MARUŠKA VIDOVIČ Antropološke raziskave v Selški doloni Zaradi posebnega geografskega položaja, zgodovinskih dogodkov (kolonizacije), lokalnih socio-kultumih razlogov in posebnih ekoloških pogojev je bila Selška dolina in v njej živeča populacija izbrana za antropološke raziskave, prve tovrstne v Sloveniji. Raziskave populacijske strukture Selške doline, v katerih smo zajeli dve skupini sedemnajstih vasi (slika 1). so nam omogočile priti do pomembnih zaključkov o populaciji, živeči v dolini med škofjeloškim hribovjem. Na osnovi dobljenih rezultatov smo dograjevali nadaljevanje holističnih (združenih fizičnih in socio-kulturnih) antropoloških (biomedicinskih) raziskav, ki jih izvajamo na Inšti tutu za varovanje zdravja Republike Slovenije od leta 1993- En del programa smo v okviru projektnih raziskav izvedli v sodelovanju z antropologi iz Zagreba in angleškimi ter avstralskimi kolegi, pridružili pa so se nam tudi kolegi iz. Amerike. Dosedanji rezultati so bili predstavljeni na številnih kongresih doma in v tujini. (j) OZNAKE KRAJEV "> NARAVNA MEJA DOLINE SLIKA 1: V RAZISKAVO ZAJETI KRAJI SELŠKA DOLINA 301 LOŠKI RAZGLEDI iS Raziskave populacijskih struktur so moderne antropološke raziskave, ki so bile izvedene v mnogih populacijah sveta od prvih začetkov v sredini šestdesetih let do danes: Italiji (Cavalli-Sforza, 19621. Veliki Britaniji (Boyce in sod.. 1967), Združe nih državah Amerike (Swedlund, 1972). Japonski (Jasuda in Kimura,1972) lanski (Mielke,1984) Hrvaški (Rudan in sod. od sredine sedemdesetih let do danes) in drugod po svetu. Populacijska struktura je odraz različnih procesov, ki nastanejo s skupnim dina mičnim oblikovanjem različnih populacijskih lastnosti v času (skozi generacij"' in v prostoru (v ekološki niši). Z raziskavami populacijskih struktur poskušamo ugo toviti, ali so populacijske variacije odraz fenotipskih variacij kot odziv na okolje, ali pa so posledica dejanskih zadržanih genetskih razlik. Z raziskavami populacijskih struktur lahko zasledujemo tudi tako imenovane mikro (evolucijske) procese', ki se lahko zgodijo že v nekaj generacijah, posebno v reprodukcijsko zaprtih populaci jah na katere je vplival genetski drift (genetsko odstopanje). Migracijske analize so bile usmerjene na dva pomembna parametra populacijske struktureaeprodukcijsko izoliranost in sorodstvo ter njun medsebojni odnos. Mig racijske analize, ki se nanašajo na poročne migracije v Selški dolini (za obdobje od leta 18S0 do 1993), in i''1 zato imenujemo tudi reprodukcijske ali genetske migra cije, so pokazale razlike med dvema izoliranima predeloma, ki jih tvorijo naselja •1-7- (dolinske vasi) in 11-20« (podratitovške vasi). Intenzivnost migracije znotraj le teh se bistveno razlikuje in znaša 10% in 23° • med njima pa komaj 2%. Intenzivnost migracije iz sosednjih naselij Selške doline, ki niso bila zajeta z raziska vo, se tudi razlikuje med tema dvema deloma in znaša 16% in 6%. Intenzivnost migracije iz večjih oddaljenosti v raziskovana naselja Selške doline je dosti po membnejša v prvem !->"». kol v drugem delu doline 2%. Migracijska mobilnost žensk je pomembno večja od moških: 4% proti 42%, zaradi patrilokalnega načina živ ljenja. Intenzivnost migracije vpliva na ocenjeno sorodstvo (kinship) populacij raziskovanih naselij, in tudi na sorodstvo znotraj naselja (inbreeding). Ta vpliv je minimalen v prvem delu. zelo pomemben pa je v drugem gorskem delu. kjer je sorodstvo po moških prednikih izjemno visoko. Migracijsko sorodstvo korelira s stopnjo umrljivosti in depopulacijo raziskovanega področja. Rezultati raziskav jezikovnih (lingvističnih) razlik v prostoru bazičnega besed njaka, ki postajajo v moderni antropologiji s holističnim pristopom vse pomemb nejši, so jasno pokazali izrazito (mikro) diferenciacijo v določenih govorih Selške doline (n.pr. Danje). Upravičeno lahko predpostavljamo, da so zaznane lastnosti posameznih lokalnih govorov posledica različnih substratov in supersiratov zaradi zgodovinskih dogajanj na tem področju: starosti naselja, različnega časa kolo nizacije in porekla kolonistov, z druge strani pa obstoječe ravni prometnih povezav med posameznimi naselji. Tako lahko govorimo o štirih skupinah naselij, ki se uje majo z zgodovinsko kolonizacijo tega prostora. Odčitavanje podatkov iz mešanja posameznih govorov je izredno pomembno tudi kot pokazatelj analognih (mikro) evolucijskih bioloških procesov v tem prostoru. 302 A.VIh-l )/>l>/<>SKH RAZ1SKA \ i: 1 SEL VA7 1» >W-\l Na osnovi analize (po 1151' - Mednarodnem Biološkem Programu) 25 antropo- metričnih značilnosti (19 telesa in 6 glave) ter 9 fizioloških (kardio-respiratornih) značilnosti populacije Selške doline smo ugotovili sledeče: Populacija Selške do line se je pokazala heterogena \ primeru fenotipskih variacij med populacijami raziskovanih naselij samo v antropometričnih značilnostih glave (širina in dolžina glave in širina obraza) pri ženskah, dočim je v antropometrienih značilnostih telesa in fizioloških značilnosth homogena pri obeh spolih. /. ozirom na to, da so to pred postavljene ekosenzibilne značilnosti in da se oblika variacij v populaciji ujema s podatki o migraciji prebivalstva, nam rezultat morfološke heterogenosti današnje populacije Selške doline nudi možnost genetske interpretacije. Antropometrično ocenjena zgradba telesa populacije Selške doline v starosti od 25 do ~5 let je pokazala, da je to populacija povprečne- debelosti. Na osnovi in deksa telesne mase in komponent povprečnega preseka nadlahtnice smo ugotovili, da so moški relativno bolj mišičasti od žensk, ženske pa imajo več maščobnega tkiva. Moška in ženska populacija Selške doline je bolj suha in mišičasta od inter nacionalno referenčne ameriške populacije (Frisancho, 1990). Rezultati epidemiološke raziskave oralnega zdravja (zobni status in stanje ustne votline) prebivalcev Selške doline kažejo na zelo visok delež kariesa . Ilijerarhijska klasterizacija (metoda za določanje podobnosti meti populacijami) raziskovanih populacij na osnovi izvršenih odontometričnih analiz ne kaže ten dence k bližini geografsko bližnjih populacij, kakor tudi ne razlikovanja planin skih od dolinskih populacij v raziskovanem prostoru. To kaže na dejstvo, da gre verjetno za homogeno populacijo, ki je med skupno (mikro) evolucijsko pretek lostjo glede na iste ekološke in socio- kulturne pogoje življenja izgubila pred postavljeno različnost v dentalnih variablah in tudi na možno »selektivno inercijo« (odpornost organizma na spremembe) odontometričnih značilnosti, ki skozi opažen rezultat kažejo na biološko homogenost proučevanega prebivalstva Selške doline v preteklosti. Zaradi čim boljše predstave o oralnem zdravju raziskovane populacije je potreb no v nadaljevanju raziskave na istem vzorcu izvesti obsežnejšo prehransko anketo in medicinski intervju . da bi dobili pregled teh parametrov glede na dejstvo, da so ustna sluznica in oralno zdravje odraz zdravstvenega stanja ljudi. Na osnovi rezultatov analize kvantitativnih in kvalitativnih značilnosti derma- toglifov to je odtisov prstov in dlani (digito-palmarnega kompleksa) prebivalcev Selške doline, ki smo jih izvedli zaradi proučevanja (mikro) evolucijskih procesov raziskovane populacije lahko zaključimo, da kvantitativne značilnosti z multiva- riatno analizo variance (statistična metoda) ne kažejo statistično pomembne hete rogenosti. Le skupno število grebenov na vseh desetih prstih TRC pri ženskah in kot med triradiusom na dlani, atd kot pri moških kažeta pri univariatni analizi variance, statistično pomembno heterogenost med raziskovanimi populacijami (naselji). Z diskriminantno analizo nismo dobili statistično pomembne funkcije. I.e faktorska analiza kaže večjo heterogenost kvantitativnih značilnosti pri ženskah (6 faktorjev) kot pri moških (5 faktorjev), kar je logična analiza glede na spolni dimorfizem dermatoglifov. 303 I.OSKI KAZdLEDl -iS Kvalitativne značilnosti dermatoglifov so pokazale večjo variabilnost in več sta tistično pomembno heterogenosti med populacijami. Pri moških se v frekvcenci risb na prstih in dlani najbolj razlikuje populacija Dolenje vasi, pri ženskah pa po pulacije naselij Dolenja vas. Selca. Železniki in Zgornja Sorica. To kaže na hitrejše (mikro) evolucijske spremembe v frekvencah alelov, ki določajo kvalitativne zna čilnosti dermatoglifov. ter kljub večji reprodukcijski mobilnosti žensk tudi rezultat za njih. večje heterogenosti v značilnostih kvalitativnih spremenljivk. Ocena »bioloških oddaljenosti- za kvantitativne in za kvalitativne značilnosti dermatoglifov prstov in dlani (digito-palmarnega kompleksa ) kaže na biološko sta bilnost skupine, ki je izražena skozi selektivno inercijo« (odpornost organizma na spremembe). V nadaljevanju raziskav populacijske strukture raziskovanega področja bi bilo potrebno povezati obliko morfoloških variacij z obliko genetskih variacij istih po pulacij. To bi omogočili dodatno zbrani podatki o njihovih serogenetskih polimor- fizmih (eritrocitni antigeni, izo encimi, serumski proteini in pa tudi DNA analize). Ker je Selška dolina po svoji geografski konfiguraciji in migracijskih značilnostih relativno izolirana od okolišnih področij, bi raziskave populacijske strukture podobne doline, ekološko podobnega biotopa, s predpostavljenimi drugačnimi mi gracijskimi trendi, dale nove možnosti ocene genetske podlage fenotipskih variacij poligenetskih antropometričnih in fizioloških značilnosti. \ tej zvezi bi bilo potreb no narediti obširnejšo analizo prehrane prebivalstva ter oceno njihovih telesnih sposobnosti, ter statusa kostnega tkiva, kol odraza vplivov okolja na populacijo. Informativno je bila narejena hitra »mala- prehranska analiza z vprašalnikom po mednarodnem vzorcu (UNESCO:WHO;KOSTER HEALTH). Anketirana so bila gospodinjstva Zgornje in Spodnje Sonce ter Danj. Rezultati kažejo na zaprtost pod ročja in enakost prehranskih navad. Možna je primerjava z genskim tokom popu lacije (II. Macbeth). Narejen je bil tudi zanimiv šolski test (predlog predsednice ECAF for Europe, Oxford)), ki je presenetljivo dobro potrdil etnogeografske posebnosti v prehrani prebivalcev hribovitih predelov Selške doline in podal celo starostno prehransko slojevitost, ter dinamiko prehransko-kulturne razširjenosti in p< istopne modernizacije. V podratitov škili vaseh, ki kažejo večjo genetsko zaprtost, se posvečamo ge- nealogijam (rodovniškim povezavam) s ciljem, da bi ugotovili nivo konsangv iniiete (zakonskih zvez v sorodstvu) in v tej povezavi genetskih bolezni v raziskovanem »izolatu« . Genetično strukturo populacije ocenjujemo z metodo izonimije, ki ocenjuje sorodstvo znotraj in med posameznimi naselji (tudi v preteklosti, za razliko od os talih metod). V patrilinearnih družbah, v katerih se priimek nasledi kot da je odrejen z očetovim genom, vezanim za kromosom Y. predstavlja izonimija indirektno meto do za opisovanje genetske strukture populacije. Raziskava je pokazala, da se isti priimki lahko pojavljajo na obeh vejah, materini in očetovi veji rodoslovnega stebla. Zato so pogosti poročni pari z isto kombinacijo priimkov, kar je po naši metodi 304 A.VfJtOPULOSKF. RAZISKA\7i I SELŠKI DOLOM predpostavka za sorodstvo. Razporeditev priimkov v generaciji prednikov je poka zala več pojava izonimije zaradi socio-kulfurnega dejavnika pozitivnega odnosa populacije za izonimne poroke, ki so se sklepale tudi z namenom.da bi se obdržala posest skupaj. Izonimni priimki so posledica križanja med sorodniki, predvsem v tretjem ali četrtem kolenu, ko se je posvečalo manj pozornosti posledicam, pove zanim s konsangvinitetnimi porokami. Kei' naše raziskave populacijskih struktur Selške doline pokrivajo geografsko področje do 1200 m nadmorske višine (najvišje slovenske vasi: Torka, Zg. Danje) je bila izjemna priložnost in zalo naše vodilo in skrbna naloga, da ničesar ne prezre- mo in zabeležimo čim več opažanj. Zato smo vzporedno z drugimi podatki zbrali tudi podatke o menarhi (prvi menstruaciji).ki je kazalec razvoja pri deklicah in ki je sicer močno pod vplivom ekoloških pritiskov. Zaradi posebnih geografskih in klimatskih pogojev podatki kažejo na kasnejše dozorevanje, pri čemer so po membni tudi genetski in sociološki dejavniki in njihovo medsebojno delovanje. Prav tako smo zapisov ali tudi biološko spremembo nastopa menopavze ( po defini ciji WHO. 1981). Nadaljevalni raziskovalni program procesa staranja in menopavze smo izdelali skupaj s kolegi iz Amerike in ga nameravamo izpeljati v letu 2002. Na populaciji treh podratitovških vasi (Zg. Sorice, Sp. Sonce in Danj) je bila nare jena moderna antropološka raziskava »hormonalnega stresa- (v sodelovanju s kole gi iz Avstralije). Z namenom, da bi proučili vpliv dejavnikov načina življenja na nivo izločanja hormonov, smo s pomočjo sline določali vrednosti hormonov kortizola in testosterona. Podatki so vezani na spol. težo in višino raziskovancev, ter teden ski cikel in dan počitka. Pokaže se biopsihosocialni model hormonalnih determi nant z opaznimi sociokulturnimi spremembami v načinu življenja. Povišan nivo hormonov pri ženskah raziskovane populacije ob nedeljah razlagamo z. večjimi obremenitvami zaradi vzporednega tradicionalnega in novega načina življena. Med našim prihodnjim delom se bodo pokazala še nova vprašanja, ki bodo nakazala tudi nove smeri raziskav. Raziskav e populacijskih struktur so dale in bodo še dale koristne podatke za med narodno bazo podatkov t.im. referenčnih populacij (in njihovih biomedicinskih in antropoloških značilnosti).To je pomembno zato. da bi se lahko skozi nekaj ge neracij ocenjevali vplivi dejavnikov okolja na zdravje človeka, ter da bi se sprem ljali prilagoditveni procesi na nivoju posameznika in populacije, s ciljem napredka znanstvenih spoznanj, ki bi jih lahko uporabili v medicinski preventivni dejavno sti. Narejene raziskave so in bodo tudi pomemben zapis o narodu, ki je v nekem trenutku, v svoji biološki in sociokulturni preteklosti živel v tem delu Evrope. V kolikor bo v Selški dolini prišlo do populacijske osvežitve, je nujno potrebno študije usmerjeno nadaljevali. Ker obstojajo jasni znaki, da je depopulacija (izomi- ranje prebivalstva) v nekaterih planinskih vaseh zaustavljena, bi bilo nujno v na daljevalni študiji proučiti medicinsko antropološke ter socioanlropolo.ške vidike prihodnjega razvoja. Koristno bi bilo podatke dobljene s študijo v Selški dolini pri merjati s podatki podobnih zaprtih gorskih dolin. 305 ln\KI RAZGLEDI 48 Uporabljeno gradivo: 1. M. Vidovič: Migralion processes in Slovenian subpopulations.13 ICAES congress. Mexico City 1993 2. M. Bartenjev. M. Vidovič, B. Janičijevic. V. jovanovic. J. Miličic, I. Rudan. F. Rudan, \. Smolej. A. Sujoldžic, [.. Szirovicza: "Antropološke raziskave populacijskih struktur Slovenije Aplikativno raziskovalni projekt na področju medicine - javno zdravstvo. Zaključno poročilo 1994—1995 3. M. Vidovič: Populacijska struktura Selške doline (Slovenija) ocenjena / migracijo prebivalstva, ma gistrsko delo, Zagreb, 1996 i. I. Hud.m. M. Vidovič, M. Bartenjev, I', Rudan : Model-bound and model-free approach in the holistic analysis of population strueture. Revista di Antropologia ( Roma) vol.74 (2996), pp. -92 5. M. Vidovič: Evaluation ot the genetic strueture of the population of a Slovene mountain vallev using the indirect genetic method, EAA congress.Cambridge 2000 d. M. Vidovič: Genetic strueture of the population of a mountain valley in Slovenia evaluated by means of i.sonvmv. 2'"' GSS congress. Bled 2000 7. M. Vidovič, L. Schmitt. S. Hisheh: '['lic effects of lifestyle on salivars cortisol and testosterone in the inhabitants ol iluvc mountain villages in the Selška valley of rtorthwesi Slovenia, congress ASI 115. Australia, 2001. 8. J. Miličic. \I. Vidovič : l.atentna struktura dermatoglifov populacije SelSke doline A' tisku Zahvala Na tem mestu se želim prisrčno zahvaliti vsem prebivalcem Selške doline, ki pri jazno sodelujejo v raziskavi. Najlepše se zahvaljujem Občini Škofja Loka in Občini Železniki, podjetjem in tovarnam v Škot ji Loki in Selški dolini, ki so sponzorirali in pomagali pri realizaciji delovnih obiskov tujih strokovnjakov in udeležbi na kon gresih v tujini. Iskrena zahvala je namenjena vsem, ki so nam kakorkoli pomagali od naših prvih raziskav v dolini, do danes. 306