čevljar letnik XÌX OBČINSKA KNJIŽNICA inT' fA2qo TRžič marec 197 ---------- glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič SREČE ČLOVEKU NE MORE DATI NITI DRŽAVA, NITI SISTEM NITI POLITIČNA PARTIJA. SREČO SI LAHKO ČLOVEK USTVARI SAMO SAM. AVANTGARDNE SILE SOCIALIZMA IN SOCIALISTIČNA DRUŽBA IMAJO POTEMTAKEM LAHKO SAMO EN CILJ - DA GLEDE NA MOŽNOSTI DANEGA ZGODOVINSKEGA TRENUTKA USTVARJAJO RAZMERE, V KATERIH BO ČLOVEK KAR NAJBOLJ SVOBODEN PRI TAKŠNEM OSEBNEM IZRAŽANJU IN USTVARJANJU, DA BO LAHKO - NA PODLAGI DRUŽBENE LASTNINE PROIZVAJALNIH SREDSTEV - SVOBODNO DELAL IN USTVARJAL ZA SVOJO SREČO. TO JE SAMOUPRAVLJANJE. V PRVIH VRSTAH BOJA ZA INTERESE DELAVSKEGA RAZREDA »Globoko me je pretresla žalostna novica, ki nas je dohitela daleč od domovine, o smrti našega dragega tovariša Edvarda Kardelja-Bevca. Smrt tovariša Kardelja, člana predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ, je velikanska in nenadomestljiva izguba za našo zvezo komunistov in našo jugoslovansko socialistično skupnost, za vse narode in narodnosti naše države, za vse delovne ljudi in občane Jugoslavije. Tovariš Kardelj je bil pol stoletja vojak našega revolucionarnega gibanja, neomajen borec, ki ni poznal umika in oddiha. Za revolucionarno pot se je odločil v svoji mladosti, potem pa zdržal vse torture neljudskih režimov, izkusil vse težave in nevarnosti ilegalnega dela in šel skozi vse bitke osvobodilne vojne. Kot napreden intektualec je stopil v službo delavskega razreda in ostal od začetka do konca v prvih vrstah boja za njegove interese in pravice. Tako je tudi zelo zgodaj postal ena izmed vodilnih osebnosti njegove avantgarde — Komunistične partije Jugoslavije. Mene osebno povezujejo s tovarišem Bevcem več kot štiri desetletja dela in boja na težavni in častni revolucionarni poti. To so bila štiri desetletja najinega tesnega in neskaljenega sodelovanja, zmeraj, do zadnjega dneva, prežetega z razumevanjem in globokim medsebojnim zaupanjem, zasnovana na popolni enotnosti misli in akcije v vseh fazah naše revolucije in socialistične graditve. V Edvardu Kardelju sem imel močno oporo že v tistih težavnih predvojnih letih boja za čistost in konsolidacijo naše partije, kot tudi kasneje v pripravah narodnoosvobodilnega boja. Z izjemnim darom revolucionarja je sodeloval v graditvi strategije našega gibanja, zlasti v ustvarjanju naše fronte vseh demokratičnih in rodoljubnih sil, pred nastopajočimi nevarnostmi fašizma, za katere smo vsi vedeli, da se jim ne bo mogoče izogniti. V vojni se je odlikoval s pogumom, z globoko miselnostjo in dejavnostjo v ustvarjanju nove ljudske oblasti in postavljanju temeljev nove federativne in demokratične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije. (Nadaljevanje na 2. strani) Komemoracija v Budučnosti. V PRVIH VRSTAH BOJA ZA INTERESE DELAVSKEGA RAZREDA (Nadaljevanje s 1. strani) Nenadomestljivo izgubo, ki jo občutimo vsi so izrazili tudi delavci TOZD Budučnost na komemorativnem zboru. V nemi bolečini je tov. Repič ing. Franjo govoril o življenjski poti pokojnega Kardelja in poudaril, da smo z njegovo prezgodnjo smrtjo izgubili velikana jugoslovanskega delavskega gibanja. Zapustil nam je najdragocenejše kar more človek dati svojemu narodu in bodočim generacijam. Edvard Kardelj je s trdnostjo in vztrajnostjo prekaljenega komunista in z izrednim ustvarjalnim dojemanjem marksizma ves čas po vojni nosil velikansko breme v graditvi države in njenem socialističnem samoupravnem razvoju, v krepitvi naše neodvisnosti. Zlasti se spominjam najinih pogovorov v prelomnih trenutkih našega revolucionarnega razvoja. Spominjam se, s kolikšnim žarom je sodeloval v pripravah na uvajanje samoupravljanja, s kako globoko analitičnostjo je osvetljeval procese v notranjem in v mednarodnem razvoju ob sprejemanju programa ZKJ, katerega pomen in aktualnost se tudi po dvajsetih letih nista še niti malo zmanjšala. Izredno velika sta bila vloga in prispevek tovariša Kardelja v ustvarjanju družbenoekonomskega in političnega sistema naše socialistične samoupravne skupnosti, v vseh ustavnih reformah, pri sprejemanju nove ustave v razvoju in nenehni krepitvi sistema neposredne socialistične demokracije in oblasti delavskega razreda. Edvard Kardelj mi je bil najbližji sodelavec tudi v dejavnostih na zunanjepolitičnem področju, v krepitvi neodvisnega položaja naše države v svetu, v graditvi in uresničevanju politike neuvrščenosti, v boju za demokratične in enakopravne odnose med delavskimi, komunističnimi in drugimi naprednimi strankami in gibanji in sploh med na- Ob smrti našega velikega revolucionarja in borca za pravice delavcev tov. Edvarda Kardelja so se zbrali komunisti Peka na žalni svečanosti. O liku in ustvarjalnem delu tov. Kardelja je govoril direktor Janez Bedina. Z žalne svečanosti so poslali sožalno brzojavko Centralnemu komiteju ZKJ in Predsedstvu SFR Jugoslavije. rodi in državami v svetu. Njegova izjemna teoretična in analitična sposobnost je tudi na tem področju prišla do popolnega izraza. Na kratko rečeno, prispevek dragega tovariša Bevca k naši revoluciji je velikanski. Neprecenljivo je, kar je prispeval k njeni kontinuiteti in njeni humanistični in demokratični vsebini. Bratstvo in enotnost sta globoko prevevala njegovo bit in njegovo delo. Zato je tudi užival toliko ljubezni in neomejeno spoštovanje ne samo pri svojih soborcih, ampak tudi pri vseh narodih in narodnostih naše socialistične skupnosti. Tovariš Kardelj je ogromno prispeval k razvoju teorije o nacionalnem vprašanju. Vse to mu je pridobilo tudi velik ugled v svetu. Osebnost Edvarda Kardelja simbolizira brezkompromisnega borca, preprostega in skromnega človeka in tovariša, tihega in neutrudnega delavca. Že davno je nevarna bolezen načela njegov organizem, ni pa mogla zmanjšati njegovega ustvarjalnega dela. V zadnjem času smo se pogostoma vprašali, od kod mu ta silna moč in nenavadna energija. Bil je heroj v dolgoletnem revolucionarnem boju, heroj je ostal do zadnjega diha. Njegovo bogato revolucionarno delo je globoko vsajeno v našo družbeno bitnost, v temelje naše skupnosti in zato je tudi trajno. Njegov svetli lik pa bo generacijam navdih in zgled doslednega komunista, neutrudnega revolucionarja in čudovitega človeka. Slava in hvala tovarišu Edvardu Kardelju!« TITO O SMRTI EDVARDA KARDELJA VREDNO POHVALE Na šoli za čevljarske delavce v Kranju je uspešno zaključila šolanje ob delu skupina 9 delavk iz TOZD OBUTEV oddelek 512. Osem delavk si je pridobilo izobrazbo za poklic šivalka zgornjih delov obutve in ena poklic krojilke zgornjih delov obutve. Dve delavki pa bosta zaključni izpit še opravljali kasneje. Šolanje je bilo organizirano po zakonu o poklicnem izobraževanju, ki priznava kvalifikacijo ozkega profila. Program šolanja je obsegal splošno izobraževalne in strokovne predmete, poseben poudarek pa je bil na praktičnem usposabljanju. Šolanje je zahtevalo od slušateljic veliko truda in prizadevnosti, trdne volje, želje po uspehu in priznanju, ki ga je vse premalo kdaj izkazanega. Z velikimi organizacijskimi težavami smo uspeli skupino pripeljati do kraja, kajti vse prevečkrat je skupina ali posameznik ali celo služba izobraževanja naletela tu in tam na nerazumevanje ali negodovanje zavoljo njihovih študijskih obveznosti. Vse premalo se zavedamo, da je uspeh delovne enote, oddelka in celote odvisen od večje usposobljenosti ljudi, boljše kvalifikacijske strukture, kajti nizka strokovna raven zaposlenih utegne biti resna ovira za hitrejši gospodarski napredek. Čestitke so namenjene: šivalkam zgornjih delov obutve: ZVER KATI TIŠLER ZLATI TOPORIŠ FANI LEVSTIK VERI KLEMENC LJUDMILI JEVTIČ LJUBI POTOČNIK ANGELCI BREJC MARICI krojilki: zgornjih delov obutve ŠTEFE JOŽICI Prepričani smo, da se jim bo znanje obrestovalo, da bodo lažje in uspešneje opravljale zahtevane naloge, tako na področju samoupravljanja, kot konkretnih delovnih nalog v oddelku, v kolikor jim bodo le-te zaupane. Milka Meglič Jubilejna nagrada in stisk roke SREČANJE DELOVNIH JUBILANTOV 3. marca je bilo tradicionalno srečanje delovnih jubilantov, ki so v letu 1978 dosegli 10, 20 ali 30 let delovne dobe v naši delovni organizaciji. Jubilantov, ki so pred 30 leti začeli ustvarjati in dograjevati naš PEKO je bilo 38, z dvajsetletnimi izkušnjami 60 in 141 takih, ki so začeli pred 10 leti. Velika sejna soba v novi upravni stavbi je bila skoraj pretesna za vse. Po pozdravnih besedah predsednika skupnega delavskega sveta tov. Gregorca je direktor Janez Bedina orisal preteklo poslovanje, nakazal smer našega razvoja in dal poseben poudarek reševanju problemov in pomanjkljivosti v prihodnjem obdobju. Najbolj živahno je bilo pri podelitvi nagrad. 30-letni jubilanti so dobili 5.468 din, 20-letni 4.101 din in 10-letni 2.734 din, v celoti na hranilne knjižice. 30let BAHUN FRANC 511 BEČAN ANTON 521 BUKOVNIK JOŽE 511 GOSAR VIKTORIJA 520 GRAŠIČ ELZA 511 GREGORC IVAN 521 HLEPČAR FRANCKA upokojena JERMAN VIDA 400 KOŠIR BRANKO upokojen LANG SILVA 700 LEBAN JOŽEFA 512/2 LIKAR HELENA 512/2 OVSENEK JOŽE 600 PEHARC ANTON 300 PERČIČ VIKTOR 561 PERKO ANTON 900 POKLUKAR FRANCKA 512/1 PRAPROTNIK JULIJANA 523 PRAPROTNIK VERA 512/3 ROBLEK DAMJANA 400 SEDEJ STANKO 520 ŠIRC LUCIJA upokojena SREČNIK MARIJA 400 STUDEN ZOFIJA 512/1 ŠKRJANC FRANC 521 ŠKRJANEC LJUDMILA 523 ŠKRJANC PETER 522 ŠLIBAR PAVLA 512/4 ŠPENDAL METKA 511 URBANC KAROLINA 510 UZAR EMA 602 ZUPAN ANTON 500 ZUPAN ŠTEFKA 512/4 AVSEC MARTIN Brežice HLINICAI KATICA Subotica KETE JOŽICA Ajdovščina POKLAR ŠTEFKA Ljubljana II STEINER MELITA Mozirje 20 let AHAČIČ ALBINA 512/3 AHAČIN JANEZ 300 AHČIN MARIJA 512/3 ANTOLIČ VILMA 511 BENEDIK VINKO 523 BIZJAK IZIDORA 510 BRADAČ MARIJA 512/R BUJANOVIČ ANGELA 512/3 CVEK MARTINA 400 ČRNILEC ANTON 529 DJORDJEVIĆ APOLONIJA 900 GERJOL HENRIKA 521 GJORGIJEVA FLORA 512/R GODNOV FRANC 200 GOLMAJER JANEZ 500 GORIŠEK MARIJA 600 GRANDOVEC IVANKA 400 HAFNER ERIKA 512/2 HAFNER NEŽKA 512/R HKAVC MARIJA 511 HRGOVIČ ANA 511 HRIBERNIK IVANKA 512/2 JAGER ZVONKA 511 JANUŠ FRANČIŠKA 512/3 JAVORNIK MARIJA 523 JELAR MARIJA 512/4 JURJEVČIČ SLAVKA 521 LAUSEGERIVAN 523 MEGLIČ CIRILA 510 MOKOREL MARJETA 500 PAPLER FRANC 300 PAPOV JANEZ 561 PEČNIK MARIJA 524 PEHARC MARIJA 900 PERKO BRIGITA 512/2 PERKO GABRIJELA 524 PODGORŠEK ANTON 500 PODJAVORŠEK NEŽKA 520 POGAČNIK MARIJA 510 PRAPROTNIK JANKO 900 PREŠEREN KAREL 561 RADIČ ANA 511 ROBLEK DORA 512/2 ROVTAR FRANČIŠKA 522 ROZMAN PETER 521 STRITIH MAGDA 500 ŠAVS FRANC 300 ŠKAPER SILVA 200 ŠPEHAR DANICA 500 TELEPČEK IVANA 512/1 TEPINA MIRA 200 TIŠLER CECILIJA 523 VERDERBER IVAN 520 ZUPAN MILAN 300 ŽLINDRA ANA 512/4 GAĐUN ATIJA Zenica GODNOV MARIJA Tržič I MILOJKOVIČ BORKA Beograd II SIMIČ LIDIJA Beograd I TODOROVIČ TOMISLAVKA Beograd III 10 let AHAČIČ APOLONIJA 523 AHAČIČ PAVLA 512/1 ALIČ BREDA 512/R ALIČ FRANČIŠKA 525 ALIČ STANISLAV 521 ALJANČIČ MARIJA 512/1 AMBROŽ JANEZ 525 ANĐELKOVIČ ŽIVKO Beograd II ARNEŽ LADISLAVA 510 ARNOLD VALENTIN Prevalje BLAŽIČ JOŽEFA 51/1 BOBIČ VIDA 400 BREJC JANEZ 520 BRODAR CILKA 512/R BUTIĆ NIKOLA Zadar ČARMAN MIRA 200 ČARMAN OLGA 512/1 ČEBRON PAVLA 540 ČESEN BRANKO 522 ČRTALIČ KAREL 301 DOBRIN JANEZ 500 DOVŽAN ANA 523 ĐOKIĆ MILISAV Valjevo II EIGNER MARIJA 512/2 FERLIČ IVICA 520 FISTER FRANCKA 522 FISTER IVANKA 512/1 GAŠPERLIN MAJDA 522 GODEJŠA MAJDA 500 GOLMAJER DANICA 540 GOLMAJER MARIJA 524 GRADIŠAR DANILO 300 GRADIŠAR ROZALIJA 511 GRAMC MARTINA 512/4 GREGL IVICA Brežice GROS JANEZ 525 HARDT DURO Osijek HOČEVAR HELENA 512/1 HOČEVAR MARIJA 512/1 HOČEVAR MARJAN 522 HOČEVAR STANE 560 HORVAT MARIJA 522 HRIBAR MIRA 512/1 JANČIČ KRISTINA 521 JANČIČ MARIJA 522 JAZBEC NIKA 200 JEKOVEC LJUDMILA 511 JOŠT CECILIJA 512/4 JERUC OLGA 512/2 JUSUF NEĐATI Skopje I Udeleženci srečanja SREČANJE DELOVNIH JUBILANTOV 10 KAČIČNIK SABINA Celje II KAPLAN MILENA 523 KAPLAN EMIL 200 KLANČAR ANTONIJA 523 KLANČNIK MILENA 524 KLOFUTAR VIKTOR 512/4 KNAFELC BRANKO 529 KNAFLIČ MILENA 511 KOPAČ CIRIL 540 KOSTIČ RADOSLAV Niš III KOŠIR MARIJA 512/1 KOŠIR MARIJA 300 KOŽAR JURAJ 200 KRAMAR FERDINAND 500 KRAŠEVEC ANA Ljubljana IV LAUSEGGER DARKO 533 LEVSTEK VERONIKA 512/1 LIVK MAGDA 512/3 LOMBAR ANA 511 ZVER KATICA 512/3 MAKUC ANA 522 MARINŠEK VERA 511 MARKOVIČ TRIFUN Valjevo I MEGLIČ IRENA 400 MEGLIČ JANEZ 500 MEGLIČ JERNEJ 512/4 MEGLIČ MARIJA 512/3 MEGLIČ MARIJA 500 MEGLIČ MARIJA 522 MEGLIČ STANISLAV 512/R MEGLIČ VIDA 521 MENEGALIJA MAGDA 200 MESAREK DURO 522 MEDIČ IVANKA 512/3 MEGLIČ VINKO 500 NAD ABONJI JENE Subotica PAGON MAGDA 523 PAPLER PAVLA 510 PAPLER FRANČIŠKA 510 PERNE JANEZ 521 NOVKOVIĆ JOVO Šibenik PETEK ŠTEFAN PTUJ PETRIČ JANEZ Ljubljana IV POGAČNIK BOGOMIRA 300 POLAJNAR ŠTEFKA-VIDA 600 PRETNAR JANEZ 540 PRIMOŽIČ MARGARETA 522 PRIMOŽIČ STANKO energetika PROSENIK JOŽE Metlika PURGAR TILKA 522 PERKO IVANKA 522 RADENKOVIČ BOŽENA Niši RADULOVAC DUŠAN Vršac SELAK MARIJA 512/2 SEDMINEK MARIJA 512/4 SEMIČ RENATO 200 SMOLEJ GABRIJEL 520 SMOLEJ IVAN 301 SPASIČ VLASTIMIR Aranđelovac SNEDIC MILENA 200 SILIČ ALMA Nova Gorica SREBOTNJAK DUŠANKA 512/4 STAMENKOVIĆ KITAN Niš I STARE ALOJZ 700 STEVANOVIČ MILAN Beograd I ŠKAPER CVETKA 524 ŠPEHAR MARTA 300 ŠPIK MARIJA 512/1 ŠTUCIN MARTA 200 ŠVAB DOROTEJA 512/1 ŠVAB KATARINA 512/3 TEJIĆ ŠTEV AN 540 TERMOTH MARJETA 500 USILJANIN VLADIMIR Kraljevo VALJAVEC STANISLAV 700 VREČAR KATARINA 510 ZAJC ANA 523 ZALETEL CVETKA 512/3 ZAMLEN ANGELA menza ZORAN MARIJA 520 ZORE BRIGITA 510 ZUPAN FRANCKA 522 ZUPAN KRISTINA 512/1 ZUPAN VILI 540 ZVER MARIJA 523 ŽUNKO ANGELA 523 ZURAN JOLANKA 522 GOLOB ROZALIJA 550 SUŠNIK IVANA 400 ŠNOBEL ZINKA 531 MALOVRH DARKA 522 V februarju je bila v Ludbregu krvodajalska akcija. Preko 100 delavcev iz TOZD Buduònost se je udeležilo odvzema in tako pokazali svojo plemenitost, humanost in ljubezen do sočloveka. Vsak krvodajalec je pri sebi sigurno občutil resnično zadovoljstvo pri zamisli, da je s svojo krvjo rešil neko življenje. Delovni jubilanti ZAKLJUČNI RAČUN KONSOLIDIRAN IZKAZ USPEHA - PLAČANA REALIZACIJA Vrednost v 1000 din Obračun 31 .12.77 Obračun 31 .12.1978 Index Naslov podatka Vrednost Struk. Vrednost Struk. 78/77 1 2 3 4 5 6(4:2) A. KONS. CELOTNI PRIHODEK 1.337.767 100,00 1.633.484 100,00 122 1. Eksterna realizacija 1.275.683 95,36 I.572.O35 96,24 123 2. Interna real.- investicije 4.166 0,31 5.881 0,36 141 3. Drugi prihodki 57.918 4,33 55-568 3,40 96 B. KONS. PORABLJENA SREDSTVA 955.308 71,41 I.IO3.166 67,53 115 1. Poslovni stroški in nab.vred. 889.685 66,51 I.O29.347 63,02 116 2. Amortizacija 26.283 1,96 31.836 1,95 121 3. Drugi poslovni stroški 39.340 2,94 41.983 2,56 107 C. KONS. DOHODEK 382.459 28,59 53O.3I8 32,47 139 1. Davki in prispevki 16.405 1,23 23.142 1,42 141 2. Amortizacija nad predpisano 22.191 1,66 24.160 1,48 109 3. Drugi nameni 23.796 1,78 49.786 3,05 209 A. ČISTI DOHODEK 320.067 23,02 433.230 26,52 135 4.1. Osebni dohodki 248.913 18,61 327.947 20,08 132 4.2. Skladi 71.154 5,31 105.283 6,45 148 4.2.1. Stan.sred.in cel. SSP 42.800 3,20 64.119 3,93 150 4.2.2. Posl. in rez. sklad 28.354 2,12 41.164 2,52 145 D. KONS. POPR-UPORAB. SREDSTVA 8I9.686 1.169.253 143 E. AKUMULACIJA (C2 + 4.2.2) 5O.545 65-324 129 F. KAZALCI 1. Ekonomičnost (CP/CP-akum.) 103,9 % 104,2 % 100 2. Rentabilnost (Doh/popr.sred) 46,66 % 45,36 % 97 3. Rentabilnost (Akum/popr.sred) 6,17 % 5,59 % 91 Vzroki neizpolnjenega plana pri proizvodnji obutve, predvsem pri finalizaciji te, so povezani z že omenjeno pripravo proizvodnje v širšem smislu, saj se prav v teh oddelkih zberejo vsi problemi in je zato vpliv teh največji. Tudi povečana odsotnost z dela in še ne dovolj visoka zavest za izpolnjevanje delovnih nalog nekaterih delavcev ima za posledico neizpolnjen plan. V bodoče bo potrebno posvetiti več pozornosti pri postavljanju planov v pogledu težine teh s ciljem, da so ti enako težko postavljeni za vse TOZD in da bo tako odstotek izpolnitve plana res odraz več ali manj prizadevnega dela, in s tem povezane produktivnosti. Poseben problem v preteklem letu je bila kvaliteta naših izdelkov. Vse preveč je bilo izdelkov druge kvalitete, sicer pogojene z različnimi vzroki, vendar nam to povečuje stroške, oziroma zmanjšuje dohodek. Še posebej je problematično povečanje količine vrnjene obutve iz naših poslovalnic, med vzroki teh reklamacij pa so predvsem nekvalitetno opravljene posamezne operacije dela ali pa sploh ne opravljene. Pomembna naloga v letošnjem letu je torej tudi izboljšanje kvalitete in tudi tako prispevati k povečanju dohodka. Ob raznovrstnem proizvodnem programu je tudi težje spremljati gibanje fizične produktivnosti dela. Če celotno proizvodnjo vzpostavimo primerljivo s skupnim imenovalcem, načrtovanim potrebnim časom za izdelavo, potem se je povečala za 6 %. Seveda tak račun predpostavlja, da so bile tudi vse operacije dela opravljene, kar pa v celoti to ne drži. V poprečju je bilo v vsakem izdelku v preteklem letu nekaj več vloženega dela, kot leto prej in pa tudi zahtevnejšega dela, saj je produktivnost z upoštevanjem vrednosti oziroma težine dela porasla za 9 %. Gibanje stroškov Največji del stroškov predstavlja v naših izdelkih osnovni material, katerega porabljena vrednost je večja za 25 %, kot leto prej. Ta vrsta stroška je odvisna od obsega proizvodnje, tako lahko približno ugotovimo 20 % povečanja tega na poprečno enoto proizvoda. Tudi tu nas čaka težka naloga, saj je stalno prisotna rast nabavnih cen te vrste materiala in bomo morali še več naporov vložiti za gospodarno izkoriščanje drugega materiala. Posledica neizpolnjenega plana proizvodnje pa je tudi prekoračenje načrtovanih posrednih stroškov, saj so ti le v manjšem delu odvisni od obsega proizvodnje. To tudi pomeni, da vsak dodatno izdelani par obutve ali drugih izdelkov prinaša več do- hodka, kot pa v poprečju že izdelane količine. Tako je dosežen dohodek vsake proizvodne TOZD in tudi celotne delovne organizacije tesno odvisen od proizvodnje, tako v pogledu njene količine kot tudi kvalitete. PRODAJA NA DEBELO Pri prodaji na debelo katero za vse TOZD opravlja temeljna organizacija skupnega pomena »Komerciala«, je najpomembnejša prodajna pot — izvoz na konvertibilno področje. Povečana vrednost tega izvoza za 52 % izračunanega v ZDA $ in še posebej boljša donosnost te prodaje, je uspeh na katerega smo lahko ponosni in s tem dali tudi viden prispevek k prizadevanjem celotne naše družbe za ugodnejšo zunanje trgovinsko bilanco. O takem gibanju izvoza pa je bil uvoz za 3 % manjši kot pred letom in smo tako postali tudi aktivci, torej izvažamo več kot pa uvažamo. Pregled vrednosti izvoza in uvoza v ZDA in C1 $ Naslov podatka Leto 1977 Leto 1978 Index 78/77 1 2 3 4(3:2) a) IZVOZ 8.300.967 12.586.279 152 1. Zapadni izvoz 2. Vzhodni izvoz 4.864.049 4.511.472 93 3. SKUPAJ (1+2) 13.164.916 17.097.751 130 b) UVOZ 1. Reprodukcijski mat. 9.718.364 9.133.322 94 2. Oprema 440.675 678.457 154 3. SKUPAJ (1+2) 10.159.039 9.811.779 97 Vse pomembnejša je tudi prodaja na debelo na domačem trgu, saj poleg izdelkov poliuretana, gume in plastike povečujemo tudi prodajo obutve na debelo. Vrednostno povečanje prodaje izdelkov je 26 %, pri tem pa je posebej potrebno omeniti, slabšo donosnost izdelkov TOZD Poliuretan, predvsem pa izdelkov TOZD Gumoplast, kjer je dosežena prodajna cena nižja od interno dogovorjene sporazumne cene. Naša naloga je stalno iskanje racionalizacij v cilju znižanja stroškov, skrb pravočasne in kvalitetne dobave naročenih količin in ne nazadnje v iskanju takega proizvodnega programa, ki bo za kvalitetnjše delo prinašal tudi več dohodka. ZAKLJUČNI RAČUN V prejšnji številki Čevljarja so bili podani najpomembnejši podatki iz zaključnega računa 1978, oziroma informacija o rezultatih našega dela v preteklem letu. Na zborih delavcev je bila potrjena predlagana razporeditev doseženega dohodka, v tem povzetku pa je nekoliko obširneje opisan in s številkami ilustriran obračun preteklega leta. V preteklem letu je poslovalo v okviru delovne organizacije osem temeljnih organizacij združenega dela in delovna skupnost skupnih služb. Spremenjena samoupravna organiziranost velja od 1. 1. 1978 dalje, ko je bila tudi samoupravno dogovorjena in izvedena preporazdelitev premoženja. Med pomembnimi dogodki je potrebno omeniti izvedbo volitev v organe samoupravljanja in delegatov za skupščine družbeno-političnih samoupravnih interesnih skupnosti. Iz poročil o delu organov upravljanja, je razvidno, da so o vseh pomembnih dogodkih odločali delavci na zborih, ki so bili v preteklem letu sklicani devetkrat. Pred odločanjem na zborih delavcev so se predlogi obravnavali na delavskih svetih, v družbenopolitičnih organizacijah, preko ustaljenega načina obveščanja, to je »Čevljarja« in »Čevljarjevih obvestil«, pa smo bili lahko vsi seznanjeni o vsebini posameznih predlogov. Sprejemanje samoupravnih sporazumov in planov ter razprava o doseženih rezultatih poslovanja z razporejanjem dohodka, so bile najpomembnejše točke dnevnih redov zborov delavcev. V začetku leta smo na referendumu sprejeli pomemben samoupravni splošni akt, pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter druge osebne prejemke. Na podlagi določil tega akta so se med letom obračunavale akontacije osebnega dohodka, z upoštevanjem uspešnosti opravljenega dela posameznika in delovne enote. Delno že med letom, dokončno pa ob oceni zaključnega računa se je del čistega dohodka še namenilo za osebne dohodke in pri tem upoštevalo določila pravilnika o razporejanju čistega dohodka. Z ozirom na medsebojno tesno dohodkovno povezanost in ugotavljanje skupnega rezultata vseh združenih TOZD, je bilo sprejeto enotno merilo dodatnega izplačila osebnih dohodkov, vsem nam poznane III. delitve. Pomemben splošni akt je tudi pravilnik o delovnih razmerjih. Sprejeli smo ga v decembru na zborih delavcev in tako uskladili naše predpise z Zakonom o delovnih razmerjih. Skupaj s praznovanjem občinskega praznika je delovna skupnost Peka praznovala tudi svoj jubilej. Slavnostno obeležje 75-letnici je dala skupna seja zborov skupščine občine Tržič in vseh delavskih svetov. Izdan je bil ALMANAH s prikazom dinamičnega razvoja naše delovne organizacije v vseh letih njenega obstoja. Uspešen je bil tudi nastop komornega zbora Peko, kar kaže na uspešno udejstvovanje naših delavcev na področju kulture. Na področju družbenega standarda zaposlenih je bilo najpomembnejše reševanje stanovanjskih problemov zaposlenih, posebej je potrebno omeniti nov obrat družbene prehrane, saj je s tem omogočeno vsem zaposlenim, da kulturnejše koristijo kvalitetnejši topli obrok med delom. Na podlagi podatkov se je število koriščenih obrokov povečalo kar za 32 %. Poleg aktivnega delovanja sindikata, pri obravnavi o doseženih rezultatih poslovanja, pa je bil tudi aktiven na področju športno rekreacijskega in kulturnega udejstvovanja zaposlenih delavcev. ZAPOSLOVANJE V celoti gledano je zaposlovanje potekalo v skladu z načrtovanim povečanjem. Za celotno delovno organizacijo je poprečno število zaposlenih večje za 6 %, v TOZD ki imajo sedež v Tržiču, je to 3 %, v Trbovljah je celo za 3 % manj zaposlenih, v Ludbregu pa 11 % povečanje. Poseben problem pri zaposlovanju je v tržiški občini pomanjkanje delavcev in pa odhod že - .zaposlenih v negospodarske dejavnosti. V tem letu bomo morali dati še več poudarka intenzivnemu kadrovanju, kjer bo osnovno merilo predvsem kvaliteta kandidata, še posebej za opravljanje zahtevnih in odgovornih nalog. Poseben problem povezan z zaposlovanjem, oziroma izkoriščanjem delovnega časa pa je izredno povečana odsotnost od dela, saj smo bili kar 12,20 % razpoložljivega časa odsotni. To tudi pomeni, v poprečju vsak dan 492 delavcev odsotnih ali 23 % več kot leto prej. Ob že omenjenem 6 % povečanju števila zaposlenih pa je bilo opravljenih ur na delu v rednem delovnem času in nadurah samo za 1,5 % več kot leto prej. Ne samo, da povečani izostanki z dela povečujejo stroške za nadomestilo osebnih dohodkov, mnogo večji je še izpad dohodka zaradi neizpolnjenih planov, izpadov proizvodnje, ki so med drugim tudi posledica tako povečane odsotnosti. Se nadalje se bomo morali prizadevati, da se odpravijo vzroki takega stanja, saj nam je gotovo vsem jasno, da le kvalitetno opravljeno delo prinaša dohodek. INVESTICIJE Investicijska dejavnost se je odvijala v okviru osnovnih smernic sprejetih z letnim načrtom in na osnovi izdelanih posameznih programov. Večje težave so bile pri uvozu potrebne proizvodne opreme, saj se je ta del investicij realiziral šele v zadnjih mesecih preteklega leta, nekaj pa v letošnjem letu. V proizvodnih temeljnih organizacijah je bilo največ investirano v nakup proizvodne opreme za zamenjavo izrabljene in potrebne dopolnitve z ozirom na zahtevnost proizvodnega programa. V TOZD Budučnost je bila zgrajena tudi nova proizvodna hala ter odprodani stari in neprimerni delovni prostori. Že v prvem polletju je bila predana svojemu namenu poslovna stavba z obratom družbene prehrane, prav tako pa so se adaptirali prostori za razvojno pripravljalni sektor in tako vsem izboljšali delovni pogoji. Največja investicijska sredstva pa so v skladu s planom še nadalje namenjena povečanju prodajnih površin v TOZD Mreža. Od teh je najbolj pomembna investicija v trgovski center Tržič — Deteljica, kateri že prve mesece opravičuje visoka vlaganja. Poleg tega lokala pa so bile odprte tudi nove poslovalnice Zagreb III, Prijepolje, Ludbreg II, Dimitrovgrad in Priština, ter adaptirani prostori poslovalnic v Slovenj Gradcu, Celju Banja Luki in Tržiču. Skupna vrednost investicij je v preteklem letu znašala 76.190 tisoč din, od tega je bilo 71 % lastnih sredstev tekoče amortizacije in 29 % kreditov temeljne banke ter izvajalcev investicijskih del. PROIZVODNJA Zahtevno nalogo, izboljšati pripravo proizvodnje v širšem smislu, nismo v celoti uresničili. To je tudi ena izmed prvih nalog pri nadaljnem delu, saj smo ji dali še poseben poudarek v planih za letošnje leto. Raznovrsten je dvakraten letno menjajoč proizvodni program zahteva izredno prizadevnost in koordinirano delo vseh služb in delavcev, katerih delovne naloge so vezane na pripravo proizvodnje. Pravočasno in kvalitetno opravljena naloga vsakega posameznika je seveda pogoj, da je tudi skupna naloga izvršena tako kot si vsi želimo. Se posebej je potrebno sodelovanje vse proizvodne režije, saj so nemalokrat potrebni hitri ukrepi in odločitve da preprečimo zastoje v proizvodnji, slabo kvaliteto in seveda izpad dohodka. Ob tako kritičnih ugotovitvah ne gre prezreti tudi uspehov, ki so bili na tem področju že doseženi. Dobra prodaja obutve kaže, da smo uspeli pri oblikovanju proizvodnega programa, prav tako je tudi ugotovljeno zmanjšanje števila vzorcev in kopit, to je ožji proizvodni program kot pred letom. Področje priprave proizvodnje zajema tudi oskrbo z vsemi potrebnimi reprodukcijskimi materiali, za katere ugotavljamo, da je bila razmeroma zadovoljiva. Omeniti je potrebno večkratno pomanjkanje drobnih materialov, ki so sicer po vrednosti minimalni, vendar nujni za normalen potek proizvodnje. Izgubljen dohodek, kot posledica zastojev povzročenih s pomanjkanjem drobnih materialov je velikokrat večji, kot pa vrednost tega materiala, žal pa so bili velikokrat prisotni objektivni razlogi za tako stanje. V strukturi stroškov širše poslovno pojmovanih, predstavlja daleč največji delež osnovni in pomožni material. Stalna prisotnost povečanja nabavnih cen tega ima tudi za posledico manjši dohodek, saj so bile prodajne cene izdelkov že vnaprej dogovorjene, pa tudi razmere na tržišču ne dovoljujejo večjega povečanja teh. Vrednost vsega nabavljenega reprodukcijskega materiala je po nabavnih cenah znašala za preteklo leto sedem-stosedeminštirideset milijonov 597.278 din, od tega pa je bilo uvoženega v višini 176.683.121 deviznih dinarjev ali 23,6%. Naloge ki jih moramo izvršiti na področju priprave proizvodnje so še nadalje ožanje in specializacija proizvodnega programa ter še boljša prilagoditev tega industrijski proizvodnji. Posebno skrb moramo posvetiti tudi proizvodnemu programu vseh vzporednih dejavnosti, saj je ta že pomemben del celotne proizvodnje. Tudi novi pristopi in metode planiranja, predvsem planiranje v dveh fazah, morajo polno zaživeti in tudi prispevati svoj del k skupnemu rezultatu. Obseg proizvodnje in produktivnosti V proizvodnih TOZD, kjer izdelujemo obutev, je bilo izdelano 2.865.668 parov, kar je sicer 5 % več kot pred letom, vendar 5 % manj od načrtovanih količin. Pri izdelkih iz poliuretana, je bil plan proizvodnje presežen za 10 %, ob tem pa je bila izdelana količina za 10 % manjša kot leto prej. Več od načrtovanih količin je bilo izdelano tudi izdelkov iz gume in to za 4 % ter izdelkov iz plastike za 22 %. Tudi primerjava z letom prej kaže pri izdelkih iz gume 48 % povečano količino in 6 % pri izdelkih iz plastike. ZAKLJUČNI RAČUN Pregled vrednosti prodaje v 1000 din po posameznih prodaj- nih poteh (fakturirana realizacija) Prodajna pot leto 1977 vrednost Struk. Leto 178 Vrednost c+riik Index btrUk- 78/77 2 3 4 5 6(4:2) 1. IZVOZ 265.554 45,84 328.192 47,59 124 1.1. Zapadni izvoz 186.263 32,15 249.135 36,12 134 1.2. Vzhodni izvoz 79.291 13,69 79.059 11,47 100 2. DOMACI TRG 313.742 54,16 361.500 52,41 115 2.1. Prodaja proiz. 186.737 32,24 234,960 34,07 126 2.2. Prodaja štor. 6.320 1,09 4.040 0,58 64 2.3. Prodaja mat. 120.685 20,83 122.500 17,76 102 3. SKUPAJ (1+2) 579.296 100,00 689.692 100,00 119 Prodaja na drobno Po obsegu je še vedno najpomembnejša prodaja naših izdelkov preko 126 poslovalnic TOZD Mreža širom SFRJ. V preteklem letu je bilo prodanih 6 % več parov obutve in 29 % več po vrednosti, kar je tudi več od sprejetih načrtov obsega te prodaje. Pomemben je tudi podatek, da se je udeležba obutve izdelane v naši delovni organizaciji v celotni vrednosti maloprodaje povečala, za preteklo leto znaša 74 % po vrednosti. Ugoden potek prodaje potrjuje, da smo proizvedli za potrošnika tisto kar išče, še boljši pa bi bili verjetno rezultati, če bi bila tudi dobava v poslovalnice v celoti pravočasna. Poseben problem je že omenjeno povečanje reklamacij in ga moramo takoj rešiti, če želimo na tržišču obdržati mesto, ki ga imamo. Naslov podatka leto 1977 leto 1978 Index 78/77 1 2 3 4(3:2) 1. Prodaja v parih 3.181.268 3.370.214 106 2. Prodaja v 1000 din 662.360 856.988 129 CELOTNI PRIHODEK IN DOHODEK Odnosi med temeljnimi organizacijami so urejeni s SS o združitvi in letnim poslovnim sporazumom 1978. Medsebojno TOZD prodajajo svoje proizvodne in storitve namenjene za na-daljno predelavo ali pa prodajo na trgu, katero opravljata pro- DELOVNA ORGANIZACIJA "PEKO" Poslovni uspeh - Kazalci uspešnosti po TOZD-ih dajni temeljni organizaciji. Svoj dohodek vsaka TOZD pridobiva iz celotnega prihodka doseženega s prodajo proizvodov in storitev po interni sporazumni ceni in z udeležbo pri skupaj ustvarjenem rezultatu, ki se ugotavlja pri prodajnih TOZD. Dosežena razlika med prodajno in sporazumno vrednostjo prodanih proizvodov, zmanjšana za sporazumno ceno opravljene storitve nabave in prodaje ter skupne rizike, je dosežen skupni rezultat. V preteklem letuje bil dosežen v višini 111.834.444,82 din ter tudi razdeljen na vse temeljne organizacije, delno po posebnih merilih potrjenih na skupnem delavskem svetu, preostali del pa po določenih merilih z LPS 1978. Zbirni celotni prihodek je bil v preteklem letu 26 % večji kot leto prej, 53,4 % tega pa je vrednost eksterne realizacije. Rast porabljenih sredstev je bila manjša in sicer samo 20 %, tako da je dosežen dohodek večji za 56 %. Kot je že uvodoma omenjeno, pa tako prikazan dohodek ni primerljiv, saj je za leto 1978 prispevek za DSSS prikazan kot dohodek, leto prej pa kot porabljena sredstva. Primerljiva porabljena sredstva so bila večja za 23 % in tako primerljiv dohodek za 39 % povečan. Celotni prihodek se ugotavlja na podlagi plačane in zavarovane realizacije, zato je pomemben tudi podatek o višini realizacije, ki ni vključena v celotni prihodek, so pa pokriti stroški te realizacije, katera znaša 10.730 tisoč din. V skladu z LPS 1978 in sprejetimi sklepi delavskih svetov, so bile tudi zaloge nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov razvrednotene za vkalkulirane posredne materialne stroške in je tako zaradi tega dosežen dohodek manjši za 2.282.508,72 din. Pri razporeditvi dohodka za vse vrste obveznosti so se upoštevale samoupravno ali pogodbeno dogovorjene, ter zakonsko določene višine. Med vsemi temi je tudi prispevek za DSSS in pa obračunana amortizacija nad predpisano stopnjo, katera predstavljata 14,9% doseženega dohodka. Med drugimi obveznostmi, ki predstavljajo 12,3 % doseženega dohodka, odpade največji del za obresti in so tudi v primerjavi z letom prej kar 2,33 krat tolikšne. Povečane so tudi ostale obveznosti, delno so to novo sprejete in pa tudi povečane tiste, katerih višina je odvisna od doseženega dohodka. Poleg zbirnega celotnega prihodka in dohodka pa za delovno organizacijo ugotavljamo tudi konsolidiran izkaz uspeha, v katerem je izključena interna realizacija in seveda tudi poslovni stroški ali nabavna vrednost prodanega blaga, če sta povzročeni z interno realizacijo. Prav tako je pri tem izključena svobodna menjava med TOZD in DSSS, skratka je to tak prikaz izkaza uspe- KAZALCI USPEŠ. PO ZZD v TEMELJNA +> ,tn ORGANIZACIJA « C •D O u o c. « N 1. OBUTEV 2. POLIURETAN 3. GUMOPLAST 4. TRBOVLJE 5. BUDUĆNOST 6. ORODJARNA 7. KOMERCIALA 8. MREŽA 9. DSSS LO. DELOVNA ORGANIZACIJA LETO IN INDEX Število zaposlenih 1.Dohodek na delavca 2.Doh.v primerjavi s pop.v porabljen, sred. 3.Cisti dohodek na delavca 4.Akumul.v primerjavi z dohodkom 5.Akumul.v primerjavi s čistim dohodkom 6.Akumul.v primerj. s popr.uporab.sred. 7.Osebni dohodek in sredstva za skup. por.na delavca 8.Popreč.čisti OD za 182 ur din % din % % % din din din 1977 978 90.057 209.59 81.449 6.66 7.56 15.75 75.454 4.095 JL9.7Ä - _ T02ff limiti:: 7?. 15 — 112,782.. -.8x85-.- -12.JJ —-7-JU— —5-Q51 104' i?5 38 140 133- . _ -5.Q — -143 123 1977 166 86.252 ..105.21.. —72,?44„ -.5x14 .. —7xia_ __ JÌL7-5... ___6£Ut47-_ 4.268 1978 _ 139 223x085._ . 56-99. -.152-£94-- 27.$? 41/65 15.87 -1.17,996.. —5,229 w 22Q__ 54.. --.---237 5aa_ 143 — .122.. 134 1977 157 97.498 98.62 83.784 5.14 5.98 5.06 78.777 4.066 JÜ7a 14-8 51Ö.ÖÖ9 58.82 122,007.. .19,618—. -3P,_Q.4„ —U.6.9.. -119.328 — — 5.422 INDEX 108 ?i-5- 60 166- ...387... —6.Q2-. .231— 152- 132 — 1577..... —2.99— -.-.5i.t25Q.., -256.24--. —84,764- _ J-2---2.fi. —29.24— —24.352 — -2-426 1978 289 122^255... 126.59 --108x837.. _ _ 9-, 55- - - .12*3!9- —-L2.J.Q — ___94-567-- 9.7 196 99— .--121-- m . — JUT— 4L 127-- 127 INDEX 1977. -83.Q... _ _ -9Q2 -mn- -IBS- 1 1 1 ! 1 1 1 1 -iim- —8_.-5.7-- 1 ä!0' eojr-i 1 1 ...54.Q29-...72,121.. „2,§!9 3.624 10? 155 102 13.6.. 86— .9.7- .67.. 142- 129 — 1378 102 205x480 1Z4.22__, 144j 104 -1-9..3-6- — —2.7-.J51- 33.87. —119 ,652.. „ 5.68Ö 1978 117 299.509 7.15 160.960 12.23 22.76 0.87 129.116 6.3I7 1977 648 I5O.IIO 21.19 123.167 13.84 16.87 2.95 102.385 5.165 1 9.7A 594 252.118 ■••55:6g" 160.348 13.OI 18.84 ?.6? 134.784 ..6,5§§ 92 .125 . —130 94 11? 92 ll?.. 1?7 1977 574 11-5,245.., —25.12-, 101.134 ... yr.„ ... _yT— IOI.I54 4.6I7 J338 _ 129.520 —81.54—, 119.098 / ... —Z— ... .1. 518.748 „5,23 z 545 r 7 /. . 2Ì6 126 1977 5652 155.882 60.21 86.945 7.87 8.98 3.46 79.138 4.026 ZAKLJUČNI RAČUN ha, kot bi bil v primeru enovite delovne organizacije. Tako prikazan konsolidiran celotni prihodek je bil v letu 1978 povečan za 22 %, porabljena sredstva za 15 % in dosežen konsolidiran dohodek večji za 38 % ter predstavlja 32,6 % celotnega prihodka. Pri razporeditvi tako prikazanega dohodka je namenjeno 4,5 % za amortizacijo nad predpisano stopnjo, 13,8 % za vse vrste obveznosti iz dohodka in 81,7 % je čisti dohodek, ki je po višini enak kot že prej omenjen pri zbirnem poslovnem uspehu. Cisti dohodek in njegova razporeditev Z upoštevanjem že porabljenega čistega dohodka med letom in sprejetih meril delitve, je bila na zborih delavcev potrjena dokončna razporeditev tega. Pregled razporeditve čistega dohodka Vrednost v 1000 din Struktura 1. Osebni dohodki 327.947 75,70 1.1. Za izpl. osebne doh. 314.113 72,50 1.2. Za pokritje osebnih doh. iz zalog 13.834 3,20 2. Skupna poraha 64,119 14,80 2.1. Stanovanjska sred. 18.770 4,33 2.2. Nepos. svobodna menjava 9.833 2,27 2.3. Ostali nameni skup. porabe 35.516 8,20 3. Rezervni in poslovni sklad 41.164 9,50 3.1. Rezervni sklad 13.693 3,16 3.2. Poslovni sklad 27.471 6,34 3.2.1. Pos. manj razv. 15.167 3,50 3.2.2. Združ. sredstva 5.941 1,37 3.2.3. Posl. sklad za razp. TOZD 6.362 1,47 CISTI DOHODEK (1+2 + 3) 433.230 100,00 Za osebne dohodke je bilo porabljeno 75,7 % čistega dohodka, kar je tudi 32 % več kot pred letom. Posebej je potrebno omeniti, da smo v preteklem letu pokrili z doseženim čistim dohodkom tudi vse osebne dohodke, katere smo imeli prej zadržane v zalogah nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov. Ce upoštevamo to posebnost, pa so bila primerljiva porabljena sredstva za osebne dohodke 26 % večja kot leto prej in ob tem tudi 98,34 % porabljenih dovoljenih sredstev za osebne dohodke po merilih samoupravnih sporazumov. Poprečni osebni dohodek je v preteklem letu znašal 7.258 din (čisti OD 5.058 din) in je bil tudi povečan za 26%. Na področju Tržiča je znašal poprečni čisti dohodek 5.415 din ali 26 % povečan, v Trbovljah 4.424 din ali 27 % povečan, v Ludbregu 3.624 din ali 29 % povečan ter pri zaposlenih v poslovalnicah 6.561 din ali 25 % povečanje. Razmeroma velik delež čistega dohodka je bil razporejen za skupno porabo. Poleg stanovanjskih sredstev, ki so se med letom oblikovala v višni 6 % na osebne dohodke in ob končni razporeditvi še dodatno 1 %, pa je večja potreba sredstev skupne porabe za regresiranje toplega obroka. Ta so se oblikovala po porabljenih v preteklem letu, za porabo v letošnjem letu. Vzporedno z razporeditvijo čistega dohodka je bil tudi na zborih delavcev potrjen plan sredstev skupne porabe za letošnje leto. Za rezervni in poslovni sklad je namenjeno 9,5 % čistega dohodka. Višina rezervnega sklada je pogojena z višino doseženega dohodka, sredstva oblikovanega poslovnega sklada pa je potrebno nameniti za posojilo manj razvitim republikam in avtonomnim pokrajinam ter za samoupravno dogovorjeno združevanje. Del poslovnega sklada, ki je namenjen za razpolago v TOZD pa predstavlja 1,47 % čistega dohodka. KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA V prilogi je prikazano osem kazalcev uspešnosti poslovanja, ki so določeni z ZZD. Izračun teh kazalcev temelji na dejanskih prikazanih podatkih tudi za leto 1977, omeniti pa je potrebno, da zaradi spremenjenega načina ugotavljanja dohodka ta ni primerljiv z doseženim v letu 1978, zato tudi kazalci niso povsem primerljivi. Pri kazalcih, kjer so posamezne vrednosti računane na zaposlenega je upoštevano število delavcev na podlagi vkal-kuliranih ur in ne po povprečnem stanju konec meseca. Zaradi tega se kazalci nekoliko razlikujejo od objavljenih v Čevljarjevih obvestilih. Gibanje sredstev in likvidnosti Pri gibanju sredstev velja posebno pozornost posvetiti gibanju zalog, višini teh in gospodarskemu ravnanju z njimi. Že med letom smo ugotavljali da so vse vrste zalog večje, kot pa so po- trebne za naš obseg poslovanja. Seveda je posledica takega stanja tudi večja poraba dohodka za obresti, saj je to cena dodatno potrebnih kratkoročnih kreditov za financiranje teh. Pozitiven premik v pogledu zalog je bil prisoten prav konec preteklega leta, vendar z doseženimi še ne moremo biti zadovoljni. V kolikor bomo pri tem uspešni nam bo ostalo več čistega dohodka za razporejanje, saj bo manj porabljenega dohodka za obresti. Poleg stalne skrbi za samo višino zalog, pa moramo skrbeti bolj kot do sedaj za kurantnost teh zalog in predvsem za gospodarno ravnanje z njimi. Odgovorni delavci bodo morali več pozornosti posvetiti točnosti poslovanja, saj nam inventurne razlike v preteklem letu kažejo da v nekaterih skladiščih temu ni bilo tako. Poskrbeti bo potrebno tudi za normalne pogoje poslovanja v vseh skladiščih reprodukcijskega materiala. Likvidnost je seveda tesno povezana z gibanjem zalog in tudi sezonskim značajem prodaje. Na podlagi vsakomesečnih planov finančih tokov smo tekočo likvidnost zagotavljali tako z izbiro načinov poravnave naših obveznosti in seveda tudi z eskontira-njem menic ter najemanjem kratkoročnih kreditov za ostale namene. S prehodom na žiro račun po TOZD pa se je likvidnost posamezne TOZD zagotavljala tudi s kratkoročnim kreditiranjem med posameznimi TOZD, da so bila tako denarna sredstva stalno v obtoku in maksimalno izkoriščena. O vseh pomembnih dogajanjih povezanih z likvidnostjo in gibanjem denarnih tokov je razpravljal in sklepal odbor za finančna razmerja, kot samoupravni organ posebne finančne službe. ZAKLJUČEK Z zaključnim računom smo torej naredili obračun našega dela v preteklem letu. Kot vedno, smo tudi tokrat v razpravah dali več poudarka vsem tistim dogajanjem, ki so odstopala od načrtovanih poti. Prav je, da smo kritični in samokritični do vseh neuspehov, do neizpolnjenih načrtov, ob tem pa moramo vedeti, da si postavljamo zahtevne cilje in nam ob takih planih vedno ostane še del neuresničenih. Vse ugotovitve in sprejeti sklepi ob obravnavi zaključnega računa, pa nam morajo biti smer za naprej, še posebej zato, ker smo tudi z doseženimi v preteklem letu lahko zadovoljni. Želja za doseganjem vedno boljših rezultatov je tudi garant, da bomo z vso zavzetostjo pristopili k novim nalogam ter te izvrševali, da bo vloženo delo prinašalo še več dohodka. Franc Grašič Celotno besedilo zaključnega računa s tabelami smo pred javno razpravo natisnili v Čevljarjevih obvestilih in sicer: 2300 izvodov v slovenskem in 1300 izvodov v srbo-hrvatskem jeziku; 1000 za TOZD Budučnost in 300 za zaposlene v poslovalnicah izven Slovenije. Gradiva za javno razpravo je bilo torej dovolj. Razprave so bile organizirane po sindikalnih skupinah. Pri ugotavljanju uspešnosti in širših javnih razprav je bilo ugotovljeno, da je bila obrazložitev dovolj jasna, kdor je bil zainteresiran je lahko razumel in se vključil v razpravo. Predsedniki OO sindikata pa so dali priporočilo, naj bi se v bodoče take razprave organizirale v manjših skupinah — oddelkih. Bolj so namreč razgibane in pestre obravnave v skupinah kjer je manj ljudi. 27. februarja smo volili nadomestne člane — delegate v skupni delavski svet in odbor za samoupravno delavsko kontrolo v TOZD Obutev, Poliuretan, Gumoplast, Komerciala in DSSS. NAGRADNA KRIŽANKA DALMATIMSKO RDEČE V1MO SPOMIUCEK PRODA-JALUA OCVIRK AUTOkl PIŠITE V ČEVLJAR! /EC]I ROSI IR1 iMEPfi ambro: ;ja Vre 5POLWA CELICA, GAMET AMA LAGOHDE! ILOVICA ČEBELJA PAŠA BERI Ri ČEVLJAR! PDÄRÄD UA5,SM pii STARA ME RA.BOKAL RDEČKAST PLAHET PEKO -TRŽIČ STARKO MOVAk DALMATI! MOŠ. IME IH KRAJ PRI.. DOMŽALAH R| PREBIVALEC IBUICE EUOTI4I POGLEDE EDIU05T VARUH OOUJIŠČA PRI STAR. RIML3AU1H SPISI, LI5TIUE 400 BELIMA DRŽAVA V ZAH. EVROPI 5PEVOIGRA StOR, PAUJ PRAH 5PlAKHJEI|i| MATERIAL TROP. RA5T-IUA.Al.03A TTiČJA KRMA mnm SKA RIBA PRESOJI!, BDABAŽUA TKAMH1A iÄTRÄi .POKA KOŽE MA USTMICI OLGA GRAMC VRŠTA POLŽA SREDIŠČA VRTEHJA RA5TUUA LAJČJE UHO POTEG VRVI UAS OTOK JUŽUOOD OLIBA PRIPADHIKI PROTESTAR Tl EMA IME SLIKARKE KOBILCE OJAČEM SVETLOBUI ŽAREK AHA GRMEK KRALJ ŽIVALI KRATICA M TRII41-TROTOLUOL OČKA, ATEK DELI TEkllškE IGRE SOM3A VERŠUIK IT. REKA (ADIžA) TAVŽELJ LJUDMILA OTOK VSUL DOZEMLJU RUDI REJC EUA3- 5TICA OROŽJE GLADIATORJEV, TRIZOB GRAUICAR-SKA POSTO JAUKA OB MEJI SODELUJTE V SVOJEM GLASILU ALBAHCI, AR8AUASI Za zadnjo križanko smo dobili 90 rešitev. Nagrade je izžrebal naš sodelavec iz obratne mehanične delavnice Smolej Jože. Sreča je bila naklonjena: 80 din SELIŠKAR MARIJA - 600 60 din IVANA PAJNTAR — upokojenka 40 din REPINC IVANKA - 512/11 20 din ROVTAR FRANCKA - 522 20 din CERNILEC FRANC — orodjarna PUR Rešitev današnje križanke pošljite v uredništvo do 30. 3. 1979. ZAHVALE Ob izgubi drage mame ANGELE GRADIŠAR se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 900 za denarno pomoč in izrečena sožalja. Janko Gradišar V NEKAJ VRSTAH Na enajstem srečanju samoupravljalcev v Kragujevcu 15. in 16. februarja je sodeloval tudi aktivni sindikalni delavec tov. IGNAC KRUŠELJ — predsednik osnovne organizacije sindikata v Budučnosti. V organizaciji Delavske univerze Tržič potekajo predavanja za delegate samoupravnih interesnih skupnosti. V času od 21. ,februarja do 8. maja bo seminarje obiskovalo 160 delegatov iz naše delovne organizacije. Ob boleči izgubi dragega očeta JOŽETA VERČA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Enako se zahvaljujem tudi bivšim maminim sodelavkam za cvetje in vsem, ki so se udeležili pogreba. Žalujoči sin Stojan V okviru poklicnega usmerjanja učencev, ki končujejo osnovno šolo (vključeni so bili tudi učenci 7. razredov) smo obiskali vse tri osnovne šole v naši občini in s predavanji posredovali učencem možnosti vključitve v poklice, ki jih bomo potrebovali v naši proizvodnji. Pokazali smo jim tudi film »5000 ROK EN ĆEVELJ«. Predavanja in obisk je imel namen, da bi se morda več učencev smeleje odločalo za poklice, ki že nekaj časa niso zanimivi za mladino. S tako prakso bomo nadaljevali tudi v prihodnjih letih, skušali jo bomo pa še bolj popestriti in jo narediti čimbolj zanimivo. Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam 512/2 za pozornost in dragoceno darilo. V naprej želim vsem veliko uspeha. Skumavec Antonija Vsem sodelavkam šivalnice 512/2 se ob odhodu iskreno zahvaljujem za poklonjeno darilo. Tatjana Snedic SINDIKALNO PRVENSTVO V VELESLALOMU V soboto, 24. februarja, je bilo na Zelenici sindikalno prvenstvo v veleslalomu za člane in članice sindikata »PEKO«. Tekmovanje je bilo napovedano za 17. 2. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, megle in padavin takrat ni bilo izvedljivo. Za tekmovanje se je prijavilo 159 smučarjev, na startu pa se jih je zbralo 140. Po srednje težki progi je prismučalo na cilj 124 smučarjev posamezniki pa so zasedli naslednji vrstni red: ŽENSKE do 25 let RUPARClC BLANKA DOLČIČ MILENA LAVRIČ IRENA MEGLIC VIDA GOSAR TATJANA KUHAR IVANKA NADIŠAR LJUBA DORNIG GERTA FILIPČIČ SONJA NEMEC METKA REJC VILMA OBUTEV DSSS DSSS MREŽA MREŽA OBUTEV KOMERCIALA MREŽA OBUTEV OBUTEV OBUTEV od 25 — 35 let KRAMAR MAJDA SOKLIČ MILENA BENCINA OLGA PODLIPNIK KRISTINA MEGLIC IRENA KLEMENC IVANKA KRAMAR CILKA PERAlC MIRA TERAN ANKA EIGNER MARIJA PAGON MAGDA HOČEVAR HELENA nss« GUMOPLAST OBUTEV OBUTEV DSSS DSSS OBUTEV OBUTEV KOMERCIALA OBUTEV OBUTEV OBUTEV nad 35 let STRITIH SILVA DSSS KRIŽAJ MARICA DSSS KRALJ MILA OBUTEV JAVORNIK MARIJA OBUTEV MOŠKI do 25 let KLEMENC MILAN MEGLIC JOŽE JOSEF SMILJAN JERMAN ZDENKO PERKO PETER POLAJNAR SLAVKO ORODJARNA MREŽA MREŽA dqciq ORODJARNA ORODJARNA od 25 — 35 let MEGLIC JERNEJ MEGLIC ANTON PRIMOŽIČ ANTON JURJEVČIČ DRAGO VALJAVEC MARJAN SOVA STANKO OBUTEV KOMERCIALA OBUTEV OBUTEV ORODJARNA ORODJARNA KODOROVIC STEFAN MEGLIC FRANCI MOČNIK BOŠTJAN KAMlC ZLATO KAVAR JANEZ DOVŽAN SLAVKO VERČ STOJAN ŠTAMCAR DAMJAN BOHINC SLAVKO LEBAN JOŽA VRHOVŠEK IVO ROPOŠA BOJAN UZARJANEZ PAGON FRANC PODLIPNIK MATJAŽ STEINER POLDE OMAN ANDREJ PUR OBUTEV MREŽA OBUTEV OBUTEV ORODJARNA OBUTEV MREŽA DSSS OBUTEV DSSS ORODJARNA OBUTEV OBUTEV OBUTEV OBUTEV OBUTEV DOLINAR STANE PUR LAVICKA ŽARKO DSSS BEČAN IVAN KOMERCIALA URŠIČ FRANC ORODJARNA BRODAR BOGDAN OBUTEV SEIFERT MARJAN PUR ROBLEK MIRO GUMOPLAST LAUSEGAR DARKO PUR PERDAN PAVEL DSSS AHAClC DUŠAN OBUTEV FAJDIGA DEMETER KOMERCIALA TERAN RUDOLF OBUTEV PRIMOŽIČ MILOŠ OBUTEV JANŠKOVEC JURE ORODJARNA MAJCEN JANEZ GUMOPLAST DRAGUTINOVIC RELJA ORODJARNA KUTIN JANEZ GUMOPLAST BENEDIK TONE ORODJARNA GERMOVŠEK LUDVIK OBUTEV MEGLIC JANEZ DSSS LUPŠA ANTON OBUTEV PERNUŠJANEZ PUR DACAR JANEZ DSSS NANAR RUDI OBUTEV MEGLIC STANE OBUTEV PETRIČ JANEZ MREŽA PERKO LUDVIK ORODJARNA JERMAN FRANCI OBUTEV Česen brane OBUTEV KODER FRANCI OBUTEV HOČEVAR MARJAN OBUTEV od 35-45 let: HLADNIK NIKO KOMERCIALA MEGLIC MILAN OBUTEV ROBLEK PAVEL OBUTEV BAHUN JAKA KOMERCIALA ŠPEHAR VILI DSSS PODLIPNIK PAVEL DSSS AHČIN JANEZ KOMERCIALA MEGClC JANKO MREŽA AMBROŽ JANEZ OBUTEV GOLMAJER JANEZ DSSS BENEDIK VINKO MARTN TO^A OBUTEV DSSS KOMERCIALA ivirtrviiN (JUiiA OVSENEK JURIJ ZAPLOTNIK VIKTOR DSSS ZUPAN FRIDERIK ORODJARNA KRALJ ANTON GUMOPLAST ZALETEL MARJAN DSSS HORŽEM VALENTIN DSSS nad 45 let: ŠVAB VINKO OBUTEV STRITIH FRANC ORODJARNA KALIŠNIK JANEZ DSSS TERAN RUDA OBUTEV PEHARC ANTON KOMERCIALA AŽMAN JANEZ DSSS PREŠEREN KAROL ORODJARNA TIŠLER JOŽA DSSS PERKO EDI ORODJARNA Tekmovanje je izvedla sindikalna organizacija s sodelovanjem ekipe HEUER, temeljne telesno kulturne skupnosti, ki je merila rezultate. čevljar GROS MARJAN KRAMAR NANDE NUNAR MARJAN BENCINA JANEZ MEGLIC MIROSLAV MEGLIC ANTON MEGLIC DARE PERKO BORIS ŠLIBAR MARJAN MEDIC SILVO ORODJARNA DSSS OBUTEV OBUTEV PUR OBUTEV DSSS PUR GUMOPLAST PUR Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Janez Kališnik, Milka Meglič, Marjan Markič, Anton Simonič, Marija Slapar, Karel Zajc, -Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar. - Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. - Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3100 izvodov v slovenskem in 1600 izvodov v srbohrvatskem jeziku. Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.