Prítninm
REVIJA* NOVE ZBOROV5KE*GLÀ£BE
UREJUJE ZORKO PRELOVEC
1931
LETNIK VII- ¿TEV. 3
.................................................................111 trn uri i i iti 111 i iru i ni i ifirniu i ti ki fin (tu u u irrtfti 11 rinini itn u m ti i m ti 11 tiiitMiti itn i ti i itiiiiti iiTiiiiMtiiiiiiiiiiiiitrrniififfujirrntfiiiiitrfiri iirnitrir^
Mestna Hranilnica Ljubljanska
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3
je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji.
Ima vlog nad Din 430,000.000' —
Telefon it 2016 In 2016.	Poitnl čekovni račun it. 10.S33.	Telefon it. 2616 in 2616.
Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo.
Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno.
Posojila se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje.
Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranilnici kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek.
Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice.
Uradne ure za stranke so od 8. do 121/a.
„ZBORI"
PEVSKO DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON" V LJUBLJANI
revija nove zborovske glasbe. Izhaja šesto leto. Letniki 1926, 1927, 1928, 1929 in 1930 se dobe vezani po Din 80-—, nevezani po Din 50-—. Naročnina za Jugoslavijo v letu 1931 Din SOa—. Partiture vseh v „ZBORIH" priobčenih skladb so pri upravi lista naprodaj po 1 dinar za 2 strani.
„ZBORI"
PJEVAČK0 DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON" u LJUBLJANI
revija nove horske glasbe, izlazi šestu godinu. Godišnjaci 1926, 1927,1928,1929 i 1930 dobe se vezeni po Din 80'— nevezeni po Din 50'—. Pret-plata za Jugoslaviju za godinu 1931 Din 50a—. Partiture sviju u „ZBOROVIMA" priopčenih kompozicija su u prodaji kod uprave lista uz cjenu Din 1*— za 2 stranici.
VIL LETNIK	IfM,	O ff LJUBLJANA
Ste vika 3	/j*/ O ^jl	I	jn 3 931
GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA
Izhaja vsak drugi mesec
Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna,
d. d. v Ljubljani <predstavnik Miroslav Ambrožič), vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore» : za kraljevino Jugoslavijo 50 Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira
Mirko Kunčič:
V dolini tihi
V	dolini tihi sanjajo poljane, v dolini tihi vlada svet' pokoj, utrinjajo se zvezde v noč. pojó lesovi samotno pesem smrek in hój.
V	dolino tiho plovejo spomini in išče jo vso noč brez nade.
kje sredi belih brez in črnili križev leži jo pokopane sanje mlade.
V	dolini lihi — daleč tam za morjem, v butanju rek. zorenju žit.
opoju rož in vriskanju škrjančkov---
Oj, tja bi — in sem čoln razbit ...
Vladimir Pfeifer (Ljubljana):
Davorin Jenko
(Življenjepisna črtica.)
Na letošnji Vidovdan so v Cerkljah pri Kranju odkrili spominsko ploščo velikemu sinu slovenskega naroda, narodnemu prosvetitelju in glasniku naše svobode, neustrašenemu Slovanu v najreak-ci jonarnejših dobah našega suženjstva — D a v o -r i n 11 Jen k u. Tačas se ga ni spomnil le slovenski rodoljub, gotovo pa je. da so se ga spomnili v večji meri in globl ji hvaležnosti naši bratje Srbi. ker je bil Jenko vendar več njihov nego naš, četudi je bil sin slovenske matere in domače grude.
Rojen je bil pokojni Jenko 10. novembra 1. 1855. v Dvorjah pri Cerkljah. Že v rani mladosti je kazal poseben talent za glasbo, ki se je hitro razvijal v njem. ko so mu postali glasbeni učitelji v Ljubljani Mašek in Rihar, v Trstu pa Sinoco in Ricci. Začasa pravnih študij na Dunaju se je poleg kom-poniranja bavil tudi s poučevanjem pet ja. Bil je pevovodja slovenskega pevskega društva. V tem času se ni strašil uglasbiti slovensko marzeljezo «Naprej zastave slave», ki je bila prvič izvajana na Dunaju 1. 1860 Kakšna smelost v tistih časih, in to v stolnici našega suženjstva! Pred leti se je razvila živahna debata o pristnosti skladbe, v kateri je skladatelj izbomo karakteriziral heroizem in bojno razpoloženje v glasbeni obliki in katera skladba sliči po njenem uvodu neverjetno Rihar-jevi velikonočni «viži» — Zveličar naš je vstal iz groba, Dognano je. da je Rihar jev napev starejši in se je uvodna melodija porodila v Jenku kot re-miniscenca pesmi izza mladih dni. Leta 1860. je dal slovo pravnim vedam in prevzel mesto pevovodje
pri «Srpskem pjevačkem društvu» v Pančevu. to pa le za dobo šestih let, ko je bil naenkrat potem imenovan za kapelnika kr. srpskega narodnega pozorišta v Beogradu. Tu je deloval polnih dva in irideset let, dokler ni bil upokojen in prišel uživat zasluženi pokoj v Ljubljano, kjer je umrl dne 25. novembra 1. 1914. Jenko je bil zelo plodovit in uvaževan skladatelj. Vsega je uglasbil nad 200 pesmi za zbore, solospeve in uverture za orkester. Poleg državne himne, nekdanje srpske državne himne Bože pravde», so najbolj znane «Strunam», što čutiš. Srbi ne tužnb. «Vabilo», «Lepa Jelka», «Na grobeh», Gde si dušo», dvospev «Na tujih tleh» in druge. Precejšnje je število orkestralnih uvertur in pevskih vložkov k raznim gledališkim delom. Na j bol i znana je njegova spevoigra Vrača ra ili baba Hrka».
Drugo leto dobi Davorin Jenko po zaslugi ljubljanske Glasbene Matice in ministra v pok. Ivana Hribarja v Ljubljani spomenik in nagrobni kamen na pokopališču pri sv. Križu.
Naši skladatelji
Matija Tome se je rodil 25. decembra 1.1899. na Kapljiščih, župnija Podzemelj v Beli krajini. Ljudsko šolo je obiskoval najprej v Podzemlju. 5. in 4. razred pa v Novem mestu, kjer je dovršil tudi 1. gimn. razred. Gimnazijo je nato nadaljeval in končal 1. 1920. v Št. Vidu nad Ljubljano. Po maturi je šel v semenišče, postal 1. 1925. duhovnik ¡11 bil 1. 1924. nameščen kot kaplan v Mokronogu. 1. 1925. pa kot prefeki v škofijskem zavodu v Št. Vidu. L. 1926. je odšel na Dunaj na glasbeno akademijo, ki jo je končal z odliko 1. 1950. Zdaj je nastavljen kot profesor glasbe na škofijski ji'im-nazi ji v Št.Vidu nad Ljubl jano. Prve nauke o glasbi mu je dajal tedanji kaplan v Podzemlju P.Pavlin Bitnar, sedanji dekan v Črnomlju. V Novem mestu se je učil gosli pri Ign. TTladniku. klavir orivatno. V Št. Vidu se je učil pri prof. Vojtehu Hvbašku gosli, klavirja in orgel. Sodeloval je tudi pri dijaškem zboru, kvartetu in orkestru. V semenišču je tri leta vodil pouk koralnega in svetnega petja. Kol kaplan v Mokronogu je priredil cerkven koncert s sodelovanjem Št. Premrla. Kot nrefekt v Št. \ idu je obiskoval na ljubljanskem konserva-tori ju harmonijo in oblikoslovje pri St. Premrlu. klavir pri J. Ravniku. Na Duna ju je imel za glavni predmet kompozicijo pri Fr. Schmidtu in orsle pri Fr. Schiitzu. Klavir je študiral pri Greti ilinter-hoferjevi. igranje partitur pri Frotzlerju, glasbeno zgodovino pri dr. Lachu, oblikoslovje pri dr. Stöli-ru, nauk o instrumentih pri Wunderer ju. Privatno
je študiral solopetje pri koncertni pevki Emiliji Rutschaki. Sodeloval je tri leta pri zboru «Drei-zehnlinden», eno leto pri stolnem zboru sv.Štefana. Njegove skladbe so do sedaj izšle v «Pevcu» in «Cerkvenem Glasbeniku», v zbirkah «Cerkveni moški zbori», «Božji spevi» in «Gospodov dan», v «Novi muziki», v zbirki «Narodni praznik» in v reviji «I Maestri dell'Organo» (Bergamo. Italia). V rokopisu ima latinsko mašo. godalni kvartet, vec klavirskih in orgelskih skladb, nekaj priložnostnih zborov, pevskih vložkov k igram in otroških pesmi.
V krogu naših sotrudnikov Tomca prisrčno pozdravljamo!
Opera
Konec operne sezone. Vrzimo nanjo kratek pregled. Na noben način ne moremo reči. da ni bilo naše glasbeno življenje v tekočem letu razgibano. Imeli smo obilico koncertov, v operi pa poleg starih del lepo število novih in le čudimo se. kako more operni ansambel, od solistov do zbora s kapelniki vred tako ogromno delo izvršiti, \inbicijoznost vseh, posebno ravnatelja, ki stremi, da se ljubljanska opera s svojimi skromnimi denarnimi sredstvi po repertoarju in podajanju z močmi, ki so ji na razpolago, dostoino reprezentira, in si ie v državi ter izven nje pridobila zaslužen renomé. Pri vsi am-bicijoznosti bi bilo opomniti le na eno napako. Premi jere napovedujejo na določen dam, ko še niso dobro pripravljene, niti so knlise niti kostumi gotovi. Naglica pač nikjer ni dobra. Rajši počakati, da pride vsako delo temeljito naštudirano in opremljeno na oder.
Po novem letu so dali najprej Massenetovo lirično opero Werther z nadarjenim Gostičem v naslovni vlogi, v Kreftovi režiji. Loto ie pela kot gost Sax-Pristovškova, nieno sestr« Ribičeva. Alberta Grba. Lotinega očeta Zupan Vsi so bili dobri, melodiiozno muziko ie favna teli Polič precizno in fino izdelal. KanelniV Š t r i t o f se ie poskusil z otroško ooero itali ianske*rn skla-datelia Pratelle «Nina nana, punčka moia» zelo uspešno. Peli in igrali so jo sami otroci, zato je bil studii dela nnporen. uspeh pa lep. Y Šafranek-Kavičevivem baletu «F i g 11 r i u e» smo mogli oceniti zmožnosti našega baleta. Mnzika ie neenotna, vendar šarena. Da je ravnatel r Polič izvrsten interpret Mozartovih ooer je znova potrdilo izvajanje opere «C o s i fan t ut te» V komorno nrednašanem delu so sodeloval" Maidičeva, Poličeva in' Kogojeva. G o s i i č in Ta n -k o . kot gost Pa B e t e 11 o z monakovske državne opere, ki je bil deležen v «Cosi fan tutte» pa tudi kot Lotario v «Mignon» prisrčnega sorejema ljubljanske publike. — Izredna pridobitev za našo opero je pa angažma odlične sooranistke Zlate G j u n g j e n a c - G a v e 11 o v e . ki je z na jveč-jim uspehom pri publiki in kritiki nastopila y «Prodani nevesti». «Misrnonu» in «Onjeginu», zlasti nepozabna je pa kot «Butterfly». Skratka: vzorna pevka in vzorna igralka. Želimo le. da bi jo kakšne teatrske intrige ne pregnale iz Ljubljane. Njen soprog Branko pa je izvrsten režiser (Luiza), ki je v naše gledališče prinesel svojevrstno režirane predstave. Njemu ob strani se je nad vse pohvalno kot režiser uvedel s staro opereto «Mascoto» Bratko Kreft. Konstatiramo, da bi bila velika
izguba teh obeh režiserskih talentov za naše gledališče, če nas zapustita.
V marcu je pod taktirko ravnatelja Poliča opera nudila Charpentierovo nežno opero «Luizo». sijajno naštudirano in precizno podano. V naslovni vlogi se je zopet odlikovala Zlata Gjtmgje-nac-Gavella, tenorsko partijo je ambicijozno absolviral G o s t i č. — Sledila je dalje premi jera Rimski-Korzakove opere «Sneguročka», naslanjajoča se na rusko narodno melodiko. z razkošno instrumenta ci jo, učinkovitimi zbori. Dirigent Nef-f a t je delo vestno naštudiral in z elanom dirigiral. Vlogo Sneguročke sta izmenoma peli Gavellova in Ribičeva, prva briljantno, druga pa zavidljiv« krasno. Majdičeva. Španova, Kogojeva, Zupan, S a n c i n in Kovač so v okviru predstave bili prav dobri. — Končno je doživela slovenska izvirna opereta «P r e š m e n t a n a 1 T u b e z e n» Maksa S i m o n č i č a z glasbo Pavla Š i v i c a svojo krstno predstavo. Delo je vžgalo in se je moglo veseliti nogostih ponavl janj. Nekoliko raz vlečenemu dejanju pomaga d<> zmage ritmično učinkovita šlagerska muzika mladega Š i v i c a. Poličeva in I velja, Ramšakova in Pe-ček. Kogoieva in Tanko. Povlie in Širno n č i č . vsi so pripomogli domači noviteti zabavne vsebine do lepega uspeha. — Da ne naštevamo mnogih gostovani (Ri javec, Adrian. Zalevski, Šimenc. Križaj. Juraničeva itd.), ponavliani starih oper. bodi vsemu opernemu ansamblu z direktorjem in kapelniki vred izrečen« za veliko, z ambicijo izvršeno sezonsko delo, najlepša zahvala. Z. P.
Koncerti
6. marca sta priredili koncert Pavla Lovšetova in njena hčerka Majda. Zastopane so bile na programu skladbe Ča ikovskega. Novaka. Smetane. Gliera, Lerousea, Thomasa, Curzana, Hamiltona. Blecha, Kienzla in Marsea. Maida je zapela prav presenetljivo lepo Verdijevo kancono Oskarja iz «Plesa v maskah». Prochovo vokalizo in Schn-bertovega «Radovedneža». Majda nam je dala najlepše upe, da bo na koncertivem odru vredna naslednica svoje matere.
?. marca se je vršila v dvorani Delavske zbornice Misa-rytova proslava. Glavna točka orograma je bil govor P u -stoslemška o dr. Masarvku in Tugoslovanih med vojno. Svečano obeležje prireditvi so dale koncertne točke. Vera Popovic-Adlešičeva je zapela Dvorakovo «Lahko noč», slovaško «Želo dekle, želo travo» in Del-Agna «Villa-nele». Slovenski vokalni kvintet te sodeloval s češko narodno «Boleraz» in Ipavčevo «Savsko», sološno pozornost pa ie vzbudil nastop nadarjenega gojenca konservatorija, šestnajstletnega ITroša P r e v o r š k a, ki ie z globokim razumevanjem i u odlično tehniko izvajal Novakovo «Uspavanko» in Riesn «Perpetuum mobile». Soremljeval ga je na klavirju Marijan Linovšek. V drugem delu programa je odoela zelo simpatično Lidija Vedralova Smetanovo «Nekamenuite prerokv». Jindfichovo «Ej horu. horu» in Novakovo «Tvnom. tanom». «lovenski vokalni kvintet 7>a je lepo ubrnnio zapel še Prelovčevega «Škrjančka» in narodno pesem «Hladna jesen že prihaja».
12. marca je priredil zbor Glasbene Matice s sodelovan jem članov ODGM in opernega orkestra ter solistov veličasten koncert v proslavo SOletnice skladatelja o. HugoJina Satt-neria. Izvajala so je slavlienčeva kantata «Oljki». Bila ie proslava res vredna skladatel ievega prezaslužnega prizadevanja in glasbene«^ ustvarjanja. Zbor in orkester je vodil operni ravnatel i M. P o 1 i č.
15. marca. Državni konservatorii ie priredil v Filbarmo-nični dvorani javno produkcijo foieneev. Izvajali so TTavd-novo simfoniio v d-duru Kot dirigenti so nastopili to pot konservatoristi: Linovšek. Miiller. Šivic in Šu-š t e r š i č. Uvodoma ie covoril o ITavdnn in n jegovih simfonijah dvorni svetnik Mantuani.
Od leve na desno: dr. predsednik «Mokran
2?. marca je v nekakšno postno premišljevanje priredil akademski cerkveni pevski zbor pod okriljemi Vincencijeve konference pri oo. frančiškanih cerkveni koncert. Izvajal je postne skladbe skladateljev: Foersterja, Sattnerja, Hribarja, Vodopivca, Jobsta, Vavkena, Mava in Erlemana.
1. aprila nas je seznanil pianist Ivan Noč na samostojnem klavirskem koncertu z deli Bacha, Rameaua, Chopina, Marx a, Tajčeviča in Albeniza.
8. aprila sta ponovili Pavla in Majda Lovšetovi pevski koncert. Sodelovala sta konservatorista pianist Lipov-š e k in vijolinist P f e i f e r.
13. aprila dopoldne ob 10. je prispelo v Ljubljano pevsko društvo «Mokranjac» iz Skoplja, ki je bilo na koncertni turneji po Jugoslaviji. Na peronu glavnega kolodvora je pevce sprejela precejšnja množica Ljubljančanm; številno so bili zastopani člani domačih pevskih društev, med njimi pevski zbor UJU korporativno. Oblastva in korpora-cije so zastopali dr. Lončar, dr. šubic, M. Hubad, dr. Švigelj, Zorko Prelo-vec in drugi. V sprevodu, z godbo dravske divizije pod! vodstvom dr.Če-rina na čelu, so odšli pevci po mestu pred, Prešernov spomenik, odkoder so se porazdelili na določena stanovanja. Zvečer so priredili srbski pevci lep koncert v filharmonični dvorani.
17. aprila je koncertiral znani trio Brand love iz Maribora. Koncert je bil komornega značaja.
25. aprila o priliki jubileja Kola jugoslovanskih sester se je vršil v Unionu koncert, na katerem so sodelovali: «Grafika», «Ljubljanski Zvon», «Slovenski vokalkvintet» (Štibernik, Jug, oba Petrov-čiča in Šulc), Lovšetova in goslač Honerlein.
I.	majnika sta dirigirala III. simfonični koncert kapelnik Š t r i t o f in operni ravnatelj Polič. Nastopila sta pevski zbor in orkestralno društvo Glasbene Matice. Kot solisti so sodelovali: Franja Bernot - Golob ova, M. Jug iii A. Petrovčič.
•i. majnika si je ponovno utrdilo svoj glasbeni sloves narod no železničarsko glasbeno društvo «Sloga» z izvajanjem Hiindlovega oratorija «Samson». Zbor, orkester kakor tudi solisti Lovšetova, Škerlj-Medvedova, Gostič in Rus — vsi so izvršili svojo nalogo nad vse častno. Glavna zasluga gre zelo ambicioznemu dirigentu H. Svetlu.
9. majnika se je predstavil javnosti v Unionski dvorani šolski pevski zbor in orkester gojencev državne klasične gimnazije v Ljubljani pod vodstvom suplenta Repo v ž a. Pevske točke so zadovoljile^ dočim je bil orkester premalo skrbno uvežban. Sodeloval je konservatorist vijolinist Prevoršeks Pugnani-Kreislerjevima Preludi j in Allegro, ki je bil edino svetla točka programa. .Po dolgem premirju je izzval ta koncert kot posledico živahno časopisno prekljanje med pevovodjo in kritikom.
II.	majnika je nastopila slavna češka filharmonija pod vodstvom mojstra T a 1 i c h a. Njen simfonični koncert je bil za Ljubljano izreden umetniški dogodek.
15. majnika so nam nudili gojenci državnega konservatorija komorni večer. Godalni kvartet (Pfeifer, Stanič, šušteršič in Bajde) so igrali Mozartov kvartet v d-duru in Ravelov kvartet. V sestavi tria so pa zaigrali Lipov-šek, Pfeifer in Bajde Novakov klavirski trio «Quasi una Ballata». Gojenci mojstra prof. Š 1 a j s a so nas z zrelo tehniko in globokim razumevanjem skladb ter izborniin prednašanjem utrdili z vero, da se bomo morda v dogled-nein času lahko ponašali s svojim komornim kvartetom. Dal Bog!
18. majnika nas je presenetil prof. J e r a j na dobrodelnem koncertu Rdečega križa z novostjo, in sicer z dijaškim orkestrom na orglice. Do danes nam je bil tovrsten orkester
neznan, je pa zelo uveljavljen v Nemčiji, kjer je tovrstna glasba postranski predmet ljudskih šol. Nastopili so tudi Majda Lovšetova, ki jo je na klavirju spremljala kon-servatoristka II r a š o v č e v a, in slovenski vokalni kvintet.
21. majnika sta priredili «Svoboda» in «Zarja» v dvorani Delavske zbornice prosvetni večer. Nastopila sta godbeni kvartet in sekstet «Zarje» poti vodstvom Fr. D o 1 i n a r j a, kot vijolinist konservatorist Vrtačnik, pianista Žebre in Šantlova, konservatorist Korošec (pozavna), konservatorist Dražil (saksofon), kot pevska solista pa V u -
Šubic, dr. Švigelj, Šturm, Zorko Prelovec, Matej Hubad in ijca» univ. prof. dr. Voja Radovanovič, ki se zahvaljuje za prisrčni sprejem.
kova in Burger. Po koncertu je predaval o Španiji Cvetko Kristan. Bil je prav prisrčen delavsko-prosvetni večer.
5. junija je uprava Narodnega gledališča zaključila ciklus simfoničnih koncertov. Skladatelj prof. L. M. škerjanc je zanosito dirigiral Cesar Frankovo d-mol simfonijo, Musorg-skega simfonično pesnitev «Noč na lisi gori» in Čajkovskega koncert op. 23 c v b-molu. Pri slednjem je sodeloval pianist Noč. Simfonični koncerti te sezone so pokazali, da se naš smisel za tovrstne glasbene prireditve vedno bolj vzbuja, kar je prav.
17. junija se je vršila produkcija operne šole državnega konservatorija, ki so jo vodili kapelnika N e f f a t in Š v a -r a ter Škerlj-Medvedova. Nastopili so: M e z e t o v a, Arkova, Dolenčeva, Mlekuževa, Vedralova, Obervvalderjeva, Burger, Magolič, Juvanec, Švigelj, Sekula, Franko in Sancin. Uspeh je bil lep in gre v prvi vrsti pohvala odličnim pedagogom, ki resno streme za tem, da nam izvežbajo kader dobrih solistov.
22. junija pa so nas na koncertu seznanili poljski pevci s starejšo in mlajšo poljsko vokalno glasbeno literaturo. Zbor «Echo» je mlajši, a v domovini zelo upoštevan pevski zbor, ki ga vodi profesor krakovskega konservatorija in komponist Boleslav Wallek-Walewski. Zbor šteje 38 pevcev, je elegantnega nastopa in discipliniran. Glasovi so lepo doneči. Navdušili sol nas s svojo pesmijo in so zaključili koncertno sezono.
Iz naših organizacij in društev
VSESLOVANSKI PEVSKI ZLET IN FESTIVAL LETA 1934.
V BEOGRADU.
V dneh 31. maja in 1. junija se je vršil v Somboru ob priliki proslave šestdesetletnice tamošnje Srpske cerkvene pevačke družine sedmi kongres Južnosloivenskega pevač-kega saveza, katerega se je udeležilo 73 delegatov 51 v zvezi včlanjenih društev in 5 pevskih žup. Na tem kongresu je bila sprejeta naslednja resolucija:
«i. Južnoslovenski pevački savcz, zvest ideji jugosloveil-skeiga narodnega državnega edinstva, danes kakor tudi prej, stoji na načelu edinstvene narodne pevske zveze, katera mora biti izraz umetniškega, narodnega in državnega edinstva naše jugoslovenske domovine.
2. Zvest duhu slovanske vzajemnosti in ideji «Slovanske pevske zveze sklepa J PS: da se leta 1934., ob proslavi desetletnice JPS, priredi v Beogradu vseslovanski pevski /.let in festival, kongres «Slovanske pevske zveze» in državna tekma zveznih pevskih društev. Za te svečanosti bo vodstvo JPS razpisalo natečaj za tekmovalne pesmi za moške, ženske in mešane zbo>re kakor tudi za veliko kantato s spremljevanjem orkestra, ki jo bodo pela vsa društva. Pogoje natečaja bo vodstvo JPS objavilo pravočasno, vse priprave za prireditev teh svečanosti bo vodstvo JPS izvršilo do VIII. kongresa leta 1932.
3. Da se z oziram na potrebe izvede nova organizacija po župah, ki bo bolj ustrezala zemljepisnim, prosvetnim in praktičnim razmeram. To porazdelitev bo na podlagi od zveznih društev podanih podatkov in globlji proučitvi tega vprašanja izvršilo zvezno vodstvo.
•t. Da se širši odbor zveznega vodstva in artistični odbor sestajata dvakrat na leto zaradi razpravljanja zveznih vprašanj in stor itve potrebnih sklepov.
5.	Da se zvezno leto izenači s koledarskim letam.
6.	Da sklepi zveznih kongresov, kolikor niso izpreinenjeni z zveznimi pravili ali naknadnimi sklepi, ostanejo v polni veljavi.
7.	K.r. vlada se naproša, da JPS in njegove člane pevska društva — ki so pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja — z naredbo ministrskega sveta enkrat za vselej oprosti plačevanja vseli državnih, banovinskih in občinskih pristojbin, katere ovirajo narodno-umetniško delovanje JPS; da odobri ugodnost za potovanje zveznih pevskih društev po domovini v svrho prirejanja koncertov in utrjevanja duševnega edinstva našega naroda, kakor tudi za zvezne kongrese, zlete in festivale, in to vsem enako in z največjim popustom; da odredi v vsakem državnem proračunu stalno podporo JPS in zveznim društvom za veliki vsesloivan.ski pevski zlet, kongres in državno zvezno tekmo leta 1934., pa da vstavi v državne proračune za 1931/32 in 1933/34 potrebni znesek za zgraditev koncertne dvorane za vseslovenske in državne pevske svečanosti; da zadovolji upravičenim prošnjam zveze, katerim je glavni ideal, da z narodno-umetni-škiin delom prispevajo k duševnemu edinstvu našega naroda, da bi se vse sile in sposobnosti uporabljale v to, da se našemu jugoslovanskemu narodu in državi izvojuje v kulturnem svetu ono mesto, ki mu gre po njegwvili življenjskih načelih in zgodovinskemu razvoju.»
Celjsko pevsko društvo je svečano proslavilo 8(>letnico zaslužnega skladatelja p. Hugolina Sattner ja z lepim koncertom, na katerem je izvajalo večinoma slavljen-čeve skladbe. Društveni zbor (40 pevcev in pevk) ter ad hoc sestavljen orkester, ki ga je uvežbal ravnatelj Sancin, sta pod taktirko pevovodje Šegule izv rstno prednesla ves obširni spored. Koncertu je prisostvoval \ nedeljo popoldne slavljenec p. Hugolin Sattner, ki mu je publika prirejala navdušene ovacije, Celjsko pevsko društvo pa poklonilo lovorov venec z državno trobojnico. Koncertu sta prisostvovala skladatelja dr. Anton Schwab in Alojzij Mihel-čič, liubadovo župo JPS je zastopal skladatelj in njen pevovodja Zorko Prelovec.
Glasbeno društvo v Hrastniku, ki je na velikem pevskem koncertu Hubadötve župe JPS z lepim uspehom nastopilo, je priredilo dne 17. maja 1.1. samostojen koncert v dvorani hrastniškega Narodnega doma. Obširen spored sta izvajala društveni mešani zbor in salonski orkester pod vodstvom dirigenta, učitel ja Davorina Č a n d r a. Zbor je odpel dolgo vrsto skladb na pamet. Obisk koncerta je bil velik, priznanje poslušalcev prisrčno, liubadovo župo je na koncertu zastopal njen pevovodja Zorkoi Prelovec.
Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» je s sporedom umetnih in narodnih pesmi v moškem in mešanem zboru ter oktetu koncertiralo v Radio Ljubljana, ki je koncert prenašal v Zagreb in Beograd. Prejeli smo zanj iz vse države obilico priznalnih pisem.
Pevski zbor Bralnega društva v Tržiču je z lepim uspehom koncertiral v nedeljo dne 31. maja 1.1. v telovadnici tamošnje meščanske šole. Zaslužni njegov pevovodja, ravnatelj Albin La jovic, je za koncert izbral pester spored narodinih in umetnih pesmi za moški, ženski in mešani zbor. S svojimi skladbami so bili zastopani: Adamič, Dev, Juvanec, Mirk, Premrl, Prelotvec, Vilhar in Puš. Pohvalno je sodeloval salonski orkester pod taktirko učitelja Leopolda Kern ca. Kot solista sta se uspešno uveljavila F ranica Pretnarjeva in Riko Patern o s t. Uvodno besedo h koncertu je govoril pevovodja Ilubadove župe Zorko Prelovec.
Hrvatsko pjevačko društvo «Kolo» je pod vodstvom svojega dirigenta, skladatelja P o p a n d o p u 1 a , z velikim uspehom izvajalo G. F. Händlov oratorij «Izrael v Egiptu».
Drugi koncerti. Sattnei jev cerkveni pevski zbor je koncertiral 12. aprila v Novem mestu, slovensko pevsko društvo «Maribor» 12. aprila v Dravogradu s p. Sattnerjevim oratarijem «Assumptio». 19. aprila t. 1. združeni cerkveni zbori zahodnega dela kranjske dekanije v Kranju. Prav isti dan so pevska društva iz Kamnika in okolice priredila v Kamniku koncert narodnih pesmi. 3. maja je bil III. javni nastop gojencev glasbene šole v Ljutomeru, pevsko društvo «Oljka» i/. Celja je koncertiralo v Gornjem Gradu in na Bledu.
NARODNO ŽELEZNIČARSKO GLASBENO DRUŠTVO «SLOGA».
V zadnjih mesecih se vršijo v smislu zadevnih poslovnikov občni zbori posameznih društvenih odsekov in podružnic. Kako živo in intenzivno se vsepovsod' deluje, tega ne povejo samo poročila na občnih zborih, to se ne razvidi samo iz vedno bolj in bolj naraščajočih številk članstva in društvenega premoženja, to povedo oči našega članstva, iz katerih se mogočno odsevajo srčna čuvstva, življenjska sila, vztrajnost in idealizem do smotrenega društvenega dela. Nesebičen, požrtvovalen idealizem je kažipot temu članstvu v dosego svojih najvišjih ciljev, v dosego prepo-trebne srčne izobrazbe. Članstvo^ na katerem se vidi veselje do dela, je pač najboljši svedok, je živa knjiga letnega poročila. Tako se lepo razvijajo naši odseki, naše podružnice. Njihovo delo pa je in ostane za nas najboljše jamstvo za prospeh in procvit tega našega kulturnega društva.
Občni zbor Slogine podružnice na Jesenicah se je vršil 7. februarja 1931. Po stvarnem in izčrpnem poročilu podružničnega odbora, iz katerega je odsevala jeklena sila našega čilega zbora, je bil izvoljen skoro docela zopet stari odbor, in sicer za predsednika tov. Fran Turna, za podpredsednika tov. Zupan Janez in za odbornike: tov. Weber Anton, Peršič, kovačič, Tomazin, Kruh, Podlesnik, Hojac in Levstik.
Občni zbor podružnice «Sloge» v Novem mestu se je vršil v nedeljo dne 29. niarca 1931. Vprav markantno je orisal podružnični predsednik tov. Kavšek Alojzij težavno, a docela zelo uspešno delo novomeške podružnice. Toplo je priporočal že za naprej podvojeno agilnost in trdno vztrajnost v započetem delu, obenem pa vsakogar opominjal na njegove svete dolžnosti, širiti društveno idejo med so tovariše ter jih pridobivali bodisi za redne ali podporne člane društva. Po izčrpnem poročilu še ostalih odbornikov je bil izvoljen na novo stari odbor, in sicer: za predsednika tovariš Kavšek Alojzij, za podpredsednika tov. Skuk Joža, za odbornike: tov. Čampelj Franc, Čelesnik Peter, Zupane Franc, Zgaga Maks, Pregelj Alojzij, Sitar Alojz, Golrenšek Rafael, inž. Urbas Franc in Jelene Franc.
Občni zbor godbenega odseka «Sloge» v Ljubljani se je vršil dne 23. januarja 1931. v društvenih prostorih odseka. Z veseljem smo morali zaznamovati tudi tu stremljenje odseka za dosego dovršenosti Vsa debata na občnem zboru se je vodila edino le v tem praven, kar znači, da je sichern godbenik tudi pravi mož na mestu. V odbor so bili voljeni: za predsednika tov. Pogačnik Miha, za podpredsednika tovariš Cotman France, za odbornike: tov. Novak Ciril, Kordin Avgust, Tlakar Franc, Grintal Avgust, Likar Miha, Rener Anton, Anžur Polde, Sternad Franc in Tršan Janko.
Občni zbor pevskega društva «Sloge» v Ljubljani se je vršil 14. niarca 1931. tudi v društvenih prostorih odseka. Kader
pevskega odseika postaja pod spretnim vodstvom predsednika tovariša inž. Draga Leskovška in idealnega zborovodje
H.	Svetela od dne do dne močnejši. Z veseljem moramo ugotoviti, da je postal naš zbor, ki šteje danes 96 članic in članov faktor, ki ga visoko uvažuje vsa naša javnost. Odbor se je glede na pojačeno delo znatno povišal. Voljeni so bili: za predsednika tovariš inž. Drago Leskovšek. za podpredsednika tov. Vozelj Karel, za načelnico ženskega zbora tov. Novak Roža, za odbornike: tov. Klebel Emil, Kušar Franc, Porenta Tone, Klun Ludovik, Rožanc Drago, Osredkar Malči, Šneider Milka, Boltar Klara, Mekina Poldi, Tomanič Anica, za namestnike: Škofic Ivan, Horvat Janko, Jančigaj Viki, Ček Alojzija in za revizorje: Lenščak Janko, Fabijan Malči.
Slovenski komorni zbor. Narodno železničarsko glasbeno društvo «Sloga» v Ljubljani je sklenilo^ ustanoviti komorni zbor, ki naj bi imel le omejeno število članov (največ 24) in naj bi gojil staro madrigalsko in sodobno najnovejšo zbo-rovsko-instrumentalno glasbo. Društvo «Sloga» vljudno vabi one dame in gospode vseli stanov, ki še niso včlanjeni v kakem ljubljanskem zboru in bi imeli zanimanje za sodelovanje v tem komornem zboru, da blagovolijo javiti svoj natančen naslov društvenemu odboru na železniško direkcijo. Pogoji sprejema so: zanesljiv relativen posluh, popolno obvladanje osnovne glasbene teorije in izvežban, lep glas. Ker bi bili zbrani v zboru sami zanesljivi pevci in pevke, ki bi svoje parte sami doma naštudirali, bi odpadle vse dolgotrajne in mučne vaje; skušnje bi bile posvečene zgolj oblikovanju sloga in predavanja. Zbor naj bi predvidoma izvajal dva do tri komorne koncerte v sezoini. Imel naj bi nalogo, izvajati skladbe splošne, zlasti sodobne glasbene literature, ki so namenjene le kvalificiranim komornim zborom. Društveni odbor prosi za blagohotne pismene prijave do
I.	avgusta t. I.
PEVSKO DRUŠTVO «MOSTE».
(1901—1951.)
Veseli smo Slovenci, kadar čujemo. da praznuje eno ali drugo pevsko društvo pet- ali deset-, bodisi celo petnajstletnico svojega obstoja, ker je to vedno pomemben dogodek in znak zmage pevske solidarnosti, discipline in idealizma, katerih vseh osnovnih lastnosti, ki srni pogoj za. obstoj in napredek vsakega d'ruštva, baš v sedanjih časih toli ne-dostaja. Spričo teh resnic nas mora še posebej veseliti proslava v sake tridesetletnice in tako tudi proslava, ki jo bo v kratkem času obhajala naša periferija — delavske Moste.
Pavel Pavčič, predsednik društva.
V tistih najbolj reakcionarnih časih avstrijskega absolutizma, ko je vsaka označba s «slovenski» bila največja smelost in je vsak poedinec zagovornik ali izpovedni k svojega lastnega nacionalnega prepričanja bil predan preganjanju, zapostavljanju, blatenju in nepopisnim šikanam, v tistih časih se ni strašilo v delavskih Mostah nekaj narodno za-
Vinko R u p n i k, pevovodja, obenem namestnik pevovodje II. P. Ž.
vednili mladeničev in mož krika meščanske nemškutarije. In ti narodnjaki: Mlakar, Erbežnik star., Makovčev Karel, Celarjev Andrej in Jože Kelbl so ustanovili leta 1901. prvo pevsko društvo v Mostah ter mu dali izrazit nacionalen poudarek «Slovensko pevsko društvo». Smelost in idealizem sta rodila tako občudovanje in veselje, da se je krog prijateljev petja vedno bolj večal. Sam baron Codelli — gra-ščak na kodeljevem — je bil tako vesel te iniciative in idealizma mladih ljudi, da je kupil društvu harmonij in postal velikodušen mecen; za pevovodjo so pa pridobili takratnega preparandista (sedanjega administratorja Narodnega gledališča) Karla M ali koto. Društveno delo je imelo v tistih časih bolj družabno pevski značaj; prirejali so izlete in pevske veselice, da je z veselo pesmijo društvo vžigalo nacionalno zavest in ljubezen do lepe slovenske pesmi, še bolj živahno pa je bilo v pevskih lokalih pri «Marenčetu» na Selil in kesneje «Pod lipo» vse dotlej, dokler ni svetovna vojna prekrižala načrte za bodočnost in poklicala pevce na branik «namišljene domovine» Avstrije. Pa niti v vojni ni ginila nacionalna zavest članov baš tega društva. O tem govore zanimivi doživljaji posameznikov.
Takoj po vojni sta tovariša Zupan in Kelbl obnovila društveno delo in pridobila novih moči. Prvi je celo rešil harmonij, ki ga je med vojno nezaveden član društva prodal na lastno pest, s tem, da ga je odkupil za 62 goldinarjev in ga tako podaril društvu nazaj. Zdaj je obnovljeno društvo zavrglo svoj prejšnji program in si je določilo novega z resnejšimi smernicami. Predsedniško mesto je prevzel tov. Zupan (1919—1924), mesto pevovodje pa tovariš B a 1 o h (1919 do 1926). Pod Balohovim vodstvom je društvo priredilo leta 1923. pevski koncert v Sokolovi dvorani, v prizoirilo je tudi spevoigro «Kovačev študent» in leta 1926. organiziralo velik pevski izlet v Ribnico. Nato so se vrstili kot predsedniki društva: Cu nder (1924 do 1927), Zupan ponovno (1927 do 1929), od tega časa dalje pa Pavel P a v -č i č. Kot peivovodja je za Balohom fungiral Rajko P i r n a t (1926 do 1929), ki je priredil z društvenim pevskim zborom več pevskih nastopov (v Mostah, Ljubljani, Devici Mariji v Polju in drugod); od leta 1929. dalje pa vodi zbor učitelj
Vinko R u p n i k. Predsednik Pavčič in pevovodja Rupnik sta usmerila pouk petja novodobnim zahtevam ustrezajoče in se je pod njunim vodstvom zbor povzpel na tako višino, da ga ni več smatrati takrat običajnim čitalniškim zborom, dasi so člani zbora izključno sami obrtniki in delavci, in kaže zbor povsem značaj delavskega pevskega zbora. Pod Rupnikom je zbor priredil že več lepo uspelih javnih pevskih nastopov iu pokazal precejšen napredek. V ponos mlajšim močem pa je, da so zastopani v zboru kot aktivni člani še prvi pevci društva, med temi: Kelbel in Erbežni k (ustanovitelja), 11 u d e ž, U r b a n c, C u 11 d e r in B r i c e 1 j ter zaslužni večkratni predsednik Franc Zupan, ki jo bil leta 19126. ob priliki 251etnice društva in razvitja društvenega prapora, ki mu je kumovalia soproga trgovca Rahneta, Betka, imenovan za častnega predsednika. Ilubadova pevska župa je dokazala, da upošteva delo letošnjega jubilanta in je odlikovala pet zaslužnih in dolgoletnih pevcev s častno diplomo. Od leta 1924. dalje vadi pevsko društvo poti gostoljubno streho gostilničarja in pevskega starine tov. Erbežnik a starejšega in se z vso vnemo pripravlja, da proslavi svoj trideseti jK-vski jubilej kar najbolj svečano, da obnovi in potrdi ponovno že toli preizkušeno in izkazano pevsko, narodno in državljansko zavest. Bila jim sneča. mila!
«/bori» se vesele vsiike proslave katerekoli organizacije, ker vsaka jasno veča kulturni nivo in napredek slovenskega dela našega troimensko ujedinjenega naroda, še posebej se pa veseli, če se proslavlja tridesetletni pevski jubilej v polindustrijskem kraju, kjer ima petje veliko in važno vzgojno nalogo. Zato naj živi, raste in se bohotno razcvita pevski zbor «Moste» na tej poti v jasnem prividu veličastne proslave bodoče petdesetletnice!	V. P.
Novosti
Zorko Prelovec: O, da je roža moje srce! Moški zbor (kvartet) z baritonskim soloin. Založba pevskega društva «Ljubljanski Zvon». Cena pivi kupljeni partituri 5 Din, nadaljnjim po 1 Din 50 p.
Zorko Prelovec: Le enkrat še...! Moški zbor. Založba pevskega društva «Ljubljanski Zvon». Cena prvi kupljeni partituri 5 Din, nadaljnji po t Din 50 p. — Obe pesmici sta lahki, melodiozni in pevni, pač taki, kakršnih si naši pevci želijo.
šopek 10 cerkvenih pesmi za mešani zbor. Zložila S. M. Alakok Ekel iz kongregacije sester križaric. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena partituri 20 Din. Prav preproste, blagoglasne pesmi, namenjene šibkim cerkvenim zborom.
20 obhajilnih ni blagoslovnih pesmi za moški zbor. Zložil Vinko Vodopivec. Gorica 1930. Samozaložba. Zbirka plockmtega skladatelja bo moškim zborom dobrodošla. Priporočamo jo!
Lauda Sion. Pesmi v čast sv. Duhu, srcu Jezusovemu I11 sv. Rešnjemu Telesu. Za moški zbor. Uredil Vinko Vodopivec. Samozaložba. Gorica 1951. Cena partituri 4 lire. Vo-dopivčeva in njegovih sotrudnikov agilnost je hvalevredna. Laharna, Komel, Bratuž in sam Vodopivec podarjajo našim zasužnjenim cerkvenim korom dosti lepe hrane, da lahko častijo svojega Boga v materinem jeziku. Bog jim to delo obilno poplačaj!
12. V Zakramentu vse sladkosti. III. izdaja (s slovenskim besedilom). Za mešani zbor /. orglami. Stanko Premrl. Ljubljana 1931. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 20 Din. Odveč bi bilo priporočati zbirko, ki je v prvi izdaji popolnoma pošla.
Gospodov dan. Mašne, obhajilne in blagoslovile pesmi za mešani zbor. Uredil Vinko Vodopivec. Izdala in založila Goriška Mohorjeva družba. — Izdaje nismo prejeli v oceno.
Trije spevi za javno službo božjo. Odgovori. Zložil doktor Fr. Kimovee. Založila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Cena partituri 15 Din, glasovom po 3 Din.
Cantate Domino. Cerkveni moški zbori. Postne in velikonočne pesmi. Uredil Vinko Vodopivec. Samozaložba. Gorica. Prodajajo se v katoliški knjigarni v Gorici. Cena partituri 4 lire. — Znani skladatelji Vodopivec, Bratuž in
Komel so s to zbirko podarili cerkvenim moškim zborom 12 pevnih, hvaležnih in ne težkih skladb. Priporočamo!
Simfonija «Duma». Naš sotrudnik, absolvent ljubljanskega konservatorija in obiskovalec dirigentske šole na novem dunajskem konservatoriju Blaž Ar nič je dokončal veliko simfonijo za zbore, soli in orkester, zasnovano po besedilu Župančičeve mogočne pesnitve «Duma». Dne 9. februarja je prof. R. Nilius prvič izvajal del Arničeve simfonije in jo uvrstil v svoj koncertni repertoar. Skladatelj je dal v vpogled svoj umotvor ravnatelju naše opere Poliču in verjetno je, da jo bo naštudiral z matičnim zborom. Vsekakor pa bo zahtevala skladba obilo trudki in študija.
Razno
Ljubljanska Radio postaja posveča posebno pozornost zborovskim koncertom. Več ali manj skoro vsi ljubljanski zbori so že v študiju nastopali. Oddaja pa tudi večje koncerte pevskih okrožij Pevske zveze.
Prvi ljubljanski glasbeni festival. V dneh 6., 7. in 8. se|>-tembru t. I. se bo vršil v Ljubljani prvi ljubljanski glasbeni festival. Konični program še ni določen, vendar so že določene glavne točke. Pevska Zveza bo priredila velike pevske koncerte, na katerih bo nastopilo 1500 pevcev. Povabljeni bodlo najbrže tudi drugi jugoslovanski pevski zbori, baje se bo vršil v tem času tudi velik orkestralen koncert. Narodno gledališče bo vprizorilo dve predstavi na prostem, in sicer «Slehernika» pred Nunsko oeirkvijo ter «Gorenjskega slavčka» v tivolskem parku.
Narodna šola Davorina Jenka. Gospod minister za pro-sveto je odobril z odlokom O N. br. 33.704 z dne 5. maja t. 1., da nosi osnovna šola v Cerkljah pri Kranju, Dravska banovina, naziv: «Davorin Jenko». Novi naslov se je uvedel slovesno na Vidov dan ob šolski proslavi 140letnice in odkritju spominske plošče Davorinu Jenku in Ignacu Borštniku po Glasbeni Matici, oziroma Udruženju gledaliških igralcev. Ob tej priliki je izdala šola tudi obširno spomenico z življenjepisi cerkljanskih veljakov.
Kritika praškega lista o naši «Grafiki». Naša «Grafika» je priredila na svojem poučnem potovanju po Češkoslovaškem in Avstriji dne 20. junija v Pragi koncert. O njenem nastopu poroča v «Prager Presse» z dne 23. junija J. B. takole: «Grafika — slovenski moški zbor iz Ljubljane — je pel v soboto v veliki dvorani praške mestne centralne knjižnice. Zbor je rekrutiran po večini iz samih tipografov, elite delavstva, ki si predpostavljajo- velike kulturne cilje. (Znano je, da ima tudi Praga podoben zbor ,Typografia', ki ga vodi samozavestno Aim.) Grafika je po številu šibkejša kot je pri nas običaj, šteje le 25 članov, vendar so glasovi izdatni, basi izredno jedrnati. Dirigent zboru je A. Grobni ing, profesor glasba na državnem učiteljišču v Ljubljani. Njegove geste so neprisiljene, po mojem naziranju preveč primitivne. Je pa odličen glasbenik, ki svoj zbor, katerega je sam ustanovil in ga od tega časa sem samozavestno vodi, popolnoma razume. Člani Grafike pojo še z not, kar že zdavnaj ni več običaj naših zborov. Zbor ima tudi soliste dobrih kvalitet: gospoda Petrovčiča in Jugu, ki so peli spremljani na klavirju od A. Ravnika. Literatura je izbrana zahtevam delavskega zbora ustrezajoče. Med drugim so peli tudi A. Foersterjerv zbor .Nestvoir'. Grafika zdaleka ne doseza zbora naših tipografov, ki brezdvomno stoji na višji stopnji, vendar pa je njen nivo prav dober. Češki kolegi so sprejeli Grafiko prav prisrčno.» Mi Grafiki na njenem lepem uspehu iskreno čestitamo!
Avtorska centrala S. Bakarčič v Zagrebu zastopa od februarja dalje ves svetovni glasbeni repertoar na področju savske, dravske, primorske, drinske in vrbaske banovine. Zastopstvo za ostale banovine ima agencija «Autor» s sedežem v Beogradu.
Glasbeni list «Muzičar», glasilo «Saveza muzičara u Kraljevini Jugoslaviji», se je s tehtnim člankom spomnil 50-letnice smrti Musorgskega, piše o življenju Frana Liszta, Kvgena d' Alberta in:' poroča o Mozartovih svečanostih v Baslu, dalje o zbirki ljudskih glasbenih instrumentov v glasbenem odseku etnografskega muzeja v Zagrebu ter o 851et-nici prve hrvatske opere V. Lisinskega «Ljubav i zloba».
Slovo od beograjske opere. Marija Ž a 1 u d o v a in Zdenko K n i 111, oba člana beograjsek opere, zapuščata beograjski teater, pri katerem sta sodelovala več let. 25. junija sta priredila poslovilni koncert, ki je bil kljub poznemu in neprimernemu času zelo lepo obiskan.
Sokol Moste je dne 19. aprila 1931. v svoijem sokolskem domu priredil Vladimira P f e i f e r j a ljudsko igro s petjem v treh dejanjih, ki je doživela lep uspeh. Pevsko društvo «Moste» je pod vodstvom pevovodje Vinka R upnika zapelo pred predstavo Volarič-Svetkov «Oj rožmarin» in Z. Pre-lovčevo «Oj Doberdob».
Odkritje Fleišmanovega spomenika v Beričevem se je dne 7. junija t. 1. izvršilo na svečan način v navzočnosti zastopnikov oblastev, Hu-badove pevske župe JPS, številnih pevskih zborov, pevcev in pevk ter mnogoštevilnega občinstva. Slavnostni govor jie imel pesnik Ivo P e r u z z i, pri sprejemu je pela domača šolska mladina pod vodstvom učitelja Einspielerja, združeni domači zbori pod organi-stom Zabavnikom, zbori Glasbene Matice, Ljubljanskega Zvona, Sloge in društva Krakovo-Trnov»! pa so pri odkritju spomenika zapeli Flajšman-Kozinov «Himnus na Vodnika», «V gorenjsko oziram se skalnato stran» in «Luna sije». Lepo sla vnos t je, žal, motilo slabo vreme.
Rijavčev uspeh v Buenos Airesu. Naš odlični tenorist R i j a v e c, ki je pred dvema mesecema odpotoval v Buenos Aires, je imel pred kratkim prvi nastop v opernem gledališču «Colon». Pel je v Wagnerje-vih «Meistersingerjih» pred 4000 poslušalci. Vsi listi so polni laskavih olcem in ga imenujejo «pevca po božji volji». Vese-limo se uspehov, ki jih žanjejo naši umetniki v tujini in poveličujejo s svojim umetniškim trudom in ustvarjanjem slovensko ime.
Pevsko društvo «Loški glas» se je ustanovilo na Lokah pri Zagorju leta 1919. Sedla j šteje štiri ustanovne, 24 aktivnih in 20 podpornih članov. Društveni pevovodja je znani kapelnik zagorske rudniške godbe, Srečko God i n a.
25letniea kulturnega dela Dragutina Hafnerja v Osijeku. Zaslužni glasbenik je bil od leta 1919. do 1928. pevovodja pevskega društva «Slobode», pozneje pevskega d ruštva «Jed-nakosti», nato glavni sodelavec pri «Cecilijinem društvu» in pri «Frankopanu». K jubileju dela mu tudi «Zbori» iskreno čestitajo!
Pevsko društvo «Dubrava» v Dubrovniku je proslavilo svoj stoti koncert dne 12. aprila 193). s koncertom mešanih zborov a capella. Izvajalo je pod vodstvom Josipa V 1 a c h a V r u t i c k e g a skladbe skladateljev Gotovca, Joksimoviča, Lhoitke, Milojeviča, Ocvirka in Mokranjca.
Tenorist Louis Bolle, po rodu Slovenec, je priredil v Slovenskem Narodnem domu v Clevelandu v Ameriki 8. marca samostojen koncert. Pel je skladbe A. Foersterja, dr. Kozine, Prelovca in I. Zormana ter slovenske narodne pesmi. Na klavirju ga je spremljal ameriški rojak pesnik in skladatelj Ivan Zor man.
Dne 2. maja 1.1. je praznovalo pevsko društvo «Hlahol» v Pragi 70letnico svojega obstoja s koncertom novih glasbenih del. Dirigirala sta jih pevovodja Jaromir Herle in Predrag Miloševič. K jubileju naše iskrene čestitke!
Všstnik pžvecky a hudebni št. 8. letnika 1931. piše O «Zborih»: «Posebno opozarjamo naše pevske zbore na 1. zvezek letošnjega letnika .Zborov', ki obsega lahke priredbe E. Adamiča narodnih za moški zbor (glavno štajerske, ki kažejo stik z jodlerji), dalje apartne skladbe S. Osterca za mešani zbor (belokranjske), ki bodo zaradi svoje oblike modernih harmonij in humornosti besedila zaslužile našo pozornost. Prav tako je krasna Mirkova priredba narodne «Sunce jarko» za mezzosopranski solo z ostinatno spremljavo mešanega zbora.»
Kasarnacija Toscaninija. Svetovnoznani kapelnik milanske opere je imel v maju v Bologni dirigirati koncertu. Ker pa pred koncertom ni hotel igrati fašistične himnet kar bi po njegovem nazoru ne bilo v skladnosti z umetniškim nivojem koncerta, so ga razjarjeni fašisti dleijansko napadli, izposlovali njegovo kasarnacijo in oblastveni odvzem inozemskih potnih listov. Ta primer je povzročil precej nejevolje in komentarjev ne le v inozemskih glasbenih krogih, marveč tudi v vrstah odličnih italijanskih glasbenikov. Pod pritiskom javnega mnenja pa so bili po nalogu Musso-
linija začetkom junija vrnjeni inozemski potni listi in preklican odlok o kasarnaciji. Toscanini odide v kratkem v Bayreuth, kjer se bo takoj lotil skušenj za «Parsivala».
Iznajdljivost gledališke uprave. Uprava gledališča v Potsdamu je namestila v foyerju poseben buffet, kjer razdeljujejo obiskovalcem gledaliških predstav, če so ti mnenja, da jih bo med predstavo mučil kašelj, brezplačno bombone zoper kašelj. V programih je stavila uprava pripombo, naj se obiskovalci gledališča tega buffeta zelo pridno poslužujejo.
Beda v svobodnih poklicih. Tako je naslov obsežnim izjavam, ki so jih podali v dunajskem listu «Wiener Journal» od 16. januarja 1.1. najodličnejši zastopniki posameznih skupin svobodnih poklicev. Med vsemi izjavami je najpomembnejša ona profesorja Hans Ranzonija, predsednika stalne delegacije umetniških udruženj Avstrije, v kateri govori o pomanjkanju smisla Dunajčanov za privaten razmah umetnosti. Oslanja se pri tem zlasti na mizerni položaj glasbenikov. profesorjev in učiteljev glasbe v zvezi z nazadovanjem smisla dunajske publike za lepoto in hotenje učenja glasbe. Iz članka je razvidno, da tudi Dunaj ponehuje postajati ono visoko središču glasbene umetnosti in da gineva njega sloves od dne do dne.
Mascagni v Atenah. Slavni italijanski skladatelj Pietro Mascagni bo prisostvoval v Atenah opernim igram, ki se bodo vršile na stadionu. Po dosedanjih dispozicijah bo osebno dirigiral Verdijevo «Aido», Boitijevega «Mefistofela» in Ros-sinijevo «Moses».
Nove opere. Julius Bittner je dokončal novo opero «Maestro»; Geoffrey Dunn in Herbert Murill sta napisala jazz-opero «Človek u Kavezu», Karlheinz Gutheim je dovršil opero «Sreča Mr. Mc. Phersona», Gaetana Marzialisa pa opero «Saturnalije».
V zasluženi častni pokoj. Willi Burmester, svetovnoznani vijolinski virtuoz, ki je dopolnil dvainštirideseto leto, se je umaknil s koncertnega odra in se naselil v Meranu (Tirolska), kjer bo užival zasluženi častni pokoj.
Opera v dveh jezikih. Slavna opera «Metropolitan» v New \ orku bo nudila v najkrajšem času svoji publiki izredno noviteto. Vršila se bo premiera Deems Tailejeve opere «Peter Jobetson», katere del se odigrava v Angliji, drugi
Fleišmanova rojstna hiša s spomenikom na desni.
del pa v Franciji. Besedilo scen. ki se odigravajo v Angliji, je angleško, onih v Franciji pa francosko. Tako bodo torej pevci peli v dveh jezikih.
Izvedba opere brez orkestra. Budimpeštanska operna publika je v decembru minulega leta doživela ob priliki izvajanja «Cavallerie Rusticane» pravo iznenadenje. Opera je bila namreč izvajana s spremljevanjem klavirja, ker so vsi člani orkestra stopili v stavko, ker mestni načelnik ni pristal na izboljšanje njihovih prejemkov. To je menda edini primer v glasbeni zgodovini, da je bila opera uprizorjena brez orkestra z golim spremljevanjem klavirja. — No, pa na Madžarskem je to edino mogoče.
Kienzl v Bratislavi. Zadnja opera, ki je bila uprizorjena v Bratislavi pod direktorijem f O. Nedbala, je bila uprizoritev Viljem Kienzlove «Kuhreigen». Sivolasi nemški skladatelj je bil pri operi, ki jo je vodil Nedbalov nečak Karel Nedbal, osebno navzoč in je bil predmet živahnih ovacij.
Kaiman v Gradcu. Einerik Kaiman, skladatelj operet «Kneginja čardaša» in «Grofica Marica», ja prispel 17. januarja t. 1. v Gradec, kjer je prisostvoval pri uprizoritvi svojega novega umotvora «Vijolica z Montmartra» in dosegel velikanski uspeh.
Enciklopedija laute i gitare. Kadi dopune i proveravanja več objavijenog materijala u «Ručnoj knjiži za lautu i gi-taru» od Guta (Zuth, Handbuch dler Laute und Gitarre, Wien 1928) pozivaju se svi interesovani krugovi ka aktivnoj saradnji: Stručni kompositori, umetnici, pisci, koji dobiju formulare sa pitanjima, nadalje fabrikanti lauta i gitara
I j u kratke ali iserpne podatke o svom životu i delim«. Izdavači dostavljaju automatski oglase ili kakve druge pisni i-11 e dokaze o novim izdaujima štampe, antikvarnice pak svoje kataloge. Kopija starih tiskopisa treba da su tačne i sa naslovom. Isto se tiče cedulja sa naznačenjem fabrika-nata kod instrumenata sličnih lauti. Svaka uputa na dotične knjige, časopise, novine uzima se u obzir i podvrgava se ispitivaju. — Odasiljači mole se. da šalju svoje podatke muzičkom odelenju Srednje-Evropskog Instituta u Dres-denu (Mitteleuropa-Institut. Dresdbn).
Ženska kot dirigent. V maju je v Hamburgu prvič dirigirala filharmoničnemu orkestru ženska, in to Antonia Brie o iz Berkleya v Kaliforniji, ki je lansko leto dirigirala filharmoniji v Berlinu.
Orjaške orgle — spomenik padlim, 3. maja se je vršila na utrdbi Geroldseck v mestu Kuffsteinu na Tirolskem slovesna posvetitev orjaških orgel, ki naj bodo mogočen doneči spomenik vsem v svetovni vojni padlim in glasen klica v som ujetnikom nemške narodnosti. Te orgle imajo 25 registrov, dva manuala in pedala, so na električen pogon / električno igralno mizo in imajo 1735 pišcali. Igralna miza teh orgel je nameščena 100 metro\ pod zemljo v tako zva-nern meščanskem stolpu, dočim je ogromna orgelska omara na prostem z močnim resonančnim ozadjem, ki ga tvori mogočno zidovje utrdbe. Kadar se ob večeru oglase orgle, napravi to tako silen vtis, da ga ni mogoče pozabiti. So to edine tovrstne orgle na svetu, ki zdaleka prekašajo one v Singapurju in ki so do pred k ratkim vel jale za na jveličast-nejši instrument tega sveta.
Vstopnine proste predstave. Da omogoči umetniški užitek tudi brezposelnim in tistim revnim slojem, ki ne zmorejo običajne vstopnine, se je mestno gledališče v Mainzu odločilo, prirejati tudi brezplačno gledališke predstave., Za tovrstne prireditve se je vse gledališko osebje odpovedalo honorarjem.
Politični orkester. Iz Pariza poročajo, da so gospodje francoski senatorji ustanovili lasten orkester, ki bo v kratkem javno nastopil. Kot dirigent nastopa Louis Barthou in med igralci so zastopani zelo ugledni politiki. Klarinet igra sam Josef C a i 11 a u x.
Velik uspeli Weinbergerja. Prof. dr. Altmann je priobčil v 3. zvezku «Die deutsche Bühne» operno statistiko, iz katere je razvidno, da je Jaromir Weinherger jeva opera «švanda dudak» na nemških odrih v času od leta 1929. do 1930. doživela 490. vprizoritev.
Jedna delegacija rumunskih pedagoga i parlamentaraca, koja boravi na študijama u Nemaekoj, posetila je pod vodstvom Srednje-Evropskog Instituta u Dresdenu tehničku visoku školu u Berlinu, gde je pregledala Institut za gra-
djenje crkava, orgulje, zvona, religijoznu muziku i gradje-vinsku akustiku. Ovom je prilikom presednik, prof. Johan-nes Biehle, održao predavanje, u kom je izneo celokupne zadatke Instituta, pa je u velikoin broju proba na dolivat prikazao njegova uspevanja u podagogiji i raznim instraži-vanjima. Po izvršenom predavanju društvo je pregledalo bogate zbirke Instituta.
ODPRTA NOČ IN DAN SO GROBA VRATA.
V	55. letu starosti je, zadet od srčne kapi, preminil v Mitro-vici regens chori mitrovačke župne cerkve in pevovodju pevskih društev «Nade» in «Tomislava», Slovenec Peter Strniša.
V	Beogradu so meseca maja pokopali jugoslovanskega skladatelja Josipa Mar in kovica, ki je umrl v visoki starosti 80 let. Pokojnik se je proslavil z več deli, zlasti s pesmijo «Hej trubaču».
V	graščini Strovšnek blizu Gomilskega je preminil upokojeni šolski upravitelj Ivan Zotter, požrtvovalen in vztrajen narodni dielavec in šolnik. Pokojnik je bil rojen 10. marca 1862. leta v Št. Pavlu v Savinjski dolini in je služboval dolga leta v Zabukovju pri Sevnici, Braslovčah, št. Pavlu in na Gomils.kem. Na vseh službenih mestih je sestavljal in vodil pevske zbore, organiziral gledališko in pevske prieditve.
t fiovan.	t Wohin z.
Tudi v naše pevske vrste je neusmiljeno zamahnila s svojo koso bela žena. Ugrabila nam je zvestega pevca, bariton ista Dorčeta Rova na, ki je, dokler je mogel vztrajal v zboru «Ljubljanskega Zvona». Za njim je prostovoljno šel na drugi svet najmarljivejši član «Ljubljanskega Zvona», odbornik, zastavonoša in vzor discipliniranega pevca brat Ludovik W «h in z. Od obeh bratov smo se težko poslovili. S pesmijo, ki jima je bila tako ljuba in draga, smo se poslavljali od njih. dasi so nam zastajali glasovi v grlu. — Bodi obema pijonirjema za procvit našega zborovskega petja ohranjen v naših pevskih srcih hvaležen spomin!
+ J o 1 i c a V u k - S a d a r j e v a. Bivša učiteljica, izvrstna dolgoletna pevska epvskega zbora Glasbene Matice, je po daljšem bolehanju zatisnila oči v ljubljanski bolnici. Blago pevko, pevsko pedagoginjo in solistko smo s težkim srcem spremili na njeni zadnji poti k Sv. Križu. Matični pevci so ji v slovo zapeli pretresljive žalostinke. — Bodi ji žemljica lahka!
Iz uredništva in upravništva
Za tretji zvezek letošnjih «Zborov» se je v književnem delu nakopičilo toliko materijala, da smo morali obseg razširiti. Odtod zopet neljuba zamuda, ki naj nam jo naročniki blagohotno oproste. Prosimo pa vse za čimprejšnjo poravnavo naročnine! List nas stane mnogo denarja, naj se zato tudi naročniki zavedajo svojih plačilnih obveznosti do njega. — Pridobite «Zborom» novih naročnikov, podpirajte pa tudi «Cerkveni Glasbenik» in «Pevca»!
Urednikov zaključek 1. julija 1931.
Ivan Lukman (Maribor):
Priloga „Zborom", letnik VIL, šl. 3.
TURNEJA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE
V MARIBORU PO SRBIJI
Od 11. do 21. aprila 1931.
Naše pevske družine živijo v dobi turnej. Ne vem, če izvirajo turne je iz notranje potrebe ali iz kakšne manije, dejstvo je, da se pevska društva navidezno ne zadovoljujejo z delom v domačem kraju in da jih neznana sila vleče daleč ven med druge ljudi. Gotovo je vsekakor, da obstojajo neke potrebe po
nim le dve: ono iz leta 1925., ko je pod vodstvom Frana T o p i č a , ki živi seda j v Sara jevu, pohitel v Beograd, kjer je bil njegov koncert počaščen od navzočnosti Nj. Vel. kralja in kraljice (zbor je na povratku koncertiral še v Novem Sadu in Osijeku) ter ono iz leta 1928., ko je poti vodstvom Josipa
»■■■■■■■■■■■HH1
Pevski zbor Glasbene
ožjih stikih z drugimi kraji in ljudmi, a prav tako je gotovo, da si pevec, ki leta in leta nesebično, z vdano ljubeznijo za lepo petje, žrtvuje pevski muzi marsikatere ure potrebnega počitka, želi poleg stikov z neznanimi ljudmi, tudi zasluženega razvedrila, kajti še vedno je mnogo in premnogo publike, ki ne zna ceniti truda in dela naših pevskih zborov, še vedno je, in celo pri poklicanih činiteljih, mnogo nerazumevanja za pesem, ki je bila, je in bo prepo-trebna duševna hrana za vse, najintimnejša in najuspešnejša vez med neznanci, najzgovornejše sredstvo za zbliževanje duhov. Morda noben duševni izraz človeštva ne ume tako lepo spajati dulce cum utile, prijetnost s koristjo, kakor pesem.
Tudi pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru ima za seboj marsikatero častno turnejo. Naj ome-
itice v Mariboru 1951.
Hladka-Bohinjskega ponesel našo pesem v tujino, v Švico — Basel, Luzern in Ziirich — ter se na povratku ustavil v Innsbrucku. Letos pa je ab-solviral tretjo večjo turnejo, in sicer po Srbiji, kot prva slovenska pevska korporacija, ki si je upala — čudno zveni ta beseda, a je vendar resnična — v kraje južno od Beograda.
Kdo je sprožil to misel, je brez pomena, res je, da je bila ideja sprejeta z navdušenjem in da se je pevski zbor za to novo pevsko turnejo vestno pripravljal, tako v pevskem oziru kakor tudi s prispevki za okrepitev denarnega fonda. Po prvotnem projektu smo mislili obiskati naslednje kraje: Beograd, Skoplje, Kumanovo, Leskovac, Niš, Kruševac, Kragujevac in Šabac. Ker pa je medtem Beograd doživel že par slovenskih gostovanj — pevski zbor
UJU in mladinski zbor naše Matice — smo izločili to mesto; takisto je iz tehničnih vzrokov izpadel Kragujevac iz kombinacije.
Odbor pevskega zbora je sam vestno in požrtvovalno vodil vse prve priprave za turnejo in neprecenljivo je delo, ki sta ga v tem oziru izvršila predsednik zbora g. Janko A r n u š in tajnica gdč. Marija Rozmanova. Pevski zbor pa je medtem pod Mirkovim vodstvom neumorno vadil in pilil, da bi mogel predvajati bratom Srbom slovensko etje v čim lepši luči. Tako je prišlo do turneje, s atero smo jim želeli podati v kratki dobi dveh uric. stisnjeno sicer, a nazorno sliko našega petja, približno stanje naše nmetne in narodne pesmi, pri čemer smo morali seveda iz razumljivih razlogov izločiti najmodernejše njene pojave. Ža sodelovanje na turneji je bil povabljen tudi naš koncertni tenorist g. Avgust Ž i v k o in tako se je za turnejo se stavil naslednji spored:
• I. Mešani zbor:
1.)	J. Gotovac: Barbari mi smo!
2.)	A. Lajovic: a) Bolest kovač;
b) Ples kralja Matjaža.
3.)	E. Adamič: Svatovske pesmi; bas solo, član zbora g. Jože Vlah.
4.)	V. Mirk: Zeleni Jurij; tenor solo, g. Avgust Živko.
II. Ženski zbor:
5.)	A. Lajovic: Pesem Primorke.
6.)	E.Adamič: Dve pesmi iz bosanskega perivoja:
a)	Poj, petelin, zoro mi naznani!
b)	Zgodaj vstala mlada je devojka. Klavir, štiriročno, gdč. Vera Pertotova in g. Drago-tin Cvetko; sopran solo, gdč. Ina Vodenikova;
vsi člani zbora.
III. Tenorist Avgust Živko:
7.)	J. Pavčič: Padale so cvetne sanje.
8.)	Dr. G. Krek: Zaprta so njena okenca.
9.)	V. Mirk: Moja ljubav.
10.)	P. Konjovič: Pod pendžeri. Pri klavirju zborovodja.
IV.	Moški zbor:
11.)	F. Marolt: Ljubi konja jaše. Prekmurska narodna.
12.)	M. Tajčevič: Pjesme od kola.
V.	Mešani zbor.
13.)	O.Dev: a) Njega ni! Primorska narodna,
b) Strašno grmi in se bliska. Koroška narodna.
14.)	V. Šonc: Kar si, boš zdaj ostala. Narodna; bariton solo, član zbora g. Anton F a g a n e 1 i.
15.)	St. Mokranjac: VIII. rukovet srpskih narodnih pesama (pesme sa Kosova).
16.)	Z. Preloivec: Ena ptička priletela. Narodna.
17.)	J. Pavčič: Narodna napitnica.
18.)	M. Hubad: Potrkan ples. Gorenjska narodna.
Ta spored se je v celoti izvajal le v Skoplju. Pianist Drago Cvetko je moral tik pred našim odhodom iz Maribora radi indispozicije odpovedati svoje sodelovanje in tako so točke ženskega zbora, žal, odpadle. Samo v Skoplju, kjer smo se ustavili za poldrugi dan, nam je priskočil požrtvovalno na pomoč profesor Josip Brnobičin prevzel klavirski pari. V nadomestilo smo skoraj na vseh ostalih koncertih kot uvodno točko peli Antifone iz Demestvennuje liturgije Grečaninova.
Iz sporeda je razvidno, da je Mirk skušal v programu predstaviti Srbom le dobre skladbe glavnih reprezentantov naše pevske glasbe (sebe je spravil na program le na pritisk). Naravno je, da je pri tem
moral marsikaterega izpustiti, kajti sicer bi se mu bil program razrastel v neskončnost. Prav tako je umevno, da je bilo treba uvrstiti tudi srbske narodne pesmi, katere Slovenci že itak od nekdaj radi pojemo. Kot motto vsemu pa smo postavili na čelo sporeda mogočno Gotovčevo «Barbari mi smo!», ki na j bo resen memento onim, ki nas blatijo in omalovažujejo.
Tako se je bližal dan odhoda. 60 pevcev in pevk, t. j. dve tretjini celotnega zbora — ena tretjina se iz raznih vzrokov ni mogla udeležiti turneje —, je bilo temeljito pripravljenih za turnejo in dne 11. aprila zgodaj zjutraj se je zbralo na kolodvoru 65 oseb. Turneji so se pridružili kot gostje: Petar T. Miovič, trgovec v Mariboru, ki se je zavzel za to, da je ban Vardarske banovine, gospod Žika L a z i č , prevzel pokroviteljstvo nad turnejo, Zora dr. R a v n i k o v a, kumica naše zastave, in dr. Josip T o m i n š e k, predsednik Glasbene Matice. Povabljena sta bila tudi dva druga odlična gosta: komponist Oskar Dev. ustanovitelj mariborske Glasbene Matice in prvi zborovodja, in mariborski glasbenik J. T r a -f e n i k , ki pa sta v zadnjem hipu iz zdravstvenih ozirov soudeležbo morala odpovedati. In ob splošnem navdušenju, v veseli razigranosti smo zapustili Maribor ob 5'30. Generalna direkcija državnih že leznic nam je dovolila četrtinsko vožnjo, ljubljanska direkcija nam je pa dala na razpolago dva posebno udobna voza, za kar se obema na tem mestu še prav iskreno zahvaljujemo. Tik pred odhodom smo odposlali brzojavno zahvalo tudi direktorju g. B o r k u.
SKOPLJE.
(Na prvi in drugi praznik pravoslavnega Uskrsa.)
Po skoro 30urni, le za par uric v Zagrebu in Beogradu prekinjeni vožnji, smo čili in zdravi, ob il'9, prispeli v carsko Skoplje, rojstno mesto bizantinskega cesarja justinijana in prestolnico Dušana Silnega. Že nekaj postaj pred Skopljem sta vstopila v naše vozove dva odposlanca skopskega pripravljalnega odbora, gg. prof. Grafenauer in inšpektor Poštanske hranilnice S i m o n i č , ki sta prinesla s seboj načrt za razmestitev gostov.
Na kolodvoru nas je kljub praznikom pričakovala lepa množica domačinov, med njimi korporativno pevski društvi «Vardar» in «Jevrejsko pevsko društvo», po zastopnikih pa pevsko društvo «Mokranjac», ki je v istem času pričel s svojo turnejo nn severu države v Ljubljani, in razna druga kulturna društva. Po pozdravnih govorih g. R i s t i c a, kmeta, t. j. člana mestne uprave, in našega predsednika Janka A r n u š a in predsednika Glasbene Matice, smo se razvrstili po svojih domovih in se okrepčali. Prosti čas smo izrabili za primeren počitek in za ogled neštetih znamenitosti in zanimivosti, zlasti turške četrti in cerkva Sv. Spasa in Sv. Bogorodice, ki se odlikujeta po svojih starodavnih umetninah. Pri tem so nam šli na roko posebno prof. Grafenauer in predsednik Jevrejskega pevskega društva. Živahno vrvenje ljudi, različne in pestre narodne noše, ciganske godbe, plesanje kola na prostem, džamije, minareti, vse je nudilo nam novo in nepozabno sliko.
Na drugi praznik predpoldne smo peli pri litur-giji v saborni cerkvi Sv. Bogorodice, in sicer od «Vje-ruju» do inkl. «Tebje pojem» iz omenjene liturgije Grečaninova. Tako smo alternirali s pevskim dru-
štvom «Vardar», ki je pel ostale dele pod Brno-b i č e v i m vodstvom. Predpoldne se je deputacija pevskega zbora poklonila g. banu Žiki L a z i č u in e. D o š e n u, načelniku prosvetnega odelenja, ki je sam veliko pripomogel k našemu sijajnemu sprejemu, nadalje g. županu in mestnemu komandantu. Opoldne se je vršil banket, ki sta ga priredili banovina in mesto na čast Matičarjem, in na katerem se je kmalu razvnela živahna zabava ob dobrodošlicah, izrečenih nam od gg. R i s t i č a in D o š e n a ter ob govorih gg. A r n u š a, dr. T o m i n š k a in našega gosta M i o v i č a. Govori so podkrepili, kar so srca že davno čutila. Ob tej priliki je g. A r n u š v imenu pevskega zbora poklonil banu g. Žiki L a z i č u v spomin lep kip, Gorenjca in Gorenjko, delo mariborskega kiparja Ivana S o j č a.
Zvečer smo koncertirali v krasni svečani dvorani Oficirskega doma, ki je bila prenapolnjena občinstva in naj odličnejših zastopnikov vseh posvetnih in cerkvenih oblasti. Tudi skopska slovenska kolonija je uporabila seveda to priliko, da zopet sliši svojo pesem. O tem koncertu piše «Skopski glasnik» z dne 18. aprila med drugim tole:
U ponedeljak, 13. aprila, imali smo retku priliku, dla čujemo u svečauoj šali Oticirskog doma jedan od najboljih slovenačkih pevačkih borova, Glazbenu Maticu iz Maribora. Publika je bez sumnje osetila, da če to biti veče retkog muzičkog užitka, jer je velika sala bila dupke puna gradan-stva iz svili društvenih slojeva. Videli smo pretstavnike svili civilnih i vojnih nadleštava, humanih i kulturnih društava.
Program večernjeg koncerta bio je za naše prilike van-redno obiman i raznovrstan. Ceo je program koncerta izveden sa velikom preciznošču. Hor je homogen. Nijedan se glas ne ističe na štetu drugih. Soprani su sveži, zdravi, altovi puni, tenori mekani, ali po potrebi i odlučno jaki, a basovi zaista fundamentalni. U prvom delu programa moramo na-ročito da istaknemo Antona Lajovica «Ples kralja Matjaža», Emila Adamiča «Svatovske pesme» (dobar, i ako još u nekoliko mlad bas g. Joška Vlaha) i Vasilija Mirka «Zeleni Juri», koje je publika primila sa velikim odobravanjem. Ženski hor je lako i sigurno otpevao tri pesme, koje i u harmoniji i u intonaciji spadaju u red težili kompozicija. Ženski hor je zvu-čio kompaktno, kao jedna celina. Kratki sopran solo otpevala je vrlo dobro gdjica. Jna Vodenikova. Posle odmora nastupio je koncertni tenorista g. A. Živko. Svojim nežnim lirskim teno-rom, i ako ne dovoljno jakim za voliku salu Oficirskoga doma, osvojio je namah srca publike. Muški hor, koji je na to nastupio, pokazao nam je sve tradicionalne odlike slovenačkih muških horova. Ovako odličnih muških horotva mi u našim krajevina, na žalost, još nemarno. Verujem, da je F. Maroltova «Ljubi konja jaše» ostavila na sve najdublji utisak, i ako su M. Tajčeviča «Pesme od kola» bile za publiku razumljivije, jer su im tekst i motiv iz naših krajeva. Naj-interesantniji deo programa bio je svakako poslednji: Sedam narodnih pesama za mešoviti hor. Svaka sa svojim specialnim koloritom, one su živi dokaz velike muzikalnosti našega naroda. Naročito nas je prijatno iznenadilo pravil-nom dikcijom izvodjenje VIII. rukoveti («Pesme sa Kosova»). U pravilnoj interpretaciji naših pesama Slovenci su svakako nadmašili i naše domače horove.
Gosp. prof. Vasilije Mirk, koji je nastupio i kao horovodja i kao koinpozitor i kao pianista, pokazao je, da hor drži čvrsto u svojim rukama, pa mu možemo samo čestitati na ogromnom uspehu. Disciplina je u horu uzorna i to je jedan od prvih uslova za potpun uspeh. Želimo pevačkom horu Glazbene Matice, da i u drugim mestima na svojoj velikoj turneji postigne što lepše uspehe i da ga opet, kada budu prilike dozvolile, čujemo u našoj sredini.
Tudi pri koncertu navzoč i skopski glasbeniki, kakor n. pr. prof. Pera Ilič in Nikola Ševčenko, so se o koncertu izrazili kar najpovoljneje in imeli zanj besede polne hvale.
KUMANOVO.
14. aprila 1931.
Naslednjega dne smo se, burno pozdravljeni od številne množice in glavnih mestnih predstavnikov, ob 7*33 odpeljali v dobro uro oddaljeno Kumanovo. Tu nas je v imenu mesta pozdravil na postaji «kmet» g. Dušan Petrovič, ki je vodil požrtvovalno vse priprave za naš sprejem. Vojaški tovorni avtomobili so nas odpeljali do prvih hiš pol ure od kolodvora oddaljenega mesta. Tu nas je pričakovala nepregledna množica občinstva, dalje predstavniki uradov, Sokol s svojo lepo četo broječo godbo, pevsko društvo, skavti, kolesarsko in športno društvo. V veličastnem sprevodu ob zvokih godbe so nas spremili po mestu med okinčanimi hišami in špalirjem domačinov in marsikatero cvetje je deževalo z oken na nas. Posebno nas je zanimala sokolska godba, ki pod nesebičnim in vztrajnim vodstvom učitelja Krsta Božinoviča izredno napreduje.
Po kratkem okrepčilu so nas z istimi avtomobili zopet peljali dalje, in sicer na zgodovinska tla ku-manovske bitke, na slavno Mlado in Staro Nagori-čane, kjer smo se povzpeli na skalnati vrh Zebov-njak. Z nami je šlo tudi mnogo domačinov. Polkovnik G r i z o 1 d , rodom Slovenec iz Pohorja, nam je natančno in nazorno obrazložil ves potek bitke, s katero se je tako rekoč pričelo osvobojevanje J ugo-slovanov. Ko se je g. dr. T o m i n š e k zahvalil predavatelju in mestnemu komandantu, je prof. Mirk intoniral večno lepo «Vigred se povrne», ki jo je odpel moški zbor naravnost z zanosom. To je bil veličasten moment, ki ostane vsem udeležnikom v neizbrisnem spominu. Nazaj grede smo imeli zopet priliko videti zanimivost: plesanje kola na prostem ob sviranju frule in bobna, pri čemer ni plesalcev prav nič motil hudi severac, ki nas je neusmiljeno nadlegoval že vse predpoldne. Ko smo se vrnili v mesto, nas je ljubeznivi kumanovski prota Popo-z a n povabil, da si ogledamo cerkev in pokopališče, sredi katerega stoji spomenik padlim kumanovskim junakom. Po izvršenem mrtvaškem obredu in toplem domoljubnem nagovoru prote je naš moški zbor zapel Jenkovo «Na grobeh». S tem je dobil naiš obisk v Kumanovem visoko patrijotično obeležje in v očeh meščanov smo čitali posebno zadovoljstvo in navdušenje.
Kmalu popoldne je začelo deževati in deževalo je nepretrgoma do jutranje zore naslednjega dne. Kljub temu je bil večerni koncert v ogromni in zelo akustični dvorani nad mestom dominirajoče Sokolane prav dobro obiskan, tako s strani predstavnikov vseh oblastev kakor tudi ostalega občinstva, ki se mu nikakor ni dalo iz dvorane, tako je bilo navdušeno nad brezhibnim izvajanjem naših pesmi. Škoda, da ni bilo klavirja na razpolago, tako da so morali od-pasti tudi samospevi; zato pa je Živko na koncu programa sam zapel KonjovičevO «Pod pendžeri», ki se je divno razlegala po dvorani in je bila sprejeta z gromovitim aplavzom. Po koncertu je bil banket, na katerem se je g. Arnuš v vznešenih besedah zahvalil za gostoljubnost dragih bratov.
LESKOVAC.
15. aprila 1931.
Drugo jutro so nas z avtomobili odpeljali na kolodvor. Zopet so nas spremili tja tudi naši gostitelji, da nam izročijo še zadnji bratski pozdrav. Dež je že bil ponehal zjutraj zgodaj, nebo se je začelo čistiti, okoliške planine pa so bile vse pokrite s sne-
gom. Ob 8-43 je naš vlak zapustil Kumanovo in nas ob 12-49 pripeljal v Leskovac. — Že je sijalo lepo soln.ce, ki nam je bilo odslej naklonjeno do konca turneje. Na postaji v Leskovcu nas je pričakovala veUka množica ljudstva s svojim županom Mihaj-lom Burinčičem na čelu ter pevski društvi «Branko» in «Bratstvo» s svojima čestitljivima zastavama. Po dobrodošlici, ki jo je izrekel predsednik «Branka», sodni predstojnik Dragoljub K u z m a -n o v i č in za katero se je zahvalil dr. Tominšek, smo se uvrstili v dolg sprevod in krenili po okin-čanih ulicah med mnogobrojnim občinstvom in pozdravljeni od topičev, izpaljenih z mestnega hribčka Hisara. Dospeli smo do hotela Kostič, ki je bil določen za našo prehrano in za koncert. Mesto nam je priredilo banket, na katerem so se izmenjali prisrčni govori župana dr. Burinčiča in predsednika A r n u š a. Za ta nepričakovano lep sprejem je vodil vse priprave šolski nadzornik v pokoju Sreten D i n i c , kn jiževnik in urednik «Leskovač-kega glasnika», za kar mu bodi na tem mestu izrečena še posebna zahvala.
Janko Arnuš dolgoletni načelnik pevskega zbora mariborske Glasbene Matice.
Pri koncertu je bila prostrana dvorana povsem zasedena. Pred pričetkom nas je z lepim nagovorom iz dvorane pozdravil bivši predsednik «Branka», dr. Rade S v i 1 a r, in ko smo odpeli Mokranjčevo osmo rukovet, je stopila na oder učiteljica Jelica Stalimirovičeva ter s prisrčnimi besedami izročila dirigentu prof. Mirku velik šopek cvetlic, zlasti tulipanov. Vse je šlo brezhibno in navdušenju občinstva ni hotelo i>iti konca. Evo, kaj piše med drugim o koncertu «Leskovački glasnik» 18. aprila.
Pod uticajem ogromnih impresija, koje smo stekli od Glazbene Matice iz Maribora, koja nam je gostovala u sredu 15. o. m. i koncertirala u prostbrijama hotela Kostiča, nismo mogli da se uzdržimo a da odmah o horu i koncertu ne pro-govorimo. Prvo, i na prvom mestu bor Glazbene Matice pret-stavlja jedno remek delo svoje vrste. Gospodin Vasilije Mirk, profesor i horovodja, rukuje horoim kao vešt igrač, koji igra, a ne zamara se. Pevači pevaju dva sata bez odmora, a ne zamara ju se. Pevači grupisani raznoga uzrasta i starosti, a pevaju kao jedan glas, kao jedan ton. To je prvo što nam palo u oči i što mnoge pevačke družine ne mogu da postignu. Ama jedan glas da smo čuli da strči i da se za
sebe izvadja, od čega obično pate mnoge družine. Elastika forticiziranja i pianiziranja glasova izvedena je do pravog savršenstva. Akordi sa svojim harmoničnim vrenjem, sa spuštanjem i dizanjem, pojačavanjem i slabljenjem, daju utisak milozvučne reke, koja čas nadolazi, čas usahnjuje. Hor Glazbene Matice sortiran je od mnogih staleža, od kojili polovinu čine intelektualci, koji več imaju stečenili poj-mova inuzike i več kultivisane glasove, što je doprinelo da g. Avgust Živko sa svojim mekim, glatkim i neusiljenim tenorom nosi rekord. 1 on je doista našu pnbliku finočom svoga tenora iznenadio. A tako isto i gospodiu Joško Vlah sa svojim basom. Hor je naročito imponovao dobrini baso-vima.
A kad se svemu toine doda kostimirano žinskinjc u narod-noj nošnji i sa tako lepom pesinom postavljeno na bini, onda nije čudo, što je lior Glazbene Matice iz Maribora ne samo požnjeoi uobičajeni umetnički uspeh, nego je ostavio duboko urezan trag u srcima Leskovčana, koji su ovoga puta pokazali, da umeju da vole braču svoju sa dalekog severa i da cene njihovu umetnost, jer je prostrana sala Kostičeva bila preko svakog običaja puna i prepuna. Toni prilikom su Leskovčani imali prilike da čuju ne samo slovenačke narodne pesme, medju kojima ima i nekolik« kompozicija horovodje g. Vasilija Mirka kao: «Zeleni Juri» i «Moja lju-bav», nego čak i naše neke pesme pa i jednu Mokranjčevu rukovet. «Kradem se ti pod pendžere» i «Potrkan ples» su repetirane. Kad tome dodiamoi pesme koruške, bosanske, kosovske i primorske, onda neče biti preterano, ako kažemo, da je Glazbena Matica ovoga večera svojim pesmama oličila celo jugoslovenstvo.
Na sve ovo da kažemo još samo ovo: Brača Slovenci su nam doneli i pružili i srce i dušu, a Leskovac je dao celoga sebe. On radi kao i Bog. Kad hoče da da, on baš da!
Še pozno v noč smo bili pomešani v prijetni družbi, v neprisiljeni mešanici gostiteljev in gostov. Leskovčani, med njimi prof. glasbe Stanko V i I i č i č , so bili polni hvale in občudovanja za naše petje, ki je pomenilo zanje pravcati dogodek. Tudi naslednjega dne so se zopet zbrali in nam razkazovali znamenitosti mesta, dokler ni prišel čas odhoda, ki se je zavlekel za skoro dve uri. Zopet smo imeli na kolodvoru vse polno prijateljev, katerim je naš moški zbor v pozdrav zapel še par slovenskih narodnih pesmic. Opoldne pa se je le pričel pomikati vlak.
NIŠ
16. aprila 1931.
Bilo je že 2 30 popoldne, ko smo se bližali Nišu, rojstnemu mestu cesarja Konstantina Velikega. Vsako mesto nam je prinašalo nove izraze gostoljubnosti in tako nas je čakalo tudi v Nišu mnogo navdušenega občinstva. Ako bi ne bilo zmešnjave radi zamude vlaka, bi ga bilo morda še več. Zvoki vojaške godbe so nas pozdravljali že od daleč. Župan mesta Milorad Čavdarevic nas je sprejel z vznešenim nagovorom, na katerega je repliciral J. A r n u š. Nato smo z godbo na čelu odkorakali v mesto do restavracije Evropa, v kateri nam je občina priredila banket. Pri banketu sta nam bili izrečeni še dve nazdravici, od predsednika Moravske pevačke župe, gimn. direktorja Miliajla M i I i n -kovica in od načelnika prosvetnega odelenja Josipa Kra jiščana, v našem imenu se je zahvalil predsednik dr. Tominšek. Zlasti se je poudarila okolnost, da je na tem banketu prvi nazdravil Srb, mu odzdravil Slovenec in v imenu vlade pozdravil Hrvat. Par uric, ki so še bile na razpolago, so pevci porabili, da se poslužijo tramvaja in se peljejo do Niške banje ali pa do slovite Čele-kule, t. j. do stolpa lobanj, ki so ga vzidali Turki iz glav srbskih junakov, padlih za časa ustankov. Zvečer je bil v Soko-lani koncert. Dvorana je bila čisto zasedena; videli
smo najodličnejše osebnosti, kakor n. pr. bana mo-ravske banovine, njegovega pomočnika, mnogo zastopnikov vojaštva in duhovščine.
Kakor povsod je tudi ta koncert uspel sijajno in vzbudil najlepše razpoloženje. Zanimivo je, kar piše
0	tem koncertu «Niška Slobodna Tribuna» z dne 19. aprila:
U veče, u 9 easova, otpočeo je koncerat Glazbene Matice u zgladi Sokolane. Prostiana sokolska sala bila je puna publike. Večinom je bilo onih, koji umeju da cene i osečaju lepu umetničku pesmu. Koncertni deo bio je ispunjen vrlo lnteresantnim tačkama umetničkih i narodnih pesama. Kao prva tačka bila je poznata pesem «Barbari mi smo!», ot-pevana sa puno izražaja i muškosti. Još u početku videlo je se, da je bor tehnički do krajnjih granica obradjen, sa puno discipline, volje, razumevanja i ono, što je najpotreb-nije, sa odličnim materijalom. Osetilo je se, da lior ras-polaže izvršnim glasovima i da ga čvrste ruke horovodje g. prof. Vasilija Mirka odlično i sigurno vode. Posle prvog dela programa, tenor solista g. Avgust Živko, izveo je nekoliko solo pesama uz pratnju klavira, završujuč svoj program sa popularnoni pesmom «Poti pendžeri». Zvučan, fini i izvrstan tenor g. Živka ostavio je naj bolj i utisak. Muški lior dao je dve odlične tačke. Najzad, program je završen po-nova sa mešovitim borom. «Njega ni!», primorska narodna pesma otl Oskara Deva, nekadanjeg horovodje Glazbene Matice, ostavlja jedan savršen utisak, a VIII. rukovet od Mokranjca očigledno dokazuje, da jedan dobar lior može obraditi i onu intimnu, osečajnu stranu pesme, pa makar ona bila i iz drugih krajeva, do najmanjih i najdubljih linesa, gde u pesmi glavnu ulogu igraju osečaj i izražaj duše, običaji, podneblje, pri roda i mnoge okolnosti, koje se ne inogu mehanički naučiti, do kojili se jedino može doti savršenim osečajeiu. Braea Slovenci, ulazeči pesmom u našu dušu, potvrdjuju i pesmom bratstvo naših osečaja, koji su zajednička odlika našega naroda.
U glavnim potezima bon- Glazbene Matice uspeo je tla da jednn savršeno umetničku pesmu sa osnovnim odlikama Iiorskog umetnitkog pevanja: odličnoni tehnikom i do kraj-nosti savršenom interpretacijom i dikcijom. Da je Glazbena Matica sa ovakvim moralnim rezultatima napravila svoju turneju, zasluga je, nesumnjivo, u prvoine redu, njenom odličnoni horovodji g. prof. Mirku i zatim poslušnim i tlisci-plinovanim članovima oba bora.
a podobno piše tudi socialno-kulturni i privredni list «Niške novine» (k1 istega dne, ki pravi med drugim:
U začmali muzički život Niša koncerat mariborski Glazbene Matice pretstavlja jedan značajan datum. Ilor Glazbene Matice uživa zavidan ugled u našoj zemlji. Njegova dinamika je besprekorna, a naročito pada u oči ujednače-nost glasova, onoi što našim cesto i večiin horovima nedostaje.
1	ta ujednačenost čini, da lior zvuči uvjek močno i poletno. Horovodja g. prof. Mirk poka/uo je, da je dostojan položaja, koji u ovoj visokoj muzičkoj ustanovi zauzima. On drži u svojim rukama ceo lioir, sa ko jim 011 neverovatno lako izvodi majstorsko senčenje^ koje je preko potrebno u muzici. Nema u interpretaciji natezanja, nesigurnosti. Sve ide tečno, ras-pevano sa puno boja, puno sočnoisti.
Na programu su bili Gotovac, Adamič, Lajovic, Prelovec, Mokranjac i drugi. Prvi deo programa bio je sastavljen od čisto umetničkih pesama, a drugi od narodnih, koji je publika sa mnogo večim zadovoljstovin primila no prvi, što je još jedan dokaz više, da naši kompozitori treba da sidju u narod i da otuda crpu grad ju za svoje koinpozicijei Puna sala slušalaca posle svake tačke toplo je pozdravljala pevače nagonivši ih tla nekoliko tačaka ponove, medju kojima i od Viktora Šonca «Kar si, boš zdaj ostala», u ko jo j se nalazi lepa partija bariton-sola, koju je majstorski sa puno miizi-kalnosti, razumevanja i osečaja izveo gosp. Anton Faganeli. Publika je srdačno primila i solistu Augusta Živka. On ima lirski tenor, mek, nežan, vrlo prijatan. Jedilom rečju: koncerat mariborske Glazbene Matice potpuno je uspeo.
Slično laskavo je bilo tudi mnenje, ki so ga po koncertu izrazili razni niški glasbeniki, kakor 11. pr. naš rojak dr. Kvgen B u n c in Venjamin II u 6 k o v ter druge odlične osebe, kakor n. pr. minister Dra-giša C v e t k o v i č in glasbeno naobraženi svečenik Laza Ž i v a d i n o v i č , ki se je bil posebno trudil za naš sprejem. V Nišu, žal, se nismo mogli dolgo ustaviti v družbi svojih dragih gostiteljev, ker naslednjega dne nas je moral vlak odpeljati že ob
Prof. Vasilij Mirk zaslužni skladatelj in pevovodja.
6'25. Bilo je potrebno izrabiti skopo odmerjeni čas za počitek, tembolj, ker smo posebno pri sopranih izgubili kar 4 pevke: 3 so popolnoma promolknile od neurja v Kumanovem, ena je bila brzojavno odpoklicana ratli bolezenskega primera v družini. Razen tega pa se je v pevskem zboru na splošno čutila že majhna utrujenost. Z močmi je bilo torej Ireba štediti.
KlflJšEVAC.	„ ., , ,,
17. aprila 1931.
Škoda, da nismo imeli za Niš več časa na razpolago, a železniške zveze s Kruševcem, če smo se hoteli poslužiti le normalnotirne železnice, nam niso nudile ugodnejše možnosti. Ko smo se bližali Kru-ševcu, prestolnici nesrečnega carja Lazarja, sta vstopila v Stalaču dva odposlanca pripravljalnega odbora, da se domenimo glede nastanitve pevcev in pevk. Kruševska postaja je imela svečano lice. Bila je vsa v zastavah, vojaška godba je svirala, prisotni so bili predstavniki vseh civilnih in vojaških oblasti ter vseh korporacij, razvrščena je bila šolska mladina pod nadzorstvom učiteljstva in nam z zastavi-
cami mahala v pozdrav, takisto srednješolsko dija-štvo, Sokoli v krojih z zastavo ter pevsko društvo «Obilic» korporativno s pevovodjem Anatolijem Muravijevom na čelu in z zastavo. Matico je temperamentno pozdravil novinar jurist Rajko M i -1 u t o v a c , odgovoril mu je predsednik A r n u š , nakar je «Obilic» zapel Vilharjevo «Iz bratskog za-grljaja». Nato smo v dolgem, od številnega občinstva pozdravljanem sprevodu odkorakali skozi mesto do kosovskega spomenika. Raz njega, pod senco kosovske devojke, je pozdravil Matico predsednik «Obilica» mag. ph. Krsto Novakov ič z besedami, polnimi idealne ljubezni do naše domovine in do Slovencev. Zahvalil se mu je z istega mesta dr. Toni i n š e k, poudarjajoč, da blizu ruševin nekdanje Lazarjeve trdnjave stoji druga trdnjava: Sokolana. Zaključil se je ta slovesni trenutek s pesmijo «Oj letni sivi Sokole», podano od «Obilica», in z Marin-kovičevo «Mej, trubaču!», ki jo je odpel moški zbor Glasbene Matice.
Po razhodu smo bili vsi sprejeti pod gostoljubne strehe posameznih odličnih kruševskih rodbin. Neko izjemo glede obeda so tvorili naši člani in članice iz učiteljskega stanu, katerim je kruševsko učiteljstvo priredilo poseben sijajen banket v hotelu «Kruna». Tu se je razvilo prisrčno stanovsko prijateljstvo, podkrepljeno z govori šolskega nadzornika Marka Milovanoviča in pisca teh vrstic kot predsednika mariborskega učiteljskega društva.
Zvečer se je vršil koncert v Sokolani pred nepregledno množico občinstva. Pred začetkom je sokol-ki starosta, zdravnik dr. Tihomir Protič, pozdravil Matičarje in podal občinstvu naš historijat ter obrazložil pomen turneje. Po Mokrunjčevi ruko-veti pa je zastopnik pevskega društva «Obilic», lekarnar N o v a k o v i c , poklonil našemu pevskemu zboru lep venec z narodnimi trakovi. Nase petje je zadivilo ve poslušalce, pevski zbor in njegov dirigent sta bila, kakor povsod, predmet največjih ova-cij. Po koncertu je bil celotni pevski zbor gost «Obilica», ki mu je priredil v restavraciji hotela) «Pariz» svečan banket. Razpoloženje je bilo kar najlepše. Vrstila se je prosta zabava z raznimi navdušenimi govori glavnih predstavnikov, kakor že omenjenega Novakoviča, dalje mestnega zastopnika advokata N. J anoševiča, sodnega predstojnika Č o č i č a in okrožnega inšpektorja Djerasimoviča, Kola sester, zastopnika rezervnih oficirjev in dr. T o -m i 11 š k a ter A r n u š a, vmes je svirala vojaška godba, govore pa so zaključili Matičarji s pesmijo. S posebnim zadovoljstvom je mogel naš predsednik A r n u š konstatirati, da je to že peta turneja, ki jo je organiziral, a nobena še ni uspela tako sijajno in obenem ljubeznivo kakor baš ta. Vsi so v svojih govorih kakor tudi v privatnem razgovoru poudarjali presenečenje, ki smo jim ga nudili s svojim petjem in v tem smislu piše tudi «Kruševački glasnik» z dne 19. aprila, izpod peresa profesorja kruševske gimnazije, glasbenika Nadana Š e p i č a, ki pravi med drugim:
Pevskom zboru Glazbene Matice iz Maribora koncerat u petak veče u kruševcu je 5. po redu sa turneje po Srbiji. To naglašavam zbog toga, jer pri ocenjivanju njegove vrednosti moramo da uzmemo u obzir premorenost pevača. No pre svega Pevski zbor Glazbene Matice postavičemo na mesto, koje mu pripada, jer svojim glasovnim materijalom i horskoin tehnikom spada u red naših vodečih borova iz Beograda, Zagreba, Ljubljane i još nekih gradova. Ranije pevskog zbora nismo culi, ali po pokazanom rezultatu na
preksinočnjem koncertu, izbija ličnost g. Mirka, kompozi-tora i muzičara šire umetničke erudicije. Tini je pre to simpatično, što g. Mirk nije samo suptilni muzičar, jer je profesor istorijske grupe u Trgovačkoj akademiji.
G. V. Mirk obrazuje zbor u svu tri inoguča sastava, i muški i ženski i mešoviti, a to je preduvet svakog hora, koji gaji ambicije za višom tehnikom. Na preksinočnjem koncertu najbolje je zvučio muški hoir. Basovi su jaki 1 imaju svojstvenu boju i dubinu. Nije ovde mesto, da se svakom tačkom programa posebice pozabavamo. Celokupan je utisak više nego zadovoljavajuči. Dinamično je senčenje bilo izvodjeno u svima svojim nijansama. Treba podvuči činjenicu, da je g. Mirk svoj hor savršeno disciplinovao. ilor reagira sugestivnim kretnjama svoga vodje, a bez toga nema uinetničkog saživljavanja.
G. A. Živko otpevao nam je četiri pesine, svojim prijatnim, I irskim tenorom, od kojih se najviše dopada «Pod pendžeri» od Konjoviča, te je morala biti ponovljena. Pored pesme, ko ju su prisutni oduševljeno slušali i posle svake aplaudi-rali da se ponovi, izazvala je i buru oduševljenja sama pojava zbora, jer su članice bile sve po jedna u živopisnoj narodlnoj nošnji iz Dravske banovine.
19. in 20. aprila 1931.
Naslednjega dne 18. aprila zjutraj se je na kolodvoru zbralo veliko število naših sinočnjih prijateljev, da nas pozdravijo ob odhodu. Ob 7"30 se je začel vlak pomikati ob težkem slovesu od naših dragih bratov in nastopili smo dolgo pot do Šabca. Popoldne smo dospeli v Beograd, kjer smo si privoščili obed in si dovolili tudi daljši sprehod po mestu, zvečer pa smo nadaljevali svojo pot preko Rume na Klenak, kamor smo dospeli ob 23-30. Par nik nas je prepeljal preko Save na Šabac, kjer so že čakala od pripravljalnega odbora, največ po zaslugi gimnazijskega direktorja Dušana Konjeviča, za nas postavljena vozila, ki so nas peljala v dober kilometer oddaljeno mesto. Prispeli smo v Šabačko kazino po polnoči; medtem ko so se porazdeljevala stanovanja, nas je po tamkajšnjih šegah — kakor prej v Leskovcu — pozabavala ciganska godba. Tudi Šabčani so nam priskrbeli prehrano in prenočišče privatno, velik del pevcev in pevk pa je prevzel direktor Poljedelske šole Kosta Popovič, ki je dal na razpolago tudi ves obširni šolski vrt. V Šabcu smo si privoščili pač zasluženi počitek, do katerega tekom turneje nismo mogli priti tako zlepa, dasi smo se precej pazili. Sprva je bilo za Šabac domenjeno sodelovanje pri liturgiji dne 20. aprila — bil je mali Uskrs —- podobno kakor v Skoplju, pa smo morali to preklicati, prvič radi utrujenosti pevcev, drugič radi dijaškega koncerta, ki so ga želela ravnateljstva šabskih srednjih šol. Škoda, da je naša odpoved prispela v Šabac prepozno; cerkev je bila namreč polna občinstva, ki je pričakovalo naše petje. Upam pa, da smo se Šabčanom zvečer na koncertu za to povsem odškodili, ker je nastopil naš pevski zbor s posebnim elanom, spočit in pomlajen, tako da je s svojim petjem v dvorani Šabačke kazine, ki je bila natrpana občinstva, zadivil vse poslušalce. O tem pričajo tudi v Šabcu izhajajoče «Podrinske novine» z dne 26. aprila, ki pišejo med drugim:
Pred dupke punom kučom najodabranije publike 19. o. m. pevao je Pevski zbor Glazbene Matice iz Maribora. Ovaj koncerat bio je pravo muzičko otkrovenje. Šabac nije imao prilike da čuje ovakav prvoklasni hor. Sve je bilo potpuno na svome mestu i sve zaslužuje največu hvalu. Nastup me-šoivitoga hora bio je za svako divljenje. Oči pevača uprte u dirigenta, samo po katkad se letimice baci pogled na note. Dirigent profesor g. Vasilije Mirk, hladan, staložen, ima laku
ruku, izvanredan kao dirigent. Njegovoj interpretaciji sva slava i čast. Za velike muzičke uspehe ovoga večera ima se zablagodariti samome g. Mirku kao dirigentu, jer Pevski zbor Glazbene Matice tek od pre dve godine ima tu retku sreču, da ima za dirigenta ovako sposobnog čoveka.
A šta da kažemo o samome lioru? Hor mnogobrojan, više članica no članova, disciplinovan do krajnih granica; glasovi odabrani i u največem fortisimu i najnežnijem piani-simu zvone svi kao jedan. Svi glasovi daju takvu homogenost, da se kao posledica toga neminovno javlja srodstvo duša izmedju onih, koji pevaju, i onih, koji ih slušaiju. Dinamika je bila do detalja izradjena, dikcija je bila izvršna. Nema toga, ko nije bio zanesen onim snažnim i, prema potrebi. nežnim kontrabasom g. Janka Arnuša. Jedan od važnih faktora za uspeh Pevskog zbora na ovome koncertu je prisustvo koncertnog tenorista g. Avgusta Živka, koji se najviše dopao puhlici u pesmama «Moja ljubav» od Vasilija Mirka i «P«id pendžeri» od Petra Konjoviča-Božinjskog. Njegov glas je odavao i školu i talenat. Bariton-solo g. Anton
krat prvič nas je pri razhodu pozdravljala zora; prvič so si smeli pevci in pevke privoščiti daljšo zabavo, saj so to tudi zaslužili, ker so svojo nelahko nalogo izpolnili častno, disciplinirano in požrtvovalno.
Naslednjega dne popoldne smo tik pred odhodom priredili dijaški koncert za gimnazijce in učiteljišč-nike v dvorani Podrinjske učiteljske šole. Pred koncertom je nagovoril pevce direktor Milan Janko-v i č, po koncertu pa je pozdravil mladino predsednik Janko A r n n š. Pevski zbor je izvajal skrčen program, v kolikor so odpadli poleg ženskih zborov tudi samospevi, zato pa je mešani zbor dodal De-vovo «Meglico», moški zbor pa nekaj koroških narodnih pesmi in zaključil koncert s «Hej, trubaču!» Dijaška mladina je vsem točkam navdušeno aplav-dirala in poklonila profesorju Mirku lep šopek
Mariborski Matičarji v družbi z domačini na zgodovinskih tleh kumanovske bilke.
flaganelija u pesmi «Kar si, boš zdaj ostala» od Viktora Šonca i bas-solo g. Joška Vlaha u «Svatovskim pesmama» od Emila Adamiča bili su tako lepo primljeni, da se utisak ni-kako ne gubi. Pevački materijal izvrstan, potpomognut još ovim solistima, na čelu sa dirigentom g. Mirkom mogao je i dati jedan ovakav koncerat, na kome bi i bogovi sa Olimpa uživali.
Osim toga što je Pevski zbor želeo da nas upozna sa svojim umetničkim pevanjem, imao je još jedan, možda višji cilj, a taj je kontakt, mešanje, zbližavanje i detaljno medjusobno upoznavanje. To se vidi i iz samoga izbora pe-sama; unesenih u program. Kad se zna i ovaj drugi cilj, onda je to za svaku pohvalu. Najzad treba naročito naglasiti, da je Pevski zbor prvo slovenačko pevačko diruštvo, koje je došlo u naše strane i koje je učinilo poklonstvenu turneju našem klasičnom jugu.
Posle čitavog niza koncerata Pevski zbor je posetio Šabac. Poznato je svima, da Šabac nije na glavnoj pruzi, i kada je Pevski zbor posetio i Šabac, znači da je to naročita pažnja šapcu. I Šabac je svojoin obilatom posetom dokazao, da ume da ceni i poštuje tu pažnju.
Po koncertu smo se dolgo mudili v družbi dragih Šabčanov, predvsem ljubeznivega direktorja K o -n j e v i c a ,kateremu naj gre, kakor tudi direktorju P o p o v ič u in profesorju Bieniaszu, posebna zahvala za gostoljubne priprave našega poseta. To-
cvetlic. Dohodek koncerta je pevski zbor poklonil dijaškim literarnim društvom obeh zavodov. Takoj nato je bilo treba zasesti vozila (iste avtomobile in kočije, ki nam jih je pripravljalni odbor poslal ob sprejemu), se odpeljati k Savi in se s parnikom vrniti na Klenak, ker ob 17. uri je odhod vlaka. Občinstvo in mnogo dijaštva nas je spremilo do Save, nekateri pa še do vagonov. Še smo pred vagoni prepevali v slovo, a nam v slovo so na šabski strani vzplamteli trije kresovi v znak troedinosti. Tedaj šele smo se zavedali, da smo sicer izvedli svoj program v celoti, da pa nam je definitivna ločitev le bila težka in bili bi najrajši kar še naprej ostali v deželi, ki jo je sama ljubeznivost, odkritosrčnost in prijaznost, pri ljudeh, ki gorijo za svoj dom, za našo svobodno domovino. A vlak nas je odmikal od njih in ubiral pot k naši domačiji. Istočasno pa je začel padati izdaten dež, kakor da je hotel blagosloviti naše sicer skromno, a iskreno delo. Padal je vso noč in šele na slovenskih tleh nas je zapustil.
*
Dne 22. aprila ob 11-30 smo prispeli v Maribor. Na kolodvoru so nam čestitali okrožni inšpektor doktor S c h a u b a c h, podžupan dr. L i p o 1 d in razni
„Zbori" mi Letnik WJt. da
Moški zbor
DEKLICA POČAKAJ!
C/riJcc Koritnik.
Ivaiz Ocvirk.
_____—mf
zet Ctin ti?l O	z-——•	I -i '^T—1 v
'V17 j t i r^nffliflf/
__
<=? -Ali -coc, po - ca - - Jt^a/l
. 21<Z7 JjO JtQL> -JcQ2~
i^ii mLjL"
i
g

				
fj " _--t ' ■ r m p= u, - re,dne -v Aa-Jcor že-. r, kit» V * J^rtfihNn^			h	liii
1 rs*-—> '' SE? Zf:--. ..				
[K1 O if? 177
--JvizJco je ze
»tžL
Se
£=Š
m.
Jzbn Je ti mzc ■ Jcam se
gle., od-megle.
m
iS

je ze <sočn. - ce, Jfiz - Jco je soZn - ce,
j--rt p i j.—j_
.'

mA
j g p ¿^¡¡^^Mfr

Vfe-zc?uinja-sjni. - nzz, ¿¿.¿'mladih ^ ti mu-di ? Ube - zguja-jmr, - 2vu ^	s-

gujra-jmt - 2vu ^	&
IBe3 j i J> J * fl
jL pg ^ /1 j " j>. j j .-ju,
g iLLdš
mla>
p— fcŽ

piti 2TIOSSO _ to r, p j)		-y- --	i-l ^ J> i,	
^ (Je - ra tvo -jo.	M 5 i P	"P-7-* Ve - ra, ivo -ja, <s Ep P P l 1	f č P P ^ 0 - sr^gr ^ ja, - a ve - ia, a J —J------- f	mm ~be -zea in, jec-
„Zbori" mi Letnik WJt. da
Moški zbor
DEKLICA POČAKAJ!
C/riscc Koritnik.
Ivan Ocvirk. —■—~-mf O&čg/J
;!'......iJt
.0 ut?b—i >J					
fj " _..f ' ■ r m p= u, - ne, dne -v Aa-Jcor ze r,			h	' 'V,? D r1 Z - od - me-	
Zf: .. ..					


M

£

f

it
■ . .r u—
JvizJco je ze <so!n. - ce, Jfiz - Jco je <sotn - ce,
T
X
g/le, od-megle.
Jc^mz
<se ti mu, ■ Jcam se
m
p "m
EZf ^
j» >

"J"
i
£
m v \


^NVip^TrT
U

o 7n
m

Se
§1
Vjbe~zc?iz uz ja-s/ni ti mu-di? Vbe - zgujcc-jmi
j ^ J ¿D
^^ skrif se mladih dni.
- 2VU
--OJ i J
g ilt^r
j J>
mla>
mm
v
i.
piti 2TIOSSO _ fe r, n	t>=F	-y- --	t J> i	
rp .t ^ (Je - ra tvo -jo. 'H	M= s ^	^—f-^ ive - ta,, l Ve - rcc tvo - jo, o	-p P P i' -U - zegr in jcc - a >ve - ta, 4 J —J------- CL" f	~be -zea in j<z—
¿muí,
moíto jriîen.
„Zbori* mi LefmkW.,št.db
MAJOLCICJi.
Cvetko Cfolar.
/1 •	♦ 1	9-1	V»	4	77	•	-7«	7«	)	9	7
Ivan OcvirJc.
fjčinjj
Moški zbor
O/, mafol-ma/ol - cica_, sladkamoja l/a -hiccc, ¿lad - Jca
^ J J> A i |J , J__;



i 1		jrii			
--}—1	bu i i r-1 f *1 ** - >¿6 - C¿7, -bi - Ct ri—^-r~č)-—H. ,			X. J'—	r—^ Ir-g L > rbZ
t r r 1	Or —^		=«=F	-ZT-^ Mi	
/tožnik; pi - sa -jiz/l si lio.
lig
pol-iza viti-ca iz -ricj v rdečem cvetja
¡iV i ¡t fl
- - Vi ssc i/^^sL—r¿»¿z, — -

jy> Kož - -

P

i

ir
S—f
fr=T
«5€ hhscis
in Jcot sobzce se zla-tis.
/tožnik/p i -<sarvih sv ItCj.
	F=#	—r^t	jTTJIAJ - =F				-JIJU .'i
f^—LJ ~ T-— se bit - seiŠ M jrfii --			ufy se —— S/3 . I C -------- -----—H	nam zla - zfetf, .... ... -d- j ■ j—			
p gr^čr1; g/r polna vuzca iz go-ric, v			T flr P ^' zdecemcvd/a sebasc^—L	in Jioivolnee sezla-izs.			
iriteit.
Jfocierato
in Jcoi ¿obzce se
ocporočna je nocoj,-ves qgn&enpo -
u J J»*,			T-rtrim"^ P- bn			1 ] 1_k n__
¿¡izijeivo/,-i „:L /J		iz ¿rea, dna,-iE>-J ü. .fe i , i J> t> FT^ i. ti=			[UWjlW ',mo -¿ja 2n<yccvsrr* h A AJUT3	
b P g f		f y T v		JJ^JJT \	H ^ ¿g^W	


mm

)li¿sIi

io-d¿mo -ya, moja, vsa,.
/
m
m

čreden zora&azopL,
i
snaho ti iz- pije^i^y^
3d.
T
¿t
m
f^Tf
o

all.
preden zo-reo zol-zo -ri, sn-cno i¿ üT- pv - jem,
P J i Ju. J» f j J J J1 r4
v »J I W Ih
i
J—f-J 1-11
> P llt jtgr^i
Thxrijjo JT^S— (S J> Ji JÏ JHTŽ7.				■fl i\ !jt f i
'M- ^ Í> ^ ■	lajot-c MTF	0	B B pEjB^E xadfaz2noj<z tiiz-bù i iJ.ll Ï	siacZ-jka, ma—j a,
^ p — f.				Cf if =H
_ cdlccr&CLzido
„Zlori" 1331 LetnikW.,s£3 c
2i
Zbori* mi^ Letnik V//., šl d č
BOjSmmO KOLO.
%ivo
líarel Pahor.
(Maribor)
je, - - - ze - - - ro
<sve ze-le-tho ¿rf /
(lyTzblj curias)
..Zbori" 1S3J ¡refoule JH., siôd
poco 2-Ít.
'mm ^m ~





p P P r P" r p> íp.ptt;,
O-na mimo ^	slacikqsjoiái senic
U U P P f
z/ecT 2t-e jxreba -
Wflj i
uil
poco jrib.




g g P TT
yec j^e prel/a-di
p p p' r
7

Jbfctem pa_nagrob ze-le_ - ni, zro-za-
Ai__^ J i

g
B
te

t=3t
»
\
P ¿

7
ipr r_L p^

-	iccm sí vírgam coei, iam si virgam cveíJt/emetiin
p'P p ¿¿¿M^
poco rii.
|M n ru^
/CS
3

5ÉEÉ

i j*
J) h s/
Jj h
m
Lf ¡J M 1 f
- ji l/u¿ci svei,
f FTTf- p	..
j- J) ' " ~* '
i i
é
J>l J
á
íééü

P 7
/fríT^
			r	i-
y" CJ gj j	Mr		"1 su -i	*=11
» r i ]	9- •	--		2-- 'J
VsaJco kitico pqjte besedihiprimerxu?
friloga „Zborom* mi, M.âct
0lctS Hlctvir
JPEjSMICs^.
Oton HerJcopec.

Mattet Tome.
fjŠt VidnadJjj'izJbTfanoJ
rrtf	__jj
i Min g ip $ Q\rh=*p Mf j
. Jfedjzšeriz-co zla-čo mak r - d¿, Zahén veiričjari - ele, ma- - Je a ni...
** F
wn
JEjSEM
Oton Uer k opee.
fírt22z&2*Tto hihro,2xe vleči.
Medij cl 7hm c.
(fît. VioCnouilJai^ano)
Klavir

&iro2to
i
m
ipï

raz - jo - Jka - Zo <se ät - - ce.
Najbolje kupite
ŠIVALNI STROJ in KOLO
samo Gritzner. Adler in industrijo, pletilni stroj Dubied.
Pisalni stroji v treh velikostih!
Društva poseben popusti Posamezni deli za vse stroje in kolesa, pnevmatiko edino le pri
Jsnssu. Josip Peteline, Ljubljana irss
LITOGRAFIJA OFFSETTISK
► ČEMAŽAR
GLASBENE PRILOOE „ZBOROV" SO NATISNJENE V LITOGRAFIJI ČEMAŽAR IN DRUG.
IN DRUG
LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6
RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LITOGRAF-SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD.
Dobra Misel !
Denar za POZNEJŠA LETA si prihranim najlaže — z zavarovanjem.
Otrokom pripravim denar ZA DOTO — z zavarovanjem.
Ako me doleti NENADNA SMRT, pripravim družini tolažbo — z zavarovanjem.
Vse vrste zavarovanj Vam ugodno izvrši priznana tvrdka
Jugoslovanska zavarovalna banka SLAVIJA v Ljubljani, Gosposka ul. 12.
KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO
Brzojavni naslov:	^ J ^ ® ^ ^^ ^ ^^	Telefon št. 2040,
kredit ljubuana Prešernova ulica štev. 50 2457,2548,2706 ¡n 28O6
(v lastnem poslopju)
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predjemi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe - deposits itd. itd.
GROM o.z o.i.
CARINSKO - POSREDNIŠKI IN SPEDICIJSKI BUREAU
LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA 41
Naslov brzojavkam : GROM Telefon Int. 2454
Zastopstva na vseh mestih tu* in inosemstva
Zastopnik mednarodne družbe spalnih voz S. O. E za promet ekspresnlh pošiljk
99
D. Z O. Z. LJUBLJANA
tvornice kemičnih in oljnatih barv, lakov, firneia in steklarskega kleja
Zaloga vseh slikarskih in pleskarskih potrebščin. „Deka" - Lasur, Echt, Pigment in Relief - barv za slikanje na svilo, baržun itd., šolskih, študijskih in umetniSkih barv, slikarskega platna, tušov, pastel in čopičev vseh vrst ter po najnižjih cenah le v
prodajalni na Dunajski cesti štev. 14
poleg trgovine Schneider & Verovšek.
^Uti llttl tli I Itil IfJfllllltltlllltlll M llltl III111 llil IIIIIII Itllil 141II Mil MIIMIIM lllll It VUIIIIIU11 llljil II lllll IIUIIN111II11 ■ 1111111M1111111 ■ 111I Hll li
USTANOVLJENO LETA 1895.
I RUDOLF WARBINEK
HTT7nTT7rrTTr77H77H7TTTTTT7TTTTffl
TOVARNA ZALOGA IN IZPOSOJEVALNICA KLAVIRJEV
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA ULICA STEV. 3. in RIMSKA CESTA STEV. 2.
Poitnl ¿«kovni riiun it«. 4.0176.
Popravila se izvršujejo točno in oen«, tudi na obraka.
llttllltlMIllIlllIllIVIIIMlIllIVIIIIIIIIIIllItlMIIIIlItllllllltlKlIllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlMIlIIIIlIlVIlIlItlllllllllllllllllMMIlllllllllMIIIIIIIIIIIIIlItllH»^
fHJ NIMAM /OOftITI DI&VK0 J	H )0J rti	l P KAZINO u\			
AW T m B MCTCH iJtauM. mm* ms s.					
					
SRAJCE
modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce, palice,
damsko perilo
moderne bluze, torbice, flor, nogavice in rokavice v krasni izbiri in po najsol idnejših cenah pri tvrtki ŠTERK nasl.
MILOŠ KARNIGNIK
LJUBLJANA
Stari trg št. 18 Perilo po meri! Velika saloga čipk!
TI—		
	AKO ŽELITE BITI VEDNO TOČNO PO-STREŽENI Z NOTAMI, OBRNITE SE NA MATIČNO KNJIGARNO LJUBLJANA KONGRESNI TRG 9 POŠTNI PREDAL 195 KI IMA VSE SLOVENSKE IN TUJE MUZIKALIJE VEDNO V ZALOGI	
	III	
Izdaja in zalaga pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, tiska Delniška tiskarna, litografirata Čemaiar in drug. Letna naročnina za kraljevino Jugoslavijo 50 Din. za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kč. za Ameriko poldrug dolar. Pomnoževanje partitur. litografiranje posameznih glasov je p* zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so naročila notni material dotične pesmi za ves zbor.