PRAVICA JAVNOSTI Z DNE 25. V. 1936, S. N. BR. 18.82«)
I Z V E S TJ E
ZA ŠOLSKO LETO 1935/36
V	LJUBLJANI 1936
IZDALO RAVNATELJSTVO
v* v j.-?. «1
PRAVICA J A\ NOSTI Z DNE 25. V. 1936, S. N. BR. 18.829
I Z V E S TJ E
ZA ŠOLSKO LETO 1935/36
V	LJUBLJANI 1976
IZDALO RAVNATELJSTVO
NATISNILI J. B L A S N I K A N A S L.,
UNIVEKZ1TETNA TISKARNA IN LITOGRAFIJA D. D. V LJUBLJANI ODGOVOREN L. M I K U Š
I.	Učiteljski zbor.
A.	Spremembe v šolskem letu 1935/36.
G r a j z a r m. Kajetana je 2. oktobra 1935 pričela poučevati v 111. razredu.
Supl. I I r o v a t E m i 1 je 10. oktobra 1935 prevzel pouk prirodopisa v I. a razredu.
Supl. A r n e j c Vera je poučevala na zavodu od 12. oktobra 1935.
Dne 14. oktobra 1935 sta akad. slikar Males Milia in Martinčič m. Justina prevzela pouk risanja.
Supl. Hrovat Emil je dne 6. februarja 1936 zapustil zavod.
Po velikonočnih počitnicah dne 20. aprila 1936 se je prof. G a -r a n t i n i m. P i j a vrnila iz inozemstva ter prevzela pouk prirodopisa in risanja. Zavod so zapustili: supl. Arne j c Vera, akad. slikar Maleš Miha in Martinčič m. Justina.
Dne 6. maja je prof. F a j d i g a m. K r i z o s t o m a pričela poučevati v lil. razredu namesto G r a j z a r m. Kajetane.
B. Učiteljski zbor koncem šolskega leta 1935/56.
Opomba	Je poučeval tudi na uršulinski učitelj ski šoli v Ljubljani		Je poučeval tudi na ! uršulinski učiteljski &oli in vadnici	i Je poučevala tudi na uršulinski učiteljski šoli	Je poučevala tudi na uršulinski uči-i teliski in meščanski šoli	j Je poučevala tudi na uršulinski učiteljski šoli	Je poučevala tudi na uršulinski vadnici	
Druge šolske dolžnosti	1	1	varuh veroučne zbirke	1	voditeljica cerkvenega petja	varuhinja fizikalnega, prirodopis-nega in risalnega kabineta	1	tajnica. varuhinja dijaške knjižnice
ifiupsjze^i	1	1	1	1	1	cd	1	HH
jn i|;>|siiop -a» 0]IA3J§	CO			Ol	CO	tH	CO	00
Kaj je učil, v katerem razredu, po koliko ur na teden	slovenščino v III./4, srbohrvaščino v III./2	verouk v 11./2, III./2	verouk v I.a/2, I.b/2	ü(NI T3 ^ O S >5 > O	petje v I.a/2. I.b/2, II./2	risanje v I.a/2, I.b/2, II./2, III./2, prirodopis v I.a/3, I.b/3, II./3	francoščino v III./3	1 zgodovino v II./2, III./3, zemljepis v III./2, nemščino v III./3
Glavna in stranska stroka	latinščina, grščina, slovenščina	verouk	verouk	žensko ročno delo	petje, klavir, violina	risanje, modeliranje; pedagogika, filozofija, biologija	francoščina	pedagogika, filozofija, nar. zgodovina, stenografija
Značaj	direktor	profesor	katehet	učiteljica ročn. dela	učiteljica petja in glasbe	profesorica	strokovna učiteljica	suplentka
Priimek in ime	Dr. Debevec Josip	Mlakar Janko	Koretič Franc	Omejc m. Ferdinanda	.S *3 ‘St .S w '1 B Q> S	Garantini m. Pija	Ovsec m. Andreja	Leben m. Imakulata
•A3»? -dez	▼H	03	CO		lO	CO		00
3
rt £>8
3 3 s
g g s
o>
cd O O) •p^ o
"§ «ra
»- .ts —•
rt'O C > 3-^
•s2
Cd C/J
> C (D i3 >0 3 3 >vo
° £ a 3
o cd '—5 3
3	
cd	
>o	
>(/)	
<v	^3
k	O >c/)
p	
—'	
	CO
	
(A	
cu	
*a
3 ._ >r_ «g.«
aS >3 .£
>o *-• ■—« 3 3 0 O £2
p. cd >o ^ 3 3 OJ
T3 J 3
-4-» •
jd -cd > > <D
>o
3 >
->N
> 'S :
c
ra -C,
cd
5---
O G
’S«
O
a
3 N a> Cd
'N c
O cd >_ c
Id^rvj
O T*< .
l-S'3
'S*«
E“
cd
st
»c
cd
E
o „ 15 M ■Ofl o-5
0-2? u, cd
. O
°ž
<u ^
■9 g
c 2 >o P O c/> u-. o M
.£<vf
gi
E .
o cvi ~rt
N
cd c/)
.S 'S
> O C ~
6'S
S O
cd™ O O
:r,*o
.ti c*
xJ V
3 2
cd
E
o
cd
ti .
2 E cd U-
cd
•O
cd
s
>o
>
o
D
cd
p
3
C
cd J2>
O M* -O rt
rtf>:ä rt^
•sfcsf s
> «12 •§ — O O /)
— 3 'ti bC Ifi
s > >N c
O cd
>
<
—
JD
O
c i-
u. O cd </> u. O
§2 .§ °
>L) >0
>C/2 >£/)
a ü o :^,
g rt
c«'g S .S
IU « E o § o-S Sf3
o cd o J5 3 v-< ^ G cd a) o >S3
•i: E §.S
o ^ o-H2
.S^4 .S •-*
>o *—' >o ^
cd ►—i o •—■ «i: . ^ >
cd '	1
5 >N > cd .:* 3 O 3 cd ■£ ~>n .E 3 > •«>c/)
S|.Š.9g gb* ji S ~ >
2gd° *~.E E jg o ^ o o c P- »- 3
cd
>N
O
cd
3
S
<
5 rt
E
U- +J
cd C 3
o
r3
il
'S
E =? « V- «-
cd O js •a
.- a> > Ü-rt
Q£
rt
c
o
>
o
ft?
Šolska zdravnica: dr. Šimenc Amalija. Šolska služkinja: Jerala Frančiška.
II.	Šolski letopis.
Popravni izpiti so se vršili 26. avgusta.
I. razred. Izpit so naredile: Batista Nada, Jelenič Sonja, Kianta Dragica, Kocmur Justina, Mravljak Vera, Munih Elizabeta, Slak Kristina, Zima Lidija, Zupančič Božena, Zupančič Majda.
K izpitu ni prišla Veber Apolonija.
II. razred. Izpit so naredile: Burgar Marta, Cimerman Julijana, Črnko Božena, Lukan Albina, Perko Ljudmila, Ropret Adela, Roš Vida, Štrukelj Helena, Verbič Ana, Zrimc Mari ja.
Vpisovanje za šolsko leto 1935/56 se je vršilo 1. in 2. septembra.
Dne 6. septembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., je bil kongres Jadranske straže, ki so se ga udeležile članice.
Dne 10. septembra je bila otvoritvena služba božja v čast Sv. Duhu, takoj nato pa redni pouk.
Dne 9. oktobra je zavod obhajal obletnico tragične smrti blago-pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja s komemoracijo v domači cerkvi. Vse je presunilo petje „Usmili se...“ Nato se je vršilo žalno slavje v telovadnici. Oder je bil odet v črnino. Sredi zelen ja in zastav je stala s črnim florom prepasana slika velikega pokojnika. Žalno slavje je otvorilo petje „Blagor mu, ki se spočije“. Sledil je govor direktorja dr. J. Debevca. Deklamacija „Pokojnemu vladarju“ je učenke močno zajela. Ob sklepu so učenke učiteljske šole zapele še zadnjo kitico „Blagor mu, ki se spočije...“
Popoldne je bila javna komemoracija na Kongresnem trgu, katere so se udeležile dijakinje. Zastopnice J. S. so s praporom imele častni prostor ob kata/alku. Streli na Gradu so javili pričetek žalne slavnosti. Spored:
1. Petminutni molk, istočasno pozdrav in poklonitev praporov.
2. Godba zaigra žalostinko.
3. Cerkveni žalni obredi s petjem pevskih zborov.
4. Žalni govor g. dr. Ravniharja Vladimira in g. Verbiča Dušana.
5. Žalostinke.
6. Državna himna.
Dne 5. oktobra so učenke opravile spoved in 4. oktobra prejele sv. obhajilo.
Dne 19. oktobra je prof. Fajdiga m. Krizostoma predavala učenkam o obrambi proti plinskim napadom.
Dne 21. oktobra je zavod proslavil redovno zavetnico sv. Uršulo, dan je bil pouka prost.
Dne 4. novembra so razredničarke govorile o značaju in pomenu Jadranskega morja.
Dne 9. novembra so profesorice zgodovine razložile učenkam pomen Društva narodov.
Dne 11. novembra je zavod proslavil dan miru z dveminutnim molkom v čast žrtvam svetovne vojne.
Dne 25. novembra je zavod obhajal 400 letnico ustanovitve uršu-linskega reda. Učenke so se udeležile slovesne službe božje ter priredile igro in akademijo. G. ban dr. Marko Natlačen z gospo soprogo je počastil samostan s svojim obiskom, čestital predstojnici k izvan-rednemu slavju ter tudi dejansko pokazal svo jo naklonjenost do uršu-linskega reda. Nič manj prisrčne čestitke je osebno izrazil g. podban dr. Stanko Majcen. Dan je bil pouka prost.
Dne 27. novembra se je vršilo predavanje o potrebi in načinu varčevanja.
Dne 1. decembra so vse uršulinske šole obhajale državni praznik zedinjenja s službo božjo in šolsko slavnostjo po sporedu:
1. Kalski, od Balta do Jadrana. Zapele učenke uršulinske učiteljske šole.
2. O pomenu dneva je govoril direktor dr. Debevec Josip.
3. K dnevu našega zedinjenja. Deklamirala učenka vnanje narodne šole.
4. Državna himna.
Dne 7. decembra so profesorji govorili učenkam o pomenu in potrebi gospodarsko krepkega obrtniškega stanu kot temelja narodne blaginje.
Dne 21. decembra: predavanje o naših izseljencih. Spored:
1. Na tujih tleh. Pele gimnazijke.
2. Predavanje j. Plahute, učenke V. razreda učiteljske šole: Naši bratje in sestre v tujini.
3. Oj hišica očetova. Pele učenke učit. šole.
4. Vovk, Klic iz daljnega sveta. Deklamirala učenka 11. gimnazijskega razreda.
5. Kje dom je moj. Iz stolpa sem. Pele gimnazijke.
Od 22. decembra do vključno 10. januarja: božične počitnice.
Dne 27. januarja so obhajale učenke praznik sv. Save s slavjem v risalnici po tem sporedu:
1. Himna sv. Savi. Pele učenke učiteljske šole.
2. Predavanje petoletnice Studen Ane: Mladostna leta sv. Save.
3. V. Ilič, Rastko. Deklamacija Počkaj Dušanke, učenke 1. b. razreda.
4. Državna himna.
Dne 31. januarja: sklep 1. polletja, pouka prost dan.
Dne 4. februarja: proslava spomina velikega jugoslovanskega vladike Jos. Strossmayerja. Spored:
1. Runjanin, Strossmayer jeva himna. Pele učenke učiteljske šole.
2. Predavanje petoletnice J. Plahute: Strossmayer in Slomšek. Primerjava.
3. Gregorčič, Ob smrti Strossmayerjevi. Deklamirala učenka
II.	gimn. razreda.
4. Premrl, Ciril-Metodov mladi rod. Pele učenke učit. šole.
Dne 21. februarja: roditeljski sestanek.
Dne 6. marca: stoletnica Stritarjevega rojstva. Profesorji slovenščine so eno uro posvetili njegovemu spominu in seznanili učenke z njegovim delom in pomenom za Slovence.
Dne 27. marca: zdravniški pregled učenk II. razreda,
dne 28. marca pa 1. a, I. b in III. razreda.
Dne 6. in 7. aprila so učenke delale duhovne vaje pod vodstvom dr. Fr. Knifica ter ob sklepu prejele sv. zakramente.
Dne 8. aprila je g. Pirnat, tajnik Jadranske straže, predaval o našem Primorju, kazal lepe skioptične slike ter navduševal učenke za naše morje ter j. S.
Od 9. do vključno 19. aprila: velikonočne počitnice.
Dne 24. aprila se je vršila Francoska akademija ljubljanskih srednjih šol pod pokroviteljstvom francoskega konzula. Sodelovale so tudi naše učenke I. in TI. razreda z rajalno točko.
Dne 26. aprila so se učenke udeležite akademije P. R. K., ki so jo priredile ljubljanske narodne, meščanske in srednje šole v proslavo Dneva Podmladka Rdečega križa.
Dne 4. maja je banski inšpektor g. Dolenec inšpiciral zavod.
Dne 7. maja je bil določen za javni telovadni nastop ljubljanskih srednjih šol, a je radi slabega vremena moral izostati.
Dne 7. maja je prof. Garantini m. Pija v jasni luči pokazala učenkam kvarnost. alkoholizma ter jili bodrila k abstinenci.
Istega dne se je vršil roditeljski sestanek.
Dne 9. maja se je po razredih vršila proslava materinskega dne. Razredničarke so učenkam skušale predočiti velikost in požrtvovalnost materine ljubezni ter jih vzpodbujale k hvaležnosti.
Dne 14. maja je zdravnica državne šolske poliklinike dr. Lunaček Slava predavala o tuberkulozi, n jenih vzrokih in sredstvih za uspešno pobijanje.
Dne 15. in 16. maja je načelnik za srednje šolstvo g. Balubdžic Mirko nadzoroval pouk, pregledal zvezke, kabinete in administracijo.
Dne 26. maja je telegrafična vest, da je zavod dobil pravico javnosti za III. in IV. razred, napravila izredno veselje učenkam in njihovim staršem, redovnicam ter profesorskemu zboru.
Dne 27. maja popoldne: šolska spoved, 28. maja skupno sv. obhajilo.
Dne 28. maja je dospel odlok ministrstva prosvete glede pravice javnosti III. in IV. razreda.
Dne 15. junija se je na zavodu zakl jučil pouk.
Dne 20. in 21. junija: vpisovanje za sprejemni izpit v 1. razred. Priglasilo se je 108 učenk. Sprejemni izpit so delale 25. in 24. junija. Izpit sta napravili 102 učenki, 6 učenk je bilo odklonjenih.
Dne 28. junija: zahvalna služba božja in razdelitev letnih izpričeval.
Ekskurzije.
A. Filmi, ki so jih obiskali vsi razredi.
Dne 22. oktobra: Film ..Črno carstvo“.
Dne 15. januarja: Film „Legenda Oplenca“.
Dne 12. maja: Film „Balkanska vojna“.
B.	Ekskurzije posameznih razredov.
I.a r a z r e d.
Dne 12. septembra: poldnevna ekskurzija na ljubljanski velesejem.
Dne 26. marca: poldnevna ekskurzija na Šmarno goro v svrlio bo-taniziranja.
Dne 28. maja: celodnevna ekskurzija na Brezje in Bled. Vožnja po Blejskem jezeru na otok, ogled divne okolice in starodavnega gradu.
Dne 10. junija: poldnevna ekskurzija na Duplico. Ogled tovarne
za upognjeno pohištvo. , ,	■,
I. b r a z r e d.
Dne 12. septembra: poldnevna ekskurzija na ljubljanski velesejem, kjer so si učenke ogledale tudi zanimivi sladkovodni in slano-vodni akvarij.
Dne 4. aprila: poldnevna ekskurzija na Šmarno goro. Učenke so spoznale bogato in pestro floro in si nabrale marsikaj tudi za svoje herbarije.
Dne 28. maja: celodnevna zemljepisna ekskurzija na Brezje in
Bled.	..	.
II. r a z r e d.
Dne 12. septembra: poldnevna ekskurzija na ljubljanski velesejem.
Dne 22. aprila: poldnevna ekskurzija v botanični vrt v Ljubljani. Dne 28. maja: celodnevna ekskurzija na Brezje in Bled.
111.	r a z r e d.
Dne 12. septembra: poldnevna ekskurzija na ljubljanski velesejm. Dne 14. septembra: obisk slikarske razstave v Jakopičevem paviljonu.
Dne 11. maja: ogled ljubljanskih cerkva, zlasti z ozirom na stavbi nske sloge.
Dne 28. maja: celodnevna ekskurzija na Brezje in Bled.
Dne 6. junija: poldnevna ekskurzija v tiskarno na Rakovniku.
III.	Seznam učnih knjig za šolsko leto 1935/36.
1.	razre d.
Katoliški katekizem.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma L del.
Bajec-Rupel-Sovre-Šofar, Slov. čitanka in slovnica za 1. razred srednjih šol.
Rupel-Lesica, Srbohrvatska vadnica 1. letnik.
Južnič, Francoska vadnica 1. letnik.
Senoa-J uras-Bohin jec, Geografski atlas.
Radivojevič-Prijatelj, Osnovni pojmi zemljepisa.
Kunc, Aritmetika za I. in II. razred srednjih šol.
Mazi, Geometrija za nižje razrede srednjih šol.
Verbič-Vales, Prirodopis živalstva.
Kozina, Botanika za 1. in 11. razred srednjih šol.
Kramolc, Pesmarica za nižje razrede srednjih šol.
II.	r a z r e d.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma novega zakona.
Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica za
II.	razred srednjih šol.
Rupel-Lesica, Srbohrvatska vadnica II. del.
Južnič, Francoska vadnica II. del.
Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za II. razred srednjih šol. — Evropa.
Bučar, Zgodovina starega veka.
Stanojevič, lstorijski atlas za opštu i narodnu istoriju.
Šenoa-juras-Bohinec, Geografski atlas.
Kunc, Aritmetika za 1. in II. razred srednjih šol.
Mazi, Geometrija za nižje razrede srednjih šol.
Verbič-Vales, Prirodopis živalstva.
Kozina, Botanika za 1. in II. razred srednjih šol.
Kramolc, Pesmarica za nižje razrede srednjih šol.
lil. r a z r e d.
Stroj, Liturgika III. izdaja.
Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole IV. izdaja. Bajec-Rupel-Kolarič-Sovre, Slovenska čitanka za 111. razred srednjih in sorodnih šol.
Rupel-Lesica, Srbohrvatska vadnica III. del.
Južnič, Francoska vadnica III. tlel.
Piskernik, Učbenik nemškega jezika za srednje šole. Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov 1. del. Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis II. del: Izvenevropske zemljine.
Šenoa-J uras-Bohinec, Geografski atlas.
Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol II. izdaja.
Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred srednjih šol. Mazi, Geometrija za nižje razrede srednjih šol.
Pirc, Higijena za III. in IV. razred srednjih šol.
IV.	Vzgojno delo.
i.	Vzajemno delo doma in šole.
Starši so se za napredek svojih otrok vobče precej zanimali. Redovnice in svetni profesorji so jim oh določenih dneh dajali polrebne informacije glede učenja in vedenja njihovih hčerk. Roditelji radi upoštevajo nasvete, ki jih jim daje zavod. V izrednih slučajih so jih razredničarke pozvale na poseben razgovor.
Gimnazija je združena z internatom. Tu prefekte skrbno pazijo, da so gojenke vedno pod nadzorstvom in da vestno vrše svoje šolske dolžnosti. O uspehu in obnašanju gojenk v šoli jih obveščajo redovnice in profesorji, da morejo poročati roditeljem.
Tekom leta sta bila dva roditeljska sestanka. Prvega je sklical direktor 21. februarja. Topot je imel poseben značaj. Ni se vršilo predavanje kot prejšnja leta; staršem se je nudila prilika, da so sami stavili vprašanja, na katera so želeli odgovora ali pojasnila. Razvila se je živahna debata.
Na drugem roditeljskem sestanku dne 7. maja sta direktor in profesor dr. Karel Capuder staršem pojasnila položaj uršulinske gimnazije in njene težave glede pravice javnosti za III. in IV. razred. Stvarne in prepričevalne besede g. dr. Karla Capudra so pri navzočih starših našle krepak odziv. Takoj se je sestavila deputacija gospa in gospodov, ki so hoteli pri g. načelniku za srednje šolstvo Mirku Balubdžicu
o	priliki, ko se bo v svrlio inšpekcije uršulinske gimnazije mudil v Ljubljani, tolmačiti želje in zahteve staršev ter mu, zlasti z ozirom na katastrofalno stanje in prenapolnjenost ljubljanskih srednjih šol, pokazati, da je uršulinska gimnazija v Ljubljani nujno potrebna in naj se ji zato prizna pravica javnosti na temelju § 127 Zakona o srednjih šolah.
2.	Nacionalna in državljanska vzgoja.
Tudi letošnje leto je zavod posvečal veliko pažnjo pravilni na- ’ cionalni in državljanski vzgoji mladine. Dne 30. oktobra je učiteljski zbor imel predpisano se jo, na kateri se je razpravljalo o načinu dela v tem praven. Profesorji in profesorice pri pouku slikajo lepoto naše mile Jugoslavije ter kažejo mladini, kaj nas združuje in jači, kaj slabi narodni in državni organizem. Bistvo nacionalne vzgoje je spoznanje lastne vrednosti in v te j zavesti utemeljeni narodni ponos. Šola je hotela v mladih srcih vzbuditi in krepiti zavest skupnosti in pripadnosti k isti jugoslovanski družini. Učila jo je ljubiti in spoštovati vse, kar je naše, vse, kar so si vsi trije bratski narodi tekom dolgih stoletij priborili na raznih popriščih. Ob obletnici tragične smrti velikega kral ja Aleksandra I. Zedinitelja so učenke jasno pokazale, kako globoko v srcu nosi jo ljubezen do presvitle vladarske rodbine. Dne 15. januarja so prisostvovale filmski predstavi „Legenda Oplenca“, ki jih je globoko ganila in zajela.
Proslave ob narodnih praznikih pričajo, da je bila zavodu nacionalna in državljanska vzgoja resna zadeva. Prav tako so razna predavanja seznanjala učenke z velikimi možmi, ki so s svojimi nesmrtnimi deli vsestransko dvigali in bogatili našo kulturo.
Krepko podpira državljansko in nacionalno miselnost tudi delovanje Podmladka Jadranske straže in Počitniška zveza, ker prireja predavanja in omogoča potovanje po naši lepi Jugoslaviji.
3.	Dijaška društva.
a) Podmladek Rdečega križa.
Pri Podmladku Rdečega križa je bilo včlanjenih 69 učenk. Prejšnji šolski odbor je predal arhiv in blagajno novemu šolskemu odboru, ki ga tvori direktor dr. Josip Debevec s starešinami včlanjenih razil
redov. Tajniške posle je opravljala supl. Leben m. Imakulata, blagajniške pa prof. Fajdiga m. Krizostoma. V včlanjenih razredih je bil izvoljen razredni pododbor, ki je bil naročen na en izvod „Glasnika Podmladka Rdečega križa“. Da so članice dobro razumele svojo nalogo, so pokazale zlasti o božiču, ko so prinesle toliko obleke, čevljev in jestvin, da so mogle prirediti bogato božičnico. Obdarile so
10	revnih učenk meščanske šole in 2 revni družini. Polovico članarine je šolski odbor poslal banovinskemu odboru R. K. v Ljubljani, ostalo polovico je porabil za podporo revnim učenkam, da jim je omogočil ekskurzije.
Dne 26. aprila so ljubljanske narodne, meščanske in srednje šole priredile akademijo v proslavo Dneva Podmladka Rdečega križa. Udeležile so se je tudi naše učenke.
I>) Podmladek Jadranske s traž e.
Ker je supl. Jug Stanislav zapustil zavod, je prevzela poverjeništvo supl. Ravnihar-Umek Fedora. Na občnem zboru dne 30. oktobra je bil izvoljen tale odbor: načelnica Kovič Nada, tajnica Maček Marija, blagajničarka Bercieri Jožica, odbornici Gnezda Nevenka in Remškar Majda. Novi odbor je takoj pričel z organizacijo Podmladka ter pridobil 63 članic.
Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. se je vršil kongres Jadranske straže, na katerem se je razvil prapor, ki ga je mladi vladar poklonil J. S. Radi slabega vremena se slavnostni obhod po ljubljanskih cestah ni mogel razviti.
Ob obletnici tragične smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja so se dijakinje s praporom J. S. udeležile žalne komemoracije na Kongresnem trgu.
Odbor je imel več sej, na katerih je razpravljal o tekočih zadevah in krepil jadransko misel.
Dne 8. aprila je g. Pirnat, tajnik Jadranske straže, s skioptičnimi slikami kazal zanimivosti našega Primorja in s svojimi navdušenimi besedami podžgal in utrdil v članicah smisel za lepoto in pomen našega Jadrana.	c) F e r i j a 1 n i s a v e z.
Uršulinske šole v Ljubljani imajo skupno podružnico Ferijal-nega saveza. Na občnem zboru je bil izvoljen tale odbor: predsednica Putrih Ljudmila (V. razr. uršul. učit. šole), tajnica Kovač Pavla (V. razr. uršul. učit. šole), blagajničarka Štern Cita (V. razr. uršul. učit. šole).
Na gimnaziji je bilo letos 12 članic.
V.	Kabineti in knjižnice.
1. Veroučna zbirka.
Stanje neizpremenjeno.
Koncem šolskega leta obsega: 100 velikih stenskih slik, 58 manjših slik, 35 nazoril za liturgijo maše, 2 zemljevida Palestine.
2.	Prirodopisna zbirka.
Prirastek: 1 nagačen srakoper.
Stanje koncem šolskega leta 1935/36:
Za somatologijo:	I	človeško	okostje, 1 lobanja, 1 preparat člo-
veške krvi, II modelov, 12 slik;
za zoologijo: 175 nagačenih živali, 10 zbirk žuželk, 25 alkoholnih preparatov, 80 mikroskopskih preparatov, 156 stenskih slik;
za botaniko: zbirka različnih semen, 100 stenskih slik;
za mineralogijo in geologijo: 243 mineralov, 35 okamenin, 56 mo-
del°v.	3.	Prirodoslovna	zbirka.
Prirastek: Hofmannov elektrolizator.
Stanje koncem šolskega leta 1935/36: 101 aparat z različnimi stranskimi aparati, 12 tehnoloških slik, 51 diagramov, 108 kemikalij.
4.	Zemljepisna in zgodovinska zbirka.
Prirastek: Manastir sv. Nauma in manastir Gračanica, Bled, Triglav in Peričnik, Sarajevo.
Stanje ob koncu šolskega leta: 167 zgodovinskih slik, 80 zemljepisnih slik, 73 zemljevidov, 2 globusa, 4 načrti, 19 ilustriranih knjig, 26 albumov, 5 zbirk stereoslcopskih slik, 7 aparatov, 2 reliefa, 1 numizmatična zbirka.	5	Risarska	zbirka.
Prirastek: 2 reliefa, 3 vaze, 4 steklenice.
Zbirka obsega: 281 geometrijskih modelov, 40 sadrenih modelov, 98 lepotičnih modelov, 60 kosov suhe robe, 158 različnih predmetov, 16 skupin različnih predmetov.
6.	Glasbena zbirka.
Stanje neizpremenjenö.
Koncem šolskega leta šteje zbirka: 2 tabli za note, 6 tabel, 2 metronoma, 6 violin, 4 klavirje, 5 pianine, 1 harmonij, I premikajočo noto, 3 zbirke cerkvenih pesmi, 100 cerkvenih pesmaric, 90 svetnih pesmaric in pesemskih zbirk, 4 spevoigre.
?. Telovadna zbirka.
Zbirka se je v letu 1935/56 pomnožila za 8 kratkih kolebnic in 2 žogi za nogomet.
Sedaj šteje: 2 plezalni lestvi z napravo za vodoravno lestvo, 2 para krogov, 2 bradlji, I konja, 6 plezal, 52 ročk, 2 blazini z usnjeno prevleko, 1 dolgo kolebnico, 8 kratkih kolebnic, 60 lesenih palic, 6 velikili nogometnih žog, 10 majhnih žog, I medicinsko žogo,
1 mrežo za odbojko, I aparat za merjenje velikosti, I tamburin,
2 košari za telovadne igre, orodje za skoke: 2 deski, 2 stojali, 1 vrvico,
1	stopnico, I prožno desko.
Učiteljska knjižnica.
Prirastek: 92 knjig, ki so bile deloma naročene in kupljene, deloma podarjene.
Koncem šolskega leta 1935/56 šteje knjižnica 4595 knjig.
Zavod je naročen na sledeče liste in revije: Službeni list, Prosvetni glasnik, Glasnik jugoslovenskog prolesorskog društva, Slovenski učitelj, Popotnik, Čas, Geografski vestnik. Dom in svet, Mladika, Mentor. Cerkveni glasnik, Zbori, 1’evec; publikacije Slovenske Matice, Šolske Matice. Mohorjeve družbe, Društva sv. Jero,-nima, Zbirke domačih pisateljev, knjižno zbirko Kosmos in Akademsko biblioteko.
Dijaška knjižnica.
Tekom leta se je pomnožila za 34 knjig.
Zdaj ima: 742 slovenskih, 112 srbohrvatskih, 115 nemških knjig.
Skupno šteje knjižnica 969 knjig.
VI.	Zdravstveno stanje.
Zdravstveno stanje je bilo vobče ugodno, vendar se je škrlatinka» ki je v Ljubljani v zimskih in pomladanskih mesecih močno razsajala, zanesla tudi na tukajšnji zavod. Radi razkuženja razreda je bil pouk večkrat po en ali dva dni prekinjen. Na škrlatinki je obolelo 6 učenk, vendar pa je bila bolezen le pri dveh nekoliko resnejšega značaja, ostali slučaji so bili zelo lahki.
Vse učenke so začetkom šolskega leta plačale predpisani zdravstveni fond v znesku 2680 Din. Dne 27. in 28. marca so bile vse učenke zdravniško pregledane. Namen sistematskih in kontrolnih pregledov je, ugotoviti zdravstveno stanje učenk in jim nuditi potrebno pomoč. Zdravnica drž. šolske poliklinike je izjavila, da so učenke vobče krepke in zdrave, ker so starši v tem oziru jako skrbni ter večjidel pripadajo boljšim slojem. Pat' slabotnejših deklic je poslala na proti-tuberkulozni dispanzer v svrho specialističnega in rentgenološkega pregleda ter točne ugotovitve diagnoze. Dijakinje so na drž. šolski polikliniki brezplačno dobivale zdravniške nasvete in potrebno pomoč.
V splošnem ambulatoriju drž. šolske poliklinike se je zdravilo učenk:
Bolezni	I. a	Raz I.b	l- e d II.	TIL	Skupaj
Infekcijske bolezni		—	—						
Očesne bolezni		4	1	4	—	9
Tuberkuloza v l. stati		—	—	—	1	.1
Ušesne bolezni		—	—	—	—	
Kirurgične bolezni		—	—	—	—	—
Živčne bolezni		—	—	—	—	—
Bolezni srca in krvnega obtoka		—	—	—	—	—
Bolezni dihalnih organov		—	—	—	1	1
Bolezni prebavil						
Žlezne bolezni		—	. —	—	—	—
Kožne bolezni		—	—	2	2	4
Konstitucijonalne bolezni		—	—	1	—	1
Bolezni zob		1	—	—	—	l
Ostale bolezni		—	3	—	—	3
Krvne bolezni		—	—	—	—	—
Bolezni kosti in mišic						
Skupaj:	5	4	7	4	20
¥
VII.	Klasifikacija.
(Debeli tisk znači „odličen“, razprti „prav dober“, navadni pa „dober“ uspeli.)
I.	n razred.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
Razredničarka prof. Garantini m. Pija.
Ahačič Marija Auersperg Andra Bartol Majda Benedik Ža lovita Boh Adela Černe Marjeta Dobeic Marija D o h r š e k Mercedes Dolinar Angela Florjančič Tatjana G n e z d a Nevenka
11	a h e Elizabeta Hvale Jožica Ješe llijana Kandare Sonja Kavčič Frančiška
17. K ob i F e d o r a
18. Kogej Nada
19
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
Kovačič Vera Krulej Nuša Perič Marijana Perko Silvestra P u c li er Uršula R a z i m a II e r t a Rebek Nevenka Skuhala Milena Suhadolc Marjeta Škerjanc Marija Šturm Nada Trošt Marija Veber Apolonija
I3 o pravni i z p i t i ni a j o :
1. Blažič Ruža iz francoščine in matematike,
2. Derganc Ernestina iz matematike,
5.	Velkovrh Marija iz matematike.
1.1) razred.
Razredničarka prof.
1. Arhar Ivica
2. Bajc Gabriela
3. Bebar Frančiška
4. Boštele Marija
5. Čermak Mila d a
6. Črnko Ljerka
7. Demšar Božena
8. Golob Marija
9. Habjan Marija
10. Janežič Jožefa
11. Kavčič Tatjana
12. K u ž e 1 j Almira
Fajdiga m. Krizostoma.
15. L a p p a i n L e a
14. Lešnjak Melanija
15. Metelko Adalberta
16. Paljk Alenka
17. Počkaj Dušanka
18. Remškar Marija
19. Rihtar F e l i c i j a
20. S c h r o i f Olga
21. Tomšič Vera
22. Thomann Erna
25.	Zevnik Kristina
24.	Z o r e c A 1 o j z i j a
Popravni izpit imajo:
1. Danev Zvonka iz slovenščine,
2. Furman Mari ja iz slovenščine in francoščine,
3. Gerdina Ljudmila iz francoščine,
4. Heinrihar Julijana Božena iz slovenščine,
5. Podboršek Majda iz zemljepisa,
6. Slak Matilda iz slovenščine in francoščine,
7. Škarja Marjeta iz zemljepisa,
8. Vogrin Pavlina iz francoščine,
9. Zaloker Barbara iz francoščine,
10.	Zupan Matilda iz slovenščine.
Razred ponavlja:
1.	Stibilj Marta
II.	razred:
Razredničarka supl. Oblak s. Avksilija.
1. Danev Stana iz francoščine in matematike,
2. Kavčič Ljuba iz zgodovine,
3. Kiauta Dragica iz matematike,
4. Mravljak Vera iz francoščine in matematike,
5. Munih Elizabeta iz zgodovine in matematike,
6. Pelc Silva iz zemljepisa in matematike,
1. Batista Nada
2. Bercieri Jožica
3. Bergant Agna
4. Bešter Velena

7. Capuder Cvetana
8. Doktorič Dragica
9. D o m i c e lj Zlata JO. Donth Viktorija
11. Dular Zlata
12. Freter Renata
13. Gruden Vida
14. Himmelreich Marija
15. Jelenič Sonja
16. , erič Ilelena
17. , evnikar Judita
18. Kocmur Justina
19. Kovič Nada
20. Kržan Marija
21. Maček Mari ja
limmelreich Marija elenič Sonja erič Helena evnikar Judita
22. Mervar M a r i j a
23. Neuberger Eva
24. Omerzu Regina
25. Pretnar Marija
26. Rifelj Vojinka
27. Silvester Andreja
28. Slak Kristina
29. Sršen Vera
30. S trna d Valerij a
31. S t ii p i c a Marija
32. Šumi Božena
33. Šumi Slavica
34. Tavčar Marija
35. Verovšek Adalberta
36. Vidic Danic a
37. Ziherl Marija
38. Vrančič Marta
39. Zadnikar Ivana
40. Zupančič Majda
41. Ž i b r e t Marij a
Popravni izpit i m a j o:
7. Stibilj Majda iz zgodovine,
8. Zima Lidi ja iz francoščine in prirodopisa,
9. Zupančič Božena iz francoščine.
Razred ponavlja:
I. Lomšek Anionina
III.	razred.
Razredničarka supl. Leben m. Imakulata.
1. A h a č i č Marija	Z.	Kreže Marija
2. Cimerman Juli jana 's.	Naglič Ana
3. Franzi Alice	9.	T robec F r	a n č i š
4. Gabrovšek Cecilija	K).	Verbič Ana
5. Grabar Mari ja	II.	Zalar Rozina
6. K o b a 1 Marija
Neocenjeni:
1. Perko Ljudmila
2. Tu ječ Božena
VIII.	Statistika učenk.
1.	Število učenk.
V razredu	Vpisanih v zafiatku Šolskega leta			Naknadno vpisanih in prišlih iz drugih šol	Skupaj	Zapustile to šolo zaradi:					Od vpisanih je ostalo koncem leta
	Novink	Ponav- Ijalk	Skupaj			prestopa v druge šole	izklju- čitve	smrti	iz drugih vzrokov	Skupaj	
La	33	1	34			34						34
I. b	31	3	34	1	35	—							—	35
II.	49	3	52	—	52	1							i	51
III.	14	—	14	—	14	—	—	—	1	i	13
Skupaj	127	7	134	1	135	1	—	—	1	2	133
2.	Statistika ocenjenih učenk koncem II. polletja.
Razred	Od vpisanih učenk	Niso do konca II. polletja obiskovale Sole in niso bile ocenjene v teku leta po		Število ocenjenih učenk koncem
	je ostalo	8 52	§ 54	II. polletja
I.a	34					34
I.b	35	—	—	35
II.	51	—	—	51
III.	13	2	—	11
Skupaj . . .	133	2	—	131
3.	Statistika učenk po uspehu.
Razredi	La	I.b	II.	III.	Vseli učenk	o/ /o skupnega števila učenk
Odličnih		6	6	6	2	20	15,03
Prav dobrih		17	10	15	6	48	36,09
Dobrih		8	8	20	3	39	29,32
Skupno je dovršilo razred ....	31	24	41	11	107	80,44
Delajo popravni izpit		3	10	9	—	22	16.54
Delajo razredni izpit po § 52 . . .	—	—	—	—	—	—
Delajo razredni izpit po § 54 . . .	—	—	—	—	—	—
Ponavljajo razred		—	1	1	—	2	1,57
Zgube pravico do šolanja		—	—	—	—	—	—
Neocenjenih		—	—	—	2	2	1,57
Skupaj . . .	34	35	51	13	183	100
IX.	Odredbe za šolsko leto 1936/37.
Popravni izpiti se bodo pričeli 31. avgusta oh 8. uri zjutraj. Prošn je za popravni izpit naj učenke dostavijo ravnateljstvu najkasneje do 15. avgusta. Priložiti je treba letno izpričevalo (er prošnjo, kolkovano s 5 Din. Za vsak predmet, iz katerega se dela popravni izpit, se priloži še kolek za 10 Din.
Vpisovanje za šolsko leto 1936/57 bo 1. in 2. septembra od S. do
12.	ure v direktorjevi pisarni. Učenke, ki so na tukajšnji gimnaziji naredile sprejemni izpit za I. gimnazijski razred, naj se javijo omenjene dni ter poravnajo pristojbine, ki se plačajo pri vpisu. Učenke, ki so drugod delale sprejemni izpit, naj prineso s seboj krstni list in šolski izkaz ali izpričevalo, učenke od II. do IV. razreda pa zadnje letno izpričevalo. Pri vpisu plača vsaka: 50 Din kolek za prijavo, 20 Din za zdravstveni fond, 30 Din za knjižnico in učila in 50 Din šolnine za en mesec. Na tukajšnji gimnaziji se ne plačuje državna šolnina, zato ni potrebno davčno potrdilo.
Seznam učnih knjig za šolsko leto 1936/37 bo pred pričetkom šole nabit na samostanskih vratih.
Otvoritvena služba božja v čast Sv. Duhu bo v uršulinski cerkvi dne 10. septembra ob 8. uri zjutraj, nato se takoj prične redni pouk.
Opozarjam učenke, da se morajo v počitnicah dostojno obnašati in da so za svoje vedenje tudi v prostem času odgovorne svoji šolski oblasti.
Direktor:
Dr. Debevec Josip.