a LETO XXV. SEPTEMBER OKTOBER NAROČI IN BERI ! •#R\Sz KOGAR ZANIMAJO DOKUMENTARNE KNJIGE za razumevanje najtežjih let slovenskega naroda (1941—1945), lahko pri MISLIH naroči sledeče knjige: TEHARJE SO TLAKOVANE Z NASO KRVJO (izjava prič o teharskih dogodkih 1945) — Cena $1.—. V ROGU LEŽIMO POBITI — Dokumentarna poročila očividcev zbral Tomaž Kovač. — Cena en dolar. SVOBODA V RAZVALINAH — (Grčarice, Turjak, Kočevje) — Ceni $2.—. PRAVI OBRAZ OSVOBODILNE FRONTE (II. in III. del) — Zbral Miha Marijan Vir, Argrotina — Cena vsake knjige $1.50 ODPRTI GROBOVI (II., III. in IV. knjiga dokumentov) — Zbral Franc Ižanec, Argentina — Cena vsake knjige $2.—. REVOLUCIJA POD KRIMOM. — Dogodke opisujejo pokojni ižanski župnik Janez Klemenčič, Ciril Miklavec in dr. Filip Žakelj, Argentina. — Cena $2.—. BELA KNJIGA (izdana v ZDA) prikazuje razvoj 1941 — 1945 ter vsebuje 10.000 imen v tem oddobju pobitih Slovencev ter vmjencev iz Vetrinja. Cena $5.— Danes je vse to že zgodovina in jo je vredno iz vseh virov trezno prebirati in presojati, četudi domovina te prilike ne daje niti Študentom. Za nekoga, ki je Študiral doma in ga snov zanima, knjige nudijo lepo priliko spoznati dobo tudi z druge strani. Precej teh knjig mi je že poSlo in že dolgo čakam, da pridejo nove pošiljke. A naročila vseeno sprejemam. Tiste, ki na knjige že dolgo čakajo, pa prosim potrpljenja. Zastoj ni moja krivda. LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KARLA MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni) — Cena vseh treh delov brez poštnine je $7—. GLEJTE, ŽE SONCE ZAHAJA (Pisatelj Franc Sodja CM lepo osvetli starost). Cena $2.— in $3.— (v platno vezana). MOJA RAST (Pokojni gimnazijski ravnatelj Ivan Dolenec jo je napisal v trpljenju preganjanj) — Cena $3.—• BUTARA (zbirka novel in črtic Franceta Kunstlja) — cena $3.00. LJUDJE IZ OLŠNICE (Prekmurske črtice Franka Btlkviča) — cena $3.00. JOŽE PETKOVŠEK (slikarjeva življenjepisna povest izpod peresa Marjana Marolta) — cena $3.00. UKRADLI STE MI SRCE (življenjepis sv. Janeza Bosca) — cena $1.75. SVETNIK IN NJEGOV DEMON (življenjepis «v. Janeza Vianeja) — cena $1.80. NAŠE ŽIVLJENJE (Vzgojna knjiga dr. Rudolfa rian-želiča) — Cena $4.— (v platno vezana). V ZNAMENJU ČLOVEKA (Dr. Anton Trstenjak) — cena $1.50 STARA IN NOVA PODOBA DRUŽINE (Dr. Anton Trstenjak — cena $1.50 ZAKONCA — SE POZNATA? (Vital Vider — cena $1.00. KO SE POROČATA — LJUBEZEN IN SEKS (Dr. Stefan Steiner) — cena $1.50. SKRIVNOST VERE — cena $1.00. TRPLJENJE KRISTUSOVO UTRDI ME — cena $1.50. * V zalogi imamo tudi stenski sliki MARIJE POMAGAJ in pa SVETOGORSKE MATERE BOŽJE v barvah. Cena vsake je s poštnino vred dva dolarja- Ena kot druga bi bila lep okras izseljenskega doma. MISLI (THOUGHTS) — INFORMATIVNI MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE ST.OVENCEV V AVSTRALIJI USTANOVLJEN LETA 1952 — Izdajajo slovenski frančiškani Urejuje in upravlja: Fr. Basil A. Valentine, O.F.M., 19 A’Beckett Street, KEW, Victoria, 3101 — Tel.: 86 7787 Naslov MISLI: P.O. Box 197, KEW, Victoria, 3101 Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uradništvo ne sprejema. Letna naročnina $4.00 se plačuje vnaprej (izven Avstralije $6.00, letalsko s posebnim dogovorom) Tiska: Polyprint Pty. Ltd., 7a Railway Plače, Richmond, Victoria, 3121 Tlismo ga pozabili... SREBRNEGA JUBILEJA MISLI so se spomnili tudi argentinski izseljenci. V dnevniku “Svobodna Slovenija” je le ob Začetku leta (11. marca letos) dr. Tine Debeljak napisal, da so misli vršile svoj začrtani namen . . . vseh petindvajset let z veliko vnemo, poštenostjo, odkritostjo in odgovornostjo ter nudile novim družinam resnično zdravo hrano ob domačem ognjišču. Misli so postale neke vrste Readers digest. zbor kratkih zanimivih člankov iz vseh področij (...). V tem pogledu so bile MISLI dobro urejevane in so nosile dolga leta znamenje močne osebnosti in temperamenta p. Bernarda, /ato sc mi tudno zdi, da se ga uvodni članek k srebrnem jubileju ni posebej spomnil, kakor bi gotovo zaslužil . . . Danes glede omembe o. Bernarda dr. Debeljak gotovo drugače sodi, če je sledil uvodnikom naslednjih številk: vsak je obdelal pomen jubileja našega mesečnika iz svojega zornega kota, Pokojnemu o. Bernardu pa sem hotel posebej posvetiti uvodnik °b priliki obletnice njegove smrti — zdaj v oktobru. Da, brez dvoma je naš pokojni možak Bernard vtisnil .s svo-tfm sedemnajstletnim urejevanjem našim MISLIM neizbrisni pečat. Ta vtis je bil tako močan, da je skoraj zavil v meglo težke Začetke: delo pred njegovim uredništvom. Nekajkrat ob smrti in tudi ob letošnjem jubileju so razni listi postavili o. Bernarda kar Za “ustanovitelja” našega mesečnika. Nehote seveda, saj si mož tega naslova ni nikoli prilaščal. Samo njegov dolgoletni neizbrisni vpliv je moral povzročiti to nepravilnost. Morda bralcem ta dejstva dajo vsaj malo slutiti, da po takem tnožu kot je bil o. Bernard, ni bilo lahko sprejeti uredništva.'Vedel sem in še vem, da urednika Bernarda ne bom nikoli dorastel, kaj sele prerastel; ne v globini, ne v širini. Skušam mu le skromno Cediti po začrtanih poteh, ki so jim dali temelje in smeri Bernardova značajnost, neupogljiva volja, jasnost ciljev in iskreni Kameni. V zadoščenje mi je bilo, da je prve številke — od odložitve uredništva pa do svoje smrti — mož rad prebiral in jim na svoj način dal tudi priznanje. V junijski številki 1972 se je iz. svoje bolniške postelje prav po “bernardovsko” pošalil: ■ . . Nekateri me sprašujejo, če se mi zde zdaj MISLI boljše ali slabše. Rečem: slabše gotovo niso. Da so boljše, ne bi rad rekel. Pa tudi drugi nikar tega ne recite, vsaj javno ne. Bi me kaj prizadelo in bi moral •norda spet na kakšno operacijo . . . Da, oče, Bernard! MISLI so bile njegovo vsakomesečno dete. Po njih je učil in vzgajal, zabaval s svojimi izvirnimi dovtipi, tudi ošvrknil, če je čutil, da mora. Prepričan sem, da zaliti ni hotel nikogar, da pa tudi resnica boli, je stara modrost. Kdor le mislil tako iskreno kot urednik Bernard, je znal tudi njegovo °dkrito besedo pravilno razumeti. Zamere se možak ni bal, to vemo vsi, ki smo ga poznali; nenamerno storjeno krivico pa je XXV — SEPT.-OKT. 76 — 9, 10 VSEBINA: Nismo ga pozabili ... — Urednik — stran 257 Luč je in Bog je! — Ivan Cankar — stran 258 Ne veste, da sije sonce? . . . Po A.. Pronzatu — stran 259 Slomšek o materinskem jeziku — stran 259 Drugi koncert mladine je za nami — P. Lovrenc — stran 260 Ugnal jih je (Odlomek Spominov) — P. Adolf Čadež -— stran 265 Bcgastvo Cerkve — Avgust Horvat — stran 268 Naša narodna dediščina -— Dr. Zmaga Kumer — stran 270 Organizacija in problemi poučevanja slovenščine — Odbor STAV-a — stran 272 P. Bazilij tipka . . . — stran 274 Izpod Triglava — stran 278 V času obiskanja . . . — stran 280 Adelaidski odmevi — p. Filip — stran 282 Opomini sv. Frančiška — stran 282 Naša skupna odgovornost (Seminar o alkoholizmu) — stran 283 Celovške so že napovedane — stran 284 Večna vez (povest-nadaljevanje) — Karel Mauser — stran 285 VSEBINA (nadaljevanje): Potresna nabirka v Kew — stran 285 Naše nabirke — stran 287 Izpod sydneyskih stolpov — p. Valerijan — stran 288 Več takih! — stran 292 Ob olimpijskem znaku — Janez Primožič — stran 293 P. Hugo se je oglasil — stran 295 Kaj pravite? Odklonjeni botri — p. Bazilij — stran 296 Z vseh vetrov — stran 297 Kotiček naših malih — stran 299 Križem avstralske Slovenije — stran 301 rad tudi javno popravil, čim jo je spoznal. Imel je široko slovensko srce, ki je čutilo za narod kot malokatero; dolga leta nesebičnega dela med slovenskim izseljenstvom so za to neizpodbitni dokaz-Vsekozi je bil vnet borec za narod in vero — za te ideale je kazal neustrašenost tudi kot urednik. Ob vsakem koraku, ob vsaki vrstici. Kdor ga je hotel v tem kaj “poučevati”, je slabo naletel. Navadno so skušali to prav taki, ki mu v iskreni narodni zavednosti niso segali niti do kolen. S solzavimi čustvi pri njem nisi kaj opravil, zlasti ne, če je za njimi začutil izrabljanje ljubezni do domovine v druge namene. Kot je o. Bernard znal ločiti dogmo in božji element v Cerkvi od človeškega, kateremu včasih tudi ni prizanesel, tako je znal vselej potegniti jasno črto med domovino in režimom. Prav tega danes mnogi — vodeni od domačih vplivov — ne znajo ali nočejo znati. Če ga je kdaj kaj bolelo, ga je to nesmiselno metanje v en koš in krivični očitki uredniku, isti očitki, ki so že Cankarju ob vsem razdajanju za narod prizadejali največjo bolečino. Tudi o. Bernard se je najbrž večkrat v življenju spraševal: “Dal sem ti sebe samega, o izseljenski narod, kaj naj bi ti še dal? . ■ ■’ Na z.unaj trd in včasih naravnost neizprosen pa je bil moz v notranjosti neverjetno mehak. Le redko je to tudi pokazal-Samo enkrat v vseh letih sem ga videl, da si je obrisal solzo, po še takrat se je obrnil proč, da bi tega ne opazil: ko se je ob predaji uredništva poslavljal od tiskarne, kamor je hodil sedemnajst let .. . Tudi tiskarniški lastnik in uslužbenci so mu vlažnih oči segali v roke.------------- Dr. Debeljak je v zgoraj omenjenem članku napisal: Glavni pomen MISLI za Avstralijo pa se da oceniti po tem, da se vprašamo: Kaj bi bilo, če bi MISLI ne bilo? Marsikatera družina bi se ne ohranila v velikem morju tujine, če bi ne bilo njih mesečnega obiska. Pa tudi marsikatera \zpodbuda hi ostala nerealizirana . . . Vemo, da bi MISLI težko obstale, če bi jim toliko časa ne krmaril tako vešče pokojni o. Bernard. Zato gre njemu hvalo mnogih naših družin. Vsaj ob obletnici smrti se ga posebej spomnimo v toplih mislih hvaležnosti in priznanja. Urednik LUČ JE IN BOG JE, RADOST IN ŽIVLJENJE! SVETLEJŠI IZ NOČI ZASIJE DAN, ŽIVLJENJE MLADO VRE IZ STARIH RAN IN IZ TROHNOBE SE RODI VSTAJENJE. IVAN CANKAR No veste, da sije, sonce^? V TO NAŠO VSAKDANJOST, ki tolikokrat zgleda tako siva in turobna, bi vam rad prinesel žarek sonca. Maurice Lelong pripoveduje: Na deželi večkrat opazujem tisto podolgovato stavbo brez oken in sc mi zdi, da je živa slika današnje družbe, ki je Boga potisnila v kot. V te stavbe prinesejo na stotine in na tisoče piščančkov, da jih na umeten način hitro zredijo. Zdi se, da je enakomerna in stalna električna svetloba učinkovitejša kot sonce, ki blaži in spreminja svoje žarke, da nastajajo letni časi, ki prinesejo naravi tudi Počitek. Ako bi vzeli na dvorišču petelina ter ga zaprli v prisilno krmilnico, bi zbrani družbi gotovo začel pripovedovati, kako lepo je živeti v naravi, kjer sc ysako jutro prikaže sonce. “Ti si lažnik!” bi mu rekli doraščajoči piščančki. “Zmešalo se ti je!” Nikdar niso videli sonca, zato je soncc zanje le bajka. Resnica je zanje večstovatna žarnica . . . Ječa teh nesrečnih piščancev, ki si nič ne želijo son-ca> ker ga ne poznajo, je žalostna slika sedanje družbe, ki ne pozna Sonca resnice — Boga. Mnogim se zdi, da so v tem umetnem raju, ki ga razsvetljujejo neonske žarnice in žarometi, kar srečni. Kot zadovoljni jetniki grizejo sončna prepovedana jabolka in si pripovedujejo žalostne zgodbe o neštetih sadovih, ki so jih utrgali na prepovedanih drevesih. Televizijski zasloni so jih omamili. Brenčanje zračnikov in brnenje motorjev jih je upijanilo in si ne morejo niti misliti, da je na svetu še kaj lepšega kot njihova umetna sreča, v katero so jih zapeljali prebri- sani ljudje, ki jih pitajo z reklamami in skrbijo za javno mnenje. Kako rad bi njim in vam vsem, ki ste se že nalezli takšnega mišljenja in življenja, zaklical: “Ali ne veste, da zunaj sije sonce?” Ne morete hrepeneti po njem, ako poznate samo večstovatno žarnico. “Ali veste, da imamo tudi molitev?” Kako naj bi zahrepeneli po njej, ako niste nikdar poskusili pravega razgovora z Bogom? Mnogi ste doslej stregli le svojim čutilom in ste kar zadovoljni s svojim umetnim rajem. Rad bi vam vsem povedal, da sonce sije tudi na vas. Da se je Jezus rodil tudi za vas. Da Bog ljubi tudi vas ter želi, da se z Njim srečujete in pogovarjate. (Po Alessandru Pronzatu) Oj, ljubi in pošteni slovenski materinski jezik, s katerim sem prvič klical svojo ljubeznijo mamo in dobrega ateja, v katerem so me moja mati učili spoznavati Boga, v katerem scin prvič častil svojega Stvarnika! Tebe hočem kakor najdražji spomin svojih staršev hvaležno spoštovati in ohraniti, za tvojo čast in lepoto skrbeti po pameti, kolikor premorem, v slovenskem jeziku do svoje poslednje ure najrajši hvaliti Boga, v slovenskem jeziku najrajši učiti svoje ljube brate in sestre Slovence. Škof ANTON MARTIN SLOMŠEK DRUGI KONCERT MLADINE JE ZA NAMI DNEVI pred zadnjo soboto v avgustu so bili v slovenskem verskem središču Sydneya, pri Svetem Rafaelu v Merrylandsu, zelo razgibani. Kako tudi ne, saj smo pripravljali DRUGI VSEAVSTRALSKI KONCERT NAŠE MLADINE. Prireditev je zahtevala dosti skrbi, dela in časa. Lani za prvi koncert sta imela vse to na glavi melbournska patra in po vsem tem jim prav nič ne zavidamo. Sicer je pa tudi ta teden pel telefon med Sydneyem in Melbournom kot za stavo, saj je bilo čim tesnejše sodelovanje za uspeh nujna zadeva obeh verskih središč. Dvorana ob prezbiterijanski cerkvi v bližini, ki smo jo za prireditev rezervirali, je ob velikem zani-nrnju za koncert postala premajhna. Verjetno bi jo do polovice napolnili samo gostje iz Melbourna, ki so svoi prihod napovedali kar s tremi avtobusi. Tudi v Canberri so Slcvenci organizirali svoj avtobus za obisk koncerta. Tako smo se upravičeno ustrašili, da bodo mnogi za slovensko pesem in glasbo prikrajšani, ker bi ne bilo prostora za vse. Nekaj poskusov, da bi dobili večjo dvorano, je padlo v vodo. Šele zadnje dneve pred koncertom se nam je nesmehnila sreča: Ukrajinci, ki imajo svoj center v Lidcombe, so nam dali na razpolago lastno veliko dvorano. V petek (27. avgusta) zvečer je prostor okrog slovenske cerkve v Merrylandsu oživel. Dva avtobusa sta pripeljala naše melbournske rojake. Čeprav so bili od dolge poti utrujeni, so prinesli s seboj smeh in dobro voljo. Sydneyski rojaki so jih že čakali in veseli sprejeli za svoje goste: znane in nepoznane so od-p.ljali na svoje domove. Nekateri so med prišleci odkrili celo svoje stare znance, ki jih niso videli prav od takrat, ko so stopili na avstralska tla. Sobota, 28. avgusta. Povsod je bilo vse živo. Gostje iz Melbourna so se odpeljali na ogled drugih dveh slovenskih društvenih središč. V Merrylandsu pa so možje in fantje razgrinjali velik šotor in pokrivali cerkveno dvorišče, kjer naj bi bil naslednji dan niknik. Tudi v dvorani je bilo treba če marsikaj pripraviti in urediti. Preko sedemsto stolov, ki smo jih razvrstili, je napravilo veliko dvorano manjšo. Oder je bil okrašen s slovensko in avstralsko zastavo, na zadnji zavesi pa je blestel napis: SLOVENSKA MAT’ ME JE RODILA . . . SLOVENSKE PESMIPEVALA Veseli obrazi letošnjih zmagovalcev mladinskega koncerta: sydnejski ansambel MAVRICA, ki je med razsodniki nabral največ točk. Napis je ves večer poudarjal glavno misel koncerta: to srečanje mladih je predvsem izraz ljubezni do slovenske pesmi, potem šele tekmovanje naših mladih pevcev in muzikantov. Popoldne je iz Melbourna prispel še tretji avtobus. V dvorani pa je že vladalo vzdušje koncertnega večera, saj so se nastopajoči vadili ter preizkušali svoje glasove in inštrumente. Komaj so se zvrstili. Eno uro pred pričetkom koncerta se je dvorana začela polniti. Ob sedmih so bili zasedeni skoraj vsi sedeži. Navzoči so nestrpno čakali, za odrom pa so se — nekoliko nervozni ■— sprehajali nastopajoči fantje in dekleta. Rdeči nageljni z vejico rožmarina in slovenskim trakom, ki so jih imeli pripete na prsih, so jih delali še slovesnejše. Poleg šopka je imel vsak tudi listič s svojim imenom in priimkom, da so se med seboj lažje spoznavali. Po kratkem pozdravu vseh v dvorani — poseben pozdrav je veljal našemu rojaku senatorju Lajovicu, ki je s svojo soprogo sedel v prvi vrsti — je p. Stanko razložil namen in potek koncerta ter predstavil razsodnike. Ti so sedeli pri posebni mizi pred odrom. Šest jih je bilo: štirje Slovenci (gg. Ludvik Klakočer, Ivan Koželj, Milan Pirc in Štefan Šernek ml), ena Rusinja (Mrs. Olga Snopoff) in ena Avstralka (Sr. Francine, sestra maria-nistka). Da so vsi v glasbi doma, mi menda ni treba posebej poudariti. Pred začetkom koncerta je lanskoletni zmagovalec — ansambel DRAVA -— predal prehodni pokal. Na častnem mestu je ves koncert čakal ,kdo bo njegov lastnik do prihodnjega tekmovanja. Končno se je zavesa odprla: na odru so bili člani skupine DRAVA (Melbourne), da kot lanski zmago^ valci nastopijo prvi. V dvorani so jih navdušeno pozdravili, pa tudi za svojo živahno izvedbo so bili nagrajeni s ploskanjem. — Za njimi je nastopila lanskoletna zmagovalka v solo petju, Suzana Pekol iz Brisbane, in ob SLOVENSKE F. PEDALA ; Poleg MAVRICE so sc na koncertu predstavile tele živahne skupine: lanski zmagovalci — ansambel DRAVA (desno zgoraj), ansamhel VELENJE (leva zgornja slika), ansambel SAVA (levo spodaj) in najmlajši " VESELI PLANINCI (desno spodaj). ' se štiri skupine so iz Melbourna. spremljavi klavirja ubrano zapela. — Že je čakala na odru nova skupina, SAVA iz Melbourna. Štiri dekleta so medse sprejele le bobnarja. Že v tem je bil ansambel edinstven, podajanje dobro, pevka sproščena. — Za posebno presenečenje sta poskrbela dva fanta iz Melbourna, ki sta zapela v duetu. Kasneje sta se vrnila s pesmijo celo kot čeden par v narodni noši. — Sledila je skupina SVETLA ZVEZDA iz Sydneya. Poje predvsem verske popevke in je njen nastop prijetno deloval. — Prvi del koncerta so zaključili VESELI PLANINCI (Melbourne). Navzoče so posebno navdušili že zato, ker so tako mladi. Harmonikaša je harmonika skoraj prekrila. S tremi dekleti, ki so igrale na piščali ter dajale skupini poseben pečat, so komaj spravili skupaj starost v povprečju, da so sploh izpolnili pogoje ter smeli nastopiti. Po krajšem odmoru je bila najprej na vrsti točka sydneyske pevke, ki jo je spremljal harmonikaš. Posebno lep pogled pa se je nudil prisotnim, ko se je na odru pojavila dolga vrsta melbournskih GLASNIKOV. Vsi smo občudovali njihovo ubrano petje, predvsem pa jasno izgovorjavo. Gotovo jih je lepo slišati tudi v cerkvi v Kew, kjer večkrat prepevajo. — Nastop syd-neyskega ansambla MAVRICA je tudi navdušil. Fantje so se morali po lanskem koncertu res zavzeti in pripraviti. — Za njimi nam je komaj trinajstletna pevka Med sabo so se pomerili tudi pevci . . . Lanska zmagovalka Suzana Fekol ob spremljavi Celeste Fabian (desna slika), Majda Špacapan s spremljavo harmoni-kaša Jožeta Turka; in prijeten “parček” — četudi oba fanta: Ivan KoročSa ter Mario Gomize!y. iz Melbourna ob spremljavi harmonike prijetno zapela dve pesmi. In že se nam je predstavila zadnja skupina nastopajočih: ansambel VELENJE iz Melbourna. Tudi ti fantje so se odrezali, da zaključek koncerta ni bil klavrn. Kar žal nam jc bilo, da je zmanjkalo mladine. Še bi jih poslušali, četudi je koncert trajal že polne tri ure. Seveda ni bilo ves čas le petje in igranje: kratki intervjuji z mladino so povezavah posamezne nastope ter smo jim vsi tudi z zanimanjem sledili. Z zaključkom nastopov pa ni bilo konca nestrpnega pričakovanja. Razsodniki, ki so ocenjevali po svojem glasbenem znanju in vestni presoji, so seštevali svoje točke, ki naj odločijo zmagovalce. Tudi letos so ocenjevali po istem principu kot lani, le da so po dogovoru izpustili Phrasing, ker se nanaša domala le na klavirsko glasbo. Po deset točk od vsakega razsodnika je dobil lahko sleherni nastop za Expression, Balance, Dynamics, Tempo, Technique in Choice, ocenjevanje nastopa samega (Presentation) pa je nudilo 30 točk. Največ možnih dobljenih točk od vseh šestih razsodnikov skupno bi bilo torej za vsak nastop 540. Intervju pri oncenjevanju ni prišel v poštev. Po nekaj minutah je stopil na oder predsednik razsodišča, g. Klakočer. V nekaj toplih in iskrenih ter klenih besedah je povedal, da smo lahko ponosni na našo mladino, saj je pokazala s tem koncertom zares veliko. Predvsem pa je izrazila svojo ljubezen do slovenske pesmi. Na oder smo nato povabili senatorja Lajovica, ki je — vidno navdušen ob doživetju lepega Večera — sprejel nalogo izročanja pokalov zmagovalcem. Če bi gledali na pogum, trud in ljubezen do domače Pesmi, bi prav vsi nastopajoči zaslužili prvo mesto. Takšnega tekmovanja pa ni in naj bo še tako drugotnega značaja prireditve. Glavni namen tega vseavstralskega mladinskega koncerta je le srečanje mladih, zadovoljstvo nastopa, veselje udeležencev, ohranjevanje naše Pesmi. Izbiranje zmagovalcev je tu z namenom, da se mladina še bolj potrudi ter ima tudi v tej tekmi za Prvo mesto svoje veselje. Tudi za te naše koncerte naj Velja, kar je povedal Francoz de Coubertin, ustanovitelj modernih olimpijskih iger: “Ni važno zmagali — važno je sodelovati!” Le na ta način bo mladino združevalo tudi tekmovanje, izbrani razsodniki, ki jim lahko zaupamo, da se trudijo nepristransko deliti točke, Pa ne bodo deležni morebitnih neutemeljenih očitkov. Med ansambli je to leto zmagala MAVRICA s pridobitvijo 475 točk, ter je tako sprejela za eno leto Prenosni pokal (poleg lastnega seveda). Za njim se je Uvrstila DRAVA s 450 točkami ter sprejela pokal za drugo mesto. Med pevskimi skupinami so GLASNIKI s 397 točkami premagali SVETLO ZVEZDO, ki je dobila 368 točk. Med solisti pa je letos zmagala IRENA Kužnikov a s 404 točkami. Poleg pokalov so zmagovalci prejeli letos tudi denarne nagrade, ki so jih darovali: Dr. M. Coby (Cabra-matta), Dušan Lajovic (Strathfield) ter Theodore Travel Service (Darlinghurst). Irena Kužnikova, letošnja pevska zmagovalka, poje oh spremljavi harmonike Martina Konda Z mnogimi nepozabnimi vtisi smo se vračali od koncerta. V srcu pa smo -— poleg ponosa — nosili tudi željo, da slovenska pesem med našo mladino v Avstraliji ne sme umreti. Ko smo bili naslednji dan po maši zbrani na veselem pikniku v Merrylandsu, ki smo ga pripravili za vse goste iz Melbourna in Canberre, so se naši pogovori še vedno ustavljali ob doživetju preteklega večera. “Lepo je bilo”, smo si govorili. In prav nič ponarejenega ni bilo v tem kratkem stavku. Bog te živi, naša mladina! Iz srca ti izrekamo svojo zahvalo v upanju, da se zopet srečamo na vseavstral-skem koncertu v prihodnjem letu! P. LOVRENC Na II. MLADINSKEM KONCERTU so nastopili: DRAVA (Melbourne): John Zemljič (vodja), 16 John Škofič, 19 Frank Prosenik, 18 Ciril Čampelj, 16 Drago Prosenik, 13 SAVA (Melbourne): Maria Mandelj (vodja), 16 Lil Prosen, 18 Sharron Bolton, 17 Bojan Pinterič, 16 Anna Mandelj, 21 (pevka) Na.j bi tu mladost pomladila upanje tudi v ^seh tistih, ki v bodočnosti vidijo več teme kakor luči! Dokler mladi ljudje igrajo in pojo, je do teme še daleč. Sonce je še visoko! KAREL MAUSER Tudi za pogled lepa pevska skupina so bili melbournski GLASNIKI (zgornja slika), ki so letos premagali sydnevsko SVETLO ZVEZDO. SVETLA ZVEZDA n njegov prenos s plamenico k igram se dogaja tudi pri današnjih modernih olimpijadah. Te igre so bile za Helene pravo vseljudsko slavje in so se — čisto razumljivo — vršile le v mirnih časih. Vsled raznih notranjih in zunanjih vojn ter seveda propada helenske kulture je olimpijska ideja zamrla: ohranila se nam je le še v poročilih helenske zgodovine. Dala Pa je povod našim olimpijskim igran), ki so sc pričele na pobudo francoskega barona de Coubertina. Mož je leta 1894 v Parizu ustanovil prvi mednarodni olimpijski odbor, kar smemo vzeti za začetek naših modernih olimpijskih iger. Naj že tu povemo, kar morda večina ne ve, da 'mamo dve vrsti olimpijskih let: pravo olimpijsko leto. v katerem se olimpijada res vrši (kot na primer letos), ter olimpijsko leto, v katerem se igre iz gotovih razlogov ne vrše. Štetje let in iger gre dalje ne glede na prvo in drugo, kar povzroča — kot bomo kasneje Videli — preskakovanje pri oštevilčenju olimpijad. Kljub ustanovitvi mednarodnega olimpijskega odbora je bilo treba še precej boja in prizadevnosti, da se športniki sveta tudi zares prvič pomerili. Saj ®Port takrat ni bil tako priznan kot danes. Zanimal je posameznike, ki so se jim mnogi smejali. Ugleda, ki ^i dal prireditvi tudi dovolj finančnih sredstev, šport §otovo ni užival. Za nameček so se sprva obnovitvi °limpijade zaradi njenega mednarodnega značaja upi- Ob olimpijskem znaku rali tudi Grki z izgovorom, da so bile prvotne olimpijske igre le za grški narod. Danes lahko samo občudujemo velikopotezno zamisel de Coubertina, ki pri vseh nasprotovanjih ni odnehal. On in člani prvega olimpijskega odbora so dobili zadoščenje, ko je bila 1. aprila 1896 otvoritev PRVE MODERNE OLIMPIJADE. Razumljivo so prišli Grki edini v poštev kot prvi prireditelji, zato so se tekme vršile v marmornatem stadionu v ATENAH. Olimpijade se je udeležilo 285 športnikov iz 13 držav. Pomerili so se v devetih športnih panogah. Na papirju je ostala deseta — veslanje; nenadni vihar je preprečil nastop in nekaj čolnov celo razbil. Kakor so bile tehnično prve olimpijske igre na šibkih nogah dojenčka, je bilo vzdušje, ki je ob dogodku zajelo grško piestolico, enkratno. Ves narod je zaživel z igrami, četudi so bili pri tem razočarani nad uspehi svojih zastopnikov. Obetali so si največ olimpijskih zniag, pa so ostali skoraj praznih rok. Zlasti v atletiki so bili tujci — posebno Amerikanci — visoko nad njimi. Pač pa so grški tekmovalci pri osrednjem dogodku prireditve — maratonskem teku na klasični progi od Maratonskega polja do Aten — že po prvih kilometrih prevzeli vodstvo in končno zmago. To zmago so prešerno slavili in olimpijska misel je prav pri njih pognala globoke korenine. Po uspelih prvih igrah v Atenah je mednarodni olimpijski odbor sklenil, da bo prirejal olimpijado po starogrškem načelu vsaka štiri leta, razen v primeru vojne. A že pri pripravah na druge igre je prišlo do hudega nesoglasja. Četudi so Grki sicer pristali na mednarodni značaj iger, so zdaj postavljali pogoj, da se morajo redno vršiti v Grčiji. Težko jih je bilo prepričati, da bodo igre pomembnejše z menjavo kraja. Končno so za drugo olimpijado odločili mesto PARIZ, a pri tem naleteli na nove težave. Niti državne niti mestne oblasti niso pokazale za igre trohice zanimanja, na pomoč pa jim je prišla še vojna v Grčiji. Vsa skrb za organizacijo in zbiranje finančnih sredstev je padlo na ramena de Coubertina. Edino zadoščenje mu je bilo, da so se igre v njegovem rojstnem mestu res vršile. Udeležba pariške olimpijade 1900 je precej prese- gla atensko, a splošen vtis le ni bil zadovoljiv. Gledalcev skoraj ni bilo, spored je bil stlačen v preozki časovni okvir treh dni, manjkalo je sodnikov... Zmagovalce so nagrajevali kar z galanterijskim blagom, dežniki, palicami in podobnimi predmeti. Toda kljub pomanjkanju pravega slavnostnega razpoloženja je športni izkupiček ob zaključku presegel vsa pričakovanja. To je vlilo športnikom novo voljo za nadaljna tekmovanja. ST. l.OUIS v Združenih državah ameriških je leta 1904 videl tretje olimpijske igre. Kakih posebnih dogodkov ni bilo, razen poskusa prevare. Amerikancu Larzu se je v zadnjem trenutku dokazalo, da se je precejšen del proge vozil v avtomobilu, namesto pešačil. Tako je njegovo prvo mesto dobil Amerikanec Hicks. Kljub poživljeni ideji športa je bila organizacijska trdnost iger močno prizadeta. Neuspela prireditev v Parizu in tudi v St. Louisu je celotni zamisli domala zadala smrtni udarec. Zato je mednarodni olimpijski odbor s tem večjim veseljem sprejel predlog Grčije, da je pripravljena za leto 1906 s takoimenovanimi medolimpijskimi igrami počastiti njih desetletni jubilej. Ta prireditev je res dobro uspela — Pariz in St. Louis sta bila pozabljena. Redne četrte olimpijske igre so zaupali za leto 1908 Italijanom in vse je kazalo, da bodo priprave potekle v redu. Toda neurejene domače razmere so Italijo prisilile, da jo leto prej nepričakovano odpovedala. Kaj sedaj? Angleži s svojo športno tradicijo naj bi igre rešili iz zagate. Res: Anglija je sprejela ponudbo olimpijskega odbora in kljub kratkemu roku, ki je bil na razpolago, je organizacija LONDONSKIH IGER uspela. Za peto olimpijado leta 1912 je STOCKHOLM, glavno mesto Švedske, z izredno toplino sprejel kar 2500 tekmovalcev in tekmovalk iz 28 držav. Preizkušali so sc v 107 disciplinah. Za Slovence so te igre posebnega pomena: prvič se je v olimpijski areni pojavil tudi slovenski tekmovalec, RUDOLF CVETKO. Razumljivo je nastopal pod zastavo avstrijske monarhije. Poskusil se je z ostalimi pri sabljaškem turnirju. Olimpijski leti 1916 in 1920 sta šli mimo brez olimpijade. Tako sta šesta in sedma olimpijada odpadli: prva zaradi vojnih razmer, druga zaradi povojnih neredov. Za prireditelja osmih iger (1924) je bil določen PARIZ. Topot se je vse drugače izkazal kot pred štiriindvajsetimi leti, svoje prve igre pa je domala zatajil, ker ga je bilo sram. Za nas je bila tudi ta o-limpijada še posebno pomembna: dvignila je naše ime, sicer pod jugoslovansko zastavo — med svetovne prvake. Starejši Slovenci se bodo še spomnili telovadca LEONA ŠTUKLJA, ki je v Parizu največ pripomogel, da se je jugoslovanska skupina uvrstila na četrto mesto med devetimi zastopstvi. Štukelj je s svojo vajo na drogu prejel zlato medaljo, z zlato medaljo v mnogoboju pa je bil priznan za najboljšega evropskoga telovadca. Postal je za tedanji športni svet prava senzacija, saj so v telovadbi polnih dvajset let v Evropi vodili Švicarji in Švedi. Tudi deveta olimpijada — leta 1928 v AMSTERDAMU, je bila za nas kaj pomembna. Res se je moral pri mnogoboju ŠTUKELJ zadovoljiti z drugim mestom in srebrno medaljo, zato pa je dobil zlato z vajo na krogih. PRIMOŽIČ je odnesel srebrno medaljo za vajo na bradlji, DERGANC pa bronasto za vajo na konju. Zanimivost amsterdamskih iger je bila ta, da je bila Nemčija prvikrat povabljena na sodelovanje ter se je takoj uvrstila med najuspešnejše zastopnike. Tudi udeležencev iger je bilo topot že toliko, da je v Amsterdamu zmanjkalo hotelov in zasebnih prenočišč. Nekatere skupine, zlasti ameriške, so stanovale kar na ladjah. Deseta olimpijada se je vršila leta 1932 v LOS ANGELESU, mestu sončne Kalifornije, ZDA. Spomin na slabe izkušnje iz St. Louisa je zopet prišel na površje, a vsaka bojazen je bila odveč. Veliki stadion je mogel sprejeti preko 100.000 gledalcev. Jugoslavija tokrat ni poslala svojega tekmovalnega moštva, ker njen olimpijski odbor ni dobil sredstev, naš Štukelj pa tudi zaradi poškodbe ne bi mogel nastopiti. Leta 1936 so bile enajste olimpijske igre v BERLINU. a bile so bolj propagandnega kot pa športnega značaja: Adolf Hitler je hotel svetu pokazati svojo moč. Tu srečamo zadnjikrat na olimpijadi tudi ŠTUKLJA: z vajo na krogih si je Štukelj pridobil srebrno medaljo (svoje šesto in zadnje olimpijsko priznanje), VILFAN v plavanju, PROSENIK pa v kolesarjenju. Številki XII in XIII sta v zgodovini olimpijad zgolj simbolični: zaradi nastale vojne so igre v letih 1940 in 1944 odpadle. Zato pa se je takoj po vojni začelo delo za obnovo mednarodnih športnih stikov. Organizacijo štirinajste olimpijade leta 1948 so zaupali Angležem. Kljub povojnemu pomanjkanju so igre zadovoljivo uspele. Če je bil med jugoslovanskimi nogometaši (drugo mesto) tudi kak Slovenec, kar je zelo verjetno, potem se zopet ponašamo s srebrno medaljo. Eden največjih in obenem najskromnejših športnih narodov sveta, Finci, so bili prireditelji petnajste olimpijade, leta 1952 v HELSINKIH. Prav vsak Finec je bil posredno ali neposredno udeležen in jim je to bilo v čast. Značilno za igre je prvi nastop sovjetskih športnikov v olimpijski areni. Drugo mesto sta si priborili jugoslovanski moštvi v nogometu in wa-terpolu. Leto 1956: šestnajsta olimpijada, tokrat v naši no- vi domovini Avstraliji — v MELBOURNE. Prvič izven Evrope in Amerike. Avstralija si je zaslužila to pozornost, saj je imela zastopnike med olimpijskimi tekmovalci prav od prvih iger v letu 1896. Jugoslovanska skupina je štela 41 članov, med njimi so bili trije Slovenci: Milena Usenik. Stanko Lorger in Nada Kotlušek. Zadnja — balkanska prvakinja v metanju kladiva — je zaprosila za politični azil in ostala med nami. Za ameriško zastavo pa si je pri teh igrah priboril zlato medaljo TOMŠIČ, sin slovenskih staršev in rojen v San Franciscu, član ameriškega moštva košarke. Sedemnajste olimpijske igre so zaupali Italiji: bile so leta 1960 v RIMU. Med jugoslovansko skupino zasledimo Slovenca Lorgerja ter Bezjaka, pa morda še koga med nogemetaši, ki so zasedli prvo mesto. Pri osemnajsti olimpijadi v TOKIU na Japonskem (leta 1964) so bili favoriti sovjetski in japonski telo-davci, pa jim je Slovenec MIRO CERAR nepričakovano vsaj delno zmešal račune. Bil je najboljši v vaji na konju in na drogu ter pobral dve zlati. Cerar si je pridobil eno zlato tudi pri naslednjih, devetnajstih igrah, leta 1968 v MEKSIKI. Tu si je pridobilo zlato medaljo tudi jugoslovansko moštvo waterpola, moštvo košarke pa srebrno. Dvajseta olimpijada (1972) v MONAKOVEM v Nemčiji bo ostala zaradi krvoprelitja in nedolžnih žrtev vsemu svetu v grenkem spominu. Pa tudi letošnja enaindvajseta, v MONTREALU v Kanadi, je pokazala, da se mednarodna trenja političnih ozadij vrinjajo tudi na športno polje. Po vseh pravilih bi se ne smela. Vsaj šport naj bi ohranil svojo plemenito idejo bratstva in miru med narodi sveta. Danes se vsak ljubitelj športa upravičeno vprašuje, kakšna bo na-daljna usoda olimpijskih iger, če bodo politične spletke prevladale nad olimpijskimi ideali. V načrtih je olimpijada za leto 1980 v MOSKVI, 1984 v SAUDI ARABIJI, leta 1988 — za dvestoletnico Avstralije — pa v SYDNEYU. Jih bomo dočakali? JANEZ PRIMOŽIČ 'A GORNJA SLIKA potrebuje nekaj razlage. Kdor bo prebral članek o olimpijadah in se bo zazrl v sliko, bo najbrž začel ugibati, kaj predstavlja. So morda to ostanki starodavnega stadiona, kjer so se pred stoletji vršile grške olimpijske igre? Še črni možak na zidu v sredini ima nekako športno držo in na prvi pogled bi 8» človek kaj lahko zamenjal z bronastim kipom športaša . . . Nič takega. Slika spada k tem vrsticam, ne k gornjemu članku. Predstavlja pa božji stadion na vroči afriški celini — CERKEV V GRADNJI. Naj dodam, da nam je zgradba na sliki bližja kot si •nislite. Saj se je dvignila iz. afriških tal v TOGU, gradita pa jo naša posinovljenca — P. HUGO in P. EVGEN. Skromni delček teh zidov so tudi darovi avstralskih Slovencev in upamo, da bodo naši darovi tudi nadalje pomagali, da pride novo svetišče pod streho. O načrtih p. Hugona glede zidave cerkve v mestu Kante smo v našem listu že pisali. Zdaj načrti postajajo resnica. Misijonar, ki nam je sliko poslal, nam jo J® vsaj malo tudi razložil. Takole piše med drugim: “ . . . Kot vidite, je cerkev okrogla, v stilu kočic domačinov. Tako bo vse bolj privlačila kot bi vsaka evropska stavba. Gradnja kar dobro napreduje. Prav te dni smo končali dela s temelji, ki so bila zelo zahtevna zaradi lege stavbe. Treba je bilo namreč dvigniti temelje do dva metra in čez, da smo tako izravnali cerkveni prostor. S tem se pa v glavnem tudi konča zidarsko delo, kajti stebri, ki naj držijo streho, bodo leseni, stene pa — razen ene četrtine — odprte . . Mimogrede je misijonar tudi povedal, da se je gradnja cerkve nepričakovano hitro začela in bo zato tudi predčasno končana. Torej bo treba tudi prej kot predvideno izplačati račune ... V skrbi se zanaša tudi na našo pomoč in upam. da ne zaman. Če kdaj, zdaj zanj velja: Dvakrat da, kdor hitro da! V lastnih brigah in načrtih ne smemo pozabiti na tiste, ki si sami res ne morejo pomagati. Afrika poleg tega stoji na razpotju: nič dosti ne kaže, da bodo misijonarji mogli kaj dolgo graditi in misijonariti. Vsaj cerkev bo ostala domačim duhovnikom, če bodo med črnim ljudstvom sami . . . ODKLONJENI BOTRI . . Ko sem hotela v slovenski cerkvi krstiti svojega otroka, ste odklonili botra, ker sta bila poročena samo civilno. Zadnje dneve pred krstom smo morali iskati druge. Isti odklonjeni par pa je nekaj mesecev kasneje botroval pri krstu v eni avstralskih katoliških župnij. Kako to. da je bilo mogoče tam. v naši cerkvi pa ne? Kaj ne veljajo povsod ista pravila? Ali pa gre le za patrovo sitnost in morda nagajanje, ker nas v slovenski cerkvi iie vidi pogostokrat . . . (Vprašuje melbournska naročnica) PRAV GOTOVO ne gre za patrovo “nagajanje”, saj predobro razume, da mnogim že zaradi razdalj ni mogoče redno prihajati k slovenski maši. Verjetno pa bi mu bilo žal, če bi vedel, da morda k maši sploh ne hodite, niti v najbližjo cerkev. Pa še to bi ne bilo vzrok “nagajanja”, najmanj pri podeljevanju zakramenta. Prepričan sem, da je bil vesel, če ste se vsaj za krst hoteli potruditi v slovensko cerkev, ki Vam obred v domačem jeziku gotovo lepše približa in Vas nanj pripravj. — Še o njegovi “sitnosti” v Vašem primeru krsta ni mogoče govoriti, četudi je morda drugače marsikdaj tudi pater lahko siten in nataknjen — je pač človek in mu s človeškimi slabostmi ni prizaneseno. “Krstna sitnost” je tako splošna kot je splošen krst sam in na Vaše vprašanje je en sam odgovor: “Ista pravila glede botrov (naj bo krstnih ali birmanskih) veljajo za vso katoliško Cerkev po vsem svetu. Ni jih sestavljal pater, zato jih tudi ne more in ne sme spremeniti. Botrstvo je več kot ljudje na splošno mislijo, četudi praktičnega pomena morda danes nima več toliko kot svoj čas v preteklosti. Prav gotovo pa ni boter tu samo zato, da bo krščencu (ali birmancu) poklonil lep dar ter ga z darovi obsipal tudi kasneje v življenju. Cerkev botre sprejme za duhovne sorodnike krščencu (ali birmancu): predstavljajo razširjeno duhovno družino krščenca (ali birmanca), ki naj mu pomaga vršiti skozi življenje krščanske dolžnosti z besedo, zgledom in molitvijo. Kolikor je potrebno in mogoče, naj pomagajo staršem pri krščanski vzgoji, zato morajo biti za to službo zreli. Iz tega namena Cerkev (ne duhov-nik-krstitelj!) za botrstvo stavlja gotove pogoje. Boter mora biti zrel kristjan, ki je že sam prejel vse tri potrebne zakramente: krst, birmo in sveto evharistijo. Nekatoličan iz razumljivih razlogov ne more botrovati katoliškemu otroku. Cerkev nima v njem gotovosti, da bo res skrbel za otrokovo katoliško vzgojo. Tudi bi malo čudno zvenela izjava vere, ki jo boter skupaj s starši otroka da med krstnim obredom — da namreč “veruje v katoliško Cerkev”, — če bi tako on kot krstitelj vedela, da botrov “verujem” ne odgovarja resnici. Pač pa Cerkev dovoljuje, da je poleg enega botra-katoličana lahko nekatoličan “priča krsta” in je kot tak vpisan tudi v krstno knjigo. A to mu ne nalaga nikake botrske dolžnosti in mu ne nakloni duhovnega sorodstva s krščenim otrokom. Je nekako pokoncilska ekumenska gesta, ki v gotovih primerih lahko starše otroka reši zadrege, pravega botrstva pa s tem ne odpravlja. Dalje mora biti boter živ član Cerkve, ne le zapisan v krstni knjigi, dolžnosti kristjana pa mu niso mar. Iz tega stavlja Cerkev pogoj, da boter ne more biti nekdo, ki je poročen samo civilno ali pa živi zakonsko življenje brez poroke. Kako naj mu Cerkev zaupa dolžnosti botrstva, če se za lastne krščanske dolžnosti nič ne briga? Krščenec od takega botra gotovo ne bo dobil zgleda, ki naj mu pomaga, da bo sam zaživel polno krščansko življenje. Vsak krstitelj, ki pozna predlaganega botra brez gornjih pogojev, ali pa izve od staršev otroka, kako je z njim, je dolžan takega botra odkloniti. Včasih mu je to težje kot pa staršem poiskati drugega, a ravnati mora po vesti. — Iz istega vzroka zahtevajo župniki v domovini od izseljenskega duhovnika za vsakega zdomca, ki naj bi botroval doma. pismeno izjavo: da vrši verske dolžnosti in da je cerkveno poročen. Tudi v slučaju, če bo botra-zdomca zastopal namestnik. Koliko takih potrdil sem že moral izdati. Kako se potem more zgoditi, da v avstralski katoliški cerkvi oseba, ki nima gornjih pogojev, včasih le botruje? Čisto preprosto, gotovo pa ne zato, ker izven slovenske cerkve ti predpisi ne veljajo. Avstralski duhovnik svoje avstralske farane navadno pozna in dejstvo je, da avstralski praktični katoličani dosti dajo na to. da izberejo otroku res vrednega botra. Tako duhovnik neznano slovensko družino, ki prosi za krst otroka, postavi v isto kategorijo: katoličani so, krstiti hočejo, tudi botra so izbrali po želji Cerkve. Tako se v največ slučajih zgodi, da niti ne vpraša o botru. Vmes je še težava z jezikom, ki pride v takih primerih mnogim zelo prav. In končno: tudi če bi duhovnik vprašal starše kako in kaj. Po odklonu botra pri nas in če jim gre pri krstu res samo za tradicijo ter hočejo glede izbire botra doseči svoje — kaj jim je duhovniku povedati celo laž, da je vse v redu? Verjel jim bo in krstil otroka. Še na misel mu ne bo prišlo, da so ga glede botrstva potegnili za nos. Še manj si bo mislil, da so z otrokom in botrom že prej potrkali pri slovenskem patru, ki bo odslej veljal za “sitnega”, ker “ni hotel krstiti” . . • Teh primerov imamo izseljenski duhovniki kar precej. Tudi naša slovenska cerkev. Odpomoči jim ni, dokler se naši ljudje ne bodo zavedli, da krst ni le tradicija, ampak resna zadeva. Družina, ki res čuti in živi krščansko, bo pri iskanju botra izbirčna: potrudila se bo izbrati vrednega botra, ki sam vrši to, kar oni s krstom nalagajo svojemu otroku. P. BAZILIJ Z VSEH VETROV - 31 The Centre, Seven Hills. N.S.W. j1 (nasproti postaje) Telefon 622-1408 J| vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur !; in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5% na i| vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno. !’ HANDMADE JEWELLERY !; DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM <> !| Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte '! o ugodnih pogojih. ]> Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK KRIŽANKA (Ivanka Žabkar) Vodoravno: 1. napredek; 8. atmosfera po naše; 9. narodnosten; 10. ura; 11. kaj nemirna evropska država; 13. brezbožen (tujka); 15. zdravilni (tujka); 20. prepustiti zmago; 22. ne vsepovsod; 23. držaj, ročaj (dvojina); 24. nemirna, trepetajoča; 25. njemu lastni. Navpično: 1. skrivaj prinesti preko meje; 2. zveza, razmerje; 3. ima ročaje, z ročaji je opremljen; 4. lepi, svetli (z ozirom na vreme); 5. preobjeden, prenasičen; 6. slepeč, skeleč v očeh; 7. odstaviti, vreči s prestola (tujka); 12. vsakdanja pijača; 14. končna rešitev, zaključek; 16. poškodovan; 17. darilo; 18. naše morje: 19. igle za kvačkanje; 21. pozdrav ob odhodu (tujka). Rešitev pošljite do 25. oktobra, ko bo žrebanje nagrajenca. | MELBOURNSKI ROJAKI * Potrebujete morda priznanega TOLMAČA za } sodišče ali kako drugo važno zadevo? ? Obrnite se z zaupanjem J na rojakinjo JANJO SLUGA! £ 48 SMITH STREET Telefon: l ALPHINGTON, Vic., 3078 49-4748 > 41-6391 Pred sodiščem. “Ali ste res ozmerjali Toneta Golaža s tepcem, lopovom in tatom?” “Res, gospod sodnik!” “Ali ste mu rekli tudi, da je idiot?” “Ne, to sem pa čisto pozabil!” ¥ ¥ ¥ “Ti si se pa prejšnje čase vse lepše oblačil, kot se sedaj”. “Kako vendar moreš to reči, saj imam na sebi isto obleko kot včasih?!” ¥ ¥ * V dnevnem časopisu se je lepega dne med malimi oglasi znašel tudi tale: “Dobro plačam učitelja glasbe, ki bi naučil igrati klavir gospo, ki stanuje nad menoj”. IZ LJUBLJANSKEGA “PAVLIHA”: O Bili smo narod kmetov, smo narod delavcev, bomo narod šefov. 0 Nekateri že dolgo uporabljajo varnostne pasove — pri koritu. £ Zakon težnosti ne drži več. Pri nas marsikateri vodilni pade navzgor. ^ Nekateri so visoko, pa ne vidijo dlje od lastnega žepa. ^ Slovenija je dežela cvetja. Zdaj cvetijo ceste. 0 Današnji bogataši imajo srečo, da je bila nacionalizacija že takrat, ko so bili oni še reveži. O Tiste, ki kar naprej sanjajo o boljšem jutri, bi motali zbuditi in jim povedati, da se je dan že začel. £ Govoril je v imenu vseh, delal pa je v svojem imenu. £ Besede so temeljni kamen za zidanje gradov v oblake. £ Delavca med seboj: “Vse, kar imam, sem pridobil s poštenim delom”. “Kaj pa imaš?” “Nič”. 0 Kako v vaši občini izravnate socialne razlike? -— Čisto preprosto! Za sestankom, ki je bil po se- stanku, skličejo večji sestankarji nov sestanek. — Najbolj revnim dajemo minimalne podpore, da ne bi slučajno z njimi obogateli. Potrebujete TAPETNUCA? RUDI BABICH obnavlja in popravlja kuhinjske stole, naslonjače in zofe ter vse ostalo, kar morda v Vaši hiši kliče po tapetniku. Iz starega novo po zmernih cenah! Prepričajte se sami! Nič Vas ne stane vprašati za ceno! Telefon: 604 2038 217 Polding Street, Smithfleld (Sydney), N.S.VV. Se želite naučiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK’S AVTO ŠOLA" 2 THE BOULEVARD, FAIRFIELD VVEST, 2165 NAW. TELEFON: 72-1583 V gledališču se med drugim dejanjem dolgočasne predstave oglasi nekdo iz občinstva: “Ugasnite vse luči, da bom lahko spal!” Nekdo drug pa za njim: “Počakajte še malo, prosim, da preberem časopis!” “Kot vidim, Tone, pomagaš svoji ženi pri pranju”. “Ja, Lojze, vse po dogovoru. Zvečer mi pa ona pomaga pri pomivanju posode”. ^AUobi) s Mrn 9A LOWER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE Tel. 63 1650 in 242 HIGH STREET, KEW, VICTORIA Tel. 862 1039 Za poroke, krste in razne druge družinske prilike smo Vam na uslugo v našem studiu, v cerkvi ali doma! Slika za potni list — v dvajsetih minutah! F=* '-S' T O THE MAR-LIX Co. ima na zalogi odlična vina vseh vrst. Lepo je postreči gostu v slovenski hiši z vinom imena: HALOŠKI BISER aU ZLATA KAPLJICA Poizkusite naše vinsko podjetje — ne bomo Vas razočarali! Reg. Office: 250 ANZAC HIGHWAY, 87 PENZANCE STREET, GLENELG, S.A. 5045 GLENELG, S.A. 5045 Telephone: (08) 2951184 Podjetje vodi rojak FELIX KRAMBERGER TURISTICKA AGENCIJA PRIDITE OSEBNO, TELEFONIRAJTE ALI PIŠITE: Theodore Travel Service P7L 66 Oxford St., (Darlinghurst), Sydney, 2010. 33-4385 Tel.: 33-4155, A.H. 32-4806 33-5995 # mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb • pri nas dobite najcenejše možne vozne karte I ATA Bavite se izključno z opolnomočeno in registrirano agencijo, katera objavlja veliki Q za Qantas V uradu: RATKO OLIP • * * BLACKTOWN 6 Campbell St., Tel. 622-7336 PENRITH 498 High St., Tel. (047) 31-3588 A.H. 32-4806. PODRUŽNICA: SYDNEY 269 Elizabeth St., Tel. Tel. 26-5940 VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA ■» up t imi ■ ^ SLOVENIJA TRAVEL CENTRE 72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163 Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Redni poleti v domovino štirikrat na teden! 2 nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi in hitro Vam bomo ustregli. PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich (že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati) Po urah: Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thorabury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755