem se spominjamo tudi pridobitve trških in kasneje mestnih pravic. Praznik so- vpada tudi z martinovim, ki je župnijski praznik, na osrednjem trgu Laškega pa stoji cerkev, posvečena sv. Martinu,« pravi župan Mar- ko Šantej. To bo prvi praznik Občine Laško pod vašim vodstvom. Kaj je bilo v prvem letu žu- panovanja za vas najtežje? Ob prazniku Občine Laško z županom Markom Šantejem Siti so »plavanja«, želijo si poplavno varnost Vodenje Občine Laško je prevzel pred letom. Hitro je moral zavihati rokave, saj veliko časa za uvajanje ni bilo. Občina je morala namreč kljub spremembi na oblasti brez zaustavitev nadaljevati začrtane naložbe in jih izpeljati do konca, saj se letos končujejo največji infrastrukturni projekti, ki so vezani na kohezijsko obdobje 2014–2020. V laški občini sta to gradnji 4,2 milijona evrov vrednega kanalizacijskega omrežja in športne dvorane v Rimskih Toplicah (3,2 milijona evrov). Nato se je bilo treba konec pomladi in poleti soočiti z neurji in s poplavami, ki so v občini Laško (spet) povzročili veliko škodo in stiske med ljudmi. Kljub vsemu župan Marko Šantej minulo leto oce- njuje kot uspešno, zato razlogov za proslavitev občinskega praznika, ki ga občina praznuje 7. novembra, ne manjka. Obeležili ga bodo s pestrim dogajanjem. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Zelo negativno so me presenetile izjave nekaterih visokih državnih uslužbencev, ki so v medijih izjavljali: ›Saj občina Laško je tako navajena plavati.‹ Takšne izjave povzročijo še večje razočaranje med ljudmi, ki tu živijo in si želijo poplavno varnost.« »Vsak slab dogodek je tudi priložnost za nov začetek. In če bomo znali večkrat stopiti skupaj tako, kot smo ob poplavah, bomo občino uspeli povrniti ne le v takšno stanje, kot je bila pred 4. avgustom, ampak jo bomo uspeli še nadgraditi.« Župan Občine Laško Marko Šantej (Foto: Andraž Purg) Občina Laško Vabilo Občina Laško Vabilo Organizatorja: Občina Laško, STIK Laško Vabilo na proslavo ob občinskem prazniku Vljudno vas vabim na proslavo in slavnostno sejo ob občinskem prazniku, ki bo v torek, 7. novembra 2023, ob 18. uri, v Kulturnem centru Laško. Ob tej priložnosti bodo podeljena najvišja občinska priznanja ter priznanja za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško. V kulturnem programu bodo nastopili salonski orkester Lucky & the Pipes ter dramska skupina Lux Theatrum. Župan Občine Laško Marko Šantej Organizatorja: Občina Laško, STIK Laško Untitled-13 1 26/10/2023 11:09:12 Približno sem vedel, kaj me čaka. Je pa bil zače- tek fi zično naporen zaradi usklajevanja vseh delovnih obveznosti, saj sem se mo- ral prvi mesec po izvolitvi ob prevzemanju poslov v občini vsaj trikrat na teden voziti iz Laškega v Novo me- sto, kjer sem bil zaposlen. Ko sem februarja letos delo župana začel opravljati poklicno, je bilo vse lažje. Ocenjujem, da smo s sode- lavci delali uspešno, enako občinski svet, v katerem je približno polovica no- vih svetnikov. Verjamem, da bomo takšno pozitivno razmišljanje in sodelovanje nadaljevali ves mandat. Ste v občinski upravi uve- dli kakšne kadrovske spre- membe? Občinsko upravo smo okre- pili z direktorico, saj je bilo to delovno mesto nekaj časa nezasedeno. Od poletja je na tem mestu Danijela Bevk Knez, ki strokovno dopolnju- je mene kot župana in vodi zaposlene v občinski upravi. Glede na to, da je vodenje ob- činske uprave prevzela v času dopustov sredi julija in da so takoj sledile poplave, je imela zelo malo časa za uvajanje, a se je zelo izkazala. Ker se je po strokovni plati že na prej- šnjih delovnih mestih ukvar- jala s področjem vodotokov, nam je bila s svojim znanjem zelo v pomoč. Laščani ste poplave doži- veli že velikokrat, zato ve- ste, kako ravnati v takšnih primerih. A to ne pomeni, da morate biti pri soočanju z naraslimi vodami prepu- ščeni sami sebi. Kako so ujme tokrat zarezale med ljudi, kakšne stiske so pov- zročile? Zelo negativno so me pre- senetile izjave nekaterih vi- sokih državnih uslužbencev, ki so v medijih izjavljali: »Saj občina Laško je tako nava- jena plavati.« Takšne izjave povzročijo še večje razočara- nje med ljudmi, ki tu živijo in si želijo poplavno varnost. Marsikateri občan, ki se je po poplavah oglasil v občini, je dejal, da ne vidi več svoje prihodnosti tam, kjer je živel dolga leta in se je soočil z več poplavami ter svoje prihranke vedno znova vlagal v obnovo poškodovanega doma. Če se ne stori dovolj za poplavno varnost, to onemogoča razvoj ter povzroča velike stiske med ljudmi. Zato je ključno, da se čim prej izvedejo načrtovani protipoplavni ukrepi. V obči- ni smo prizadetim občanom pomagali na različne načine. Med drugim smo v občinski upravi s strokovnimi služba- mi vzpostavili stik z vsemi občani, ki so bili oškodovani, pomagali smo jih pri popisih škode, izpolnjevanju obraz- cev. Usmerili smo jih tudi k drugim strokovnim službam, da so jim pomagale na različ- nih področjih. Kaj je trenutno največji izziv občine? Zagotovo sestavljanje pro- računa za leto 2024. Največji prihodek občine predstavlja povprečnina. Na drugi strani smo občine soočene s ško- do po poplavah, ki močno vpliva na načrte, predvsem naložbene dejavnosti. Glede na vse zakonske obveznosti, ki smo jih občine dolžne iz- vajati, žal tudi v laški občini marsikatere naložbe, nujne za razvoj, še ne bomo mo- gli izpeljati. V kohezijskem obdobju 2021–2027 so obči- ne ponovno upravičene do evropskih sredstev, ampak brez lastnega vložka teh na- ložb ne bo mogoče uresniči- ti. Na uresničitev sicer čaka kar nekaj dolgo načrtova- nih projektov. Eden od teh je gradnja prizidka k Zdra- vstvenemu domu Laško. Kdaj se bo začela? Glede prizidka imam do- bre novice. Občina je pred nedavnim pridobila celotno projektno dokumentaci- jo, tako da imamo zdaj vso podlago za izvedbo javne- ga razpisa za izvajalca del. Vrednost naložbe po pro- jektantski oceni presega 3,5 milijona evrov, kar je več, kot je bilo prvotno načrtovano. Zaradi tega gradnje ne bo mogoče izvesti v enem letu, načrtujemo jo v letih 2024 in 2025. Država bo projekt so- fi nancirala v višini malo več kot milijon evrov. Občina že nekaj časa načrtuje tudi prenovo me- stnega jedra Laškega. Kako daleč so projekti? Prenova mestnega jedra je povezana tudi z nadalje- vanjem gradnje kanaliza- cijskega omrežja. Hkrati z izkopi za kanalizacijo je v načrtu ureditev tlakovanja ulic in druge infrastruktre, od meteorne kanalizacije do javne razsvetljave in urbane opreme. Finančno je to pre- cej velik zalogaj, ki trenutno ni sofi nanciran, medtem ko kanalizacijsko omrežje je. Ta del kanalizacijskega omrežja smo dolžni izvesti do konca leta 2025. Gradnji kanaliza- cije bo sledil prvi sklop ob- nove mestnega jedra, ki bo obsegala predvsem del ob- močja Pod gradom, Aškerčev trg ter dele Mestne in Tru- barjeve ulice. Predvidena je tudi gra- dnja garažne hiše. Kam jo nameravate umestiti? Umeščanje garažne hiše v mestno jedro pomeni veliko usklajevanja z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Na osnovi idejnih rešitev smo se pred nekaj tedni s projektantom dogovorili, da bo pripravil idejno zasnovo, ki bo tudi že imela načelno soglasje zavoda. To je tudi pogoj za začetek projekti- ranja. Trenutno predlagano območje za garažno hišo je nasproti zdravstvenega doma, kjer je zdaj makadam- sko parkirišče. Garažna hiša bo namenjena tako obisko- valcem zdravstvenega doma kot vsem drugim, ki bodo prišli v Laško. Pomemben premik je bil narejen tudi pri nadalje- vanju gradnje kolesarske povezave od Tremerij do Laškega, kajne? Pred kratkim je bil, verja- mem, da zadnji, usklajevalni sestanek na terenu s tistimi mnenjedajalci, s katerimi še nismo uspeli najti skupne točke, in sicer gre za pribli- žno 150-metrski odsek trase kolesarske poti. Dobili smo se predstavniki direkcije za infrastrukturo, ki bdi nad projektom, direkcije za vode, zavoda za varstvo narave in občine. Uskladili smo se o končnem poteku trase, pri čemer je projektant potre- boval še nekatere podatke o zadnji hidrološko-hidravlični študiji, ki predvideva najvišje pretoke oziroma višino reke Savinje. Omenjena študija je bila v avgustu potrjena in verjamem, da bomo zdaj prišli do ustrezne rešitve. Gradnjo kolesarske poveza- ve moramo nujno umestiti v naslednje kohezijsko obdo- bje 2021–2027. Kajti če je ne bomo zgradili v tem času, se bojim, da zunanjih fi nančnih Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 44, 2. november 2023 NA PRAZNIČNEM OBISKU »Prepričan sem, da imamo v turizmu še veliko možnosti za nadgradnjo oziroma izboljšave. Na eni strani je zelo dobro razvit zdraviliški turizem. Tisto, kar moramo še ponuditi obiskovalcem Laškega, da bodo pri nas ostali dlje časa, so doživetja. Ne želimo si masovnega turizma, ampak takšnega, ki prinaša dodano vrednost.« Kdo so občinski nagrajenci? Ob občinskem prazniku, ki ga Občina Laško obeležuje 7 . novembra v spomin na prvo omembo Laškega kot trga v pisnem viru, to je v Listini Leopolda VI. leta 1227, bo župan Marko Šantej najzaslužnejšim izročil občinska priznanja. Ob nazivu častni občan bo podelil še dva zlata grba, tri srebrne in dva bronasta. Naziv častni občan bo za izjemno življenjsko delo na znanstvenem, izobraževalnem in gospodarskem področju prejel zaslužni profesor dr. Rafael Cajhen, nestor slovenske regulacijske tehnike. Z zlatim grbom bosta nagrajena Ivan Medved za življenjsko delo na kulturnem področju in Laška pihalna godba za dolgoletno uspešno delo na glas- benem področju. Srebrne grbe bodo prejeli Silvester Brumec za prispevek k razvoju košarke v Laškem, Franc Šolar za dolgoletno predano delo na področju čebelarstva in Jelka Kapun za predano delo na kulturnem, humanitarnem in vzgojno-izobraže- valnem področju. Bronasti priznanji bosta šli v roke prizadevni ekološki kmetovalki Katarini Očko ter lastnikom Gostišča Čater za dolgoletno uspešno delo na področju gostinstva in turistične dejavnosti. BA Starejši in z nižjimi plačami V občini Laško je po statističnih podatkih iz leta 2021 živelo približno 13.060 prebivalcev (približno 6.520 moških in 6.540 žensk). Tako naravni kot selitveni prirast sta bila negativna. Število živorojenih je bilo namreč nižje od števila umrlih. Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Občani so bili v povprečju stari 45,3 leta, kar je več od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,8 leta). Prav tako se pov- prečna starost prebivalcev te občine v povprečju dviga hitreje kot v celotni Sloveniji. Med osebami v starosti 15–64 let je bilo približno 67 odstotkov zaposlenih ali samozaposlenih oseb, kar je enako slovenskemu povprečju. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku približno 16 odstotkov nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa približno 14 odstotkov nižja. Laščani so vozili v povprečju 12 let stare avtomobile. Vir: SURS 33 Št. 45, 8. november 2018 NA PRAZNIČNEM OBISKU 30 Št. 45, 9. november 2017 NA PRAZNIČNEM OBISKU 32 Št. 44, 3. november 2016 NA PRAZNIČNEM OBISKU EEA Medved d.o.o. Podšmihel 1c, 3270 Laško Tel. št.: 03 733 89 70 / E-mail: info@eea.si / www.eea.si Člani Laške pihalne god- be in mažorete se bodo letošnjega leta najbolj spominjali po nastopih na Rdečem trgu v Moskvi. Bili so eden od petnajstih orke- strov, ki je en večer igral pred večtisočglavo množi- co, kar je bilo za Laščane nepozabno doživetje. A godbeniki se že pripravlja- jo na tradicionalni novole- tni koncert. Od konca avgusta do za- četka septembra so se laški godbeniki in mažorete mudi- li v Moskvi, kjer so nastopili na velikem mednarodnem festivalu vojaških in prome- nadnih orkestrov na svetu Spasskaya Tower. Slovenija je na tej prireditvi gostovala tretjič, Laška pihalna godba prvič. Letos je povabilo do- bilo več slovenskih pihalnih godb, a edino Laščani so bili dovolj pogumni oziroma so imeli dovolj motivacije, da so povabilo sprejeli. Čeprav je bila Slovenija ena manjših držav, ni bila zato čisto nič manj opazna. V Moskvi na Rdečem trgu pred sedemtisočglavo množico so imeli devet na- stopov. »Nepredstavljivo je stati pred polnimi tribuna- mi, pred prekrasno kuliso zgodovinskih stavb. Vzne- mirjenje pred nastopom je stalno prisotno,« je bil nav- dušen nad nastopom pod- predsednik društva Marko Šantej po prihodu domov, kjer so jih v Laškem zvečer čakali starši in drugi goreči podporniki. Laščani so posebej nav- dušili s svojimi mažoretami. »Osnova festivala so vojaški orkestri, zato smo bili mi z mažoretami odlična po- pestritev. Za njih je bilo to nekaj povsem novega, saj Rusi mažoret sploh nimajo. Mažorete so kot dodatek h godbam znane v Sloveniji, na Češkem in Slovaškem, če omenimo samo vzhodni del Evrope.« Video z mažoretami potoval na Švedsko Laške mažorete imajo za sabo številne uspehe, dr- žavne in evropske. Posebno mesto v njihovi zgodovini nosi leto 2012, ko so z vr- hunskim nastopom očarale občinstvo in sodnike, ki so jim dodelili naslov evrop- skih podprvakinj. A v leto- šnjem letu si bodo podob- no kot godbeniki najbolj zapomnile ruski nastop in snemanje videospotov z različnimi domačimi in tu- jimi zvednicami. Letošnje poletje so uniforme zame- njale za elegantne obleke in maske ter z znano hr- vaško pevko Ivano Banfi ć v Rimskih termah posnele malce drugačen videsopot. Še posebej ponosno so na- vijale na letošnjem izboru za pesem Evrovizije. Sku- paj z ManuEllo so namreč posnele videorazglednico, s katero se je slovenska predstavnica predstavila na Švedskem. V Moskvi so se Laška pi- halna godba in mažorete predstavile s šov progra- mom, dolgim sedem minut. »Posebej za ta festival je bil napisan aranžma skladb. Godbeniki in mažorete se pripravljajo na novoletni koncert V prvem delu nastopa smo predstavili slovensko glas- bo, in sicer v venčku pesmi Alpskega kvinteta. Drugi del skladbe je bil Večerni zvon kot kratek ruski utrinek, kar je pri občinstvu sploh naletelo na izjemen odziv. Za zadnji del, kjer smo po- sebej predstavili privlačnost mažoret, smo izbrali medna- rodno skladbo Carnaval de Paris.« Šantej je tudi poudaril, da so se vsi tisti, ki se z organi- zacijo prireditev ukvarjajo, veliko naučili, kako organi- zirati dobro prireditev. Pred godbeniki in mažoretami so zdaj priprave na tradici- onalni novoletni koncert, ki bo 27. decembra. Zagotovo bodo postregli z novimi pe- smimi, gosti in koreografi - jami. BGO Foto: Rok Deželak Knjiga »slikajočem pesniku« motiv več za ogled galerije v Rečici Mladinska knjiga z monografskim delom o umetniku Mihi Malešu Galerija Maleš v Zgornji Re- čici, kjer so predstavljena li- kovna dela znamenitega grafi- ka in slikarja Mihe Maleša, je pomemben dejavnik kulturnega turizma v občini Laško. V spo- min na očeta in da bi predsta- vila njegovo bogato ustvarjal- no zapuščino, jo je ustanovila umetnikova hči Travica Maleš Grešak. Obisk galerije bo v pri- hodnjih dneh, ko bo pri Založbi Mladinska knjiga ob 30-letnici Maleševe smrti izšla obsežna knjiga o njem, še posebej aktu- alen in zanimiv. »Izdaja tako obsežne knjige o mojem očetu je velika stvar in mi zelo veliko pomeni. Še zlasti, ker je prvi likovni umetnik, ki ›nastopa‹ v zbirki Album,« je ob skorajšnjem izidu knjige Miha Maleš – slikajo- či pesnik povedala Travica Maleš Grešak. Knjiga bo izšla v okviru prestižne zbirke, v kateri so z biografskimi deli že bili predstavljeni Primož Trubar, Edvard Kocbek, Simon Gregorčič, Alma M. Karlin, Izidor Cankar in drugi. Avtorica dela o Mihi Malešu je umetnostna zgo- dovinarka Breda Ilich Klančnik, ki je dolga leta delala v mariborski galeriji, njen prvi projekt v službi pa je bila prav priprava obsežne predstavitve Maleševih grafičnih del v Mariboru. Pomagala z dokumentacijo Ob izčrpnem življenjepisu je v knjigi predstavljen umetnikov opus v grafiki, slikarstvu in fotografiji. Poudarek je tudi na Maleševem jav- nem delovanju v okviru založbe, ki jo je sam ustanovil, in revije Ume- tnost, ki jo je izdajal v letih od 1936 do 1945, sodelovanju s slovenskimi umetniki, literati, likovniki … Ob Bredi Ilich Klančnik so avtorji te- kstov še Milček in Miklavž Komel, Metka Kraševec, Irena Mislej in še nekateri drugi. »Pri nastajanju knjige sem poma- gala, kolikor je bilo mogoče, doma imam še precej očetove dokumen- tacije. Z avtorji smo pregledali pi- sma, fotografije in vso ostalo za- puščino. Za knjigo sem tudi sama napisala krajši članek o spominih na svojo mladost v Tivoliju in o spominski knjigi, ki je tudi pomem- ben kulturni dokument obdobja, v katerem sem odraščala,« je svoj prispevek pri nastajanju knjige opi- sala Travica Maleš Grešak. Nasta- jajoča knjiga in sodelovanje naše sogovornice pri njej sta bili okoli- ščini, ko so se spomini na očeta še posebej razživeli. Kot je še poveda- la, je bil njen oče vse življenje zelo predan svojemu likovnemu delu. Ko se razživijo spomini »V spominu ga imam kot zelo izobraženega na tem področju, od njega sem se veliko naučila. Bili smo majhna družina, bila sem edini otrok. Zelo se mi je po- svečal, mama je hodila v službo, Portret »slikajočega pesnika« v galeriji v Zgornji Rečici. Miha Maleš (1903–1987) sodi med tiste slovenske umetnike, ki so zapustili največje ustvarjalne opuse 20. stoletja. Za svoj grafični, slikarski in ilustracijski opus je umetnik leta 1977 prejel Prešernovo nagrado. Travica Maleš Grešak in Marina Bezgovšek ob avtorjevem delu, razstavljenem v Galeriji Maleš v Zgornji Rečici Travica Maleš Grešak z naslovnico knjige o svojem očetu, ki bo pri Mladinski knjigi izšla v prihodnjih dneh. OVOS, Strojne instalacije in ogrevalna tehnika, d. o. o. Trobni Dol 37 3271 Šentrupert Gsm: 041-329-265 E-pošta: ovos.pusnik@gmail.com Podjetje je zelo uspešno kovinsko- MONTING SK, d.o.o., predelovalno podjetje z več kot 20-letno tradicijo. Ukvarjamo se z sledečimi dejavnostmi: ź Izdelava tehnološke opreme za proizvodnjo kamene in steklene izolacijske volne ź Strojna obdelava obdelovancev do velikosti 8×3m in teže do 16 ton ź Razrez in preoblikovanje pločevine, vodni razez raznih materialov ź Izdelava velikih in kompleksnih zvarjencev ter drugih konstrukcij ź Neporušitvene kontrole zvarov, analiza kemične sestave materiala ź Montaže, obnove in remonti razne tehnološke opreme ź Razvoj in projektiranje Vsem občanom in občankam čestitamo ob občinskem prazniku! 135 mm 84 mm izvaja tudi protipoplavne ukrepe. Ti bodo predstavlja- li nadgradnjo že izvedenih ukrepov pred leti, ko je na- rasla Savinja na tako ime- novani marijagraški kljuki povzročila največje poplave. Občina Laško je že leta 2001 sprejela lokacijski na- črt in prostorsko umestila protipoplavne ukrepe od železniškega mostu v La- škem z rešitvami marijagra- škega ovinka in ukrepov na Savinji vse do Udmata. Del protipoplavnih ukrepov je država izvedla leta 2012 s prestavitvijo marijagraškega ovinka za 60 metrov. Tako je tok reke bolj ugoden za pre- točnost v času nalivov, kar se odraža v znižanju visokih vod za 30 centimetrov. »Na območju Marija Gradca država gradi nov protipoplavni zid, ki bo ščitil, da narasla Savinja ob večjih nalivih ne bo popla- vila omenjene nove infra- strukturne pridobitve. Zid bo dolg 250 metrov, opre- mljen bo tudi s protipoplav- nimi zagatnicami, stenami, ki bodo nameščene v pri- meru stoletnih visokih vod in bodo ščitile to območje pred poplavami in omogo- čale promet tudi v takšnih zahtevnih pogojih,« je še povedal Luka Picej. Kot je še dejal naš sogo- vornik, bo v sklopu novega podvoza zgrajeno tudi novo meteorno črpališče za visoke zaledne vode. Skupna vrednost državnih investicij v obnovo železni- ške in cestne infrastrukture znaša približno 290 milijo- nov evrov. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Pogled z gradbišča na prvem mostu čez Lahomnico, na dela pri prenovi levega tira železniške proge Rimske Toplice– Laško Gradbena dela na prvem mostu čez Lahomnico in pogled na Savinjo, čez katero bo zgrajen nov 110 metrov dolg most (približno na mestu, kjer je viden moder tovornjak na drugi strani Savinje, na cesti Laško–Rimske Toplice). Nov podvoz pod železniško progo Laško–Rimske Toplice bo izboljšal pretočnost prometa na tem območju. … sedanji podvoz se bo z novo ureditvijo spremenil v podhod, namenjen pešcem in kolesarjem. Vsem občanom in občankam iskreno čestitamo ob prazniku Laškega! Kolektiv EEA Medved ZLATKA ZLATKA 03 573 01 20 DELOVNI ČAS: Po dogovoru ŽENSKO in MOŠKO FRIZERSTVO Zlatka 041 335 668 Irena 031 763 067 fragmat.eu INOVATIVNE, CELOVITE IN SPECIALIZIRANE REŠITVE ZA ZAŠČITO GRADBENIH OBJEKTOV IN IZDELKOV. Temelj zaščite, temelj prihodnosti. virov za to ne bo več na voljo. Glavnina poti je predvidena ob reki Savinji. Ob cesti ko- lesarska pot ni mogoča, saj gre cesta tudi skozi dvorišča kmetij in tam širitev za potre- be kolesarske steze ni možna. Po drugi strani so tam težava visoki nakloni. Občina se je v zadnjem desetletju usmerila v novo strategijo razvoja. Laško se je iz pivovarskega mesta prelevilo v turistično de- stinacijo. V kolikšni meri turizem prispeva k razvoju občine? Prepričan sem, da imamo v turizmu še veliko možnosti za nadgradnjo oziroma za iz- boljšave. Na eni strani je zelo dobro razvit zdraviliški turi- zem s Thermano kot najve- čjo zaposlovalko v občini in z Rimskimi termami. Tisto, kar moramo še ponuditi obisko- valcem Laškega, da bodo pri nas ostali dlje časa, so doži- vetja. Ne želimo si masovne- ga turizma, ampak takšnega, ki prinaša dodano vrednost. Opažam, da obstaja zanima- nje po kmečkem turizmu in glampingih. Tudi vlagatelji imajo željo po gradnji takšnih turističnih namestitvenih zmogljivosti. Naloga občine je, da jim to omogoči. V ob- činski prostorski načrt želimo umestiti dodatne površine za razvoj turizma na podeželju, predvsem na območju Maro- fa z ribniki in razvojem ribi- škega turizma, Govc, kjer je možnost razvoja čebelarstva, rudarske dediščine, ter na Šmohorju, ki prav tako nudi še veliko možnosti za razvoj. Kakšna je sicer gospodar- ska moč občine? Velikih podjetij v občini La- ško, ki bi zaposlovala več kot dvesto oseb, razen Thermane in pivovarne, ni. Predvsem gradimo na zdravih srednje velikih podjetjih, ki prinaša- jo visoko dodano vrednost in omogočajo zaposlitev tistih strokovnih kadrov, ki niso neposredno povezani s turiz- mom. Turizem je segment, ki zaposluje velik delež obča- nov, a imamo tudi elekrikar- je, strojnike, gradbenike … Za njihov razvoj in delova- nje je trenutno namenjena obrtna cona v Rečici, kjer so na voljo tudi še zemljišča za nadaljnji razvoj. Načrtujem, da bomo v naslednji fi nančni perspektivi uspeli vzpostaviti poslovni prostor, ki bo name- njen novejšim digitalnim, in- formacijskim, računalniškim tehnologijam, grafi čnemu oblikovanju … Načrtov torej ne manjka. Kaj želite občanom ob ob- činskem prazniku? Da bi. kljub temu da je bilo v zadnjih dveh mesecih veliko slabih novic, pozitivno gledali naprej. Vsak slab dogodek je tudi priložnost za nov zače- tek. In če bomo znali večkrat stopiti skupaj tako, kot smo ob poplavah, bomo občino uspeli povrniti ne le v takšno stanje, kot je bila pred 4. avgu- stom, ampak jo bomo uspeli še nadgraditi. (Foto: arhiv NT/SHERPA) Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 26 PRAZNIČNO Z OBČINO LAŠKO »Na občinski praznik smo občani Laškega zelo ponosni. Na eni strani ga združujemo s prvo omembo Laškega. Ob tem se spominjamo tudi pridobitve trških in kasneje mestnih pravic. Praznik so- vpada tudi z martinovim, ki je župnijski praznik, na osrednjem trgu Laškega pa stoji cerkev, posvečena sv. Martinu,« pravi župan Mar- ko Šantej. To bo prvi praznik Občine Laško pod vašim vodstvom. Kaj je bilo v prvem letu žu- panovanja za vas najtežje? Ob prazniku Občine Laško z županom Markom Šantejem Siti so »plavanja«, želijo si poplavno varnost Vodenje Občine Laško je prevzel pred letom. Hitro je moral zavihati rokave, saj veliko časa za uvajanje ni bilo. Občina je morala namreč kljub spremembi na oblasti brez zaustavitev nadaljevati začrtane naložbe in jih izpeljati do konca, saj se letos končujejo največji infrastrukturni projekti, ki so vezani na kohezijsko obdobje 2014–2020. V laški občini sta to gradnji 4,2 milijona evrov vrednega kanalizacijskega omrežja in športne dvorane v Rimskih Toplicah (3,2 milijona evrov). Nato se je bilo treba konec pomladi in poleti soočiti z neurji in s poplavami, ki so v občini Laško (spet) povzročili veliko škodo in stiske med ljudmi. Kljub vsemu župan Marko Šantej minulo leto oce- njuje kot uspešno, zato razlogov za proslavitev občinskega praznika, ki ga občina praznuje 7. novembra, ne manjka. Obeležili ga bodo s pestrim dogajanjem. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Zelo negativno so me presenetile izjave nekaterih visokih državnih uslužbencev, ki so v medijih izjavljali: ›Saj občina Laško je tako navajena plavati.‹ Takšne izjave povzročijo še večje razočaranje med ljudmi, ki tu živijo in si želijo poplavno varnost.« »Vsak slab dogodek je tudi priložnost za nov začetek. In če bomo znali večkrat stopiti skupaj tako, kot smo ob poplavah, bomo občino uspeli povrniti ne le v takšno stanje, kot je bila pred 4. avgustom, ampak jo bomo uspeli še nadgraditi.« Župan Občine Laško Marko Šantej (Foto: Andraž Purg) Občina Laško Vabilo Občina Laško Vabilo Organizatorja: Občina Laško, STIK Laško Vabilo na proslavo ob občinskem prazniku Vljudno vas vabim na proslavo in slavnostno sejo ob občinskem prazniku, ki bo v torek, 7. novembra 2023, ob 18. uri, v Kulturnem centru Laško. Ob tej priložnosti bodo podeljena najvišja občinska priznanja ter priznanja za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško. V kulturnem programu bodo nastopili salonski orkester Lucky & the Pipes ter dramska skupina Lux Theatrum. Župan Občine Laško Marko Šantej Organizatorja: Občina Laško, STIK Laško Untitled-13 1 26/10/2023 11:09:12 Približno sem vedel, kaj me čaka. Je pa bil zače- tek fi zično naporen zaradi usklajevanja vseh delovnih obveznosti, saj sem se mo- ral prvi mesec po izvolitvi ob prevzemanju poslov v občini vsaj trikrat na teden voziti iz Laškega v Novo me- sto, kjer sem bil zaposlen. Ko sem februarja letos delo župana začel opravljati poklicno, je bilo vse lažje. Ocenjujem, da smo s sode- lavci delali uspešno, enako občinski svet, v katerem je približno polovica no- vih svetnikov. Verjamem, da bomo takšno pozitivno razmišljanje in sodelovanje nadaljevali ves mandat. Ste v občinski upravi uve- dli kakšne kadrovske spre- membe? Občinsko upravo smo okre- pili z direktorico, saj je bilo to delovno mesto nekaj časa nezasedeno. Od poletja je na tem mestu Danijela Bevk Knez, ki strokovno dopolnju- je mene kot župana in vodi zaposlene v občinski upravi. Glede na to, da je vodenje ob- činske uprave prevzela v času dopustov sredi julija in da so takoj sledile poplave, je imela zelo malo časa za uvajanje, a se je zelo izkazala. Ker se je po strokovni plati že na prej- šnjih delovnih mestih ukvar- jala s področjem vodotokov, nam je bila s svojim znanjem zelo v pomoč. Laščani ste poplave doži- veli že velikokrat, zato ve- ste, kako ravnati v takšnih primerih. A to ne pomeni, da morate biti pri soočanju z naraslimi vodami prepu- ščeni sami sebi. Kako so ujme tokrat zarezale med ljudi, kakšne stiske so pov- zročile? Zelo negativno so me pre- senetile izjave nekaterih vi- sokih državnih uslužbencev, ki so v medijih izjavljali: »Saj občina Laško je tako nava- jena plavati.« Takšne izjave povzročijo še večje razočara- nje med ljudmi, ki tu živijo in si želijo poplavno varnost. Marsikateri občan, ki se je po poplavah oglasil v občini, je dejal, da ne vidi več svoje prihodnosti tam, kjer je živel dolga leta in se je soočil z več poplavami ter svoje prihranke vedno znova vlagal v obnovo poškodovanega doma. Če se ne stori dovolj za poplavno varnost, to onemogoča razvoj ter povzroča velike stiske med ljudmi. Zato je ključno, da se čim prej izvedejo načrtovani protipoplavni ukrepi. V obči- ni smo prizadetim občanom pomagali na različne načine. Med drugim smo v občinski upravi s strokovnimi služba- mi vzpostavili stik z vsemi občani, ki so bili oškodovani, pomagali smo jih pri popisih škode, izpolnjevanju obraz- cev. Usmerili smo jih tudi k drugim strokovnim službam, da so jim pomagale na različ- nih področjih. Kaj je trenutno največji izziv občine? Zagotovo sestavljanje pro- računa za leto 2024. Največji prihodek občine predstavlja povprečnina. Na drugi strani smo občine soočene s ško- do po poplavah, ki močno vpliva na načrte, predvsem naložbene dejavnosti. Glede na vse zakonske obveznosti, ki smo jih občine dolžne iz- vajati, žal tudi v laški občini marsikatere naložbe, nujne za razvoj, še ne bomo mo- gli izpeljati. V kohezijskem obdobju 2021–2027 so obči- ne ponovno upravičene do evropskih sredstev, ampak brez lastnega vložka teh na- ložb ne bo mogoče uresniči- ti. Na uresničitev sicer čaka kar nekaj dolgo načrtova- nih projektov. Eden od teh je gradnja prizidka k Zdra- vstvenemu domu Laško. Kdaj se bo začela? Glede prizidka imam do- bre novice. Občina je pred nedavnim pridobila celotno projektno dokumentaci- jo, tako da imamo zdaj vso podlago za izvedbo javne- ga razpisa za izvajalca del. Vrednost naložbe po pro- jektantski oceni presega 3,5 milijona evrov, kar je več, kot je bilo prvotno načrtovano. Zaradi tega gradnje ne bo mogoče izvesti v enem letu, načrtujemo jo v letih 2024 in 2025. Država bo projekt so- fi nancirala v višini malo več kot milijon evrov. Občina že nekaj časa načrtuje tudi prenovo me- stnega jedra Laškega. Kako daleč so projekti? Prenova mestnega jedra je povezana tudi z nadalje- vanjem gradnje kanaliza- cijskega omrežja. Hkrati z izkopi za kanalizacijo je v načrtu ureditev tlakovanja ulic in druge infrastruktre, od meteorne kanalizacije do javne razsvetljave in urbane opreme. Finančno je to pre- cej velik zalogaj, ki trenutno ni sofi nanciran, medtem ko kanalizacijsko omrežje je. Ta del kanalizacijskega omrežja smo dolžni izvesti do konca leta 2025. Gradnji kanaliza- cije bo sledil prvi sklop ob- nove mestnega jedra, ki bo obsegala predvsem del ob- močja Pod gradom, Aškerčev trg ter dele Mestne in Tru- barjeve ulice. Predvidena je tudi gra- dnja garažne hiše. Kam jo nameravate umestiti? Umeščanje garažne hiše v mestno jedro pomeni veliko usklajevanja z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Na osnovi idejnih rešitev smo se pred nekaj tedni s projektantom dogovorili, da bo pripravil idejno zasnovo, ki bo tudi že imela načelno soglasje zavoda. To je tudi pogoj za začetek projekti- ranja. Trenutno predlagano območje za garažno hišo je nasproti zdravstvenega doma, kjer je zdaj makadam- sko parkirišče. Garažna hiša bo namenjena tako obisko- valcem zdravstvenega doma kot vsem drugim, ki bodo prišli v Laško. Pomemben premik je bil narejen tudi pri nadalje- vanju gradnje kolesarske povezave od Tremerij do Laškega, kajne? Pred kratkim je bil, verja- mem, da zadnji, usklajevalni sestanek na terenu s tistimi mnenjedajalci, s katerimi še nismo uspeli najti skupne točke, in sicer gre za pribli- žno 150-metrski odsek trase kolesarske poti. Dobili smo se predstavniki direkcije za infrastrukturo, ki bdi nad projektom, direkcije za vode, zavoda za varstvo narave in občine. Uskladili smo se o končnem poteku trase, pri čemer je projektant potre- boval še nekatere podatke o zadnji hidrološko-hidravlični študiji, ki predvideva najvišje pretoke oziroma višino reke Savinje. Omenjena študija je bila v avgustu potrjena in verjamem, da bomo zdaj prišli do ustrezne rešitve. Gradnjo kolesarske poveza- ve moramo nujno umestiti v naslednje kohezijsko obdo- bje 2021–2027. Kajti če je ne bomo zgradili v tem času, se bojim, da zunanjih fi nančnih Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 44, 2. november 2023 NA PRAZNIČNEM OBISKU »Prepričan sem, da imamo v turizmu še veliko možnosti za nadgradnjo oziroma izboljšave. Na eni strani je zelo dobro razvit zdraviliški turizem. Tisto, kar moramo še ponuditi obiskovalcem Laškega, da bodo pri nas ostali dlje časa, so doživetja. Ne želimo si masovnega turizma, ampak takšnega, ki prinaša dodano vrednost.« Kdo so občinski nagrajenci? Ob občinskem prazniku, ki ga Občina Laško obeležuje 7 . novembra v spomin na prvo omembo Laškega kot trga v pisnem viru, to je v Listini Leopolda VI. leta 1227, bo župan Marko Šantej najzaslužnejšim izročil občinska priznanja. Ob nazivu častni občan bo podelil še dva zlata grba, tri srebrne in dva bronasta. Naziv častni občan bo za izjemno življenjsko delo na znanstvenem, izobraževalnem in gospodarskem področju prejel zaslužni profesor dr. Rafael Cajhen, nestor slovenske regulacijske tehnike. Z zlatim grbom bosta nagrajena Ivan Medved za življenjsko delo na kulturnem področju in Laška pihalna godba za dolgoletno uspešno delo na glas- benem področju. Srebrne grbe bodo prejeli Silvester Brumec za prispevek k razvoju košarke v Laškem, Franc Šolar za dolgoletno predano delo na področju čebelarstva in Jelka Kapun za predano delo na kulturnem, humanitarnem in vzgojno-izobraže- valnem področju. Bronasti priznanji bosta šli v roke prizadevni ekološki kmetovalki Katarini Očko ter lastnikom Gostišča Čater za dolgoletno uspešno delo na področju gostinstva in turistične dejavnosti. BA Starejši in z nižjimi plačami V občini Laško je po statističnih podatkih iz leta 2021 živelo približno 13.060 prebivalcev (približno 6.520 moških in 6.540 žensk). Tako naravni kot selitveni prirast sta bila negativna. Število živorojenih je bilo namreč nižje od števila umrlih. Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Občani so bili v povprečju stari 45,3 leta, kar je več od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,8 leta). Prav tako se pov- prečna starost prebivalcev te občine v povprečju dviga hitreje kot v celotni Sloveniji. Med osebami v starosti 15–64 let je bilo približno 67 odstotkov zaposlenih ali samozaposlenih oseb, kar je enako slovenskemu povprečju. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku približno 16 odstotkov nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa približno 14 odstotkov nižja. Laščani so vozili v povprečju 12 let stare avtomobile. Vir: SURS 33 Št. 45, 8. november 2018 NA PRAZNIČNEM OBISKU 30 Št. 45, 9. november 2017 NA PRAZNIČNEM OBISKU 32 Št. 44, 3. november 2016 NA PRAZNIČNEM OBISKU EEA Medved d.o.o. Podšmihel 1c, 3270 Laško Tel. št.: 03 733 89 70 / E-mail: info@eea.si / www.eea.si Člani Laške pihalne god- be in mažorete se bodo letošnjega leta najbolj spominjali po nastopih na Rdečem trgu v Moskvi. Bili so eden od petnajstih orke- strov, ki je en večer igral pred večtisočglavo množi- co, kar je bilo za Laščane nepozabno doživetje. A godbeniki se že pripravlja- jo na tradicionalni novole- tni koncert. Od konca avgusta do za- četka septembra so se laški godbeniki in mažorete mudi- li v Moskvi, kjer so nastopili na velikem mednarodnem festivalu vojaških in prome- nadnih orkestrov na svetu Spasskaya Tower. Slovenija je na tej prireditvi gostovala tretjič, Laška pihalna godba prvič. Letos je povabilo do- bilo več slovenskih pihalnih godb, a edino Laščani so bili dovolj pogumni oziroma so imeli dovolj motivacije, da so povabilo sprejeli. Čeprav je bila Slovenija ena manjših držav, ni bila zato čisto nič manj opazna. V Moskvi na Rdečem trgu pred sedemtisočglavo množico so imeli devet na- stopov. »Nepredstavljivo je stati pred polnimi tribuna- mi, pred prekrasno kuliso zgodovinskih stavb. Vzne- mirjenje pred nastopom je stalno prisotno,« je bil nav- dušen nad nastopom pod- predsednik društva Marko Šantej po prihodu domov, kjer so jih v Laškem zvečer čakali starši in drugi goreči podporniki. Laščani so posebej nav- dušili s svojimi mažoretami. »Osnova festivala so vojaški orkestri, zato smo bili mi z mažoretami odlična po- pestritev. Za njih je bilo to nekaj povsem novega, saj Rusi mažoret sploh nimajo. Mažorete so kot dodatek h godbam znane v Sloveniji, na Češkem in Slovaškem, če omenimo samo vzhodni del Evrope.« Video z mažoretami potoval na Švedsko Laške mažorete imajo za sabo številne uspehe, dr- žavne in evropske. Posebno mesto v njihovi zgodovini nosi leto 2012, ko so z vr- hunskim nastopom očarale občinstvo in sodnike, ki so jim dodelili naslov evrop- skih podprvakinj. A v leto- šnjem letu si bodo podob- no kot godbeniki najbolj zapomnile ruski nastop in snemanje videospotov z različnimi domačimi in tu- jimi zvednicami. Letošnje poletje so uniforme zame- njale za elegantne obleke in maske ter z znano hr- vaško pevko Ivano Banfi ć v Rimskih termah posnele malce drugačen videsopot. Še posebej ponosno so na- vijale na letošnjem izboru za pesem Evrovizije. Sku- paj z ManuEllo so namreč posnele videorazglednico, s katero se je slovenska predstavnica predstavila na Švedskem. V Moskvi so se Laška pi- halna godba in mažorete predstavile s šov progra- mom, dolgim sedem minut. »Posebej za ta festival je bil napisan aranžma skladb. Godbeniki in mažorete se pripravljajo na novoletni koncert V prvem delu nastopa smo predstavili slovensko glas- bo, in sicer v venčku pesmi Alpskega kvinteta. Drugi del skladbe je bil Večerni zvon kot kratek ruski utrinek, kar je pri občinstvu sploh naletelo na izjemen odziv. Za zadnji del, kjer smo po- sebej predstavili privlačnost mažoret, smo izbrali medna- rodno skladbo Carnaval de Paris.« Šantej je tudi poudaril, da so se vsi tisti, ki se z organi- zacijo prireditev ukvarjajo, veliko naučili, kako organi- zirati dobro prireditev. Pred godbeniki in mažoretami so zdaj priprave na tradici- onalni novoletni koncert, ki bo 27. decembra. Zagotovo bodo postregli z novimi pe- smimi, gosti in koreografi - jami. BGO Foto: Rok Deželak Knjiga »slikajočem pesniku« motiv več za ogled galerije v Rečici Mladinska knjiga z monografskim delom o umetniku Mihi Malešu Galerija Maleš v Zgornji Re- čici, kjer so predstavljena li- kovna dela znamenitega grafi- ka in slikarja Mihe Maleša, je pomemben dejavnik kulturnega turizma v občini Laško. V spo- min na očeta in da bi predsta- vila njegovo bogato ustvarjal- no zapuščino, jo je ustanovila umetnikova hči Travica Maleš Grešak. Obisk galerije bo v pri- hodnjih dneh, ko bo pri Založbi Mladinska knjiga ob 30-letnici Maleševe smrti izšla obsežna knjiga o njem, še posebej aktu- alen in zanimiv. »Izdaja tako obsežne knjige o mojem očetu je velika stvar in mi zelo veliko pomeni. Še zlasti, ker je prvi likovni umetnik, ki ›nastopa‹ v zbirki Album,« je ob skorajšnjem izidu knjige Miha Maleš – slikajo- či pesnik povedala Travica Maleš Grešak. Knjiga bo izšla v okviru prestižne zbirke, v kateri so z biografskimi deli že bili predstavljeni Primož Trubar, Edvard Kocbek, Simon Gregorčič, Alma M. Karlin, Izidor Cankar in drugi. Avtorica dela o Mihi Malešu je umetnostna zgo- dovinarka Breda Ilich Klančnik, ki je dolga leta delala v mariborski galeriji, njen prvi projekt v službi pa je bila prav priprava obsežne predstavitve Maleševih grafičnih del v Mariboru. Pomagala z dokumentacijo Ob izčrpnem življenjepisu je v knjigi predstavljen umetnikov opus v grafiki, slikarstvu in fotografiji. Poudarek je tudi na Maleševem jav- nem delovanju v okviru založbe, ki jo je sam ustanovil, in revije Ume- tnost, ki jo je izdajal v letih od 1936 do 1945, sodelovanju s slovenskimi umetniki, literati, likovniki … Ob Bredi Ilich Klančnik so avtorji te- kstov še Milček in Miklavž Komel, Metka Kraševec, Irena Mislej in še nekateri drugi. »Pri nastajanju knjige sem poma- gala, kolikor je bilo mogoče, doma imam še precej očetove dokumen- tacije. Z avtorji smo pregledali pi- sma, fotografije in vso ostalo za- puščino. Za knjigo sem tudi sama napisala krajši članek o spominih na svojo mladost v Tivoliju in o spominski knjigi, ki je tudi pomem- ben kulturni dokument obdobja, v katerem sem odraščala,« je svoj prispevek pri nastajanju knjige opi- sala Travica Maleš Grešak. Nasta- jajoča knjiga in sodelovanje naše sogovornice pri njej sta bili okoli- ščini, ko so se spomini na očeta še posebej razživeli. Kot je še poveda- la, je bil njen oče vse življenje zelo predan svojemu likovnemu delu. Ko se razživijo spomini »V spominu ga imam kot zelo izobraženega na tem področju, od njega sem se veliko naučila. Bili smo majhna družina, bila sem edini otrok. Zelo se mi je po- svečal, mama je hodila v službo, Portret »slikajočega pesnika« v galeriji v Zgornji Rečici. Miha Maleš (1903–1987) sodi med tiste slovenske umetnike, ki so zapustili največje ustvarjalne opuse 20. stoletja. Za svoj grafični, slikarski in ilustracijski opus je umetnik leta 1977 prejel Prešernovo nagrado. Travica Maleš Grešak in Marina Bezgovšek ob avtorjevem delu, razstavljenem v Galeriji Maleš v Zgornji Rečici Travica Maleš Grešak z naslovnico knjige o svojem očetu, ki bo pri Mladinski knjigi izšla v prihodnjih dneh. OVOS, Strojne instalacije in ogrevalna tehnika, d. o. o. Trobni Dol 37 3271 Šentrupert Gsm: 041-329-265 E-pošta: ovos.pusnik@gmail.com Podjetje je zelo uspešno kovinsko- MONTING SK, d.o.o., predelovalno podjetje z več kot 20-letno tradicijo. Ukvarjamo se z sledečimi dejavnostmi: ź Izdelava tehnološke opreme za proizvodnjo kamene in steklene izolacijske volne ź Strojna obdelava obdelovancev do velikosti 8×3m in teže do 16 ton ź Razrez in preoblikovanje pločevine, vodni razez raznih materialov ź Izdelava velikih in kompleksnih zvarjencev ter drugih konstrukcij ź Neporušitvene kontrole zvarov, analiza kemične sestave materiala ź Montaže, obnove in remonti razne tehnološke opreme ź Razvoj in projektiranje Vsem občanom in občankam čestitamo ob občinskem prazniku! 135 mm 84 mm izvaja tudi protipoplavne ukrepe. Ti bodo predstavlja- li nadgradnjo že izvedenih ukrepov pred leti, ko je na- rasla Savinja na tako ime- novani marijagraški kljuki povzročila največje poplave. Občina Laško je že leta 2001 sprejela lokacijski na- črt in prostorsko umestila protipoplavne ukrepe od železniškega mostu v La- škem z rešitvami marijagra- škega ovinka in ukrepov na Savinji vse do Udmata. Del protipoplavnih ukrepov je država izvedla leta 2012 s prestavitvijo marijagraškega ovinka za 60 metrov. Tako je tok reke bolj ugoden za pre- točnost v času nalivov, kar se odraža v znižanju visokih vod za 30 centimetrov. »Na območju Marija Gradca država gradi nov protipoplavni zid, ki bo ščitil, da narasla Savinja ob večjih nalivih ne bo popla- vila omenjene nove infra- strukturne pridobitve. Zid bo dolg 250 metrov, opre- mljen bo tudi s protipoplav- nimi zagatnicami, stenami, ki bodo nameščene v pri- meru stoletnih visokih vod in bodo ščitile to območje pred poplavami in omogo- čale promet tudi v takšnih zahtevnih pogojih,« je še povedal Luka Picej. Kot je še dejal naš sogo- vornik, bo v sklopu novega podvoza zgrajeno tudi novo meteorno črpališče za visoke zaledne vode. Skupna vrednost državnih investicij v obnovo železni- ške in cestne infrastrukture znaša približno 290 milijo- nov evrov. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Pogled z gradbišča na prvem mostu čez Lahomnico, na dela pri prenovi levega tira železniške proge Rimske Toplice– Laško Gradbena dela na prvem mostu čez Lahomnico in pogled na Savinjo, čez katero bo zgrajen nov 110 metrov dolg most (približno na mestu, kjer je viden moder tovornjak na drugi strani Savinje, na cesti Laško–Rimske Toplice). Nov podvoz pod železniško progo Laško–Rimske Toplice bo izboljšal pretočnost prometa na tem območju. … sedanji podvoz se bo z novo ureditvijo spremenil v podhod, namenjen pešcem in kolesarjem. Vsem občanom in občankam iskreno čestitamo ob prazniku Laškega! Kolektiv EEA Medved ZLATKA ZLATKA 03 573 01 20 DELOVNI ČAS: Po dogovoru ŽENSKO in MOŠKO FRIZERSTVO Zlatka 041 335 668 Irena 031 763 067 fragmat.eu INOVATIVNE, CELOVITE IN SPECIALIZIRANE REŠITVE ZA ZAŠČITO GRADBENIH OBJEKTOV IN IZDELKOV. Temelj zaščite, temelj prihodnosti. virov za to ne bo več na voljo. Glavnina poti je predvidena ob reki Savinji. Ob cesti ko- lesarska pot ni mogoča, saj gre cesta tudi skozi dvorišča kmetij in tam širitev za potre- be kolesarske steze ni možna. Po drugi strani so tam težava visoki nakloni. Občina se je v zadnjem desetletju usmerila v novo strategijo razvoja. Laško se je iz pivovarskega mesta prelevilo v turistično de- stinacijo. V kolikšni meri turizem prispeva k razvoju občine? Prepričan sem, da imamo v turizmu še veliko možnosti za nadgradnjo oziroma za iz- boljšave. Na eni strani je zelo dobro razvit zdraviliški turi- zem s Thermano kot najve- čjo zaposlovalko v občini in z Rimskimi termami. Tisto, kar moramo še ponuditi obisko- valcem Laškega, da bodo pri nas ostali dlje časa, so doži- vetja. Ne želimo si masovne- ga turizma, ampak takšnega, ki prinaša dodano vrednost. Opažam, da obstaja zanima- nje po kmečkem turizmu in glampingih. Tudi vlagatelji imajo željo po gradnji takšnih turističnih namestitvenih zmogljivosti. Naloga občine je, da jim to omogoči. V ob- činski prostorski načrt želimo umestiti dodatne površine za razvoj turizma na podeželju, predvsem na območju Maro- fa z ribniki in razvojem ribi- škega turizma, Govc, kjer je možnost razvoja čebelarstva, rudarske dediščine, ter na Šmohorju, ki prav tako nudi še veliko možnosti za razvoj. Kakšna je sicer gospodar- ska moč občine? Velikih podjetij v občini La- ško, ki bi zaposlovala več kot dvesto oseb, razen Thermane in pivovarne, ni. Predvsem gradimo na zdravih srednje velikih podjetjih, ki prinaša- jo visoko dodano vrednost in omogočajo zaposlitev tistih strokovnih kadrov, ki niso neposredno povezani s turiz- mom. Turizem je segment, ki zaposluje velik delež obča- nov, a imamo tudi elekrikar- je, strojnike, gradbenike … Za njihov razvoj in delova- nje je trenutno namenjena obrtna cona v Rečici, kjer so na voljo tudi še zemljišča za nadaljnji razvoj. Načrtujem, da bomo v naslednji fi nančni perspektivi uspeli vzpostaviti poslovni prostor, ki bo name- njen novejšim digitalnim, in- formacijskim, računalniškim tehnologijam, grafi čnemu oblikovanju … Načrtov torej ne manjka. Kaj želite občanom ob ob- činskem prazniku? Da bi. kljub temu da je bilo v zadnjih dveh mesecih veliko slabih novic, pozitivno gledali naprej. Vsak slab dogodek je tudi priložnost za nov zače- tek. In če bomo znali večkrat stopiti skupaj tako, kot smo ob poplavah, bomo občino uspeli povrniti ne le v takšno stanje, kot je bila pred 4. avgu- stom, ampak jo bomo uspeli še nadgraditi. (Foto: arhiv NT/SHERPA) Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 44, 2. november 2023 NA PRAZNIČNEM OBISKU Dragi občanke in občani! Iskrene čestitke ob prazniku občine Laško. Bodimo strpni in optimistični, predvsem pa ponosni na mesto, v katerem živimo. Čestitke tudi vsem letošnjim občinskim nagrajencem. Kolektiv Veterine Laško »Menim, da je bilo moje življenje pestro, raznoliko, zanimivo in precej plodno. Živel in deloval sem v obdo- bju, ko so se v svetu dogajale zelo velike spremembe: druž- bene, politične, gospodarske, znanstvene, tehnološke, okoljske in druge. Preživel sem tudi dve vojni. Imel sem več različnih državljanstev, živel in delal sem v več zelo različnih državah in politič- Delo in poštenost sta za častnega občana Laškega dr. Rafaela Cajhna najpomembnejši vrednoti Svetovljan in za vedno Laščan Življenjska in zlasti karierna pot dr. Rafaela Cajhna je osupljiva. Kot strokovnjak za teorijo in tehnologijo re- gulacij, energetsko elektroniko in elektronska krmilja v močnostni elektroniki je za seboj pustil dragoceno zapu- ščino. Sodeloval je s tujimi in z domačimi ustanovami ter s podjetji. Izumil je univerzalni tranzistorski regulator in tranzistorske krmilne naprave za šestfazne usmernike, tiristorski sistem za vzbujanje sinhronih električnih ge- neratorjev tovarne Radeta Končarja v Zagrebu in še več drugih naprav. Pomembno je tudi njegovo pedagoško delo. V več desetletjih pedagoškega in raziskovalnega dela je vzgojil na tisoče strokovnjakov elektrotehnike. Napisal je več kot sto strokovnih in znanstvenih del, od tega več knjig in učbenikov. Za izjemno življenjsko delo na znan- stvenem, izobraževalnem in gospodarskem področju bo prejel najčastnejše priznanje Občine Laško. BOJANA AVGUŠTINČIČ »V življenju se nisem nikoli dolgočasil, saj sem se vedno lahko obrnil k svoji najboljši prijateljici knjigi.« »Nikoli nisem imel želje po bogastvu. Vedno pa sem rad delal. Delo je čudovita stvar. In mora dati rezultat.« »Hotel sem postati najuspešnejši v svojem letniku. Razvajenim ljubljanskim sošolcem, ki so se do nas prišlekov vedli vzvišeno, sem hotel pokazati, da nisem neumnež s podeželja.« Dr. Rafael Cajhen je ves čas ohranjal tesen stik z Laškim, s krajem svojega otroštva in mladosti se je tudi vedno ponašal. nih režimih,« pravi dr. Rafa- el Cajhen. Čeprav že vrsto let živi v Ljubljani, vsakokrat s ponosom pove, da je Laščan. Laško vse življenje nosi v srcu in v mesto ob Savinji se vedno rad vrača. Pri 90 letih, ki jih je dopolnil marca letos, premore izjemno življenjsko energijo in še vedno je zelo dejaven. Vozi avto, ustvar- ja v svojih delavnicah, piše knjige … Zaslužni profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, nestor slo- venske regulacijske tehnike, še vedno spremlja tudi svo- je strokovno področje ter se posveča številnim konjičkom. Zelo ga zanimajo letalstvo, lov, video in fotografi ja, fi lm, šah … Laško in pivovarna sta izoblikovala njegov značaj Povezan ostaja tudi z La- škim. Življenje v tem kraju, kamor se je z očetom iz Lju- bljane oziroma Trbovelj pre- selil kot štiriletni deček, ga je izoblikovalo, pravi. »Pivo- varniške delavce sem vedno videl samo delati. Zato se je v meni že zelo zgodaj ustva- rilo prepričanje, da je delo najpomembnejše človekovo opravilo. Moja sposobnost, da sem znal pozorno opa- zovati, kritično razmišljati, ocenjevati ter si nato ustvariti lasten pogled, mnenje in pre- pričanje, ne pa slepo slediti brezglavi množici, se je po- kazala že med obiskovanjem prvega razreda osnovne šole in je postala stalnica v mojem življenju.« Rafael je prva otroška leta z mamo in očetom preživel v Ljubljani v majhnem na- jemnem stanovanju. Sredi tridesetih let prejšnjega sto- letja je svetovna gospodarska kriza v vsej ostrini zajela tudi Slovenijo. Finančni in gospo- darski sistem sta začela raz- padati. Pojavili so se velika brezposelnost, pomanjkanje vsega, kmalu tudi lakota. Tudi Rafaelov oče je izgubil zaposlitev v Pivovarni Uni- on. Ljubljanska občina, tudi sama na robu fi nančnega zlo- ma, ga je občasno zaposlila kot davčnega izterjevalca. Ko je oče izgubil še to slabo plačano opravilo, se je mora- la družina leta 1937 izseliti iz najetega ljubljanskega sta- novanja. Mama je z Rafaelom in njegovim mlajšim bratcem našla začasno zatočišče pri svoji že ovdoveli materi v Tr- bovljah. Ko je laška pivovarna v začetku leta 1938 očetu po- nudila stalno zaposlitev, je ta Rafaela vzel s seboj v Laško. Vselila sta se v dvosobno sta- novanje v pritličju pivovarni- ške upravne zgradbe. Mati z bratom Andrejem se jima je pridružila čez nekaj mesecev. »V laški pivovarni sem preži- vel – za oblikovanje mojega značaja – najbolj pomembno mladostno obdobje,« se spo- minja častni občan Laškega. Najraje v družbi starejših Ker je oče vse dni delal od zore do mraka, je bil Rafael ves ta čas prepuščen sam sebi. Lahko se je prosto gibal znotraj ograjenega tovarni- škega ozemlja in znotraj to- varniških stavb. Pivovarna je imela več delavnic: klju- čavničarsko, električarsko, mizarsko in sodarsko. Rafael je z velikim zanimanjem opa- zoval delo različnih mojstrov. Videl je, kako znajo spretno uporabljati najrazličnejša ročna orodja, kako delajo do- mišljeno, zavzeto, vztrajno, osredotočeno in usklajeno. Delo z lesom ga je pritegni- lo. Postopoma je pridobival ročno spretnost, naučil se je razmišljati, načrtovati ter prizadevno in osredotočeno obdelovati les. Razvijal je tudi svojo domišljijo. Rafael je med bivanjem v laški pivovarni spoznal tudi, da so starejši ljudje izkušeni in modri. Zato se je vse življe- nje najraje družil s starejšimi ljudmi ter z njimi tudi rad in zlahka navezoval stike. Spo- štoval jih je zaradi njihovih izkušenj, znanja in življenj- skih dosežkov, pravi. Doda- ja, da se do svojega devetega leta nikoli ni družil ali igral s sovrstniki, saj, kot pravi, za to niti ni bilo priložnosti. »V življenju se tudi nisem nikoli dolgočasil, saj sem se vedno lahko obrnil k svoji najboljši prijateljici – knjigi.« Pisati in brati je znal že pri štirih letih, oboje se je naučil ob prebiranju pravljic. Knjiga je tako postala njegova naj- boljša prijateljica in poglavi- ten vir znanja. Dokazal, da ni »neumnež s podeželja« Radovednost in zanimanje za tehniko sta Rafaela kmalu usmerila še k elektriki. Leta 1952 se je vpisal na Oddelek za elektrotehniko Fakultete za elektrotehniko in strojni- štvo tedanje Tehniške visoke šole v Ljubljani. »Zelo samo- zavesten sem sklenil, da se bom izkazal s študijskimi uspehi. Hotel sem postati najuspešnejši v svojem letni- ku. Razvajenim ljubljanskim sošolcem, ki so se do nas, prišlekov, vedli nekako vzvi- šeno, sem hotel pokazati, da nisem neumnež s podeželja,« se spominja. Da je to svojo zaobljubo izpolnil v vseh pogledih, dokazujejo njego- vi številni izjemni dosežki na različnih področjih. Leta 1957 je na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko diplomiral in leta 1971 tudi Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 44, 2. november 2023 NA PRAZNIČNEM OBISKU Acrylish nails, kozmetične storitve Sabina Šmid s.p., Blatni vrh 21, 3273 Jurklošter Gsm: 051376530 Email : info@acrylishnails.si PE : Kettejeva ulica 12b, 3000 Celje • Podaljševanje nohtov z akrilom, permanentno lakiranje in poslikave nail art • Kmalu v ponudbi tudi tečaji akrilnega, permanentnega lakiranja in poslikav nohtov • V salonu vas ob sobotah razvajamo s prav posebno in redko vrsto masaže Rain Drop, ki je v pomoč mnogim s težavami s hrbtenico • Prav tako so na voljo tudi druge kozmetične storitve • Individualni pristop in upoštevanje vaših želja • Termini se hitro polnijo, zato si pravočasno zagotovite svojega Iskrene čestitke ob prazniku Laškega NA MORJE Z VESELIMI MUZIKANTI TERMIN� ��.�� – ��.��.���� V mese�u A�RILU ���� nas, zopet, čaka prijetno druženje veselih ljudi, muzikantov in animatorjev. � let� ���� gremo na pot že DESETIČ! Zato bo še posebej veselo! Naša ušesa bodo slišala polno mero šal in vicev ter glasbe, ki jih na izletu NA MORJE Z VESELIMI MUZIKANTI zlepa ne bo zmanjkalo. Zabavali nas bodo harmonikarji, animatorji, humoristi, spremljevalci. Na poti bodo skrbeli za dobro voljo naši čudoviti muzikanti in animatorji� OL�A KURČEVA, JOŽI KRIŽNIK, ZLATKO, BRANE, MARKO..Lahko boste zaplesali ob zvokih ansamblov� OKRO�LI MUZIKANTI, ROBI ZU�AN, MIRO KLIN� IN KLOBASJEKOV �E�I, �RIMORSKI �ANTJE . Vsi, ki se znate poveseliti in prispevati k dobremu vzdušju, pridružite se nam, veselo bo. �. dan Naše druženje bomo pričeli v jutranjih urah, kjer vas že na avtobusu pričakajo spremljevalci in vesele viže muzikantov. Odpravili se bomo proti Italiji. Letos si bomo ogledali mesto Trst. Ogled mestnih znamenitosti, nato pa boste imeli prosti čas za kakšen nakup ali tisto pravo italijansko kavo. Po ogledu se odpravimo v bližnjo restavracijo, kjer nas bodo pričakali s kosilom. Pot bomo nadaljevali v smeri Hrvaške. Zapeljali se bomo do Umaga in se namestili v hotel. Prosto do večerje. Po večerji nas čaka prijetno rajanje ob zvokih žive glasbe. Z nami bodo naši muzikanti, animatorji in spremljevalci, ki vam bodo pripravili bogat program poln smeha in veselja. Zaplesali boste lahko ob zvokih ansambla OKROGLI MUZIKANTI, pridružil se nam bo ROBI ZUPAN, MIRO KLINC IN KLOBASJEKOV PEPI ter PRIMORSKI �ANTJE. Hotelirji pa bodo poskrbeli, da ne boste ne lačni ne žejni, kar se za rajanje dolgo v noč spodobi. 30. 12. 2023 do 2. 1. 2024 TERMIN: SILVESTROVANJE v DUBROVNIKU Z ZDRAVKOM ČOLIĆEM »Čeprav sem po končanem šolanju odšel iz Laškega, se tja vedno rad vračam in še vedno se počutim kot Laščan.« doktoriral. Strokovno se je izpopolnjeval tudi v Nemči- ji, ZDA in Združenem kralje- stvu. Leta 1958 je postal asi- stent, leta 1971 izredni in leta 1977 redni profesor na Fakul- teti za elektrotehniko Univer- ze v Ljubljani, po upokojitvi mu je bil leta 2000 podeljen naziv zaslužni profesor Uni- verze v Ljubljani. Kot izvrsten pedagog je bil zaželen, zelo priljubljen in spoštovan predavatelj tudi v drugih izobraževalnih usta- novah, med drugim v Visoki tehniški šoli, članici Univerze v Mariboru. Za vse predmete, ki jih je predaval, je napisal vzorne univerzitetne učbeni- ke. Veliko je predaval tudi v okviru dopolnilnih izobraže- vanj, ki jih je organiziral za strokovnjake s številnih pod- jetij. Bil je začetnik in nestor nove tehniške veje avtomat- ske regulacije v Sloveniji in Jugoslaviji, enako za podro- čje industrijskih polprepovo- dniških krmil in energetske elektronike. Vpeljal je tesno strokovno in znanstveno so- delovanje z jugoslovansko industrijo in ustanovami. V Sloveniji je bil tudi prvi viso- košolski profesor in mentor vseh začetnih generacij in- ženirjev, znanstvenikov in visokošolskih profesorjev na tem področju. Na ljubljanski elektrotehniški fakulteti je leta 1962 ustanovil prvi veliki raziskovalni laboratorij – la- boratorij za regulacijsko teh- niko. Bil je znanstveni sveto- valec dveh tedanjih največjih koncernov – koncerna Radeta Končarja in Iskra – ter sousta- novitelj oddelkov za elektro- tehniko in strojništvo Višje tehnične šole v Mariboru. Njegova zasluga je tudi, da so v Jugoslaviji že leta 1965 za- čeli ustanavljati računalniške centre, za katere je enajst let zapored razvijal in izdeloval potrebno opremo. Z Laškim vse življenje tesno povezan Število različnih delovnih področij, ki se jim je dr. Rafael Cajhen v življenju posvečal, je edinstveno v širšem pro- storu. Na vsakem področju je prispeval nova spoznanja, rešitve ali izume. Za izjemno uspešno znanstvenorazisko- valno in pedagoško delo je prejel vrsto pohval ter pre- stižnih priznanj in nagrad, pri čemer se je bolj kot vseh razveselil ravno častnega na- ziva, ki mu ga letos podelju- je Občina Laško. »To je meni najbolj dragoceno priznanje Dr. Rafael Cajhen bo prihodnji teden prejel naziv častni občan Laškega za izjemno življenjsko delo na znanstvenem, izobraževalnem in gospodarskem področju. v življenju, in sicer zato, ker mi ga podeljuje moj kraj, kraj moje mladosti, kjer se je izo- blikoval moj značaj. Čeprav sem po končanem šolanju odšel iz Laškega, se tja vedno rad vračam in še vedno se po- čutim kot Laščan,« pojasni. Tudi odkar ne živi več v La- škem, je v domačem kraju so- deloval na mnogih področjih. Deset let je bil zagnan član laškega nogometnega kluba, kot najboljši laški šahist je ves čas tekmoval za Laško, mladino je učil igrati šah. Bil je prvi predsednik laške sekcije akademskega kluba in zelo aktiven član laškega lovskega društva, tri leta je bil tudi njegov starešina. Na- pisal je tudi knjigi Pivovarna Laško 1938–1960 in Nogomet v Laškem. »Delo mora dati rezultat« »Veliko stvari v življenju sem naredil zastonj, moja nagrada je bilo osebno zado- voljstvo, da sem za nekoga naredil nekaj dobrega, da sem bil koristen,« pravi Rafa- el Cajhen. »Nikoli nisem imel želje po bogastvu. Vedno pa sem rad delal. Delo je čudo- vita stvar. In mora dati rezul- tat.« Dodaja, da je v življenju najbolj ponosen na to, da je bil vedno pošten in da je vse ljudi spoštoval. Na vprašanje, ali v življenju karkoli obžaluje, odvrne, da ničesar. Po kratkem razmisle- ku doda: »Mogoče le to, da sem premalo vplival na vzgo- jo svojih otrok. Vzgoja je bila prepuščena ženi, ki je pri hiši podpirala ne le tri, ampak šti- »V laški pivovarni sem preživel – za oblikovanje mojega značaja – najbolj pomembno mladostno obdobje,« pravi dr. Rafael Cajhen. ri vogale.« Pove še, da nikoli ni pohajkoval ali popival in nikoli se ni družil s tistimi, s katerimi mu je bilo dolgčas. Vedno je rad delal in ustvar- jal. In to še vedno počne. »Za menoj je bogato življenje,« sklene. Kmalu bo predstavlje- no tudi v knjigi spominov, ki bo izšla pri založbi Slovenska matica. Foto: Urška Žibret Čeprav je v življenju prejel ogromno nagrad in priznanj, ima to, ki mu ga s podelitvijo častnega naziva izkazuje domača občina, v njegovem srcu prav posebno mesto. Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 44, 2. november 2023 NA PRAZNIČNEM OBISKU Hodnik v njihovih pro- storih ni edini prostor, kjer razstavljajo. Del njihovih del gostijo tudi glasbena učilnica nadstropje višje, laški center za socialno delo, kartuzija Jurklošter, trenutno tudi go- stilna Hochkraut. Prav tako občasno razstavljajo v kultur- nem centru in Hiši generacij. »Povsod nas je dovolj,« je na kratko povzela predsednica Milena Žohar. Čeprav veli- ko ustvarjajo in ustvarijo, so zadovoljni s svojimi prostori v središču mesta. A poln ni le prostor društva pod glasbe- no šolo, saj veliko svojih del likovniki odnesejo domov. »Domače stene so že dodobra napolnjene, tudi omare in še kaj drugega,« razmere opiše Žoharjeva. Občasno kakšno delo tudi prodajo, a kot pravi Cvetka Berginc, to ni vedno lahko, saj se na nekatera dela tudi čustveno navežejo. Čopič ni dovolj »V društvu smo večinoma ljudje, ki počnemo več stva- Več kot le likovno društvo Umetniki, ki jim nikoli ni dolgčas Laško likovno društvo je letos postalo polnoletno. Uradna letnica ustanovitve je sicer 2009, a člani skupaj ustvarjajo še štiri leta več. Čeprav je v imenu društva le beseda likov- no, njegovih 23 članov počne mnogo različnih stvari in se ne omejuje le na ustvarjanje. »Smo zelo dejavno društvo, vedno nekaj počnemo, od januarja do decembra,« je o dru- štvu povedala njegova predsednica Milena Žohar. Delovni prostor imajo pod laško glasbeno šolo, na hodniku tudi razstavljajo svoja dela, a jim prostora vztrajno zmanjkuje. Laški likovniki so namreč zelo pridni, na leto ustvarijo tudi po več deset del na osebo. Kot se je pošalila predsednica: »Skoraj bi potrebovali ulico, ne le hodnika.« JANŽE FRIC ri. Cvetka na primer tudi piše pesmi, sama klekljam, imamo tudi športnike,« je o širini in- teresov povedala glava laških likovnikov. Berginčeva je na kratko pripomnila, da zaradi vsega tega nikoli nimajo časa. Ravno zato imajo občasno tudi težave pri usklajevanju terminov, kdaj se bodo sre- čali. »Ponavadi je tako, da če delaš eno stvar v umetnosti, delaš še kaj zraven, da nisi samo pri eni.« Opozorila je tudi, da je pri preizkušanju različnih stvari, ne le ume- tniških, v življenju potrebna zdrava mera poguma. Lastni projekti Letos so člani Likovnega društva Laško sami od za- četka do konca izpeljali tri projekte. Prvega konec maja z naslovom Motivi Laškega skozi oči slikarja z vključi- tvijo človeških figur. Takrat je sodelovalo 13 članov in ustvarilo kar 32 del, ki so bila razstavljena v Kultur- nem centru Laško, kar še dodatno kaže na izjemno plodnost laških umetnikov in na njihovo prostorsko stisko. Pripravili so tudi Atelje ob Savinji – Vodno kraljestvo, ko so slikali na levem bregu Savinje, med Hotelom Savi- nja in Črnim mostom. Ob reki so slikali v začetku ju- lija, njihova dela so bila raz- stavljena tudi med festiva- lom Pivo in cvetje. Ko Laško gosti enega večjih festivalov v Sloveniji, imajo svoje pro- store odprte tudi laški likov- niki. »Prva leta smo morali ljudi usmerjati k nam, zdaj nas že sami najdejo in se vr- nejo vsako leto,« je povedala predsednica društva. Kartuzija Jurklošter je sre- di avgusta gostila dogodek z naslovom Po Orionovi poti – po poteh starodavnih civi- lizacij – Ozvezdja med Sa- vinjo, Sotlo in Savo (Orion, Bik, Dvojček, Veliki in Mali pes). Dogodek, na katerem je slikalo in razstavljalo osem članov, so priredili že četrtič, pridružili so se jim tudi kolegi iz Društva lju- biteljev likovne umetnosti Radeče. A ti niso edini, s katerimi sodelujejo Laščani. Udele- žujejo se namreč različnih likovnih kolonij tako pri nas kot v tujini. Sodelujejo tudi z akademskimi slikar- ji, ki jih pri delu usmerjajo, tako da se člani Likovnega društva Laško nenehno iz- popolnjujejo. Foto: Nik Jarh Predsednica Likovnega društva Laško Milena Žohar in Cvetka Berginc na hodniku, v društveni galeriji Likovno društvo Laško je prejelo tudi veliko priznanj. Trenutno so v galeriji na hodniku razstavljena dela na temo vode. Stene društve- nih prostorov so zapolnjene s slikami. Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 44, 2. november 2023 SMEH JE POL ZDRAVJA »Če občinstvo šokiraš, si prestopil mejo« Obrtnik med komiki Šmarski komik Aleš Novak je v prvi vrsti prav to – komik. »Če me kdo predstavi kot igralca, scenarista, voditelja in še kaj, mi ne naredi usluge, ampak se ustvari občutek, da se osredotočam na preveč stvari hkrati.« Sicer se z vsem naštetim ukvarja, poznamo ga z odrov, s kolegom Urošem Kuzmanom sta odigrala že več kot sto ponovitev predstave Mali otroci, veliki problemi, poznamo ga tudi z malih zaslonov kot voditelja, med drugim je vodil oddaji Slovenija ima talent in Štartaj Slovenija. Marsikateri komik ima na svoji spletni strani zapisane vse svoje dosežke. Aleš Novak ima preprosto napisano: »Komik. Novopečeni foter. Vse drugo bi bilo že pretiravanje.« JANŽE FRIC Začetki nastopanja »Vse se je začelo bolj po naključju. Nikoli ni- sem imel namena, da bi se ukvarjal s komedijo, z delom na televiziji ali nastopanjem na odru. Tudi nisem pričakoval, da bom iz tega naredil kariero.« Vse se je začelo, ko se je proti koncu študija s prijateljem pridružil šmarski gledališki skupini, ker so potrebovali igralce za kome- dijo. »V tej komediji je bilo veliko več smeha, kot sem ga pričakoval, in to me je pritegnilo. Takrat se je tudi pri nas začel pojavljati stand up, ogledal sem si tudi enega prvih slovenskih festivalov stand upa Panč. Na spletu sem si tudi ogledal nekaj nastopov, posvetoval sem se tudi z bližnjimi, nato sem se pridružil delavnici stand upa.« Na tej delavnici so začeli počasi. Najprej so nastopali samo drug za drugega med vsemi, ki so sodelovali. »Takrat sem bil na isti delavnici kot Uroš Kuzman in Žan Papič, nato se je število nastopov počasi večalo.« Odzval se je na vsa vabila, ki jih je dobil, in tega se skuša držati tudi danes, da čim več nastopa in tako ostane v formi. »Komik je na začetku uspešen, če zmore nasmejati občinstvo in nič ne računa. Tako lahko dobi precej nastopov. Ko dobiš prvič plačan nastop, je fantastično.« Komiki delajo takrat, ko je večina drugih pro- stih. Ob večerih, predvsem konec tedna in med prazniki. »Imam srečo, da moja boljša polovi- ca to razume. Njeno razumevanje se je z roj- stvom otroka malo zmanjšalo. Prednost mojega dela je to, da sem načeloma prost zjutraj in popoldne, ko lahko grem po otroka v vrtec. Seveda pridejo obdobja, ko imam več dela, na primer v decembru. Takrat imam občasno tudi po dva nastopa na dan. Zato si dvakrat na leto vzamem pre- mor od nastopanja in se takrat več družim z družino.« A je, čeprav se predstavi le kot komik, zado- voljen, da počne toliko različnih stvari. »Mi- slim, da je nekdo, ki se ukvarja z več področji, bolj zanimiv. Pravim, da se ukvarjam s kome- dijo v širši obliki.« Na odru Poleg rednih nastopov stand upa trenutno na- stopa v dveh predsta- vah, in sicer Slovenec in pol ter Mali otroci, veliki problemi. Sto- to ponovitev slednje sta z Urošem Kuz- manom odigrala konec februarja le- tos, trenutno sta pri številki 115. »Mislim, da je toliko ponovitev za slovenski trg do- ber dosežek. Sicer predstavo še upri- zarjava, a se tempo počasi upočasnjuje. Predstava ni več sveža, nadomeščajo jo druge, novejše. A nekaj po- novitev bova še vseeno naredila, še vedno sva na rednem sporedu v SiTi teatru, tudi kakšno gostovanje bova še imela. Kot komik ima svobodo, da prilagaja vsebino nastopov stand upa, zato mu ni nikoli težko nastopati. » Težje mi je igrati v predstavi Mali otroci, veliki problemi, ker je moj otrok vmes zrasel. V predstavi na primer raz- lagam, kako uspavam novorojenčka, doma pa imam dve leti in pol starega otroka. Zdaj je uspavanje videti či- sto drugače, kot je tisto, ki ga igram v predstavi.« Druga predstava, v kateri nastopa, Slovenec in pol, je bolj brezča- sna, zato pri nastopanju v njej ni takšnih težav. »Dva kolega gresta na Triglav,« na kratko povzame predstavo. Delo komika Skečoholiki, nastopi stand upa, oglasi, Štartaj Slovenija, povezovanje prireditev, predstave … Aleš Novak je povsod. Lahko bi rekli, da ga je skoraj že težko zgrešiti, a kljub temu misli, da dela premalo. »Vsak dan grem zjutraj v pisarno ob približno devetih in sem do pri- bližno treh popoldne tam ter nekaj ustvar- jam. No, ne čisto vsak dan. Če si samozapo- slen, se moraš motivirati sam, zato narediš enkrat več, drugič manj.« Kljub temu pri njem vztraja misel, da ne dela dovolj. »Zelo veliko stvari še načrtujem, a jih vedno po- vozijo projekti, ki so bolj komercialni, ki so plačani. To pomeni, da moji projekti in načrti ne pridejo na vrsto. Zato imam občutek, da delam premalo.« Komike in ustvarjalce nasploh loči na obr- tnike in umetnike: »Umetniki čakajo na nav- dih, ko ustvarjajo. Sebe štejem med obrtnike. Zato veliko delam, ker po moje količina rodi kakovost. Torej če naredim veliko, naredim veliko dobrega, a tudi veliko slabega.« Čeprav obstaja razlika med klasičnimi obrtniki in ta- kšnimi, kot je Aleš. »Če narediš stol ali mizo, veš, ali sta dobra in lepa. Pri nas je drugače, ne vemo takoj, ali je nekaj dobro ali slabo. Moramo iti pred občinstvo in tam preizkusiti napisano. Šele takrat, po odzivu, vemo, ali je dobro ali ni.« To komiki storijo na večerih odprtega mikrofona, ki so bolj znani pod angleškim imenom »open mike«. »Tisti, ki pridejo na te večere, vedo, kaj lahko pričakujejo. Torej da ne bodo vse šale najboljše in temu primerna je tudi cena vstopnice.« Čeprav se tudi na te nastope pripravijo. »Komedija je takšna stvar, o kateri lahko v nedogled razpravljamo, a na koncu je občinstvo ti- sto, ki da vedeti, ali je nekaj dobro ali ni.« Če gledalci ne razumejo šal, je po Aleševem mnenju kriv komik in ne ljudje, ki ga poslu- šajo. »Ko razlagaš o nečem, česar ljudje ne razumejo, niso oni krivi, ampak si kriv sam kot komik, ki je zgrešil z izbiro teme. Ob- činstvo je treba tudi malo ›potipati‹, da vidiš, katera tema je dobra in katera ni. Če moraš na odru preveč razlagati o nečem, začneš izgubljati pozornost.« Osnovni namen komedije je namreč še vedno smeh. Prizor iz predstave Mali otroci, veliki problemi, v kateri Aleš Novak nasto- pa z Urošem Kuzmanom. (Foto: Matej Pušnik) Aleš Novak sodeluje tudi z dru- gimi slovenskimi komiki. (Foto: Marko Delbello Ocepek) »Če občinstvo ne razume šal, je kriv komik, ker je zgrešil z izbiro teme.« (Foto: osebni arhiv) V prvi vrsti je še vedno komik. (Foto: Rok Mlinar) »Umetniki čakajo na navdih, ko ustvarjajo. Sebe štejem med obrtnike. Zato veliko delam, ker po moje količina rodi kakovost. Torej če naredim veliko, naredim veliko dobrega, a tudi veliko slabega.« Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 44, 2. november 2023 NA PRAZNIČNEM OBISKU Hodnik v njihovih pro- storih ni edini prostor, kjer razstavljajo. Del njihovih del gostijo tudi glasbena učilnica nadstropje višje, laški center za socialno delo, kartuzija Jurklošter, trenutno tudi go- stilna Hochkraut. Prav tako občasno razstavljajo v kultur- nem centru in Hiši generacij. »Povsod nas je dovolj,« je na kratko povzela predsednica Milena Žohar. Čeprav veli- ko ustvarjajo in ustvarijo, so zadovoljni s svojimi prostori v središču mesta. A poln ni le prostor društva pod glasbe- no šolo, saj veliko svojih del likovniki odnesejo domov. »Domače stene so že dodobra napolnjene, tudi omare in še kaj drugega,« razmere opiše Žoharjeva. Občasno kakšno delo tudi prodajo, a kot pravi Cvetka Berginc, to ni vedno lahko, saj se na nekatera dela tudi čustveno navežejo. Čopič ni dovolj »V društvu smo večinoma ljudje, ki počnemo več stva- Več kot le likovno društvo Umetniki, ki jim nikoli ni dolgčas Laško likovno društvo je letos postalo polnoletno. Uradna letnica ustanovitve je sicer 2009, a člani skupaj ustvarjajo še štiri leta več. Čeprav je v imenu društva le beseda likov- no, njegovih 23 članov počne mnogo različnih stvari in se ne omejuje le na ustvarjanje. »Smo zelo dejavno društvo, vedno nekaj počnemo, od januarja do decembra,« je o dru- štvu povedala njegova predsednica Milena Žohar. Delovni prostor imajo pod laško glasbeno šolo, na hodniku tudi razstavljajo svoja dela, a jim prostora vztrajno zmanjkuje. Laški likovniki so namreč zelo pridni, na leto ustvarijo tudi po več deset del na osebo. Kot se je pošalila predsednica: »Skoraj bi potrebovali ulico, ne le hodnika.« JANŽE FRIC ri. Cvetka na primer tudi piše pesmi, sama klekljam, imamo tudi športnike,« je o širini in- teresov povedala glava laških likovnikov. Berginčeva je na kratko pripomnila, da zaradi vsega tega nikoli nimajo časa. Ravno zato imajo občasno tudi težave pri usklajevanju terminov, kdaj se bodo sre- čali. »Ponavadi je tako, da če delaš eno stvar v umetnosti, delaš še kaj zraven, da nisi samo pri eni.« Opozorila je tudi, da je pri preizkušanju različnih stvari, ne le ume- tniških, v življenju potrebna zdrava mera poguma. Lastni projekti Letos so člani Likovnega društva Laško sami od za- četka do konca izpeljali tri projekte. Prvega konec maja z naslovom Motivi Laškega skozi oči slikarja z vključi- tvijo človeških figur. Takrat je sodelovalo 13 članov in ustvarilo kar 32 del, ki so bila razstavljena v Kultur- nem centru Laško, kar še dodatno kaže na izjemno plodnost laških umetnikov in na njihovo prostorsko stisko. Pripravili so tudi Atelje ob Savinji – Vodno kraljestvo, ko so slikali na levem bregu Savinje, med Hotelom Savi- nja in Črnim mostom. Ob reki so slikali v začetku ju- lija, njihova dela so bila raz- stavljena tudi med festiva- lom Pivo in cvetje. Ko Laško gosti enega večjih festivalov v Sloveniji, imajo svoje pro- store odprte tudi laški likov- niki. »Prva leta smo morali ljudi usmerjati k nam, zdaj nas že sami najdejo in se vr- nejo vsako leto,« je povedala predsednica društva. Kartuzija Jurklošter je sre- di avgusta gostila dogodek z naslovom Po Orionovi poti – po poteh starodavnih civi- lizacij – Ozvezdja med Sa- vinjo, Sotlo in Savo (Orion, Bik, Dvojček, Veliki in Mali pes). Dogodek, na katerem je slikalo in razstavljalo osem članov, so priredili že četrtič, pridružili so se jim tudi kolegi iz Društva lju- biteljev likovne umetnosti Radeče. A ti niso edini, s katerimi sodelujejo Laščani. Udele- žujejo se namreč različnih likovnih kolonij tako pri nas kot v tujini. Sodelujejo tudi z akademskimi slikar- ji, ki jih pri delu usmerjajo, tako da se člani Likovnega društva Laško nenehno iz- popolnjujejo. Foto: Nik Jarh Predsednica Likovnega društva Laško Milena Žohar in Cvetka Berginc na hodniku, v društveni galeriji Likovno društvo Laško je prejelo tudi veliko priznanj. Trenutno so v galeriji na hodniku razstavljena dela na temo vode. Stene društve- nih prostorov so zapolnjene s slikami. Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 44, 2. november 2023 SMEH JE POL ZDRAVJA »Če občinstvo šokiraš, si prestopil mejo« Obrtnik med komiki Šmarski komik Aleš Novak je v prvi vrsti prav to – komik. »Če me kdo predstavi kot igralca, scenarista, voditelja in še kaj, mi ne naredi usluge, ampak se ustvari občutek, da se osredotočam na preveč stvari hkrati.« Sicer se z vsem naštetim ukvarja, poznamo ga z odrov, s kolegom Urošem Kuzmanom sta odigrala že več kot sto ponovitev predstave Mali otroci, veliki problemi, poznamo ga tudi z malih zaslonov kot voditelja, med drugim je vodil oddaji Slovenija ima talent in Štartaj Slovenija. Marsikateri komik ima na svoji spletni strani zapisane vse svoje dosežke. Aleš Novak ima preprosto napisano: »Komik. Novopečeni foter. Vse drugo bi bilo že pretiravanje.« JANŽE FRIC Začetki nastopanja »Vse se je začelo bolj po naključju. Nikoli ni- sem imel namena, da bi se ukvarjal s komedijo, z delom na televiziji ali nastopanjem na odru. Tudi nisem pričakoval, da bom iz tega naredil kariero.« Vse se je začelo, ko se je proti koncu študija s prijateljem pridružil šmarski gledališki skupini, ker so potrebovali igralce za kome- dijo. »V tej komediji je bilo veliko več smeha, kot sem ga pričakoval, in to me je pritegnilo. Takrat se je tudi pri nas začel pojavljati stand up, ogledal sem si tudi enega prvih slovenskih festivalov stand upa Panč. Na spletu sem si tudi ogledal nekaj nastopov, posvetoval sem se tudi z bližnjimi, nato sem se pridružil delavnici stand upa.« Na tej delavnici so začeli počasi. Najprej so nastopali samo drug za drugega med vsemi, ki so sodelovali. »Takrat sem bil na isti delavnici kot Uroš Kuzman in Žan Papič, nato se je število nastopov počasi večalo.« Odzval se je na vsa vabila, ki jih je dobil, in tega se skuša držati tudi danes, da čim več nastopa in tako ostane v formi. »Komik je na začetku uspešen, če zmore nasmejati občinstvo in nič ne računa. Tako lahko dobi precej nastopov. Ko dobiš prvič plačan nastop, je fantastično.« Komiki delajo takrat, ko je večina drugih pro- stih. Ob večerih, predvsem konec tedna in med prazniki. »Imam srečo, da moja boljša polovi- ca to razume. Njeno razumevanje se je z roj- stvom otroka malo zmanjšalo. Prednost mojega dela je to, da sem načeloma prost zjutraj in popoldne, ko lahko grem po otroka v vrtec. Seveda pridejo obdobja, ko imam več dela, na primer v decembru. Takrat imam občasno tudi po dva nastopa na dan. Zato si dvakrat na leto vzamem pre- mor od nastopanja in se takrat več družim z družino.« A je, čeprav se predstavi le kot komik, zado- voljen, da počne toliko različnih stvari. »Mi- slim, da je nekdo, ki se ukvarja z več področji, bolj zanimiv. Pravim, da se ukvarjam s kome- dijo v širši obliki.« Na odru Poleg rednih nastopov stand upa trenutno na- stopa v dveh predsta- vah, in sicer Slovenec in pol ter Mali otroci, veliki problemi. Sto- to ponovitev slednje sta z Urošem Kuz- manom odigrala konec februarja le- tos, trenutno sta pri številki 115. »Mislim, da je toliko ponovitev za slovenski trg do- ber dosežek. Sicer predstavo še upri- zarjava, a se tempo počasi upočasnjuje. Predstava ni več sveža, nadomeščajo jo druge, novejše. A nekaj po- novitev bova še vseeno naredila, še vedno sva na rednem sporedu v SiTi teatru, tudi kakšno gostovanje bova še imela. Kot komik ima svobodo, da prilagaja vsebino nastopov stand upa, zato mu ni nikoli težko nastopati. » Težje mi je igrati v predstavi Mali otroci, veliki problemi, ker je moj otrok vmes zrasel. V predstavi na primer raz- lagam, kako uspavam novorojenčka, doma pa imam dve leti in pol starega otroka. Zdaj je uspavanje videti či- sto drugače, kot je tisto, ki ga igram v predstavi.« Druga predstava, v kateri nastopa, Slovenec in pol, je bolj brezča- sna, zato pri nastopanju v njej ni takšnih težav. »Dva kolega gresta na Triglav,« na kratko povzame predstavo. Delo komika Skečoholiki, nastopi stand upa, oglasi, Štartaj Slovenija, povezovanje prireditev, predstave … Aleš Novak je povsod. Lahko bi rekli, da ga je skoraj že težko zgrešiti, a kljub temu misli, da dela premalo. »Vsak dan grem zjutraj v pisarno ob približno devetih in sem do pri- bližno treh popoldne tam ter nekaj ustvar- jam. No, ne čisto vsak dan. Če si samozapo- slen, se moraš motivirati sam, zato narediš enkrat več, drugič manj.« Kljub temu pri njem vztraja misel, da ne dela dovolj. »Zelo veliko stvari še načrtujem, a jih vedno po- vozijo projekti, ki so bolj komercialni, ki so plačani. To pomeni, da moji projekti in načrti ne pridejo na vrsto. Zato imam občutek, da delam premalo.« Komike in ustvarjalce nasploh loči na obr- tnike in umetnike: »Umetniki čakajo na nav- dih, ko ustvarjajo. Sebe štejem med obrtnike. Zato veliko delam, ker po moje količina rodi kakovost. Torej če naredim veliko, naredim veliko dobrega, a tudi veliko slabega.« Čeprav obstaja razlika med klasičnimi obrtniki in ta- kšnimi, kot je Aleš. »Če narediš stol ali mizo, veš, ali sta dobra in lepa. Pri nas je drugače, ne vemo takoj, ali je nekaj dobro ali slabo. Moramo iti pred občinstvo in tam preizkusiti napisano. Šele takrat, po odzivu, vemo, ali je dobro ali ni.« To komiki storijo na večerih odprtega mikrofona, ki so bolj znani pod angleškim imenom »open mike«. »Tisti, ki pridejo na te večere, vedo, kaj lahko pričakujejo. Torej da ne bodo vse šale najboljše in temu primerna je tudi cena vstopnice.« Čeprav se tudi na te nastope pripravijo. »Komedija je takšna stvar, o kateri lahko v nedogled razpravljamo, a na koncu je občinstvo ti- sto, ki da vedeti, ali je nekaj dobro ali ni.« Če gledalci ne razumejo šal, je po Aleševem mnenju kriv komik in ne ljudje, ki ga poslu- šajo. »Ko razlagaš o nečem, česar ljudje ne razumejo, niso oni krivi, ampak si kriv sam kot komik, ki je zgrešil z izbiro teme. Ob- činstvo je treba tudi malo ›potipati‹, da vidiš, katera tema je dobra in katera ni. Če moraš na odru preveč razlagati o nečem, začneš izgubljati pozornost.« Osnovni namen komedije je namreč še vedno smeh. Prizor iz predstave Mali otroci, veliki problemi, v kateri Aleš Novak nasto- pa z Urošem Kuzmanom. (Foto: Matej Pušnik) Aleš Novak sodeluje tudi z dru- gimi slovenskimi komiki. (Foto: Marko Delbello Ocepek) »Če občinstvo ne razume šal, je kriv komik, ker je zgrešil z izbiro teme.« (Foto: osebni arhiv) V prvi vrsti je še vedno komik. (Foto: Rok Mlinar) »Umetniki čakajo na navdih, ko ustvarjajo. Sebe štejem med obrtnike. Zato veliko delam, ker po moje količina rodi kakovost. Torej če naredim veliko, naredim veliko dobrega, a tudi veliko slabega.« 32 Št. 44, 2. november 2023 20 LET NA ODRU Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 32 The Moonlighting Orche- stra (TMO) letos prvič šteje več let kot članov. To ne bi bilo nič nevsakdanjega, če bi govorili o manjši komorni za- sedbi, a orkester sestavlja kar devetnajst vrhunskih glasbe- nikov. Da je v tem času pri- šlo do nekaj menjav članov, je normalno, pojasnjuje član in glavni vokalist zasedbe Franci Podbrežnik: »Seveda je zasedba doživela številne preobrazbe, a člani smo osta- li zvesti tako instrumentalni raznolikosti kot raznovrstne- mu repertoarju.« Mnogo let je bil umetniški vodja zasedbe Matevž Za- veršnik, a kot pobudnika je treba omeniti njegovega oče- ta, žal že pokojnega Alberta Završnika. »Bil je glasbena eminenca in je svoj navdih nalezljivo razširil med prve ›moonlighterje‹, predvsem na sina Matevža, ki ga je na- sledil. Oba sta z glasbenimi priredbami in umetniškim vodenjem utirila glasbeno pot orkestra,« je o vodenju zasedbe povedal Podbrežnik. Marsikomu je oder služba Kot mnogo glasbenih se- stavov se tudi TMO sooča s številnimi izzivi, med naj- večje spada usklajevanje urnikov članov, ki delujejo tudi na drugih področjih: »Veliko članov je profesorjev glasbe, a tudi glasbenikov, ki delujejo še v drugih glasbe- nih zasedbah. Logično, saj Častitljiva obletnica The Moonlighting Orchestra Štejejo več let kot članov Izjemno uspešna in prepoznavna devetnajstčlanska or- kestralna zasedba iz Žalca letos obeležuje dvajseto obletni- co. Petega novembra bo pripravila koncert v žalski dvorani doma II. slovenskega tabora. Pravzaprav bosta koncerta kar dva, saj je prvi že razprodan, kar si člani zasedbe šte- jejo v veliko čast. gre za odlične glasbenice in glasbenike, ki jih na odru ob sebi želijo številni izvajalci. In v veliko zadovoljstvo in čast mi je ustvarjati z njimi.« Med bolj prepoznavne obra- ze sodi tudi nekdanji član zasedbe TMO Uroš Perić. Podbrežnik med večje do- sedanje uspehe in projekte orkestra šteje razprodan kon- cert v Žalcu ob deseti obletni- ci ter razprodan koncert ob petnajsti obletnici delovanja zasedbe v Grižah. »In tudi nastop s Katrino Leskanich na Pivu in cvetju že oddalje- nega leta 2015. Še pred tem smo pripravili edinstven koncert z ansamblom Golte. Kot zanimivost naj povem, da smo takrat igrali na okro- glem odru. Postavljeni smo bili na obodu in ozvočeni s 43 brezžičnimi sistemi. To je bil izjemno hud zalogaj tako za nas glasbenike kot za tiste, ki so koncert ozvo- čili. Vsebinsko in tehnično težavna je bila tudi svečana akademija Združenja učite- ljev in trenerjev smučanja Slovenije v okviru Smučarske zveze Slovenije. Še veliko je bilo sodelovanj s priznanimi ansambli in solisti. Bilo bi super vse zapisati, a potem bi morala pomanjšati črke,« s šalo zaključi Podbrežnik svoj sprehod po spominih TMO. Devetnajst članov, devetnajst okusov Čeprav gre za izvrstne glasbenike, se pri tolikšnem številu najde kar nekaj raz- ličnih glasbenih okusov. Kako je usklajevati te želje in kdo sprejme odločitev, katere pesmi bodo izvaja- li? Podbrežnik pravi, da je pri izbiri skladb najbolj po- membno, da sledijo rdeči niti orkestra: »Pesem mora vsebovati elemente, ki so pi- sani za notno črtovje orke- stra, da izkoristimo vse svo- je zmožnosti. Predstavljate si lahko, kako bogato zveni skladba ob tako mogočni podpori pihalnega in tro- bilnega dela zasedbe. Tol- kalisti in drugi, ki skrbijo za ritem, ›držijo‹ pravi tempo, pevci skušamo dodati še pravo energijo. In ko se to združi … Že ko govorim, do- bim mravljince po telesu.« Zaslužek se deli z devetnajst? V glasbi je denar. A če se zaslužek deli na devetnajst delov, je tega bolj malo: »Povsem drži. Obstajajo sicer tudi dogodki, kjer se da dobro zaslužiti, tudi pri nas, predvsem pa v tujini. Glasba našega nabora je brezčasna in brezmejna.« Koncerta, ki ju bo prvo novembrsko nedeljo orke- ster pripravil ob dvajseti obletnici, bosta nekoliko drugačna od prejšnjih. »Vsak dosedanji koncert smo slogovno oblikovali, pripravili smo glasbo neke zvrsti ali obdobja. Tokrat pripravljamo uspešnice vseh časov. To, da zmoremo igrati različne zvrsti, nas tudi najbolj zaznamuje.« Koncert bodo s plesnimi ko- reografijami Tamare Tavčar dopolnile plesalke plesnega kluba Kattan. Foto: Nik Jarh EVA RUDMAN Vokalna zasedba The Moonligt Orchestra (Foto: Edi Masnec) Častni predsednik orkestra in pozavnist Damir Smiljan, pozavnist in skrbnik fi- nanc Izidor Čižič ter trobentač Dejan Podbregar so del zasedbe že od usta- novitve. Celoten orkester se na vajah dobiva enkrat tedensko. Novi TEDNIK št. 44 02. 11. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 44, 2. november 2023 JUNAKINJA IN DIRIGENTKA »Medicina in glasba – dolgujem obema« Glasba zapolnjuje vsak kotiček njenega življenja Laščanka, 25-letna Urška Sikovšek, je glasbenica – je profesorica na Konserva- toriju za glasbo in balet v Ljubljani, vodja Mešanega pevskega zbora Šentrupert in vodja ter dirigentka znanega celjskega orkestra Lucky & the Pipes. Čeprav je svojo glasbeno pot snovala sama, ji je dirigiranje orkestru, katerega članica je bila že v srednji šoli, nepričakovano padlo v roke z vsemi avtorskimi notnimi zapisi aranžmajev v trenutku, ko je znan Celjan, dirigent Srečko Cizelj nenadoma preminul in ji zapustil svojo glasbeno zapuščino. Pri komaj 19 letih je stopila v čevlje glasbenega velikana, mentorja in prijatelja. EVA RUDMAN dajal občutka, da je drugačna od vrstnikov, nih- če je ni nikoli pomiloval. »Zelo rada sem imela risanko Palček David. Tako sta mi starša pove- dala, da so v moje telo prišli Troli, Palček David in njegov zvest lisjak Švist – torej zdravniki in zdravila – pa jih bosta pregnala.« Terapije in boj z boleznijo so jo zaznamovali, zato je živela v prepričanju, da bo zdravila in pomagala tudi sama. Vedno je rada povedala še, da bo zraven igrala – brez dvoma – klarinet. Pravi, da tudi danes pomaga, a drugače – z glasbo. »Če ne boš nadaljevala v glasbi, si neumna« V osnovni šoli je igrala klarinet, pri enaj- stih letih se je pridružila Laški pihalni godbi. Prepričana je bila, da bo šolanje nadaljevala na I. gimnaziji v Celju, ni pa vedela, ali tudi v glasbenem oddelku. Ker je kazala izjemen talent pri igranju klarineta, ji je dirigent Laške pihalne godbe Gašper Salobir dejal, da je ne- umna, če ne bo vztrajala pri glasbi. »No, neu- mna pa nisem,« v smehu danes doda Urška, ki je lani magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, smer klarinet. Na njeno glasbeno pot je močno vplival tudi srednješolski profesor klarineta Slavko Kovačič, ki jo je vedno znova prevzemal s svojo vrhunskostjo in z izjemnim pedagoškim pristopom. Tako danes rada pove, da raje pomaga z glasbo, tudi zato, ker jo je bilo Danes, pet let po smrti dirigenta in ustanovitelja celjskega orkestra Lucky & the Pipes Srečka Cizlja (nekoč dirigenta zasedb Žabe in Akord), Urška Siko- všek ponosno stoji na mestu, kjer je stal on, in tako uresničuje njegovo poslednjo željo, ki ji jo je zaupal na bolnišnični postelji pred smrtjo – da bi njegovo glasbo orkester igral naprej. »Težki časi so bili, Sreč- ko ni bil dirigent kot drugi, ki so bili kdaj v mojem življenju. On je bil naš mentor, prijatelj, naš družinski član. Svoje družine ni imel in čeprav je imel svoje podjetje, je njegovo življenje predstavljala glasba, mi smo bili njegova družina. Cele noči je pisal skladbe in priredbe, ki so danes moja last. T o je neprecenljivo,« pripoveduje Urška, ko se spominja žalostnega poletja 2018. A mlada glasbenica je tudi iz te travmatične izku- šnje potegnila največ – glasbo, ki razve- seljuje mnoge, in ohranjanje sestava, ki je vsem 15 članom v ponos. Sicer pa jo je življenje pred prvo težko življenjsko preizkušnjo postavilo že zelo zgodaj. Vrtec na onkološkem oddelku Kot triletni deklici so ji odkrili levkemijo v zgodnji fazi. Štirinajst dni kasneje se je že začela zdraviti, ta- krat na stari pedia- trični kliniki, danes tamkajšnje bolnike poznamo kot Ju- nake tretjega nad- stropja. »Obdobja se spomnim po različnih izsekih. Spomnim se, ko smo obiskali živalski vrt in ko nas je obiskal Pavle Ravnohrib, takrat voditelj priljubljene odda- je Male sive celice.« Spomini so medli, a ve, da ji nikoli nihče ni preprosto strah občutkov, da kot zdravnica ne bi zmogla pomagati. Med najpomembnejše sestave, pri katerih je kadarkoli sodelovala, vsekakor uvršča orke- ster Lucky&the Pipes: »Takoj po Srečkovi smrti smo imeli s člani pred sabo samo en cilj – pri- praviti koncert v spomin svojemu prijatelju. V Narodnem domu v Celju smo pripravili dva. O solznih očeh in tresočih rokah vseh je tako škoda izgubljati besede.« Da ji je Cizelj zapustil vse svoje glasbeno delo, je bilo za Urško veliko presenečenje. Najprej je vodila le vaje, dirigenta za koncerte pa so želeli najeti. Nato so člani predlagali, da bi dirigiranje prevzela v celoti. V ta namen je kasneje opravila dirigentski tečaj pod vodstvom znanega dirigenta Mira Sajeta v organizaciji JSKD, danes se uči tudi skladati, oz. se preizkuša in izpopolnjuje v pisanju priredb. Glasba je njeno življenje Urška Sikovšek na vprašanje, s čim se še ukvarja, odgovori, da je glasba vpeta v njeno celotno življenje. Res mora biti za njo zelo naporen dan, da si želi tišino. Radijska glasba jo spremlja na poti do Ljubljane, klasična pri poučevanju tako klarineta kot tudi različnih komornih zasedb, zborovska pri vodenju šen- trupertskega zbora, orkestralna pri »luckyjih«. Najraje vse to združi: »Glasbeni vrhunec v vsej svoji razsežnosti je zame istočasno dirigiranje zboru, orkestru in solistu hkrati. To je res naj- več, kar lahko slišiš.« Sicer s sestavi izvaja po- polnoma različne glasbene zvrsti – »luckyji« imajo na seznamu pesem Shallow od Lady Gaga, novembra načrtujejo koncerte v Šmar- ju pri Jelšah, Šentjurju in Žalcu z Ansamblom Unikat, na enem zadnjih koncertov so poleg laških mladih vokalistov sodelovali tudi z Bra- netom Klavžarjem in s Kvartetom Svit. In kaj si najbolj želijo poslušalci: »Ko igramo na porokah ali zabavah, so želje drugačne kot na kavarni- ških večerih ali ob nekih drugih priložnostih. A na splošno menim, da ljudje iščejo in cenijo kakovostno glasbo ne glede na zvrst. Glasbo, ki je kakovostna in narejena s srcem, ne le za zaslužek.« Foto: Andraž Purg Spominski koncert Srečku Cizlju z naslovom Zlate melodije izpod Srečkovega peresa, ki so ga pripravili v Narodnem domu Celje in pri tem sodelovali še z Natašo Zupan, Aljažem Nemaničem in združenimi zbori – MPZ Gotovlje, MePZ Šentrupert, MePZ Planinski zbor Žalec, MePZ A Cappella KD Petrovče. Urška se rada loti različnih projektov. Septembra so tako sodelovali na dobrodelnem koncertu za junake 3. nadstropja v Thermani Laško, prav tako bodo v la- škem pripravili Božično-novoletni koncert s klasično glasbo. Sicer so v preteklosti sodelovali z Eldo Viler, Otom Pestnerjem in Urošom Perićem, Urška pa rada pa da priložnost tudi mladim še neuveljavljenim pevcem. Mladi klarinetistki in danes diri- gentki orkestra Lucky & the Pipes je preminuli dirigent Srečko Cizelj zapustil vso svojo glasbeno zapu- ščino. Gre za notne zapise, napisa- ne na roko, ki jih Urška skrbno hra- ni in jih ima namen digitalizirati. Srečko Cizelj (Foto: FB Lucky&the Pipes) Novi TEDNIK št. 44 02. 11. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 44, 2. november 2023 JUNAKINJA IN DIRIGENTKA »Medicina in glasba – dolgujem obema« Glasba zapolnjuje vsak kotiček njenega življenja Laščanka, 25-letna Urška Sikovšek, je glasbenica – je profesorica na Konserva- toriju za glasbo in balet v Ljubljani, vodja Mešanega pevskega zbora Šentrupert in vodja ter dirigentka znanega celjskega orkestra Lucky & the Pipes. Čeprav je svojo glasbeno pot snovala sama, ji je dirigiranje orkestru, katerega članica je bila že v srednji šoli, nepričakovano padlo v roke z vsemi avtorskimi notnimi zapisi aranžmajev v trenutku, ko je znan Celjan, dirigent Srečko Cizelj nenadoma preminul in ji zapustil svojo glasbeno zapuščino. Pri komaj 19 letih je stopila v čevlje glasbenega velikana, mentorja in prijatelja. EVA RUDMAN dajal občutka, da je drugačna od vrstnikov, nih- če je ni nikoli pomiloval. »Zelo rada sem imela risanko Palček David. Tako sta mi starša pove- dala, da so v moje telo prišli Troli, Palček David in njegov zvest lisjak Švist – torej zdravniki in zdravila – pa jih bosta pregnala.« Terapije in boj z boleznijo so jo zaznamovali, zato je živela v prepričanju, da bo zdravila in pomagala tudi sama. Vedno je rada povedala še, da bo zraven igrala – brez dvoma – klarinet. Pravi, da tudi danes pomaga, a drugače – z glasbo. »Če ne boš nadaljevala v glasbi, si neumna« V osnovni šoli je igrala klarinet, pri enaj- stih letih se je pridružila Laški pihalni godbi. Prepričana je bila, da bo šolanje nadaljevala na I. gimnaziji v Celju, ni pa vedela, ali tudi v glasbenem oddelku. Ker je kazala izjemen talent pri igranju klarineta, ji je dirigent Laške pihalne godbe Gašper Salobir dejal, da je ne- umna, če ne bo vztrajala pri glasbi. »No, neu- mna pa nisem,« v smehu danes doda Urška, ki je lani magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, smer klarinet. Na njeno glasbeno pot je močno vplival tudi srednješolski profesor klarineta Slavko Kovačič, ki jo je vedno znova prevzemal s svojo vrhunskostjo in z izjemnim pedagoškim pristopom. Tako danes rada pove, da raje pomaga z glasbo, tudi zato, ker jo je bilo Danes, pet let po smrti dirigenta in ustanovitelja celjskega orkestra Lucky & the Pipes Srečka Cizlja (nekoč dirigenta zasedb Žabe in Akord), Urška Siko- všek ponosno stoji na mestu, kjer je stal on, in tako uresničuje njegovo poslednjo željo, ki ji jo je zaupal na bolnišnični postelji pred smrtjo – da bi njegovo glasbo orkester igral naprej. »Težki časi so bili, Sreč- ko ni bil dirigent kot drugi, ki so bili kdaj v mojem življenju. On je bil naš mentor, prijatelj, naš družinski član. Svoje družine ni imel in čeprav je imel svoje podjetje, je njegovo življenje predstavljala glasba, mi smo bili njegova družina. Cele noči je pisal skladbe in priredbe, ki so danes moja last. T o je neprecenljivo,« pripoveduje Urška, ko se spominja žalostnega poletja 2018. A mlada glasbenica je tudi iz te travmatične izku- šnje potegnila največ – glasbo, ki razve- seljuje mnoge, in ohranjanje sestava, ki je vsem 15 članom v ponos. Sicer pa jo je življenje pred prvo težko življenjsko preizkušnjo postavilo že zelo zgodaj. Vrtec na onkološkem oddelku Kot triletni deklici so ji odkrili levkemijo v zgodnji fazi. Štirinajst dni kasneje se je že začela zdraviti, ta- krat na stari pedia- trični kliniki, danes tamkajšnje bolnike poznamo kot Ju- nake tretjega nad- stropja. »Obdobja se spomnim po različnih izsekih. Spomnim se, ko smo obiskali živalski vrt in ko nas je obiskal Pavle Ravnohrib, takrat voditelj priljubljene odda- je Male sive celice.« Spomini so medli, a ve, da ji nikoli nihče ni preprosto strah občutkov, da kot zdravnica ne bi zmogla pomagati. Med najpomembnejše sestave, pri katerih je kadarkoli sodelovala, vsekakor uvršča orke- ster Lucky&the Pipes: »Takoj po Srečkovi smrti smo imeli s člani pred sabo samo en cilj – pri- praviti koncert v spomin svojemu prijatelju. V Narodnem domu v Celju smo pripravili dva. O solznih očeh in tresočih rokah vseh je tako škoda izgubljati besede.« Da ji je Cizelj zapustil vse svoje glasbeno delo, je bilo za Urško veliko presenečenje. Najprej je vodila le vaje, dirigenta za koncerte pa so želeli najeti. Nato so člani predlagali, da bi dirigiranje prevzela v celoti. V ta namen je kasneje opravila dirigentski tečaj pod vodstvom znanega dirigenta Mira Sajeta v organizaciji JSKD, danes se uči tudi skladati, oz. se preizkuša in izpopolnjuje v pisanju priredb. Glasba je njeno življenje Urška Sikovšek na vprašanje, s čim se še ukvarja, odgovori, da je glasba vpeta v njeno celotno življenje. Res mora biti za njo zelo naporen dan, da si želi tišino. Radijska glasba jo spremlja na poti do Ljubljane, klasična pri poučevanju tako klarineta kot tudi različnih komornih zasedb, zborovska pri vodenju šen- trupertskega zbora, orkestralna pri »luckyjih«. Najraje vse to združi: »Glasbeni vrhunec v vsej svoji razsežnosti je zame istočasno dirigiranje zboru, orkestru in solistu hkrati. To je res naj- več, kar lahko slišiš.« Sicer s sestavi izvaja po- polnoma različne glasbene zvrsti – »luckyji« imajo na seznamu pesem Shallow od Lady Gaga, novembra načrtujejo koncerte v Šmar- ju pri Jelšah, Šentjurju in Žalcu z Ansamblom Unikat, na enem zadnjih koncertov so poleg laških mladih vokalistov sodelovali tudi z Bra- netom Klavžarjem in s Kvartetom Svit. In kaj si najbolj želijo poslušalci: »Ko igramo na porokah ali zabavah, so želje drugačne kot na kavarni- ških večerih ali ob nekih drugih priložnostih. A na splošno menim, da ljudje iščejo in cenijo kakovostno glasbo ne glede na zvrst. Glasbo, ki je kakovostna in narejena s srcem, ne le za zaslužek.« Foto: Andraž Purg Spominski koncert Srečku Cizlju z naslovom Zlate melodije izpod Srečkovega peresa, ki so ga pripravili v Narodnem domu Celje in pri tem sodelovali še z Natašo Zupan, Aljažem Nemaničem in združenimi zbori – MPZ Gotovlje, MePZ Šentrupert, MePZ Planinski zbor Žalec, MePZ A Cappella KD Petrovče. Urška se rada loti različnih projektov. Septembra so tako sodelovali na dobrodelnem koncertu za junake 3. nadstropja v Thermani Laško, prav tako bodo v la- škem pripravili Božično-novoletni koncert s klasično glasbo. Sicer so v preteklosti sodelovali z Eldo Viler, Otom Pestnerjem in Urošom Perićem, Urška pa rada pa da priložnost tudi mladim še neuveljavljenim pevcem. Mladi klarinetistki in danes diri- gentki orkestra Lucky & the Pipes je preminuli dirigent Srečko Cizelj zapustil vso svojo glasbeno zapu- ščino. Gre za notne zapise, napisa- ne na roko, ki jih Urška skrbno hra- ni in jih ima namen digitalizirati. Srečko Cizelj (Foto: FB Lucky&the Pipes) Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 44, 2. november 2023 BRALCI POROČEVALCI Živali, naše prijateljice Ob svetovnem dnevu živali smo člani Društva Mujcekov domek in Društva proti mu- čenju živali Celje postavili stojnico. Z njo smo osveščali o pravilnem odnosu človeka do vseh živali. Z izdelovanjem izvirnih plakatov so se projektu pridružili učenci III. OŠ Celje. VERICA ŠTANTE Ob stojnici prisotni člani in podporniki društva Barbara Ravljen Borošak, Verica Štante, Zvezdana Holcinger, Alenka Voglar, Marjana Koban, Franci Vohar Kako lahko mladi navdu- šijo mlajše, se je pokazalo na odlično zasnovanem in pilotno izvedenem projektu Mladi mladim, ki ga je izve- dlo združenje JRE-Sloveni- ja v soorganizatorji Mestne občine Celje, Osnovne šole Frana Roša Celje in Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Mladi mladim je projekt, katerega glavni cilj je spod- bujati in promovirati gostin- ski poklic ter zbuditi strast do gostinstva in kulinarike že med mladimi. »Prvi stik z go- stinstvom je za otroke pogosto šolska kuhinja, kjer se trudijo opravljati svoje delo po svo- jih najboljših močeh. Podoba preobremenjenih kuharic po- gosto ne pokaže vseh vidikov tega poklica, ki bi lahko mlade navdušil za dolgoročno kari- ero v gostinstvu. Če želimo zagotoviti izobražen kader, ki ga bo pritegnilo gostin- stvo, moramo že v zgodnjih letih izobraževanja mladim pokazati pravo vrednost in potencial tega poklica,« je po- vedal Gašper Puhan, Celjan in idejni vodja projekta, ki v JRE-Slovenija kot član uprav- Kdo bo na Celjskem naslednji mladi chef v Michelinovem vodiču? Novopečeni diplomanti V Visoki šoli za proizvodno inženirstvo v Celju, kjer od lani delujejo v novih, sodobnejših prostorih ter ob izre- dnem izvajajo tudi redni študij strojništva, so pred kratkim pripravili podelitev diplom. Slovesnost je bila v Pokrajinskem muzeju Celje. 19 diplo- miranih inženirk in inženirjev strojništva sta nagovorila pod- župan Mestne občine Celje Samo Seničar in dekan visoke šole za proizvodno inženirstvo doc. dr. Gašper Gantar. Pod okriljem javnega zavoda Regijsko študijsko središče VŠPI de- luje že 13. leto. MAJA GORJUP ZDOVC Svojci imajo nepogrešljivo vlogo pri oblikovanju kakovo- stnega življenja naših stano- valcev v domu starejših Ma- vida Rogaška. Z namenom, da se povežejo, izmenjajo izkušnje in se tako vzajemno podpirajo, v domu že vrsto let organiziramo klube svojcev. Iskreno smo bili veseli, da nam je po koronski prekinitvi ponovno uspelo povabiti svoj- ce vseh stanovanjskih skupin. Tako smo medse povabili zdravnika, ki nam je povedal več o težavah, ki jih povzroča povišan krvni tlak, stanovalce in svojce negovalnih skupin je razveselil nastop ansambla Veseli jahači, z delovno tera- pevtko Tino pa smo ob glasbi z veseljem telovadili in pre- pevali s stanovalci ter svojci skupin Zarja in Spominčice. Nato smo druženje nadaljeva- li v skupinah, kjer so nas go- spodinje razvajale s sladkimi Svojci so pomemben del domskega vsakdana V domu starejših Mavida Rogaška, nekdanjem Pegazovem domu, že vrsto let organizirajo klube svojcev. dobrotami. Poklepetali smo in tako stkali še močnejše vezi, ki so pomemben del našega mozaika. Na prvi oktobrski dan obe- ležujemo mednarodni dan starejših. Ob prazniku so nas z glasbenim nastopom raz- veselili člani ansambla Ro- gaški odmev. Stanovalce so navdušili s pestrim izborom slovenskih ljudskih in pona- rodelih pesmi. Z igranjem in s petjem so kar vabili, da sta- novalci zapojejo z njimi. Ena od stanovalk se je pridružila ansamblu in ob veselih ritmih »zaigrala« na svoji kuhalnici. Najbolj pogumni so tudi za- plesali. Prisrčna hvala članom ansambla Rogaški odmev, ki so v naš dom prinesli glasbo, petje, prijazno besedo in do- bro voljo. IRENA STRAŠEK nega odbora skrbi za strate- ški razvoj in partnerstva ter opravlja funkcijo podpred- sednika krovnega združenja JRE Jeunes Restauranteurs, ki je največje gastronomsko združenje visoke kulinarike z več kot 380 člani v Evropi. Šestintrideset osmo- in de- vetošolcev je z vrhunskimi chefi JRE-Slovenija pripravilo 3-hodni meni za 120 udele- žencev – njihovih sošolcev in sošolk ter povabljene goste. Marko Pavčnik iz Pavusa in Lalúja, ki skrbi za strokov- nost kulinarične predstavitve JRE-Slovenija, je prevzel sku- pino, ki je pripravila postrv na tri načine, Uroš Štefelin iz Hiše Linhart je z učenci pri- pravil glavno jed z domačim piščancem, Marko Magajne iz Galerije okusov pa je bil men- tor skupini, ki je pripravljala čokoladno sladico. Uroš Štefelin je mlade nav- duševal v kuharski oddaji Mali šef Slovenije in ob do- godku izpostavil: »Vedno z ve- seljem odgovorimo na vabila šol za sodelovanje. Poudariti moramo pomen razumevanja hrane in njenih trajnostnih vidikov že v zgodnjih letih. Z občutkom, da smo s projek- tom uspeli navdihniti celjske osnovnošolce, smo izjemno zadovoljni.« Dogodka sta se udeležila tudi ravnatelja Srednje go- stinske šole za gostinstvo in turizem Celje in Osnovne šole Frana Roša. Oba sta izbrane nagovorila o pomenu razvo- ja dobrih izobraževalnih do- godkov in projektov, ki bodo še dodatno krepili slovensko izobraževalno shemo. Osnovnošolce in zbrane je nagovorila podžupanja Me- stne občine Celje Saša Kun- dih, ki je poudarila pomen povezovanja med različnimi ustanovami in pohvalila tovr- stne pobude, ki jih mestna ob- čina vedno z veseljem podpre. Celoten projekt je bil tudi dobrodelno naravnan. Podprl ga je dolgoletni partner JRE- -Slovenija SistemPRO, pred- stavnik Electrolux Professio- nal za Slovenijo, ki je poskrbel za posodobitev šolske kuhinje s hladilnim sistemom in z na- pravo za rezanje, kar bo olaj- šalo delo šolskim kuharicam. Projekt je bil zasnovan v sodelovanju s strokovnimi sodelavci izobraževalnih ustanova in je šel še korak dlje. Ob mednarodnem dnevu osveščanja o izgubah hrane in zavrženi hrani v septembru so osnovnošolci prejeli projek- tno nalogo: pripraviti jed iz ostankov nedeljskega kosila. Na natečaju je zmagal Karpo Felicijan, ki je s svojo izjemno kreativnostjo pokazal talent pri pripravi receptov in tudi v strežbi. Takšnemu dogodku namreč pritiče tudi strežba, za kar je poskrbela skupina osnovnošolcev ob pomoči di- jakov srednje šole. Pilotna izvedba projekta Mladi mladim je pokazala, da lahko mladi resnično navduši- jo mlajše generacije za gostin- ski poklic. Projekt, ki je bil za- snovan in izveden s strastjo in predanostjo, želimo ponoviti tudi v drugih osnovnih šolah, saj lahko s skupnimi močmi navdušujemo nove talente za svet kulinarike, prispevamo k razvoju gostinskega poklica in gradimo boljšo prihodnost. MOC Novopečeni diplomanti Visoke šole za proizvodno inženirstvi v Celju. (Foto: Andreja Ravnak) Mladi mladim je projekt, katerega glavni cilj je spodbujati in promo- virati gostinski poklic ter zbuditi strast do gostinstva in kulinarike že med mladimi. (Foto: Lea Remic Valenti) Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 44, 2. november 2023 BRALCI POROČEVALCI Živali, naše prijateljice Ob svetovnem dnevu živali smo člani Društva Mujcekov domek in Društva proti mu- čenju živali Celje postavili stojnico. Z njo smo osveščali o pravilnem odnosu človeka do vseh živali. Z izdelovanjem izvirnih plakatov so se projektu pridružili učenci III. OŠ Celje. VERICA ŠTANTE Ob stojnici prisotni člani in podporniki društva Barbara Ravljen Borošak, Verica Štante, Zvezdana Holcinger, Alenka Voglar, Marjana Koban, Franci Vohar Kako lahko mladi navdu- šijo mlajše, se je pokazalo na odlično zasnovanem in pilotno izvedenem projektu Mladi mladim, ki ga je izve- dlo združenje JRE-Sloveni- ja v soorganizatorji Mestne občine Celje, Osnovne šole Frana Roša Celje in Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Mladi mladim je projekt, katerega glavni cilj je spod- bujati in promovirati gostin- ski poklic ter zbuditi strast do gostinstva in kulinarike že med mladimi. »Prvi stik z go- stinstvom je za otroke pogosto šolska kuhinja, kjer se trudijo opravljati svoje delo po svo- jih najboljših močeh. Podoba preobremenjenih kuharic po- gosto ne pokaže vseh vidikov tega poklica, ki bi lahko mlade navdušil za dolgoročno kari- ero v gostinstvu. Če želimo zagotoviti izobražen kader, ki ga bo pritegnilo gostin- stvo, moramo že v zgodnjih letih izobraževanja mladim pokazati pravo vrednost in potencial tega poklica,« je po- vedal Gašper Puhan, Celjan in idejni vodja projekta, ki v JRE-Slovenija kot član uprav- Kdo bo na Celjskem naslednji mladi chef v Michelinovem vodiču? Novopečeni diplomanti V Visoki šoli za proizvodno inženirstvo v Celju, kjer od lani delujejo v novih, sodobnejših prostorih ter ob izre- dnem izvajajo tudi redni študij strojništva, so pred kratkim pripravili podelitev diplom. Slovesnost je bila v Pokrajinskem muzeju Celje. 19 diplo- miranih inženirk in inženirjev strojništva sta nagovorila pod- župan Mestne občine Celje Samo Seničar in dekan visoke šole za proizvodno inženirstvo doc. dr. Gašper Gantar. Pod okriljem javnega zavoda Regijsko študijsko središče VŠPI de- luje že 13. leto. MAJA GORJUP ZDOVC Svojci imajo nepogrešljivo vlogo pri oblikovanju kakovo- stnega življenja naših stano- valcev v domu starejših Ma- vida Rogaška. Z namenom, da se povežejo, izmenjajo izkušnje in se tako vzajemno podpirajo, v domu že vrsto let organiziramo klube svojcev. Iskreno smo bili veseli, da nam je po koronski prekinitvi ponovno uspelo povabiti svoj- ce vseh stanovanjskih skupin. Tako smo medse povabili zdravnika, ki nam je povedal več o težavah, ki jih povzroča povišan krvni tlak, stanovalce in svojce negovalnih skupin je razveselil nastop ansambla Veseli jahači, z delovno tera- pevtko Tino pa smo ob glasbi z veseljem telovadili in pre- pevali s stanovalci ter svojci skupin Zarja in Spominčice. Nato smo druženje nadaljeva- li v skupinah, kjer so nas go- spodinje razvajale s sladkimi Svojci so pomemben del domskega vsakdana V domu starejših Mavida Rogaška, nekdanjem Pegazovem domu, že vrsto let organizirajo klube svojcev. dobrotami. Poklepetali smo in tako stkali še močnejše vezi, ki so pomemben del našega mozaika. Na prvi oktobrski dan obe- ležujemo mednarodni dan starejših. Ob prazniku so nas z glasbenim nastopom raz- veselili člani ansambla Ro- gaški odmev. Stanovalce so navdušili s pestrim izborom slovenskih ljudskih in pona- rodelih pesmi. Z igranjem in s petjem so kar vabili, da sta- novalci zapojejo z njimi. Ena od stanovalk se je pridružila ansamblu in ob veselih ritmih »zaigrala« na svoji kuhalnici. Najbolj pogumni so tudi za- plesali. Prisrčna hvala članom ansambla Rogaški odmev, ki so v naš dom prinesli glasbo, petje, prijazno besedo in do- bro voljo. IRENA STRAŠEK nega odbora skrbi za strate- ški razvoj in partnerstva ter opravlja funkcijo podpred- sednika krovnega združenja JRE Jeunes Restauranteurs, ki je največje gastronomsko združenje visoke kulinarike z več kot 380 člani v Evropi. Šestintrideset osmo- in de- vetošolcev je z vrhunskimi chefi JRE-Slovenija pripravilo 3-hodni meni za 120 udele- žencev – njihovih sošolcev in sošolk ter povabljene goste. Marko Pavčnik iz Pavusa in Lalúja, ki skrbi za strokov- nost kulinarične predstavitve JRE-Slovenija, je prevzel sku- pino, ki je pripravila postrv na tri načine, Uroš Štefelin iz Hiše Linhart je z učenci pri- pravil glavno jed z domačim piščancem, Marko Magajne iz Galerije okusov pa je bil men- tor skupini, ki je pripravljala čokoladno sladico. Uroš Štefelin je mlade nav- duševal v kuharski oddaji Mali šef Slovenije in ob do- godku izpostavil: »Vedno z ve- seljem odgovorimo na vabila šol za sodelovanje. Poudariti moramo pomen razumevanja hrane in njenih trajnostnih vidikov že v zgodnjih letih. Z občutkom, da smo s projek- tom uspeli navdihniti celjske osnovnošolce, smo izjemno zadovoljni.« Dogodka sta se udeležila tudi ravnatelja Srednje go- stinske šole za gostinstvo in turizem Celje in Osnovne šole Frana Roša. Oba sta izbrane nagovorila o pomenu razvo- ja dobrih izobraževalnih do- godkov in projektov, ki bodo še dodatno krepili slovensko izobraževalno shemo. Osnovnošolce in zbrane je nagovorila podžupanja Me- stne občine Celje Saša Kun- dih, ki je poudarila pomen povezovanja med različnimi ustanovami in pohvalila tovr- stne pobude, ki jih mestna ob- čina vedno z veseljem podpre. Celoten projekt je bil tudi dobrodelno naravnan. Podprl ga je dolgoletni partner JRE- -Slovenija SistemPRO, pred- stavnik Electrolux Professio- nal za Slovenijo, ki je poskrbel za posodobitev šolske kuhinje s hladilnim sistemom in z na- pravo za rezanje, kar bo olaj- šalo delo šolskim kuharicam. Projekt je bil zasnovan v sodelovanju s strokovnimi sodelavci izobraževalnih ustanova in je šel še korak dlje. Ob mednarodnem dnevu osveščanja o izgubah hrane in zavrženi hrani v septembru so osnovnošolci prejeli projek- tno nalogo: pripraviti jed iz ostankov nedeljskega kosila. Na natečaju je zmagal Karpo Felicijan, ki je s svojo izjemno kreativnostjo pokazal talent pri pripravi receptov in tudi v strežbi. Takšnemu dogodku namreč pritiče tudi strežba, za kar je poskrbela skupina osnovnošolcev ob pomoči di- jakov srednje šole. Pilotna izvedba projekta Mladi mladim je pokazala, da lahko mladi resnično navduši- jo mlajše generacije za gostin- ski poklic. Projekt, ki je bil za- snovan in izveden s strastjo in predanostjo, želimo ponoviti tudi v drugih osnovnih šolah, saj lahko s skupnimi močmi navdušujemo nove talente za svet kulinarike, prispevamo k razvoju gostinskega poklica in gradimo boljšo prihodnost. MOC Novopečeni diplomanti Visoke šole za proizvodno inženirstvi v Celju. (Foto: Andreja Ravnak) Mladi mladim je projekt, katerega glavni cilj je spodbujati in promo- virati gostinski poklic ter zbuditi strast do gostinstva in kulinarike že med mladimi. (Foto: Lea Remic Valenti) Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 44, 2. november 2023 BRALCI POROČEVALCI Svoje bučno olje »Štefan me je povabil, da se naslednji teden lahko oglasi- va pri njih. Ima prost termin, samo belo olje naj pripeljeva s seboj in steklenice,« mi je mož z navdušenjem oznanil, da bova končno enkrat naredila svoje bučno olje. Odkar je poslovno sodeloval in imel stike z različnimi pridelo- valci kmetijskih izdelkov, se je večkrat navdušil za kakšno domačo proizvodnjo, bodisi pridelave kisa, pečenja svinj- skih kožic, bučnic, sušenja sadja, kisanja zelja in še česa. Sama sem ga odvračala od vseh teh namenov, saj stvari na začetku nikoli niso tako preproste kot na koncu, ko je izdelek zapakiran v privlačno embalažo. To je vedel tudi on, a želje so ostajale – in radovednost tudi. To je bilo in bo tisto, kar človeku polni srce in ga ohranja živahnega, živega. In to sva vedela oba. Bil je mrzel poznojesenski dan, ko sva se z vsem potreb- nim odpravila na pot. V približno dveh urah sva prispela na drugi konec dežele v prelepo vasico na rahlo prisojni legi, s cerkvenim zvonikom in z lepo urejenimi domači- jami daleč naokrog. »Slovenija, moja dežela« je slogan, ki me je prevzel, ko sta dušo preplavila veselje in ponos, da spadam zraven. Da sem na pravem kraju. Gospodinja naju je prijazno povabila v toplo zakurjeno kuhinjo, saj je Štefan še imel opraviti s prejšnjo stranko, potem sva bila na vrsti midva. Beseda je stekla o delu, otrocih, načrtih in kar malo nelagodno mi je bilo poslu- šati, s čim vse se ukvarjajo in kaj vse počnejo, da jim uspe preživeti tako veliko družino, ne da bi kdo hodil v službo. Meni je služba kljub moževi dejavnosti vedno predsta- vljala pomemben vir dohodka in mi dajala občutek lastne vrednosti, samostojnosti in varnosti. Dan se je že skoraj nagibal v večer, ko smo začeli delati. »Približno tri ure in bo opravljeno,« naju je bodril gospodar in nama razkazoval stroje ter opisoval postopek, faze od mletja golic do stiskanja v preši, ko iz sestavin končno priteče dišeče, še toplo, mastno, sveže in dragoceno bučno olje. Lepo ga je bilo poslušati in se navduševati ob njegovih poučnih besedah, a med teorijo in prakso je velika razlika, sem se zavedala, kar se je tudi potrdilo. Brez njegovega sodelovanja in pomoči se nikakor ne bi znašla, a njegovo vodenje in navodila, ki nama jih je dajal, so pripomogli, da je delo potekalo sproščeno, umirjeno in po fazah, ki so si sledile. Kamnita tla in zračni prostori so bili hladni in kmalu me je začelo zebsti ne le v noge, temveč v celo telo. V avtu sem imela dodatno toplo bundo in kmalu sem jo oblekla. »Je ni škoda?« me je vprašala gospodinja. »Bi vam jaz posodila kakšno svojo.« A bilo mi je nerodno sprejeti njen predlog, saj nam je že tako pomagala in si vzela dragocen čas, da bi bilo delo čim prej opravljeno. Njo je tisti večer čakalo še marsikaj: od molže krav, priprave mleka za oddajo, skrbi za lastno družino in ostarela starša, ki živita na drugem koncu vasi. Občudovanja vredno, sem si mislila in ji brez besed dajala priznanje in spoštovanje. Končno smo olje natočili v steklenice, pri čemer sem pomagala. Skozi cedilo in lijak, ki sem ga v primerni raz- dalji držala od sebe, da si ne bi umazala bunde, nam ga je uspelo natočiti veliko. Zelo sva bila zadovoljna in s pono- som sva znosila polne steklenice dišeče tekočine v avto. Pred odhodom smo skupaj pojedli še večerjo, in sicer iz velikega pekača, kjer smo prej pražili golice. Na maščobi v ponvi je gospodinja zapekla narezano meso iz »tunke«, zraven je dodala še umešana jajca. Ne samo da je jed pri- jetno dišala, bila je zelo okusna in s svežim kruhom nam je uspelo do čistega pomazati vsebino posode. Z domačo pijačo smo nazdravili uspešnemu zaključku, si obljubili, da se kmalu obiščemo, in kljub pozni uri sva zadovoljna ter dobre volje krenila v dolino, proti domu. Vso pot mi je v nosnice prijetno dišalo, bilo mi je toplo in domače melo- dije iz radia so nama krajšale prevožene kilometre. Dobro sva se počutila, kot vedno po uspešno opravljenem delu. Prijetno utrujena in zadovoljna sva odšla k počitku, olje pa pustila kar v avtu, naj diši. A bilo bi bolje, da ga ne bi. Vonj, čeprav najprej ugoden, se je čez noč močno razširil po avtu in naju še dolgo spominjal na prijeten dogodek. A bilo je še nekaj, kar ga je še bolj zaznamovalo. Ko sem naslednje jutro pogledala svojo sivo bundo, me je skoraj kap. Bila je polna rjavih pik, madežev, krogov …, tako enakomernih, kot da gre za potiskan vzorec. Že me je imelo, da bi po njej razpršila tekočino proti madežem, pustila nekaj časa učinkovati, potem pa bi jo oprala v pralnem stroju, ko me je nekaj ustavilo. »Ne, bolje je, da jo odnesem v čistilnico.« Tovrstnih madežev namreč še nisem odstranjevala. In kako prav sem naredila. Ko sem jo prinesla v čiščenje, se je zaposlena kar prijela za glavo, saj česa podobnega še ni videla. Ko sem ji povedala, kako in kaj, je samo pritrdila moji pravilni odločitvi. Ko sem čez nekaj dni prišla ponjo, je bila kot nova, brez sledi o oljnih madežih. Obe sva bili zadovoljni. »Veste, ko sem jo pokazala šefi ci, jo je fotografi rala, za primerjavo,« ji je šlo tokrat na smeh. Enako meni. Bučno olje smo imeli dolgo na zalogi. Za domačo upo- rabo in kakšno steklenico tudi za sorodnike, prijatelje. Da sva se z možem malo pohvalila. Seveda sem vedno pridala še svojo zgodbo o bundi, ki je popestrila pripoved in ji dodala poseben »žmoht«, ki se ohrani kljub času, ki vmes preteče, kljub vsemu, kar življenje izbriše iz knjige spominov. MARIJA DEŽELAK Osem mopedistov s Poni- kve pri Žalcu se je leto poleti udeležilo tradicionalnega 8. Tomos toura v Sarajevu. Na pot so se tako kot na vsako tovrstno srečanje odpravili z legendarnimi tomosi. A tokrat je bila pot najdaljša. Pot je skrbno načrtoval Primož Štimulak, v skupini pa so bili še Franc Dušak sta- rejši, Janez Jelen, Dominik Prušnik, Uroš Pečnik, Roman Vasle, Nejc Žibret in Luka Še- lih. V spremljevalnem vozilu sva bili Danica in Suzana. Vsi so pot uspešno prestali, tudi najstarejši član ekipe 74-letni Franc. Letošnji Tomos tour je bil nekaj posebnega, prevozili so kar 1415 kilometrov v štirih dneh. Pot jih je vodila s Poni- kve pri Žalcu, preko Hrvaške do Banja Luke in Travnika, kjer so prenočili. Naslednji dan so pot nadaljevali do Sara- jeva, Mostarja in Medžugorja. Tretji dan so se odpeljali po jadranski magistrali do Senja in četrti dan proti domu. Za njimi je čudovita izku- šnja in preizkus, kaj zmore- jo Tomosovi motorji kot tudi člani ekipe. Poudariti je tre- ba, da vse družijo v prvi vrsti prijateljstvo, dobra volja, lepi spomini in želja po odkrivanju lepot Slovenije in sosednjih držav. Kljub zelo naporni poti jim ni zmanjkalo idej in načrtov za nove poti in izzive. V soboto, 14. oktobra, je bilo v celjskem Narodnem domu 32. letno srečanje prostovoljcev, ki delajo na telefonu za klic v duševni stiski in pri drugih težavah. Srečanje je or- ganiziralo celjsko društvo Klic upanja pod pokroviteljstvom Mestne občine Celje. Letošnje vseslovensko srečanje prostovoljcev, ki delajo na telefonu za klic v duševni stiski in drugih težavah, je organiziralo celjsko društvo Klic upanja pod pokroviteljstvom Mestne občine Celje. Vseslovensko srečanje telefonskih svetovalcev Kmalu bomo spet organizirali izobraževanje za tiste, ki želijo postati prostovoljni telefonski svetovalci. Izobraže- vanje temelji na logoterapiji, katere utemeljitelj je dr. Vik- tor Frankl. Logoterapija temelji na spoznanju, kako zelo je za človeka pomembna volja do smisla, ki deluje skozi človekovo duhovno dimenzijo. Prosimo, pošljite svoje podatke za prijavo na klic.upanja.sopotnik@gmail.com Zvezdan Pirtošek nam je nazorno pokazal, kako pote- ka v možganih zaznava vse- ga, kar vidimo, in kako vsak človek na svoj način zaznava lepoto. Pater Gržan nam je iz svoje izkušnje približal, kako bi morala družba prepoznati posebnosti vsakega posa- meznika. Nekateri ljudje se težko vključijo v družbo, ki želi uniformiranost, zato ne smemo spregledati, da imajo težave, in jim moramo po- magati pri vključevanju. Prav ti ljudje družbo srčijo in so velikokrat umetniško nadar- jeni. Ravnateljica Marijana Kolenko je prisotne ganila z lastnim zgledom in s prika- zom umetniških prijemov pri delu z otroki. Njene misli in izsledke bomo vključili v svoj spletni bilten. Izjemno zanimivo je bilo predavanje mag. Maje Krajnc, ki je predavala o življenju in delu dr. Cvijete Pahljina, ki je vzpostavila delo na telefonu za klic v duševni stiski. Dru- štvo Klic upanja je bilo prvo tovrstno prostovoljno društvo v Sloveniji, ustanovljeno leta 1986. Cvijeta Pahljina je bila tudi gonilna sila pri ustana- vljanju nadaljnjih društev. Po njeni smrti (decembra 2021), ki nas je zelo prizadela, je vo- denje prevzela Neta Timer. Glasbeni nastopi so goste navdušili, saj so bili razno- liki in prisrčni. Nastopili so pesnik, pisatelj, prevajalec, kantavtor Matej Krajnc, soci- ologinja in pevka Majda Petan ter profesorica Jana Kvas ob spremljavi kitare (Karl Kvas). Pet prostovoljk je prejelo pohvale za požrtvovalno delo v društvu Klic upanja. To so Lučka Belak, Milena Cimper- šek, Majda Krajnčan, Dragica Praprotnik in Marjana Senger. Nekaj posebnega je bila Za- bavna art asociativna anketa Frekvenca stripofon, ki jo je pripravil umetnik, slikar in li- kovni terapevt Dalibor Zupan- čič – Bori. Gre za asociacije, ki se porodijo ljudem, ko imajo na izbiro tri besede in sliko v oblačku. Zanimanje vseh za rezultat art ankete je bilo veliko in z Borijem smo na koncu ugotavljali, katere so bile najpogostejše asociacije in ali nas preveva dovolj opti- mizma, ki ga potrebujemo za svoje delo. Med odmorom je bilo v stranski dvorani ob naročeni hrani tudi veliko domačega peciva in sadja, ki so ga pri- nesle prostovoljke, tako da je bilo v zraku polno prijetnih vonjav in domačnosti. Društvo Samarijan v Lju- bljani bo organiziralo nasle- dnje letno srečanje. Leta te- čejo, letnice se spreminjajo, letni čas naših srečanj, to je jesen, pa ostaja isti. To je bil stih na tem dogod- ku zapete pesmi, ki se je go- stov zelo dotaknil in so si ga ob slovesu večkrat izrekli. DRUŠTVO KLIC UPANJA Na srečanju je bilo več kot sto gostov – prostovoljcev in vse Slovenije, ki delujejo v društvih Samarijan (Lju- bljana) in Sopotnik. Slednji povezuje društva Čriček (Ormož), Tvoj telefon (Po- stojna), Za-te (Ljubljana) in Klic upanja (Celje). Vsa so povezana v Slovensko zvezo društev za telefonsko pomoč v stiski. Naša krovna organi- zacija je Mednarodna zveza telefonskih svetovalcev Ifo- tes, ki ima sedež v Ženevi. Sobotnemu srečanju, ki smo ga združili z izobra- ževanjem, smo nadeli ime Vpliv umetnosti na dušev- nost. Predavatelji so bili dr. Zvezdan Pirtošek, dr. Karel Gržan in ravnateljica Osnov- ne šole Lava Marijana Kolen- ko. Z mopedi s Ponikve v Sarajevo S Tomos touri so mopedis- ti s Ponikve začeli leta 2016, ko so se odpeljali do Poreča, drugo leto do Barbarige, na- slednje leto do Blatnega jeze- ra, leta 2019 jih je pot vodila na Glossglockner in Dolomi- te, kar je bila do takrat naj- daljša pot, dolga več kot 800 kilometrov. Leta 2020 so obi- skali Goriška brda, predlani so se odpravili v Dolenjsko, lani v Koroško. Tomos toura se udeleži od 10 do 8 mo- pedistov in spremljevalno vozilo. SUZANA ŠELIH Za njimi je čudovita izkušnja in preizkus, kaj zmorejo Tomosovi motorji kot tudi člani ekipe. Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 44, 2. november 2023 GRAD PODSREDA Poleg tega, da so se spre- hodili skozi temen grad, so si obiskovalci lahko s stra- šnimi motivi poslikali obraz. »Imeli smo tudi delavnico izdelovanja netopirja. Maj- Sprehod po temnih hodnikih Strašljive grajske zgodbe Dan pred nočjo čarovnic je na gradu Podsreda straši- lo. Osvetljevale so ga le sveče in svetilke obiskovalcev, v notranjosti so jih pričakali duhovi grajske preteklosti. V sodelovanju z dramsko skupino Kozji rog in s Turističnim društvom Pilštanj so pripravili Noč skrivnosti v grajski temi. S tem so obudili nekdanje prebivalce gradu, ki so obiskovalcem pripovedovali strašljive zgodbe. Kot prese- nečenje so se jim pridružile tudi štiri čarovnice. JANŽE FRIC PA KA SI TI NOR?! ŽE 30 LET! ŽE 30 LET! ŽE 30 LET! ŽE 30 LET! ŽE 30 LET! ŽE 30 LET! ŽE 30 LET! MATJAŽ JAVŠNIK NA TURNEJI S PRIJATELJI* 10. 11. Murska Sobota Dvorana 3. OŠ 11. 11. Celje Dvorana Golovec 12. 11. Ljubljana Hala Tivoli 18. 11. Slovenj Gradec Športna dvorana 19. 11. Maribor Dvorana Tabor NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Slovenj Gradec Slovenj Gradec Slovenj Gradec NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Slovenj Gradec KUPI VSTOPNICO TUKAJ: * Gostje na turneji: Tina Gorenjak in Alfi Nipič, preko video vklopov pa moji prijatelji in sopotniki (Jurij Zrnec, Sebastijan Cavazza, Jernej Kuntner, Zoran Predin in številni drugi) VABLJENI NA VEČER POLN KVALITETNE, DOMAČE GLASBE, ODLIČNEGA SLOVENSKEGA HUMORJA IN PRESENEČENJ! www.kingkongteater.si hen podkovnjak je prav tako prebivalec našega gradu,« je povedala kustosinja na gra- du Podsreda Nataša Ferlinc Krašovic. V grajski kuhinji so z zeliščarko Karmen Gaj- šek lahko izdelali tudi lastno čajno mešanico. Nekatere najmlajše je bilo na dogodku zares strah, a načeloma so vsi obiskovalci zelo uživali, vključno z odraslimi. Duhovi grajske preteklosti Noč čarovnic je bila le po- vod za dogodek, saj glavne vloge na gradu niso imele čarovnice, ampak nekdanji prebivalci. V grajski kapeli je tako obiskovalce pričaka- la Ema Krška z okostnjakom svojega moža. V veliki dvora- ni je bil grof Vilijem, vitez se je sprehajal po gradu in so ga obiskovalci srečali naključno. Na podstrešju je strašil grajski duh, v kleti je grajska kuhari- ca v družbi nagačene mačke v kotlu kuhala dele člove- ških teles. »Zgodbo našega gradu in ljudi, ki so živeli v njem, smo uporabili, da smo pripravili Noč skrivnosti,« je povedala grajska kustosinja. Po lokalni legendi naj bi pred več kot petdesetimi leti v gra- du res strašilo: »Z verigami je naokrog rožljal grajski berač, zato smo ga vključili tudi v ta dogodek,« je dodala Ferlinc Krašovičeva. Množičen obisk »Obisk dogodka je presegel naša pričakovanja, približno 700 ljudi je prišlo iz vse Slo- venije. Tudi več kot uro so čakali, da so prišli na vrsto. Bili so zelo potrpežljivi,« je povedala kustosinja. Obisko- valce so v skupinah spuščali v grad vsakih 15 minut, da so vsi doživeli program, ki so jim ga pripravili. Po ogledu so se lahko s strašljivo pijačo in jedačo okrepčali v grajski kavarni. Foto: arhiv gradu Podsreda Karmen Gajšek je v kuhinji prevzela vlogo grajske zeliščarke. Pripovedovali so strašljive zgodbe. Pripravili so tudi strašne poslikave obraza. Duhovi grajske preteklosti so strašili na gradu Podsreda. Grad je bil osvetljen le s svečami. Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 44, 2. november 2023 PODLISTEK Leta 2000 so na drugem festivalskem dnevu mladih kultur uprizorili sojenje Kunigundi, ki ga je v svojih dnevniških zapisih opisal Vuk: »Že dolgo ni bila ne- delja tako zgodnja. Igralci srednjeveškega dne, ki so prespali kar v mladinskem centru, so že ob osmih po- trkali na Vinkota duri. Ja, srednjeveški dan se ne zgodi kar tako, potrebno je obleči kostume, pa postarati okolje in čas. Žal so bili obiskoval- ci redki, tople nedeljske po- stelje so seveda neskončno mehke, in tudi zato je bil prvi del sojenja Kunigundi bolj samoten. A to seveda ne pomeni, da ni bil dober, gospodar je sprejel goste, jim razkazal grad in jih po- gostil.« Nato nadaljuje: »Seveda se je šele pri gostiji zgodila pra- va zgodba, gradu obiskovalci so bili pravzaprav preiskoval- ci, iskali so čarovnico in ta čarovnica naj bi bila najlep- ša med grajskimi damami, Čehinja Kunigunda. Potem jim je ušla, pa so jo dobili in www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Utelešenja velenjske Kunigunde ALBUM S CELJSKEGA Blagoslov Kaplerjevega križa v Zečah pri Slovenskih Konjicah Fotografi ja blagoslova križa, ki stoji ob cesti v bližini Gostilne Ulipi pri Slovenskih Konjicah, je verjetno iz obdobja med 1. in 2 svetovno vojno. Nihče ne pozna nikogar na fotografi ji in nihče ne ve namena postavitve križa niti tega, kako se križ imenuje. Zaradi bližine nekdanje gostilne Josipa Winterja (po domače Kaplerja) so mu rekli Kaplerjev križ, v zadnjem času pa ga vse pogosteje imenujejo Zečki križ. Leta 2023 so na pobudo družine Kojzek dotrajani križ obno- vili. Ivan Gričnik je pri obnovi lesenih delov naletel na napis, da so križ obnovili že leta 1967 . Obnovljeni križ je 1. julija 2023 blagoslovil konjiški arhidiakon Jože Vogrin. Prispeval: Robert Vrečko (arhiv družine Brglez) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. pregled aktualne fotografske ustvarjalnosti na Slovenskem slavnostna prireditev in odprtje razstave: VABLJENI NA PRIREDITEV IN ODPRTJE RAZSTAVE. Vstop prost. razstava bo na ogled: 8. november 2023, ob 1 8. uri, Celjski dom, Krekov trg 3, Celje od 8. do 30. novembra 2023 v Galeriji Božena, Fotohiša Pelikan, Razlagova ulica 5, Celje. Ogled razstave po predhodnem dogovoru v Muzeju novejše zgodovine Celje. Celje, fotografsko mesto! CELEIA - MESTO POD MESTOM JAVNO VODSTVO SOBOTA, 4. n Ovem Ber 2023, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI (5) zaključili prvi del ustvarjanja srednjeveške legende. Lepo, tudi danes je tako, najboljše stvari se zgodijo v gostilni, ob mizi ali pa ob šanku … a to je druga zgodba. Potem se je festival preselil na travnik pred virtualno sv. Barbaro. Ura je bila enajsta in ljudje so posedli po sa- dovnjaku. Totalitarni ritmi Laibachov, govorniški oder s kozarcem rdečega vina, leseni križ in kulisa spalnega nase- lja s komunističnim imenom – Peter Mlakar se je seveda kar moral pojaviti. In se je. Govoril je o nesmrtnosti, o duši in na koncu seveda ne- kaj malega tudi o ženski. Ja, o tisti! Kako je že rekel? »Človek je najbližje nesmrtnosti med orgazmom.« tako nekako, ja, tako nekako. Pa še prav ima. Popoldne je Kunigunda spet prišla na sojenje. Najprej so prebrali obtožnico, zares brsteče dekle naj bi »črnemu možu sramne dlake polju- buvava in u kmeta strupenu sapu dihnuva, taku de zvečer pri ženi ni mogu nič storiti, in se celu povsem naga sprehaju- va po jutranji rosi«, a mlado dekle je v pravem viteškem boju rešil vitez, podrl je enega, pa drugega, tretjega zaveznika cerkve in zmagala je ljubezen. Popoldanska Kunigunda, njen vitez in poročna gostija s sre- dnjeveškim plesom, rebrcami in rdečim, mastnim vinom so še enkrat bušknili v veter ne- skončno zgodbo o Romeu in Juliji, le da tokrat s srečnim koncem. A ta mlada Kunigunda se je pravzaprav v nedeljo zvečer šele odprla. Otvoritev festiva- la je na terasi velenjske Name približala nebo, gospod župan so pohvalili organizatorje, cviček pa začuda ni razbolel glave. Igral je odličen sekstet klarinetov. Mario je nedeljsko tekmo izgubil. Potem je bilo konec. Malo se je še plesalo in nekateri so odšli celo v mla- dinski center, a ne vsi, pone- deljek se je namreč že zgodil in nekdo nam je podrl literarni oder, jutro pa je prišlo prehi- tro, da bi poiskali vse barve teme … za zdaj.« [1] [1] Vuk, dnevniški zapiski, Velenje, 2000 Se nadaljuje. Andreja Ažber Knjižnica Velenje Bivši predsednik Republike Slovenije Danilo Türk na obisku festivala Kunigunda. Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 44, 2. november 2023 GRAD PODSREDA Poleg tega, da so se spre- hodili skozi temen grad, so si obiskovalci lahko s stra- šnimi motivi poslikali obraz. »Imeli smo tudi delavnico izdelovanja netopirja. Maj- Sprehod po temnih hodnikih Strašljive grajske zgodbe Dan pred nočjo čarovnic je na gradu Podsreda straši- lo. Osvetljevale so ga le sveče in svetilke obiskovalcev, v notranjosti so jih pričakali duhovi grajske preteklosti. V sodelovanju z dramsko skupino Kozji rog in s Turističnim društvom Pilštanj so pripravili Noč skrivnosti v grajski temi. S tem so obudili nekdanje prebivalce gradu, ki so obiskovalcem pripovedovali strašljive zgodbe. Kot prese- nečenje so se jim pridružile tudi štiri čarovnice. JANŽE FRIC PA KA SI TI NOR?! ŽE 30 LET! ŽE 30 LET! ŽE 30 LET! ŽE 30 LET! ŽE 30 LET! ŽE 30 LET! ŽE 30 LET! MATJAŽ JAVŠNIK NA TURNEJI S PRIJATELJI* 10. 11. Murska Sobota Dvorana 3. OŠ 11. 11. Celje Dvorana Golovec 12. 11. Ljubljana Hala Tivoli 18. 11. Slovenj Gradec Športna dvorana 19. 11. Maribor Dvorana Tabor NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Slovenj Gradec Slovenj Gradec Slovenj Gradec NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* NA TURNEJI S PRIJATELJI* Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Slovenj Gradec KUPI VSTOPNICO TUKAJ: * Gostje na turneji: Tina Gorenjak in Alfi Nipič, preko video vklopov pa moji prijatelji in sopotniki (Jurij Zrnec, Sebastijan Cavazza, Jernej Kuntner, Zoran Predin in številni drugi) VABLJENI NA VEČER POLN KVALITETNE, DOMAČE GLASBE, ODLIČNEGA SLOVENSKEGA HUMORJA IN PRESENEČENJ! www.kingkongteater.si hen podkovnjak je prav tako prebivalec našega gradu,« je povedala kustosinja na gra- du Podsreda Nataša Ferlinc Krašovic. V grajski kuhinji so z zeliščarko Karmen Gaj- šek lahko izdelali tudi lastno čajno mešanico. Nekatere najmlajše je bilo na dogodku zares strah, a načeloma so vsi obiskovalci zelo uživali, vključno z odraslimi. Duhovi grajske preteklosti Noč čarovnic je bila le po- vod za dogodek, saj glavne vloge na gradu niso imele čarovnice, ampak nekdanji prebivalci. V grajski kapeli je tako obiskovalce pričaka- la Ema Krška z okostnjakom svojega moža. V veliki dvora- ni je bil grof Vilijem, vitez se je sprehajal po gradu in so ga obiskovalci srečali naključno. Na podstrešju je strašil grajski duh, v kleti je grajska kuhari- ca v družbi nagačene mačke v kotlu kuhala dele člove- ških teles. »Zgodbo našega gradu in ljudi, ki so živeli v njem, smo uporabili, da smo pripravili Noč skrivnosti,« je povedala grajska kustosinja. Po lokalni legendi naj bi pred več kot petdesetimi leti v gra- du res strašilo: »Z verigami je naokrog rožljal grajski berač, zato smo ga vključili tudi v ta dogodek,« je dodala Ferlinc Krašovičeva. Množičen obisk »Obisk dogodka je presegel naša pričakovanja, približno 700 ljudi je prišlo iz vse Slo- venije. Tudi več kot uro so čakali, da so prišli na vrsto. Bili so zelo potrpežljivi,« je povedala kustosinja. Obisko- valce so v skupinah spuščali v grad vsakih 15 minut, da so vsi doživeli program, ki so jim ga pripravili. Po ogledu so se lahko s strašljivo pijačo in jedačo okrepčali v grajski kavarni. Foto: arhiv gradu Podsreda Karmen Gajšek je v kuhinji prevzela vlogo grajske zeliščarke. Pripovedovali so strašljive zgodbe. Pripravili so tudi strašne poslikave obraza. Duhovi grajske preteklosti so strašili na gradu Podsreda. Grad je bil osvetljen le s svečami. Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 44, 2. november 2023 PODLISTEK Leta 2000 so na drugem festivalskem dnevu mladih kultur uprizorili sojenje Kunigundi, ki ga je v svojih dnevniških zapisih opisal Vuk: »Že dolgo ni bila ne- delja tako zgodnja. Igralci srednjeveškega dne, ki so prespali kar v mladinskem centru, so že ob osmih po- trkali na Vinkota duri. Ja, srednjeveški dan se ne zgodi kar tako, potrebno je obleči kostume, pa postarati okolje in čas. Žal so bili obiskoval- ci redki, tople nedeljske po- stelje so seveda neskončno mehke, in tudi zato je bil prvi del sojenja Kunigundi bolj samoten. A to seveda ne pomeni, da ni bil dober, gospodar je sprejel goste, jim razkazal grad in jih po- gostil.« Nato nadaljuje: »Seveda se je šele pri gostiji zgodila pra- va zgodba, gradu obiskovalci so bili pravzaprav preiskoval- ci, iskali so čarovnico in ta čarovnica naj bi bila najlep- ša med grajskimi damami, Čehinja Kunigunda. Potem jim je ušla, pa so jo dobili in www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Utelešenja velenjske Kunigunde ALBUM S CELJSKEGA Blagoslov Kaplerjevega križa v Zečah pri Slovenskih Konjicah Fotografi ja blagoslova križa, ki stoji ob cesti v bližini Gostilne Ulipi pri Slovenskih Konjicah, je verjetno iz obdobja med 1. in 2 svetovno vojno. Nihče ne pozna nikogar na fotografi ji in nihče ne ve namena postavitve križa niti tega, kako se križ imenuje. Zaradi bližine nekdanje gostilne Josipa Winterja (po domače Kaplerja) so mu rekli Kaplerjev križ, v zadnjem času pa ga vse pogosteje imenujejo Zečki križ. Leta 2023 so na pobudo družine Kojzek dotrajani križ obno- vili. Ivan Gričnik je pri obnovi lesenih delov naletel na napis, da so križ obnovili že leta 1967 . Obnovljeni križ je 1. julija 2023 blagoslovil konjiški arhidiakon Jože Vogrin. Prispeval: Robert Vrečko (arhiv družine Brglez) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. pregled aktualne fotografske ustvarjalnosti na Slovenskem slavnostna prireditev in odprtje razstave: VABLJENI NA PRIREDITEV IN ODPRTJE RAZSTAVE. Vstop prost. razstava bo na ogled: 8. november 2023, ob 1 8. uri, Celjski dom, Krekov trg 3, Celje od 8. do 30. novembra 2023 v Galeriji Božena, Fotohiša Pelikan, Razlagova ulica 5, Celje. Ogled razstave po predhodnem dogovoru v Muzeju novejše zgodovine Celje. Celje, fotografsko mesto! CELEIA - MESTO POD MESTOM JAVNO VODSTVO SOBOTA, 4. n Ovem Ber 2023, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI (5) zaključili prvi del ustvarjanja srednjeveške legende. Lepo, tudi danes je tako, najboljše stvari se zgodijo v gostilni, ob mizi ali pa ob šanku … a to je druga zgodba. Potem se je festival preselil na travnik pred virtualno sv. Barbaro. Ura je bila enajsta in ljudje so posedli po sa- dovnjaku. Totalitarni ritmi Laibachov, govorniški oder s kozarcem rdečega vina, leseni križ in kulisa spalnega nase- lja s komunističnim imenom – Peter Mlakar se je seveda kar moral pojaviti. In se je. Govoril je o nesmrtnosti, o duši in na koncu seveda ne- kaj malega tudi o ženski. Ja, o tisti! Kako je že rekel? »Človek je najbližje nesmrtnosti med orgazmom.« tako nekako, ja, tako nekako. Pa še prav ima. Popoldne je Kunigunda spet prišla na sojenje. Najprej so prebrali obtožnico, zares brsteče dekle naj bi »črnemu možu sramne dlake polju- buvava in u kmeta strupenu sapu dihnuva, taku de zvečer pri ženi ni mogu nič storiti, in se celu povsem naga sprehaju- va po jutranji rosi«, a mlado dekle je v pravem viteškem boju rešil vitez, podrl je enega, pa drugega, tretjega zaveznika cerkve in zmagala je ljubezen. Popoldanska Kunigunda, njen vitez in poročna gostija s sre- dnjeveškim plesom, rebrcami in rdečim, mastnim vinom so še enkrat bušknili v veter ne- skončno zgodbo o Romeu in Juliji, le da tokrat s srečnim koncem. A ta mlada Kunigunda se je pravzaprav v nedeljo zvečer šele odprla. Otvoritev festiva- la je na terasi velenjske Name približala nebo, gospod župan so pohvalili organizatorje, cviček pa začuda ni razbolel glave. Igral je odličen sekstet klarinetov. Mario je nedeljsko tekmo izgubil. Potem je bilo konec. Malo se je še plesalo in nekateri so odšli celo v mla- dinski center, a ne vsi, pone- deljek se je namreč že zgodil in nekdo nam je podrl literarni oder, jutro pa je prišlo prehi- tro, da bi poiskali vse barve teme … za zdaj.« [1] [1] Vuk, dnevniški zapiski, Velenje, 2000 Se nadaljuje. Andreja Ažber Knjižnica Velenje Bivši predsednik Republike Slovenije Danilo Türk na obisku festivala Kunigunda. Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 44, 2. november 2023 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Srce vas bo vleklo na eno stran, razum na drugo. Ne bodite prestrogi do sebe, dovo- lite si, da kdaj pomislite tudi na druge, lepše stvari kot le na obveznosti. Vaša vladari- ca biva v vašem znamenju in vam prinaša veliko očarljivost in možnost, da obrnete življe- nje v svoje dobro. V ljubezni se vam nasmiha posebna sreča, če boste le imeli pogum, da prestopite ovire v srcu. Zau- pajte v proces življenja. Ne delajte si odvečnih skrbi, saj ste že v preteklosti poskrbeli za vse varnostne ukrepe. To- krat vas res ne bo nič presene- tilo, mirno in preudarno boste razmišljali o kaosu v vaši oko- lici. Vsi okoli vas bodo pričako- vali več kot samo obljube, vi pa se ne boste uspeli premakniti z mrtve točke. Sledite šestemu čutu in se mu prepustite. V nenavadni situaciji boste, saj boste po eni strani želeli biti v središču pozornosti, po drugi strani pa se boste umi- kali v samoto. Zaradi spre- menljivega razpoloženja ne smete obremenjevati okolice. Vaš vladar je še v znamenju bika in je retrograden, zato boste čutili potrebo, da zade- ve postavite na pravo mesto. Iskali boste nove priložnosti in z radovednostjo opazovali dogodke, ki močno vplivajo na vaše življenje. Željo po tem, da se dokaže- te, morate skrbno nadzorovati, saj lahko mimogrede naredite večje napake. Iz svojega življe- nja morate izključiti sporne si- tuacije in se izogibati ostrim razpravam. Situacija zaradi bivanja Saturna, vašega vla- darja, na prvih stopinjah rib nikakor ne bo lahka, utirati si boste morali pot korak za korakom in čakati, da pridejo bolj ugodne možnosti za na- predovanje. Bolj skrbno morate paziti na svoje zdravje. Osebi, ki vas bo nadlegova- la, ne boste preveč zamerili vsiljivega vedenja, saj vas bo po eni strani celo zabavala. Če- prav se zavedate, da ne morete spreminjati sveta okoli sebe, se lahko potrudite, da spreminja- te stvari v sebi. Polni ste notra- njih trenj, včasih izgubljate tla pod nogami in se ne počutite varno. Kmalu se bodo zadeve umirile, kmalu bo prišel tudi vaš trenutek. Prav je, da nekaj pozornosti namenite ljudem, ki so vam v preteklih dogodkih pomagali, ko ste potrebovali pomoč. Pred vami je krajša pot, vzemite si zanjo dovolj časa, saj je hitenje v tem času nepriporočljivo. Do- bro boste preučili vse možno- sti, ki se vam kažejo, da lahko tudi v tem spornem obdobju napredujete. Zaupajte svojemu šestemu čutu. Vaša pričakovanja v par- tnerstvu bodo lahko v tem obdobju nerealna, zato ne de- lajte zaključkov, ki bi vas lah- ko v prihodnosti drago stali. Vaš vladar je še v znamenju škorpijona, zato vam lahko na pot postavlja ovire, zaradi katerih boste še bolj vztrajni na poti do uspeha. Tudi Son- ce biva v škorpijonu, zato je vaša energija prodorna, vi pa ste vztrajni in polni načrtov. Za počitek se v teh dneh ne boste odločili, saj vam bo energije kronično primanjko- valo kljub bližajočem se koncu tedna. Zgodi se lahko, da vas bodo na družinskem področju še dodatno obremenili. Uvesti morate red in disciplino ter na- rediti izbor vseh zadev, ki vam jemljejo dragoceno energijo. Ovire, ki se vam postavljajo na pot, boste v tem času bolj uspešno prebrodili in čakali na trenutek, ko boste na novo poleteli. Veliko boste razmišljali, kaj je prav in kaj ne. Vaša moč presoje v tem obdobju ne bo najboljša, saj lahko zaradi po- vršnosti zanemarite pomemb- ne stvari. Vzeli si boste veliko časa za notranje ravnotežje, kar bo v tem obdobju neko- liko lažje, saj je vaš vladar ponovno v gibanju. V mislih boste delali načrte in bili op- timistično razpoloženi. Ovire boste tokrat spregledali in ob- čutek ujetosti bo minil. Če boste svojo jezo in raz- očaranje predolgo zadrževali v sebi, se bosta stres in slabo počutje stopnjevala in postala velik problem. Na delovnem področju boste mnogo bolj cenjeni, če se boste naučili odpraviti samovoljo. Na poti do vas so novice, ki vas bodo presenetile in vam hkrati dale upanje, da se bodo problemi, ki so prisotni v vašem življe- nju, razblinili. Čeprav se najboljše počutite, ko ste dejavni, vam svetujemo, da tempo prilagajate svojim sposobnostim. Upočasniti mo- rate zadeve na vseh področjih. Če tega ne boste storili, vam še največ težav preti zaradi ovir, ki se vam postavljajo na pot. Upoštevati jih boste morali do te mere, da ne boste napravili zaradi samovoljnega ravna- nja kakšne večje napake. Pre- učevali boste možnost, kako uvesti nekaj novosti v svoje življenje. Misli vam bodo uhajale na vse strani, težko boste dosegli primerno raven zbranosti. Na trenutke boste celo podvomili o lastnih sposobnostih, kar je popolnoma odvečna misel. Vaš vladar je neposreden in bo prenehal omejevati na- predovanje, zato boste veliko lažje stopali po poti, ki ste si jo zastavili. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ko je mož prevaral ženo Prvi dan je preživela v pakiranju vseh svojih stvari v ška- tle in kovčke. Naslednji dan je poklicala delavce selitvenega servisa, ki so ji pomagali odpeljati njene stvari. Tretji dan je sedla za čudovito mizo v jedilnici in si še zadnjič v soju sveč in romantične glasbe privoščila večerjo. Škampi in kaviar so delali družbo ohlajeni steklenici šardoneja. Nato se je še zadnjič sprehodila po vseh prostorih in v votle cevi karnis previdno natlačila ostanke škampov, premazanih z ostanki kaviarja. Popravila je zavese, počistila po kuhinji in odšla. Malo kasneje je prišel njen bivši mož v spremstvu nove ljubice. Vse je bilo popolno, urejeno, hiša je bila pospravljena, dišala je po čistoči. V naslednjih dneh je hiša začela smrdeti. Poskušala sta vse: čistila sta, prezračevala hišo. Nič. Dala sta očistiti vse prezračevalne cevi, preproge so bile kemično oči- ščene, podjetje za uničevanje plesni je pregledalo hišo. Smrad se je samo še stopnjeval. Ljudje so ju prenehali obiskovati. Tudi delavci raznih čistilnih servisov so odklanjali kakršno koli delo v hiši, hišna pomočnica je pobegnila. Nazadnje, ko tudi sama nista več mogla prenašati smradu, sta se odločila hišo prodati in se preseliti. Kljub temu, da sta stalno nižala ceno, hiše nikakor nista mogla prodati. Na koncu sta vzela oderuški bančni kredit, da sta lahko kupila novo hišo … Čez kakšen mesec je bivša žena poklicala moža, češ da je slišala, da prodaja hišo. Rekel je, da je zanj prevelika, da je dobil drugo službo in da se predaleč vozi do nje. Potrpežljivo ga je poslušala, nato pa rekla, da hišo zelo pogreša, ker jo nanjo vežejo premnogi lepi spomini in da se je pripravljena odreči delu, ki ji po ločitvi pripada, v zameno za hišo. Mož je takoj sprevidel, da bivša žena ne ve za odvraten smrad in se je takoj strinjal s ceno, ki je znašala manj kot desetino vrednosti hiše, vendar pod pogojem, da pogodbo podpiše še istega dne. Žena se je strinjala in prej kot v eni uri ji je njegov odvetnik dostavil dokumente v podpis. Naslednjega dne sta bivši mož in njegova ljubica z nasmeškom opazovala delavce selitvenega servisa, kako pospravljajo njune stvari, ki jih bosta prepeljala v svojo na novo hišo. Skupaj s karnisami … Reklamacija Mlada plavolaska vstopi v modni salon, gre k blagajni in reče prodajalki: »Danes zjutraj, ko sem pri vas kupovala plašč, ste se zmotili za 200 evrov.« »To bi mi morali takoj povedati! Sedaj je prepozno za re- klamacijo!« »Dobro, potem bom pa obdržala teh 200 evrov.« Od starosti Pri nebeških vratih stoji zelo besen možakar in kriči: »Kaj se dogaja? Zakaj sem jaz tu? Poglejte me! Star sem 35 let, ne pijem in ne kadim, včeraj sem šel zgodaj spat in sedaj sem tu! Gotovo je prišlo do napake. Preverite, prosim!« »Nikoli še ni prišlo do napake, ampak bom preveril,« je odgovoril sveti Peter. »Kako vam je ime?« »Miha Novak.« »Kaj ste po poklicu?« »Avtomehanik.« »Aha, našel sem vas. Miha Novak, avtomehanik. Gospod Novak, po naših podatkih ste umrli od starosti.« »Od starosti?!? Nemogoče! Saj sem star samo 35 let!« »Ne vem,« odgovori sveti Peter. »Sešteli smo vse delovne ure, ki ste jih zaračunali svojim strankam, in to je prineslo 106 let.« Doslej je Dars vsako leto presenetil sneg, letos pa še Snežič… Zdaj vemo, kaj pomeni kratica Dars: dajte avans Roku Snežiču. Malo prej sem bila na stranišču brez telefona. Imamo 286 ploščic… Jože, če ne boš juhe, bom dodala meso in jo dala mački. Verjetno so tudi njo napadli psi. Imam dve novici: dobro in slabo. Povej najprej dobro. Sva že v sedmem nadstropju. V redu, in katera je slaba? Zgrešila sva stavbo. Ej ... ali misliš isto kot jaz?? Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 44, 2. november 2023 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Srce vas bo vleklo na eno stran, razum na drugo. Ne bodite prestrogi do sebe, dovo- lite si, da kdaj pomislite tudi na druge, lepše stvari kot le na obveznosti. Vaša vladari- ca biva v vašem znamenju in vam prinaša veliko očarljivost in možnost, da obrnete življe- nje v svoje dobro. V ljubezni se vam nasmiha posebna sreča, če boste le imeli pogum, da prestopite ovire v srcu. Zau- pajte v proces življenja. Ne delajte si odvečnih skrbi, saj ste že v preteklosti poskrbeli za vse varnostne ukrepe. To- krat vas res ne bo nič presene- tilo, mirno in preudarno boste razmišljali o kaosu v vaši oko- lici. Vsi okoli vas bodo pričako- vali več kot samo obljube, vi pa se ne boste uspeli premakniti z mrtve točke. Sledite šestemu čutu in se mu prepustite. V nenavadni situaciji boste, saj boste po eni strani želeli biti v središču pozornosti, po drugi strani pa se boste umi- kali v samoto. Zaradi spre- menljivega razpoloženja ne smete obremenjevati okolice. Vaš vladar je še v znamenju bika in je retrograden, zato boste čutili potrebo, da zade- ve postavite na pravo mesto. Iskali boste nove priložnosti in z radovednostjo opazovali dogodke, ki močno vplivajo na vaše življenje. Željo po tem, da se dokaže- te, morate skrbno nadzorovati, saj lahko mimogrede naredite večje napake. Iz svojega življe- nja morate izključiti sporne si- tuacije in se izogibati ostrim razpravam. Situacija zaradi bivanja Saturna, vašega vla- darja, na prvih stopinjah rib nikakor ne bo lahka, utirati si boste morali pot korak za korakom in čakati, da pridejo bolj ugodne možnosti za na- predovanje. Bolj skrbno morate paziti na svoje zdravje. Osebi, ki vas bo nadlegova- la, ne boste preveč zamerili vsiljivega vedenja, saj vas bo po eni strani celo zabavala. Če- prav se zavedate, da ne morete spreminjati sveta okoli sebe, se lahko potrudite, da spreminja- te stvari v sebi. Polni ste notra- njih trenj, včasih izgubljate tla pod nogami in se ne počutite varno. Kmalu se bodo zadeve umirile, kmalu bo prišel tudi vaš trenutek. Prav je, da nekaj pozornosti namenite ljudem, ki so vam v preteklih dogodkih pomagali, ko ste potrebovali pomoč. Pred vami je krajša pot, vzemite si zanjo dovolj časa, saj je hitenje v tem času nepriporočljivo. Do- bro boste preučili vse možno- sti, ki se vam kažejo, da lahko tudi v tem spornem obdobju napredujete. Zaupajte svojemu šestemu čutu. Vaša pričakovanja v par- tnerstvu bodo lahko v tem obdobju nerealna, zato ne de- lajte zaključkov, ki bi vas lah- ko v prihodnosti drago stali. Vaš vladar je še v znamenju škorpijona, zato vam lahko na pot postavlja ovire, zaradi katerih boste še bolj vztrajni na poti do uspeha. Tudi Son- ce biva v škorpijonu, zato je vaša energija prodorna, vi pa ste vztrajni in polni načrtov. Za počitek se v teh dneh ne boste odločili, saj vam bo energije kronično primanjko- valo kljub bližajočem se koncu tedna. Zgodi se lahko, da vas bodo na družinskem področju še dodatno obremenili. Uvesti morate red in disciplino ter na- rediti izbor vseh zadev, ki vam jemljejo dragoceno energijo. Ovire, ki se vam postavljajo na pot, boste v tem času bolj uspešno prebrodili in čakali na trenutek, ko boste na novo poleteli. Veliko boste razmišljali, kaj je prav in kaj ne. Vaša moč presoje v tem obdobju ne bo najboljša, saj lahko zaradi po- vršnosti zanemarite pomemb- ne stvari. Vzeli si boste veliko časa za notranje ravnotežje, kar bo v tem obdobju neko- liko lažje, saj je vaš vladar ponovno v gibanju. V mislih boste delali načrte in bili op- timistično razpoloženi. Ovire boste tokrat spregledali in ob- čutek ujetosti bo minil. Če boste svojo jezo in raz- očaranje predolgo zadrževali v sebi, se bosta stres in slabo počutje stopnjevala in postala velik problem. Na delovnem področju boste mnogo bolj cenjeni, če se boste naučili odpraviti samovoljo. Na poti do vas so novice, ki vas bodo presenetile in vam hkrati dale upanje, da se bodo problemi, ki so prisotni v vašem življe- nju, razblinili. Čeprav se najboljše počutite, ko ste dejavni, vam svetujemo, da tempo prilagajate svojim sposobnostim. Upočasniti mo- rate zadeve na vseh področjih. Če tega ne boste storili, vam še največ težav preti zaradi ovir, ki se vam postavljajo na pot. Upoštevati jih boste morali do te mere, da ne boste napravili zaradi samovoljnega ravna- nja kakšne večje napake. Pre- učevali boste možnost, kako uvesti nekaj novosti v svoje življenje. Misli vam bodo uhajale na vse strani, težko boste dosegli primerno raven zbranosti. Na trenutke boste celo podvomili o lastnih sposobnostih, kar je popolnoma odvečna misel. Vaš vladar je neposreden in bo prenehal omejevati na- predovanje, zato boste veliko lažje stopali po poti, ki ste si jo zastavili. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ko je mož prevaral ženo Prvi dan je preživela v pakiranju vseh svojih stvari v ška- tle in kovčke. Naslednji dan je poklicala delavce selitvenega servisa, ki so ji pomagali odpeljati njene stvari. Tretji dan je sedla za čudovito mizo v jedilnici in si še zadnjič v soju sveč in romantične glasbe privoščila večerjo. Škampi in kaviar so delali družbo ohlajeni steklenici šardoneja. Nato se je še zadnjič sprehodila po vseh prostorih in v votle cevi karnis previdno natlačila ostanke škampov, premazanih z ostanki kaviarja. Popravila je zavese, počistila po kuhinji in odšla. Malo kasneje je prišel njen bivši mož v spremstvu nove ljubice. Vse je bilo popolno, urejeno, hiša je bila pospravljena, dišala je po čistoči. V naslednjih dneh je hiša začela smrdeti. Poskušala sta vse: čistila sta, prezračevala hišo. Nič. Dala sta očistiti vse prezračevalne cevi, preproge so bile kemično oči- ščene, podjetje za uničevanje plesni je pregledalo hišo. Smrad se je samo še stopnjeval. Ljudje so ju prenehali obiskovati. Tudi delavci raznih čistilnih servisov so odklanjali kakršno koli delo v hiši, hišna pomočnica je pobegnila. Nazadnje, ko tudi sama nista več mogla prenašati smradu, sta se odločila hišo prodati in se preseliti. Kljub temu, da sta stalno nižala ceno, hiše nikakor nista mogla prodati. Na koncu sta vzela oderuški bančni kredit, da sta lahko kupila novo hišo … Čez kakšen mesec je bivša žena poklicala moža, češ da je slišala, da prodaja hišo. Rekel je, da je zanj prevelika, da je dobil drugo službo in da se predaleč vozi do nje. Potrpežljivo ga je poslušala, nato pa rekla, da hišo zelo pogreša, ker jo nanjo vežejo premnogi lepi spomini in da se je pripravljena odreči delu, ki ji po ločitvi pripada, v zameno za hišo. Mož je takoj sprevidel, da bivša žena ne ve za odvraten smrad in se je takoj strinjal s ceno, ki je znašala manj kot desetino vrednosti hiše, vendar pod pogojem, da pogodbo podpiše še istega dne. Žena se je strinjala in prej kot v eni uri ji je njegov odvetnik dostavil dokumente v podpis. Naslednjega dne sta bivši mož in njegova ljubica z nasmeškom opazovala delavce selitvenega servisa, kako pospravljajo njune stvari, ki jih bosta prepeljala v svojo na novo hišo. Skupaj s karnisami … Reklamacija Mlada plavolaska vstopi v modni salon, gre k blagajni in reče prodajalki: »Danes zjutraj, ko sem pri vas kupovala plašč, ste se zmotili za 200 evrov.« »To bi mi morali takoj povedati! Sedaj je prepozno za re- klamacijo!« »Dobro, potem bom pa obdržala teh 200 evrov.« Od starosti Pri nebeških vratih stoji zelo besen možakar in kriči: »Kaj se dogaja? Zakaj sem jaz tu? Poglejte me! Star sem 35 let, ne pijem in ne kadim, včeraj sem šel zgodaj spat in sedaj sem tu! Gotovo je prišlo do napake. Preverite, prosim!« »Nikoli še ni prišlo do napake, ampak bom preveril,« je odgovoril sveti Peter. »Kako vam je ime?« »Miha Novak.« »Kaj ste po poklicu?« »Avtomehanik.« »Aha, našel sem vas. Miha Novak, avtomehanik. Gospod Novak, po naših podatkih ste umrli od starosti.« »Od starosti?!? Nemogoče! Saj sem star samo 35 let!« »Ne vem,« odgovori sveti Peter. »Sešteli smo vse delovne ure, ki ste jih zaračunali svojim strankam, in to je prineslo 106 let.« Doslej je Dars vsako leto presenetil sneg, letos pa še Snežič… Zdaj vemo, kaj pomeni kratica Dars: dajte avans Roku Snežiču. Malo prej sem bila na stranišču brez telefona. Imamo 286 ploščic… Jože, če ne boš juhe, bom dodala meso in jo dala mački. Verjetno so tudi njo napadli psi. Imam dve novici: dobro in slabo. Povej najprej dobro. Sva že v sedmem nadstropju. V redu, in katera je slaba? Zgrešila sva stavbo. Ej ... ali misliš isto kot jaz?? Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 44, 2. november 2023 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 593 SUDOKU 594 SUDOKU 285 REŠITEV SUDOKU 284 Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-naslov: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: 3K GLEDA Z NAMENOM ZADENEM BITI NA NOGAH EVROPSKI REKORD STROKOV- NJAKA ZA KEMIJO Povsod z vami ZVEZDA SEVERNICA DERIVAT AMONIJAKA ŽLAHTNA KOVINA Re SPODNJI DEL PRAŠIČJE NOGE DEL PROMETNE POTI UREJEN JAV- NI NASAD VARUJE ISTO OSEBO SEIZMOGRAF VRHUNSKA ŠPORTNIKA ANGLEŠKO- AMERIŠKI IGRALEC (ALFRED) HČERIN MOŽ SLOVENSKA IGRALKA (NINA) TERABAJT KDOR TEŽI ZA UŽIVANJEM JAZ (HRV.) PREBIVALKE HODIŠ ČAS … ZLATO RUSKI VELETOK TLAK MERI- MO V … ZELENI OTOK NEMKE SO SOSEDE … LEPA … KOLO VODI GLAVNO MESTO JORDANIJE MARSIKOGA TEPE GLASBENI PRIREDITVI CELE, BREZ POŠKODB VSEBUJE SAMO PRAŠNIKE ALI SAMO PESTIČE AMERIŠKA PEVKA DEL REY MISURI … ALI S ČIM? RIMSKI TRIBUN (TIBERIJ) NASPROTJE NOČI UGLAJENE BOREC PROTI APARTHEIDU MANDELA TISTO ZA SEDMIM ZNAMKA RA- ČUNALNIKOV ŠVEDINJE SO SOSEDE … IDENTIČNO METAN ALI ETAN NEKD. AVS - TRIJ. SMU- ČARKA EDER PRITOK LJUB- LJANICE ABSCISNA, ORDINATNA NORKA IT. MESTO OB JADRANU KOŠARA Z ROČAJEMA ZNAMKA FOTO- APARATOV BASRA IN MOSUL STA V … NAJVEČJI … NA SVETU JE ULURU VIRUS, KI POVZROČA MRZLICO BISTVI (FILOZ.) ALBANSKI LEK ŠPORTNI PARK NEMŠKO MESTO OB BALTSKEM MORJU VERIGA BENCINSKIH SERVISOV PRI NAS REZKAR KEVDER IN ŠAJTRGA ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA (ORIG.) … TE NE UBIJE, TE OKREPI TROPSKI SADEŽI NOSIJO JIH ŠKOTI DAŠ DARILO TISOČ IN … NOČ ZMAJEVO DREVO BIVALIŠČE GRŠKIH BOGOV MESTO V KALIFORNIJI ODBOJKAR- SKI KLUB VULKANSKO ŽRELO ŽIVI IZ … V DAN MEDN. OZN. BRAZILIJE ANALIZIRA NAŠ BDP A. SMOLAR: BOGNEDAJ, DA BI … TELEVIZOR ZDRUŽENJE LJUDI Z VISOKIM IQ POPRAVLJA URE NAFTA (ANG.) NARAVA, ZNAČAJ SKUPINI PTIC V LETU RIBIČ, KI MUHARI MESTO V UKRAJINI NESTRUPENI KAČI ZNAMKA SMUČI VRTNI CENTER INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA DELA V EMAJLIRNICI AMERIŠKI IGRALEC (NICOLAS) JUL, …, SEP NEI ZU MET- NIČENA DRŽAVNO PRVENSTVO CELJSKA TOVARNA ČRT KANONI NEISKRENA ČLOVEKA ZAKLJUČENA ODSEKA KOLESARSKE DIRKE ŠIVILJA … OBLAČILA AMERIŠKA MODNA OB- LIKOVALKA (DONNA) 1 12 4 16 8 22 2 17 13 19 9 15 11 24 21 5 3 10 14 23 7 18 6 20 1 2345678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 22 23 17 24 Nagradni razpis: 1. nagrada: družinska vstopnica za obisk Tropske hiše v Celju 2. nagrada: dve odrasli vstopnici za ogled Tropske hiše v Celju 3. nagrada: ena vstopnica za ogled Tropske hiše v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 7. novembra. Geslo iz številke 43: Prihajajo krompirjeve počitnice Izid žrebanja: 1. nagrado: dve vstopnici za ogled nogometne tekme med NK Celje in NK Olimpija Ljubljana, ki bo v nedeljo, 5. 11., na stadionu Z'dežele v Celju, prejme: Ciril Knez iz Laškega, 2. nagrado: predpasnik in knjigo Kuharske bukve – vlaga- nje, shranjevanje in zamrzovanje živil prejme: Cvetka Kopitar iz Šentjurja, 3. nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil prejme: Peter Ivanovsky iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. Novi TEDNIK št. 44 2. 11. 2023  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 44, 2. november 2023 PISANI SVET Na Gimnaziji Celje – Cen- ter so tudi letos dan pred jesenskimi počitnicami pri- pravili dobrodelni koncert. Zvečer je bilo še tradicio- nalno druženje generacij ob obletnici gradnje stav- be šole in je bilo prav tako dobrodelno naravnano. Po- plavljenim v občini Luče je šola tako namenila več kot štiri tisoč evrov. Na koncertu, ki ga je pri- pravil 4. d-razred s šolsko dijaško skupnostjo in z Društvom GCC, so nastopili številni dijaki in šolske za- sedbe, osrednji glasbeni gost je bil Nipke. Nastopil je tudi V konjiški občini sta na dveh koncih posajeni potom- ki več kot 400 let stare modre kavčine z mariborskega Len- ta, ki se je v letu 2004 vpisala v Guinnessovo knjigo rekor- dov kot najstarejša trta na svetu. Ena je v Škalcah, druga v Žički kartuziji, Konjičani so ju poimenovali kartuzijanka in škalčanka. Te dni so opra- vili simbolno trgatev obeh. Gospodar obeh trt je konjiški župan Darko Ratajc, zanju pa že več let skrbita Jože Tomin- šek in Dejan Brečko. Stara trta z Lenta simbolizira bogato vin- sko kulturo Maribora, Štajerske in Slovenije. Posajena je bila ob koncu srednjega veka. Glede na to, da je v mestu ob Dravi preživela obleganje Turkov, številne požare in poplave, za- Aškerc spet na gimnaziji I. gimnazijo v Celju od- slej krasi še doprsni kip Antona Aškerca, pesni- ka, esejista, dramatika, prevajalca, potopisca in arhivista. Kip je izdelal v Celju živeč ruski kipar Oleg Ambartsumyan. To je njegova že četrta stva- ritev v sodelovanju s to celjsko šolo. Anton Aškerc je gimnazi- jo v Celju obiskoval od leta 1869 do 1877. Prepotoval je velik del Evrope, tudi Gruzijo, ki jo je opisal kot deželo, ki »ima visoke gore, lepe ljudi in izborno vino«. Zato je šola na odprtje kipa povabila veleposlanika Gruzije v Sloveniji Iraklija Koplatadzeja, župana MO Celje Matijo Kovača, ki je bil nekoč predsednik šol- skega Kulturnega društva Antona Aškerca, pesniko- vega pranečaka Avgusta Aškerca, ravnatelja OŠ Veleposlanik Gruzije v Sloveniji Irakli Koplatadze in ravnatelj I. gim- nazije v Celju Anton Šepetavc (Foto: arhiv šole) Kip Antona Aškerca je izdelal ruski kipar Oleg Ambartsumyan. (Foto: arhiv šole) Antona Aškerca v Rimskih Toplicah Andreja Podpeča- na in dr. Bojana Cvelfarja, vodjo Oddelka za družbene dejavnosti MO Celje. Slovesnost je obogatil pevski zbor I. gimnazije v Celju pod vodstvom Toma- ža Mar čiča. T C Ponosni na žametni lepotici vezniško bombardiranje, a tudi trtno uš, ki je pomorila večino drugih trt, so potomke modre kavčine z Lenta svojevrsten simbol trdnosti, vzdržljivosti, žilavosti in neomajnosti. Konji- čani so ponosni na obe žametni lepotici, zato člani konjiškega vinogradniško-vinarskega družba lepo skrbijo zanju. Prijetno druženje ob trga- tvi kartuzijanke so popestrili učenci Osnovne šole Špitalič, ki so zapeli špitalsko himno z naslovom Škrati iz Špitaliča. Uprizorili so recital priljublje- nega pesnika Toneta Pavčka. BF Dogodek so z nastopom pope- strili učenci OŠ Špitalič. (Foto: Občina Slovenske Konjice) Štiri tisoč evrov za poplavljene V tednu solidarnosti so na Gimnaziji Celje – Center zbirali denar za popla- vljene v občini Luče. (Foto: arhiv GCC/Robert Valenti) stand up komik Dejan Ikovic – Bushi. Koncert je bil z umetniško akcijo poslikave in prodaje ra- bljenih srajc, ki so jo pripravili dijaki programa umetniška gi- mnazija likovne smeri, ena ve- čjih mladinskih humanitarnih akcij na Celjskem. Dogodek sta si ogledala tudi nekdanji predsednik države Bo- rut Pahor in podžupan Mestne občine Celje Uroš Lesjak. Dija- ke sta spodbudila k solidarnosti in dobrim delom ter jim česti- tala za plemenite akcije, ki so jih izvedli v tednu solidarnosti. Večerno tradicionalno sreča- nje generacij, tokrat ob 111-le- tnici gradnje šolske stavbe, se je imenovalo Vokalna eksplo- zija GCC. Nastopili so sedanji in nekdanji dijaki, zbrani v za- sedbah The Šlagers, FaVoZa, Nonet GCC, Dekliški pevski zbor, Ad hoc in premierno še GCC pop zbor, ki ga vodi nekdanja dijakinja Sandra Fe- ketija in združuje mame nek- danjih in sedanjih dijakov ter podpornice GCC. TC