• • .'«••T-	"
_
List za Interese delavcev v Ameriki—za gosp. In politično svobodo!
Kni*r*4»<< ••eofcdroatutr, D*c. 1907, it tU off*» fttCbioAffo II» uud«i ib« Act «f C«tfr*M •! M»r*h »rd. l«7».
Office: 2146 Blue uuod Ave.	"Delavci vseh dežela. združite 5C".
Današnja majska številka Pro-letarca Je Izšla
v 12.500 lztlslh
12 pages



•4 WC3W. <»>
IMBMIw^Fxife* ¿L: Î 9
£Hb4£ ÉÊÊ^^ÉÈiÊ
■ ¿v* & 7

t 35


»"i-3 >j»-«*
. > . . « . ^ ■ * ■ . • KS. *




« ^fe
im*


V V ^fyjÈ ' ^flffli

t *
/
i A
(Ja

% h
fi»
Ur ^
a

s
s-f. 'm
* i y t \

% ^jiflfc

I
L •
K
i*.
i
JL

VSTANITE, PROLETARCI, VSTANITE!....
(K 1. MAJNIKU 1913.)





Prvi maj! Da — spet je prišel okinfcan s cvetjem — naravno prerodit, x žarkom ljubkim — življenje novo vlit, poln sile sveže in ljubezni gorke. Življenje mlado, oj kako bujno klije — novo moč iz polnih čaš srka, pije.
Prvi maj! Dobe nove ti si nam glasnik. In mi? Kaj nam, majnik, si prinesel? Tudi nam cvetja boš natresel — cvetja sreče, svobode nam vsem? O majnik! Življenje novo — pri nas ga ni.
V	sponah starih delavec še ječi. . .
V	sponah starih — zanj še ni pomladi . . . Ljubezen — bratomorni boj.
sreča, mir — glad, krvavi znoj — . na tronu pravice prokletstvo se šopiri! Joče tesne podzemeljski so rovi in tovarne so še roparski gradovi . . . Tako je! — Zakaj? — Čemu? Za nas da ni preroditve? Zate, o delavec, da ni rešitve? Vedno tako? Vedno — vse žive dni? Ni res! — To naša, bratje, je slepota, nevera v nas — naglavna je grehota! Nevera, da sojeno je nam biti hlapci, da delavec je in bo trpin, da sužen* bo vefcovečni dela sin — da plačilo biti mora beda, da sanj dobre so drobtine — in da vse drugo je za bogatine! O slepota naša! . . .
t
-1)
Delavec, ti si vse! — Kje brez tebe so palače?




Kje titanske oklopnjače? Ustvaril, dal si jih samo ti. Oblačiš, hraniš celi svet, greješ in odev&š ga v nakit. Carjem, kraljem vlil si krone — postavil tron si in altar, sezidal ječo, skoval dolar in mogotcem nasul si žepe! Ha! In skoval si še verige; bič si splel, ki te muči, tepe
Delavec ,ti si vse!--
Ka j je svet brez tebe? Le navskriž 'položi roke; nehaj — vsi kot eden! Vidiš? . . . Zlato ne da se jesti, bogatin mora peš po cesti; — Kje je moč, kje tiranstvo? Tron, dolar padla v prah -mogotec slednji berač je plah — pred'teboj kleči in roke sklepa . .. Vidiš? . . . Svet brez tebe pojde v nič; vladar si ti — nič več slabič! Delavec, ti si vse!--
In čas je že. Dan se dela . . % Dovolj si, delavec, se naspal; v temi, mrtvilu stoletja si prespal. Veselje, sreča bile so lepe sanje . . . Sanje, da viivaš, a vživali so drugi — sanje o svobodi — v bedi in tngi , .. Dovolj! Ne sanjaš več! Ne sanjaj več! Zdrami se iz spanja, zdrami! Olej! solnce vstaja za gorami solnce novo, silno vstaja in žari, življenje novo tebi porodi in vresniči, kar sanjal si vse dni . ..
<


Delavec vstani!---
i » * ;i i yi>I , i .. .. ,
Pokonci iz robstva nižin — pokonci iz solznih dolin! Vstran vrzi sramotne okove! Roko, ki tlači te, odpahni; — dvigni pest in krepko zamahni, da podere se v prah, laž, beda in krivica! * . . Zagospodari naj resnica in pravica svoj naj zasede tron, Suženjstva verige ti razbij, blagostanju vrata ti odpri. Delavec vstani! — Naprej!
• -*■ w rf-	■ . - .<	,
Visoko dvigni svobode zlate prapor, krog njega zbiraj brate. Delaj, vgtvarjaj, uživaj sam — r-sam vživaj dela svoj, ga plod, sam ti bodi svoj gospod! Tedaj šele sreča te zašije — tedaj šele vznikne ti pomlad, življenja novega, tvojih nad in ljubezni časo ti nalije.
O, tedaj šele bo prvi majnik slavlja, zmage naše praznik! —
Prvi maj! Da — prišel bo
okinčan s cvetjem — človeštvo prerodit»
7. žarkem ljubkim — življenj eno vo vlit
in moč svežo proletarcu . . .
Življenje mlado v novem svetu
ENAKOSTI, BRATSTVA IN SLOBODEl
Ivan M—k.





PROLgTABlO
Prvi majnik
^ ^ ^
AH «i rojen suženj? AH je neizpremenljiva usoda določila, da si prišel kot uboga živalica na svet, da moraš živeti kot tovorna žival, dokler je kaj inoči v tvojih mišicah, da mora* nazadnje poginiti kot nerabna žival, ki dela na avetu le napoto T -
Če veruješ, da je taka večna božja volja, «talna in nedotakljiva, če misliš, da morajo biti tvoje oči vekomaj obrnjene v tla, ker Bije aolnce le za druge, če Si uverjen, da nimaš druge pravice kakor ponižno proaiti za nekoliko miloati, tedaj niai dozorel za nas, in danes te ne bo v naših vrstali. ko bomo pod bleščečo rdečo zastavo boja in življenja korakali s povzdignjeno glavo, da povemo »vetu: Naš praznik je danes!
Ti bo* majal z glavo in ne boš razumel
Naš praznik — to se pravi dan, ki ga praznujemo, ker je naša volja taka in ker hočemo s tem nfzai>ovedanim praznovanjem izraziti vse, kar aili iz glObočine naših duš na dan kakor se dviga pomladni sok v rastlinah, kakor si cvetje odpira popke, kakor si solnce
črta svojo visoko pot.
Naš praznik —to se pravi javno izpovedanje naše vere v svoje človeštvo, v svojo moč, v svoj veliki poklic, v svoj boj in v svojo končno zmago.
Naš praznik — to se pravi začetek naše bodočnosti.
Zakaj mi ne verujemo, da nas je kakšna sovražna nebeška ali peklenska sila obsodila na večno, brezpogojno hlapčevanje temveč se zavedamo, da smo z Žuljevimi rokami in v oguljenih suknjah ljudje kakor vsi drugi, ljudje kakor oni, ki uživajo lepoto aveta z očmi in uše*i, z občutjem in razumom, ljudje tudi, ki so ae prenaužili vsega lepega in dobrega in nimajo ve« druge skrbi, kakor da izmišljajo nove in nove načine za preganjanje dolgega časa, za ubijanje dni in tednov v svoji nesposo/bni lenobi. Dokler ne čutiš sam, dokler ne veš, da si človek, ne morea biti naš.
. Dvoje Up ni enakih, ne dvoje volkov, dveh rož ni in ne dveh metuljev, da se ne bi razlikovali; ali vsaka lipa je lip» in vsak metulj je metulj. Med človekom in človekom je razlika; ali kakor je mož, ki se odeva s škrlatom, človek, je človek tudi tisti, ki je izdelal blago za ponosni plašč in ki ga je sešil; človek, je tisti, ki zapravlja neizmerna bogastva, podeč se od mesta do mesta in iščoč se kakšno priliko, ki bi podražila njegove otopele živce; ali človek je tudi tisti, ki je po malem ustvarjal bogastva v neizprosnem boju s pnrodo v temnih globočinah pod zemljo in na pustih goličavah, v okrutni ena-komernosti tovarne ali pa v živce iu možgane prenapenjajočem bliskovitem vrtenju največjo nepopustno paznost zahtevajočega kolesja čudežnfti mehanizmov.
Prvi Maj je praznik delavcev celega sveta.
itirindvajset let je že minulo, je socialistična stranka na jm mednarodnem kongresu v proglasila prvi maj za praznilTTfc>ciahatienega delavstva, simbol vshnenja delavcev is moderne induslirielne sužnosti.
Prvi maj ti" edini praznik na svetu, kateVega so proglaaili delavci, in zalo je gospodujočim slojem nevie«. Kapitalisti so proglasili za deVavski praznik prvi ponedeljek ' v. septembru "Labor Day". Ma ta dan v nekaterih državah Ttiilostno dovolijo delavcem, djk smejo odložiti orodje v globokih rovih, smrdljivih tvorni-cah <(er z pisanimi zastavami korakati po ulicah za atafažo kapitalistom. 14Labor Day" je kapitalistični in zakonito priznan praznik, živ pečat in dokaz kapitalistične vlade, s katerim vladajoči sloji delavcem dokažejo, da smejo delavci le takrat zapustiti delo. Kadar jim gospodarji milostno dovolijo.
Prvega maja pa razredno zavedni delavci brez dovoljenja gospodarjev odlože svoje orodje. Na ta dan delavci pokažejo, da se brez njih ne suče kolesovje pri gigantnih strojih, da brez njihove volje globoko pod zemljo skriti premog, zlato, srebro, baker in železa zgubi vso veljavo, ako delavci, kateri ustvarjajo z delom svojih rok vse bogastvo sveta, — naenkrat odpovedo pokorščino svojim gospodarjem.
Prvi maj niso na pariškem kongresu zavoljo tega proglaaili za delavski praznik, da bi se delavci na ta dan odpočili od napornega in amrtno nevarnega dela. Delavec se ne more v enem dnevn odpočiti od celoletnega garanja. Prvi maj je dan probujenja delavstva, dan da delavci vsih narodov in ver skupno demonstrati-rajo in manifestirajo za vse krivice katere trpe delavci sleherni dan, od države, katero imajo v žepu denarni magnatje.
Nekateri delavci so Še vedno tako naivni, da mialijo, da živimo v avobodni Ameriki. Res je, da ima dandanes delavec malo več svobode in pravic, kakor je imel poprejšnji» rob in in tlačan. Ali kaj pomaga današnjemu delavcu vsa politična svoboda, če pa mora, ako hoče živeti, prodati samega sebe, svojo delavno moč, svoje zdravje in življenje v mezdno sužnost. Odvisnost od kapitala, od zlatega boga v podobi dolarja, — boj za kruh in življen-sko ezistenco je večji in močnejši, kakor pa takozvana delavčeva svoboda. Današnji mezdni suženj
Da si človek, tega se moraš zavedati predvsem; če ne živi v tebi ta piamteča zavest, padeš in se pogrezneš med živino, in le treba ni, da bi te drugi pahnili dol, in nič ni treba strmeti, če ravnajo s tabo kakor z upreženim volom in kakor z plazečim psom. Osel pred tovorom in konj pred vozom ne razume zakaj plapolajo danes rdeče zastave po zraku, zakaj se obirajo pod njimi tisočeri in miljoni, zakaj done ponosne pesmi po zraku. In človeška živina, ki je uklonila svoj tilnik brez ponosa in volje, se čudi in maje z glavo in ne razume, ko korakajo mimo njenih hlevov daleč sprevodi pogumnih ljudi, ki so delavci iu trpini, pa vendar ne sužnji in ne živina.
Prvi majnik praznujejo možje in žene, ki se ob krutem delu bojujejo za vsakdanji kruh. Zdaj je maj, a največ jih je med njimi, ki ue vedo, kje bodo v jeseni delali in kako bodo jk> zimi prehranili in odeli družino. Pač pa vedo da bi tem silnejsi udarci padali po njihovih hrbtih čim bolj bi jih krvili; in zato stopajo pokonci njih kolena se ne šibe in oči jim gledajo bistro v pomlad. Zakaj zavedajo se da so ljudje in da nosijo vse človeško dostojanstvo v sebi.
s
Plotovi in zidovi se dvigajo med ljudmi iu ljudmi, visoki in de-beli, da ne vidiš čeznje in ne »lisiš skoznje. Razdelili so človeštvo v razrede, ki so si tuji kakor različne živalske pasme. Za enim zidom je večen užitek, za drugim delo brez konea in kraja; na eni strani nikdar ne mine avetli dan, na drugi je večna noč.
Kdo je dvignil te zagrade in pregrade, kdo je udaril človeštvo s prekletstvom vzajamnega, nepoznavanja in nerazumevanja t
Tako je bilo pač <Wl nekdaj — pravi trudna nevednost, ki ponavlja z brezkrvnimi ustnicami, kar so brez sodbe poslušala topa ušesa. Kakor da je bil ob začetku časov nekje hudoben bog, ki je ustvaril svet, da se bo vso večnost lahko naslajal ob trpljenju iu mukah milijonov. In kdor se ne upa pomisliti nekoliko dalje in ločiti pravljico od resnice, je izgubljen; zanj ni poti, ki bi pa povedla izza plota.
One innožce, ki danes praznujeja 1. majnik, so se pa s krepko kretnjo otresle teh najhujših spon, s katerimi so bili uklenili njihovega duha, pa ne verujejo na ukaz. In zato praznujejo današnji dan. Ej, tistih plotov ni bilo od začetka — ne takrat, ko je Adain z Evo iržival vse alasti in krasote raja. ne takrat, ko so tolpe predzgodovin-skih, komaj iz živalstva se povspelih ljudi branile svoje burno življenje brez pomoči ponosne današnje tehnike. Teh plotov ni zasadilo nobeno božanstvo, in zrastli niso iz semena sovražne prirode. Postavili i so jih ljudje.
Steber, ki ga postavi in palačo, ki jo zgradi človeška dlan, lahko poruši človeška pest. Pa da ne bi mogla podreti onih plotov človeška rokaf
Ali one pregraje so trdne, zakaj dolga tisočletja so jih utrjevali vsak dan in vsako uro. In branijo jih kakor trdnjave, zgrajene zoper sovražnika. Toda najailnejše trdnjave ae vdajajo zmagovalcu ali pa padajo poti njegovo silo. To vedo oni, ki danes praznujejo prvi majnik.
V	•
Gotovo — tudi vi, ki ostsjste danes doma, Čutite bedo, čeprav je marsikomu med vami ze otopelo srce v njej, pa vam njena groza ni tako grozna, njena gnusoba ne tako gnusna kakor nam. Kadar pade osamljen žarek v otohli zrak vašega ponižanja, se spomnite, da je vijoko nad vami solnce, ki vzhaja drugim vsak dan žarko in plam-teče. Ali hrepenenje ostane neplodno in zamre kakor žarek, ki se je ustrašil Črne brezu/pne otožnosti, v katero je padel
Kam gre vaše pričakovanje, kam se dvigajo vaše nadef Majhne in slabotne ae čutite, pa je tudi vaše upanje slabotno; zbegane oči iščejo in iščejo kje bi ae vprlo. ušesa pa napeto poslušajo, če se ne o-glasi odkod glas milosti, ki bi vam z drobnino dobre duše nekoliko unlaw.ila trpljenje. Milost je mrtva, iu v svojem grobu ne more reševati sveta.
Naše upanje pa je veliko, ker vstaja na trdni podlagi našega spoznanja. Nobene milosti ne pričakujejo naše duše; ker ne verugejo vanjo, jih ne more prevariti. Nalbrušen meč vihti naše upanje s krepko roko, ne prosi za drobtine, temveč se bojuje za pravico.
Mi močni in vi alabotni — ko smo vendar enako rojeni in pahnjeni v enako življenje? Tudi mi režemo svojim otrokom kruha le tedaj, kadar delajo naše roke; gospodar upravlja mošnjo, iz katere plačuje mezdo, pa jo lahko zadrgnejo njegovi prsti. In vendar? Vi ste slabotni, mi pa smo močni. Zakaj mi smo armada. Naša roka šteje milijone rok, našo dušo sestavljajo miljoni duš. Mi sms dela v-stvo, ne posamezni delavci. In to je naša moč, ki se bojuje: korak za korakom si osvaja avet, kamen za kamno k ruši iz zidov, visoke temne ječe iu si krči pot v svobodo.
Prvi majnik — danes dan boja in upanja, bo jutri praznik alave in zmage. Svoboda pa bo plod naše volje, naše solidarnosti, ki jo poje danes trpeči miljon, zavedni miljon!
Prvi majnik — dan zavedenih delavcev, postane dan in praznik osvobojenega čloVeštva, dan novega sveta, sveta svobode!
ima večni boj za tistih par drob-tinec, katere mu v obliki beraš-ke mezde dajo kapitaliati, da životari airoinašno življenje s družino od zibeJi do gro^a. Proletar-ci imjijo zaprto pot to višje kulturne izobrazbe; njemu in deci je prikrajšana pot do višjih šol in inteligencije, ki je za proletarce predpogoj do pravice in boljše bodočnosti. Vsled tega je delavec, proletarec, obsojen na sužnost, na nekulturnost, na duševno slepoto! Prezirajo in zasmehujejo ga ravno oni, kateri bi se morali za svoje razkošje največ njemu zahvaliti! Na svetu je najzadnji stvor! Namesto starodavnega hlapčevanja gospodarjem, robuje in hlapčuje danes človek človeku, gospodarsko izrabljan in odvisen, neulk in brez kulture, družabno preziran in zavržen.
Ako se hočemo osvoboditi verig v katere smo uklenjeni, potem moramo poiskati vir iz katerega izvira beda, revščina fn pomanjkanje. Socialisti že dolgo vedo, kje da tiče vzroki, zavoljo katerih je človeška družba razdel--jena v dva razreda, ter odgovarjajo patriotom in drugim meščanskim ekonomom sledeče: Današnja gospodarska neenakost, beda delavskih slojev, krivično siromaštvo in večno trpljenje enih, in krivično bogastvo, blagostanje in večno lenarenje drugih ljudi ima svoj vzrok v sedanjem družabnem redu, v sistemu - človečke družbe, katera goji v svoji sredi priviligirane razrede vladajočih ljudi, bodisi gmotno, politično ali duševno, in ta stari sistem je treba odpraviti, pomesti žnjim s površja zemlje. Ko je to delo storjeno, tedaj pride nov družabni red, socialistični sistem, ki prinese vsemu človeštvu pravico, blagostanje in svobodo.
Mnogo je bilo že delavcev pred štirindvajsetiini leti, kateri so vedeli kje je njih rešitev iz indu-strielne sužnjosti in pot v lepšo bodočnost ; zato so odločili poseben dan, prvi dan najlepšega meseca v. letu. Ob čas uko se oživi in ozeleni priroda, da tudi zavedni delavci ob tej pomembnej naravni sezoni imajo svoj dan, kateri naj jih budi in oživlja za lepo in plemenito idejo, da se zruši strahovlada in nasilje, namesto istega pa na i zavlada po celem svetu novo življenje in nova družba, v katerej ne bo gospodarjev in sužnjev.
Stirindvajsct Jet že praznujejo delavci prvi tnajnrk. Pa vendar: Ta praznik jim je danes tako svet in znamenit, kakor je bil prvo leto. Svež je kakor pomladna cvetica, in ponos delavcev, da itnajo svoj dan, narašča od leta do leta.
Ko so po sklepu pariškega kongresa delavci prvič praznoval! pr-
vi majnik, ae ie tresel kapitalistični svet. (Jrožen, neizvesten strah je spopadel olutokracijo iti «jene meščanske pomočnike. Mešana buržoazna družba se je bala za svoj reji. Nervoznost policije je naraščala do skrajnosti. In dne druzega majniika so se «pisarji zjutraj bali odpreti oči,' ker so mislili ,da svet ne stoji več. Komaj so -verjeli, da niso rdeekafjl postavili čez noč svet na glavo, vso plemenito gospodo, pa ohssili na uličnih svetilnicah.
Potem pa so se začeli tolažiti. Saj ni tako hudo! Revolucija je prazna beseda. Kričati znajOj barikad si pa ne upajo zidati.
Zazdelo se jim je, da pomeni prvi *majnik delavcev ravno toliko .kakor v meščanskej družbi "Božič" in "Velika noč" in da je z delavskim gibanjem ravno ta»ka, kakor z meščanskimi stru-jami. Porode ae poteko vcaaih ve-hementno, a potem postane kori to plitko in vse mine. K večjemu ostanejo kakšne fraze, ki se ponavljajo v momentih navdušenja, kakor se kriči 'živila domovina' kadar je mnogo vina na mizi.
Meščanstvo n zna čitati v delavski duši. Ljudje niso enaki, in delavsko ljudstvo je iz posebnega tista. Ampak njegovi prazniki ao drugačni kakor meščanski.
Prvi majnik ne more zgubit! na veljavi in ostareti, dokler je mlado delavstvo v načelih in njihov boj. Meščanstvo je danes blažen posestnik. Svoje prednosti ima. večinoma še precej velike, in to je prijetno. Ideali, ki so oddaljeni od gmotnih razmer, izgube la h'ko bliščabo, in samo tisti dvijfa jo možato in junaško njih praj>or. ki žive od njih. Ruržoazija pa ljubi mir, da lahko brez zmotnjav in homatij uživa, kar ima.
Praznik je. Vedno so ljudje praznovali, ako jim je bil kak dan posebno pomemben. Delo je sovražnik duševne koncentracij*1 in povzdige. A neštevilni prazniki, ki jih imajo narodj in cerkve, so večinoma le še tradicionalni. Praznuje se, ker je taka navada, pa ker se ljudje ne bi mogli zbirati v svojih hramih, na banketih in podobnih prireditvah, ako s«1 ne bi ločili od svojih prodajalen. pisarn in delavnic. Dne prvega majnika pa praznujejo delavci. Vse l?to so priklenjeni na delo. Cel razred, na miljone ljudi, dela dan na dan po volji drugih, to so pravi industrielni sužnji, ki morajo zatajiti lastno voljo, kjer govori gospodarjeva. In ta razred praznuje. Oloboko znamenje tiči v tem prazniku, ki postaja na ta način dan svobodne volje mezdnih sužnjev.
Kapitalistični svet. smatra delavca za sužnja in neko manj vredno bitje. A dne prvega majnika
ostane delavec velikan ter zakli-če: < 'lovek sem. Delam, ker me naravne razmere — človeka — silijo na to. Živeti hočem, a človeškega življenja ni brez dela. Sveti kapitalistični profit pa zahteva pogojev. Moč ima ta red in vse leto se ji mora mpokoravati. Danes pa je moj dan, in jaz, delavec, dokumentiram, da se je zbudila moja volja, pa stopa tvoji, o sveti profit, nasproti, ki je bila doslej neomejena in je absolutno vladala. Tvoja moč danes še vlada, avetli dolar, ali moja zavesi se dviga in med nama je boj. Danes je moi dan, in to pomeni, da se pripravljam na novo dobo: kajti ti me zaničuješ, jaz pa se spoštujem, ker sem spoznal vrednost dela.
Revolucionaren je ta praznike Od leta do leta se ponavlja in še nikoli niso prišli delavci s puškami in z bajoneti na svoja zbirališča ; pa miali filister, da ni revolucije in da je ne bo. Filisterski duh je majhen in slab. Mamica mu je pripovedovala, kako je bi-
lo ob času velike francoske revo-lOcije in leta 1848, pa misli, da ni drugačne revolucije. In ne razume. da ie velikanska revolucija, kadar se oname lastja volja v ras-redu, ki je bil doslej tlačen in teptan, pa je poznal vedno le tuje zakone.
Velikanska je proletarska revolucionarna ideja in revolucionarna moč. Polieisti in državni pravniki so se navadili pravilno dihati, kadar slišijo besedo o socialni revoluciji, kakor človek, ki je slišal, da v starem gradu straši, pa je tam moral spati tri noči, in vendar ni videl strahu. Ali sveti red, ki ga čuvajo kapitalistični heriči v senci bajonetov, je v večji nevarnosti, kakor bi bil pred naskoki oboroženih množic, ki bi lahko požgale in demolirale poslopja, pobešalp tirane, in metale bombe, a ne bi mogle doseči sistema in njega žive ideje. A z novo idejo izpodriva proletarska revolucija staro, ki jo noben državni ^ravnik in nobena policija ne more zaščititi.
Revolucionarni duh živi v delavstvu, ker se zajeda svoje veljave in ker spoznava nedostojni položaj. Zato je tudi prvi majnik živ in revolucijonaren.
Tudi letos bode na milione zavednih delavcev dostojno in častitljivo praznovalo svoj dan, svoj edini praznik. Kri ne bo tekla. zidovi se ne bodo majali. A nevidoma bo izpadlo zopet nekoliko kamnov iz poslopja avetegn reda in profita in nihče jih ne bo mogel nadomestiti. — — Delavci bodo obnovili svoje zahteve: O-seinurni delavnik, politične in e-konomske pravice, razoroženje in svetovni mir, delavsko varstvo.
tvr.n
Izračunali bodo. koliko so se s skrajšanjem delovnega časa približali svojemu cilju, spomnili se bodo na boje pretečenega leta, pripravili se bodo na novo kampanjo proti vsem krivicam in si-knnam, katere jim neprenehoma dele kapitalisti in njihovi meščanski hlapci. In pripravili se bodo, da bodejo njiliovi opravičeni protesti, že sedaj tako glasni m razločni, da jih bodejo slišali gospodujoči tirani, po celem svetu.
Okorno in suženjsko misleči ljudje starih časov niso mogli vrjeti, da bi se morala tudi splošna sreča, blagostanje vseh ljudi izvojevati, priboriti: mislili so, da je tako od nekdaj, mora i ostati na vekov veke, da namreč o-gromna večina človeštva živi v bedi, trplenju in sponok na ljubo peščici manjšine, ki se valja v razkošju in bogaatvu in po svoji volji razpolaga z bedniki . . . Socialisti modernega časa so pa dokazali, da je to mogoče! Kakor je bilo mogoče človeku, streti glavo arrstokratizmu in absolutizmu, katera sta stoletja in stoletja tlačila človeštvo — tako Je mogoče človeku tudi uatvariti si take razmere, da živi srečno in v blagostanju, eden kakor drugi. Za vse ljudi je dovolj kruha na svetu.
To velikansko in najvažnejše delo mo pa izvršiti edinole mednarodni proletarijat, ogromna delavska masa, katera proizvaja In ustvarja vse, a ne poseduje ničesar, — katera največ dela in največ trpi, a nima nikakega vspeha niti ploda od svojega dela in trpljenja. Delavstvo je temelj na katerem sloni država in družba: delavstvo hrani in brani oriviligirane lenuhe; delavstvo list varja vsa dela in od dela žulja -vili rok, pripogibanja sključene delavčeve hrbtenice m od pokanja njegovih zmučeni likosti je odvisen ves naprodek človeške družbe. Zato mora delavstvo tudi samo odločevati v svoji usodi. Samo delavstvo »nora voditi-boj proti staremu in vpeljati nov družabni sistem.
Socialistična stranka je napovedala neizprosen boj kapitalizmu in današnjemu družabnemu redu sploh. Boj je na celi fronti; ni kompromisov, ni pogajanja ne popuščanja. Delavstvo v -socialistični stranki je protivnik vsake buržoazne stranke, naj ima še tako lepo ime, vsake kapitalistične vlade. Mednarodna socialistična stranka je skoz in skoz revolucionarna, protestna, protivna vsemu obstoječemu, kar služi v izkoriščanje in podjarmljenje lju di, kakor je današnja barbarska država bajonetov in krogelj, privatna lastnina sredstev za proizvajanje in klerikalizem, organi-
ziran v svoje cerkvene organizacije. SocjaJ¡stična stranka je vsemu temu naspjrotna iz principa in vodi največji in najljutejši bo i, proti vsem zaprekam svobode vsakega človeka.
Osvoboditi človeka — delavca iz današnjega robstva neznanja, je namen socialistične stranke. , Da postane današnji človek — suženj pravi i npopolni človek, svoboden, neodvisen, izobražen in kateri naj se popne na najvišjo stopinjo znanja, izobrazbe in blagostanja — je zopet naloga socialistične stranke. S kolikor večjo onemo se socialistična stranka bori in stremi »za temi težnjami, toliko bolj tudi raste v nji bojeviti in protestni duh proletarija-ta, kateri proteatira zoper današnje družabne razmere. In ta bojeviti duh, revolucijonarni in protestni karakter mednarodno organiziranega proletarijata poka-zuje se vsako leto v slavlju PRVEGA MAJA.
Mi zahtevamo osemurni delavnik v vseh državah in za vsako delo — — zahtevamo sorazmerno povišanje plače v vssh strokah dela, in isto plačo z* farnake, ki nadomestil jejo možke delavce, kakor za možke . . . Zahtevamo odpravo otroškega dHa pod 18. letom in omejitev ženskega fab-riškega dela . . . Zahtevamo popolne varnostne naprave v rudnikih* tvornicah in na železnicah v svrho telesne in življenske varnosti delavca . .
BO NEČEMO ŽIVETI V SUŽENJSTVU.
DAJTE NAM SVOBODO, ENAKOST IN BRATSTVO.
SLAVA PRVEMU MAJNIKU! SLAVA!SLAVA!
Telesna sužnpst je odvisna od sužnjih misli. Človek, ki misli podaniško in veruje, da morajo biti gospodje in hlanci na svetu, tak človek je ponižen suženj in pripravljen hlapčevati vsakomur, kdor ga hoče izrabiti. In to velja tudi v naši razredni borbi. Dokler bodo delavci podaniško sužnji-ških misli tako dolgo bodo tudi telesno sužnji kapitalizma. Re-volucijonirajte torej svoj duh; o-svobodite svoie misli iz okovov, ki vam branija misliti več nego vam dovolijo oni, ki vas izkoriščajo do mozga; zavedajte se, da sto pred vsem ljudje z jednakimi pravicama do vsega zemeljskega bogastv-a — in mezdne sužnosti bo kmalo konec.
Camegie trdi, da ao ljudje vselej "deležni velikih dbbrot." Stari "filantrop" ima prav. — Ljudje so vselej deležni plačevanja dividend.
F »OL
£14»
"Najbogatejši narod amo na svetu. Prvačimo v industriji, v denarju, v naravuem bogastvu in izurjenosti našega ljudstva. Sploh prvačimo v vaakcin oziru. Teinu %ne more nihče oporekati."
Take in enake bahaške izpovedi si slišal na političnih ahodih, Čital si jih v velikih ameriških dnevni kih in učil si ae jih v šoli. Kadar je pa dežela praznovala katerega svojih praznikov, takrat si se o-psjsl rsdosti, da živiš v tako ve« liki in blaženi deželi . . . .
Ob takih prilikah si potegnil v se dolg vlak zraka globoko tam doli iz pljuč, m Zadovoljnosti ai tnel roke, kajti čul si natanjko o bogastvu dežele. Pripovedovalo se je tako-le:
VVredno smo $100.000,000.000, reci sto tisoč miijonov. Dežela moja 1—Ali nismo bogatit —V zletu kovanega denarja imamo $1,250,-000.000, v srebru pa $700,000,000 — ne vštevši papirnatega denarja, niti niloelnastega in bakrenega drobiža. Dobrota božja! — toliko denarja imamo, da par miijonov manj ali več ne igra nobene vloge. Izplačamo lahko na migljej — sa-rao če se nam poljubi, vsak čas, Francijo in Nemčijo. In če pridejo v poštev življenske potrebe — smo v stanu pridelati dovolj pšenice, bombaža, volrte, železa, jekla in preskrbeti lesa in kurjave za Vsacega posameznika na svetu za eelo leto; poleg pa še posebej za za vsacega po dvojna krila m po vrh lep dom. Tako je; kajti vsako leto pridelamo nič manj kakor i 650,000,000 bušljev ali mernikov pšenice, to je več kot Francija,
drznil kaj refti proti tvojim nazorom, katere si dobil pri pivu.
Toda ponos ti je upade!, kakor hitro ai šel mimo svojega groceri-sta, kateri te je zapazil in prišel lis prag s pqdobnim pozdravom: "Hej patriot, kako pa s tisto 'kredo' od zadnjega meseca? Kaj veš, Janez, narasla je že precej visoko in če ne poravnaš v kratkem, ti drugi mesec ne bom moral kreditiratiM . . .
Seveda ai zaklel, da dober stojiš za svoje dolgpve in da ne boš u&el. Zagotovil ai ga, da svoje dolgove plačuješ itd., toda vseeno ti ta tirjatev ni nič kaj ugajala. Čutil si se nekam manj vrednega nego preje, ko si pil pivo, kadil cigare in bil vtopljeu v naše velikansko bogastvo. Nato te je pa še žena Reza sprejela ko si vstopil čez hišni prag v takem tonu in v takem razpoloženju, kakor da ui baš tako bogata. "Vem, da si bil spet na demokratični seji John, poznam te po duhu", je rekla žena Reza. — "Well, mislim ds bo šla tvoja peda po volitvah gor. Otroci rabijo čevljev in jaz sama sem tudi bi>ez obleke, hišni gospodar je pa ravno naznanil, da zahteva svoje, če ne bo napovedal, da si iščimo stanovanja drugje. Saj veš, vaak hoče svoje . . . Kakšni zgledi so John?" —
Kaj si na to odgovoril, Janez t — Ali si ji razložil, da sino najbogatejši ljudje na svetu. Ali si ji povedal, da zamoremo preskrbeti m nahraniti, obleči in dati strehe za vae ljudi na tem blaženem nla-netu in da nam še nekaj ostane za ljudi na luni? — Ali si se pri
no bogato deželo? Saj bogaatvo, katerega razpolagajo in naštevajo, ne spad narodu. To pravzaprav ni nobeno narodno bogastvo. To je bogastvo industrijelnih mogotcev, fabrikantov, trgovcev, bankirjev, ikorporacij političnih in profesionelnih priveskov bogastvo posedujočih. Kajpak, nekaj malih posestnikov je fce, ampak ti ne režejo kosov prosperitete od tega narodnega bogastva.
Kar so našteli takozvani izvedenci o "narodnem l»ogastvu", se računa samo zemlja, tovarne, domača delavna in produktivna živina kakor konji, goveda, ovoe; dalje denar, bondi (obveznice) zaloge, premogovi rovi in rudniki, železnice, telegraf, telefon, prodajalne, magazini itd. S kratka: vse večje induatrijalne stroje, zemljo in njene produkte, posestva, luk sorijoznosti bogatašev — to i»o reči, katere štejejo ti "izvedenci' kot narodno bogastvo. Ampak to ni narodno bogastvo.
To bogastvo je privatno bojaRi vo. Kje je pa tvoj dom? Ce si v resnici eden med tistimi, ki jih po sedu je jo, koliko je vreden tvoj dom? Ali je vreden toliko, da na sjegovo vrednost lahko zasiguraš aeze in svojce pred potna n j kan jem, ko pridejo leta?
Ali veš, da tri petinle ljudi v Zed, državah ne poseduje domov in da devet desetin od teh ne poseduje toliko tega narodnega bo gastva, kakor ga poseduje ena desetina Ivogatašev? —
Tako stoje stvari danes. Govo rice o narodnem bogastvu ameriškega ljudstva so največji hnm
Canada in Nemčija. Bombaža pridelamo vsako leto 13 do 14 miljo-. nov bal. To je več kakor ga je v stanu pridelati ves ostali svet. Volne pridelamo nad 300 miijonov funtov. Dovolj volne zate in zame. Kdino Avstralija in pa Argen-tinija bi se mogle kosati z nami, toda slednje se pečajo izključno z ov*jo rejo in ne vzdržujejo druge industrije. In volna navsezadnje ni tako zaželjena potreba, če je tu dovol; bombaževine. Poleg t*e-ga pa daj» v enih deželah — kakor na pr. v Mehiki — bombažu prednost pred volno, radi zdravja. Volna je bila namreč svoj čas proglašena v Mehiki nezdravim. Pa stavbiuski material. Huh! — Kateri narod premore 25,000,000 ton železa in 20.000 000 ton jekla? Niti največje evropske države ne zamorejo tega. In lesu! — Mi po-žgenio kar takole dobrega lesu vsako leto velikanske količine. To ravno pokazuje, koliko lahko pogrešamo. Ne en narod pod soln-cem ne bi mogel prenesti takih velikanskih gozdnih požarov, ne da bi občutil pomanjkanje lesu. Pri nas je pa vzlic temu dovolj drv in lesu, nepozna se nikjer nič.
Nikjer na svetu ni tega mogoče, kot je to mogoče v naših velikih Zed. državah.
Tako v svoji velenavdušenosti razprostiš peroti svojih čutil zadovoljstva. da si član te velečast-ne republike in čakaš prihodnjih volitev.
Toda čegavo le bogastvo?
Ko je prišlo takole parkrat naokoli pivo pa cigarete in si občutil gorkoto, ki te je obdajala vsled razgretega ponosa in zadovoljstva o našem bogastvu, si se odpravil domu k svoji ženi ali materi. Če si srečal na potu slučajne kakega "zabitega gTeenhorna", si ga pogledal zaničljivo, kot bi hotel reči: "Samo kaj zini čez to deželo." — Pripravljen si bil celo, da mu uprerahljaš kosti, če bi se
Industrials pekel od daleč.
tej priliki kaj počutil kot svobo den državljan velike ameriške republike, kakor ti je pravil tisti demokratični govornik na shodu? Ali si mogoče začutil, da je tej čudni posodi blagostanja, katero je narisal tisti ogovorili, izpadlo dno in da si ostal samo reven, za vsakdanji obstanek boreč se delavec, ki u_e poseduje druzega nego delavne roke, ki Irijejo boj med samim seboj in lakote?
Pravičnež, kje je tvoje bogastva? Kje je tvoj delež od tistih $100,000,000,000 narodnega bogastva? V Ameriki je 100.000,000 ljudi. To bi bilo potem za vsacega — otA>ka aH odraslega — po $1000, če bi bilo to narodno bogastvo — l>ogastvo vseli ljudi v Ameriki. Koliko od tega pa imaš? Ali imaš splotti kaj? Stavim kar hočeš, da nimaš $1000 na tvoje ime. Če bi vzeli v poštev vse kar imaš, bi mogoče vrglo tvoje bo gastvo na $100. Ampak ta svotica se ne šteje med one $100,000,000,-000. Ljudje, ki določajo narodno bogastvo, ne vzamejo v poštev tvoje peške, izuzemši, a ko poseduješ hišo, farmo ali kaj nepremičnega posestva. Toda koliko vendar lastuješ od tega narodnega bogastva? Kar preštej . . .
Takoj ti povem, da to narodno bogastvo je le bolj ugibanje, bolj poprečna reč, kajti koliko narod v resnici poseduje, ne ve nihče. Pa naj bo svota kakeršna že hočie, ti ne poseduješ od tega bogastva, ako si samo mezdni delavec, nič. In če si majhen farmar, poseduješ od tega le par centov. Posebno če si mal farmar ali ako imaš na zemljišču dolg, se nie moreS dosti ponašati s tem bogastvom, nao-bratno godi se ti celo slabše nego dobro plačanemu mezdnemu delavcu v mestu.
Zakaj bi torej vsakokrat, ko se imenuje in našteva narodno bogastvo Zed. držav, lomil kopije in se ognevsl za to veliksnsko blsže-
bug v Ameriki. Narodno bogastvo — ali vsaj devet desetin od tega poseduje le 8 miijonov izmed 100 iniljonov ljudi. Kar poseduje 90 miijonov ljudstva, ne znese niti za tolmk in sol onim 8 miljonom bogatašev.
Ce bi cel narod v resnici posedoval to bogastvo, potem bi imela beseda narodno bogastvo, kakšen pomen, tako pa ne. Zakaj naj hi se torej mož ali žena, ki ne poseduje ped sveta, ne lastnega doma, ogreval in navduševal za narodno bogastvo? Zakaj naj bf volili za nadaljevanje političnih humbugarjev, ki provzročajo, da se ljudje opajajo ob praznih fra zah? Številke seštete o narodnem bogastvu ne bodo nasitile tvojega želodca, niti obleke telesa tvoje žene in otrok. Vsak treznomisleč človek lahko izprevidi, da vzlic temu narodnemu bogastvu ima delavstvo te/.ak boj za obstanek, celo poleg dobrih plač in stalne službe, kiy šele v času, ko pridejo na površje gospodarske krize, ki se pojavljajo redno, vzlic velikemu narodnemu bogastvu! Dela veo ali delavka se smatra srečnim, če ima delo, dasiravno se komaj shaja od tedna do tedna, od meseca do meseca in da čestokrat še nekaj dolga. Ali je potrebno torej mnogo misliti, predno se pride do zaključka, da je delavsko blagostanje bratec humbuga o narodnem bogastvu?
Pred kratkem je prinesel eden zanesljivih magazinov zanimivo statistiko o delavskih plačah. Iz njega je bilo posneti, da so povprečne najboljše plače po $1¡>.00 na teden, kar znese $750.00 na leto. Državne inveatigaeije so potrdile te številke. Javni akti, ki so sestavljeni na podlagi avtentičnih podatkov pa svedočijo, da vsak delavec ali delavka producirá po vprečno za $2,400 00 vrednosti na leto.'
Če je to resnica, potem bi ta svo ta morala biti prava svota za vsa kega industrijskega delavca v smislu takozvaiiega narodnega bogastva. Namesto tega pa dobi delavec ali delavka le okrog $700.00. Kdo dobi torej ostanek $1,700.00? Travi lastnik narodnega bogastva bankir, tovarnar, trgovec, špekulant, graftar, industrielni tatovi na veliko. Kajti "narod" so oni. Ti jn jaz ne moreva. Mi smo suz nji naroda, ki produriramo narod na bogastva in moramo izhajati brez tega bogastva.
Kako js zračunjeno. Ali si /.spopadel, kako so patri-jotje na računali? Narodno bogastvo bi imelo biti $100,000,000,000 ali $1000 za vsacega. Toda splošna proizvodnja je vsako leto tako ol>sežna, da pride na vsacega posameznika $2,400. Ako je torej tistih $1000, ki so preračunjpni, da pridejo na vsacega posameznika del narodnega bogastva, potem je ta svota precej premajhna, in sicer za celih $1,400. Če pa mogoče splošno proizvajanje ni všteto v narodno bogastvo, potem bi bila splošna proizvodnja na vsakega [►osameznika ne le 2,400 nego $3,-400 na leto. In v to proizvodnjo niso všteti poljski pridelki in živinoreja. Vzemi Stvar kakor hočeš, ti si ogoljufan za del narodne proizvodnje in niti pogledatf n« smeš — nimaš pravice, v takozva-no narodno bogastvo.
Znaš li zakaj ne?
Zato, ker se ničesar ne šteje za bogastvo, kar ni moči spraviti v prbfit za denarne grabeže. In zato se narodno bogastvo zračunava na tako umazan način, da se poleg teh številk sploh ne more ni česar zanesljivega dognati o res ničnemu splošnemu bogastvu.
V prvem oziru ae štejejo za na rodno bogastvo vsa obdačena posestva. Toda veleposestniki in in-» dustrijekni mogotci se vedno izo-^bljejo davkom na ta način, da ls/»*jo o resnični vrednosti svojih posestev. Na ta način je Izpuščenih ua biljone dolarjev vrednosti premoženja. V drugicm-slučaju pa ne more nihče povedati natančne vrednosti zemlje, ker jo razni posestniki radi špekulacij, to je pro-illje, v raznih časih in različnim IjfcbdtMn cenijo različno, tako, da jim je aktualno vrednost sploh ne mogoče dognati. Tretjič morajo biti letine in induatrijalne proiz-ovdnje štete v narodno bogastvo. In tu pridejo "žonglerji", ki prikazujejo svoje številke kot čarov niki. Le ti ne štejejo tisto, kar farmar porabi zase in svojo družino. kakor tudi za svojo živino "Žongler" šteje za bogastvo samo tisto, kar farmar proda na trg; po njegovem mnenju je. bogastvo samo tisto, če more za pridelke poleg kaj "zaslužiti" še kak graftar, špekulant, ne šteje pa tisto za bogastvo, kar se pridela za rabo, za konsumacijo. Ravno tako je z drugimi pridelki. Obleka je bogastvo, dokler je v prodajalni, neha pa biti bogastvo, kakor hitro jo imaš na sebi. Kar ne nosi profita, to v očeh teh računarjev ni več bogastvo. Vsled tega se največji del narodnega bogastva, ko pridejo državni cenzorji, da pregledajo in preStejejo vrednost tega bogastva, izgubi. Toda ti znajdeš, koliko so stvari vredne za graftarja, ko jih moraš nabaviti, aH kadar se širokoustijo o velikanski prosperiteti in produktivnosti NAŠIH industrij.
Vz>to vse v vsem, če bi ti imel v tem narodnem bogafrtvu svoj delež, imeti bi moral veliko več nego $3.400 vsako leto. Toda ker t>e-jra nimaš, bo za te mnogo bolje, da se ne brigaš in ne navdušuješ za NAŠO gospodarsko prosperi-teto.
Najbolj čudno in najbolj žalostno pri vsem tem je to, da v tem narodnem bogastvu, o katerem toliko slišiš, da v njem ni vtfteta tista sila, ki v resnici provzroča resnično vrednost splošnega bogastva. Ta mogočna sila, resnični stvarnik vsega bogastva je človeška delavna sila. Ta sila ničesar ne šteje v narodnem bogastvu, vsled tega ker tisti, ki jo rabijo,
—	produktivni sloji, ne posedujejo izdelke, ko so jih izgotovili, niti sredstva, s katerim se vstvarja narodno bogastvo.
Čas bo prišel, ko bo narodno bogastvo računjeno potom delavne sile človekove, ne po dolarjih
—	in takrat bo proizvajalec v resnici solastnik narodnega bogast-
/ ADVERTISEMENT POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
|e Ba|ceae|e ti salbol) slgsrss.
Na Ah parobrodna poslov nica ja največja na Zapadu In ima vaa najbolj*« oceanska ¿rta (linije). Sifkart« prodajamo po kompnnl)eklk cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE EOT POŠTA
K a«par Driavna Banka knpufe In pra4a|a In znmen|u|e denar vseh driav ■veta. — Pri Kanparjevi Driavni Banki ae izplava za K5 $1, bres odbitka. -
Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daje 1% obresti. - Slovenci postre-tcnl v slo venskem lezlkn. — Banka ima 16,918,821.66 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blm Islind Afi., ffisasa
POZOR BRATJE SLOVENCI! I
Ali As veete kje je debiti naj bolj U mee pa najnllji ceni? — Gotove < v aovi prvi Slovanski moderno urejeni mamici
Fcrko Bros., 271—Ist Ave. la Park St
. Tu m dobijo aajokaeoejle ink ia S AS», kakor tadl jetrne ln krvave dom P1EKAJDTO MESO; vse pe aajnlAJik
Pridite in prepričajte m eami e aaiik cenah kakor t odi o knfcovsU ;
F —- — — — — - —— — - ---<
n prekajeae KBAVJIH ILO	!
mačega izdelka ter aajokoanejfte	I cea an.
v Jos. Tratnike- ,
CENE IM DOEEA POSTEEABA Ve pozabite am torej obiokati v aaii novi vms perfepju.
MILWAUKEE. WIS.	Telefaa: Saotk »616. j
¡♦♦♦6 »66 6 6 66 6 6 66S66S6 6666666666666*666 66 ^♦♦♦•♦♦66M»
CLEVELANDČANI POZOR! j
Bela j & Močnik
6205 ST. CLAIR AVE.. CLEVELAND, OHIO. i
KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo Z moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo
Izdelu|eva obleke po na|noveJ£l modi.
♦ •06»»M6A»»6S»+»660060S60»»»6»»»60 0»0»S»»'

Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Cklcago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,750,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK
NaJe podjetje je pod nadzoratvom "dearing Houm" Piknikih baak, torej je denar popolnoma aiguroo aaloien. Ta banka prevzema tudi nie-ge pofttne hranilnice ZdT. driav. Zvrftuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne are od 8:30 dopoldne do 5:S0 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 0 ure dopoldne do 12 are dopoldne.
Denar vloften ▼ nato banko noei tri procenta. Bodite a vej «eni, da je pri nas denar naloien varno ln dobičkanomo.
va.
Pre vel
I.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-60 Bine lalnnd Avenue, Cklcngo, UI.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
...................................................
Restavracija in kavarna "Jugoslavija"«
1134 — W. 18 Str.,	CHICAGO, ILL.
— Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Unijake cigare! —
E. RICHTER, lastnik. A♦♦♦♦♦♦♦66»66»0»•»»»»♦»♦♦»»♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦»»»»»»♦♦♦»»»»♦
Conemauflh Deposit Bank
54 MAIN STR.
CONEMADCI, PA.
*	e
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% objesti.
CYRUS W. DAVIS, predaednik.
W. E WISSINGER, blagajnik.
PROLETARBO
"Marinazaj!"
Tragikomičen prisor, ki bi ee bm
dvoma odigral na Ellis Islan du t New Torka.
Čas: XX. stoletje.
Prostor: naaelniški otok (Ellis Island) v New Yorku. » Prizorišče: dolga dvorana v naaelniški palači. Na pročelju dvorane sedi na vzvišenem prostoru strije Sam z debelim trebuhom in podbradkom v zvezdnatem telovniku in v progastih hlačah. Pred njim stoji dolga vrsta ise-ljencev, ki čakajo, da se jim odpro vrata v 'deželo svobode". Skozi okna ozadju ee blišči v jutranjem solnčnem svitu orjaški kip boginje Svobode na morju.
StrijcSam (zapovedujoče): Stopajte po vrati en za drugim in odgovarajte reanično na moja vprašanja! Ti v dolgi halji, kako ti je imef	. .
Prvi naseljene (stopi naprej) : Moje ime je Jezus Krist.
S t r i jc Sam: Kaj misliš delati v Ameriki T
Krist: Učil bom ljubezen do bližnjega in kramarje bom izgnal iz templjiv Gospodovih.
Sirije Sam: A tako? Policist, zapri tega človeka v kletko na levi! (Krista odvedejo.) Naprej i Kako je tebi ime?
Drugi naseljenec Jaz sem George Washington.
Strij'c San: S čim, misliš, da ti zaslužiš vstop v deželo svobode, George ?
Washington: Boril sem se vedno proti tiranatvu in pluto-kraciji iu tako bom delal zana-prej: Angleški kralj naravno ni moj prijatelj.
Strijc Sam. Aha! S kralji se prepiraš! V kletko s teboj! — Naprej I
Tretjo naseljenec: Moje ime je John Brown.
StrijcSam: Kakšna je tvoja preteklost, John?
Brown: Napovedal sem boj sužnjedržcem. Dol s sužnostjo! — pravim jaz.
Strijc Sam: V kletko s teboj! — pravim jaz. Dalje.
Četrti naaeljenec: Abraham Lincoln.
Strijc Sam: Kakšne nazore imaš pa ti, Abraham?
Lincoln: Ravnotistih misli sem kakor John Brown. Sužnost mora pasti in--
Strijc Sam (jezno): To je pa že od sile! Na levo!
Peti naseljenec: Jaz Leo Tolstoj.
Strijc Sam: Hm! Kakšne so tvoje zasluge?
Tolstoji Ruski car je sovražil moje knjige bolj kot samega satana. Moje načelo je: jednaka svoboda --
Strijc Sam: Izgubi ae za prešnjim!!
Šesti naseljenec: Kari Marks.
Strijc Sam: Tvoji nazori?
Marks: Jaz pravim: Dajte delavcu, kar je delavčevega.Dajte mu polno družabno vrednost nje govega produkta.
Stroje Sam: I kajpak! Se tega nam manjka! Ne levo!
Sedmi naseljenec (stopa ponosno; v roki vrti palico in v ustih ima cigareto): Moje ime je Cigo Beetyaro Cigany. Jaz sem odrski grof.
StrijcSam (a prijaznim na smehom): Me veseli, me veseli! S čim naj pa ipostrežem Vašemu grofovskemu blagorodju?
Grof Cigany: Zaigral, za pil in zakvantal sem vse svoje premoženje: ostal mi je le grofovski naslov in na kopica dolgov. Kredit je šel po vodi. Slišal sem., da ima miliarder Morgan še eno sam sko hčer, katero hočem zasnubiti in priženiti par sto milionov to larčkov, ki jih krvavo potrebu jem. In sedaj sem tukaj. Prinesel nisem nič — odnesel bi pa rad vse. če bo le mogoče.
Strijc Sam (ponižno); Gospod grof izvolite se vsesti tukaj ns desno! (Vstane). Pripeljite prešnje izprašance pred moj stol. (Naseljenci pridejo iz kletke in se postavijo pred stol. Preiskava j*» dotrnala. da »o ti naseljenci ze lo dvomljivi značaji z nevarnimi puntarskimi nazori Skušali bi morda strmoglaviti vlado ali bi sploh bili na škodo javnemu miru in blagostanju. Zatp še glasi moja razsodba, da naseljenei Jezna Krist, George Washington, John
prestopiti praga te svobodne dežele. Marš nazaj — odkoder ate prišli 1 Nasprotno pa ima grof Cigo Betyaro Cigany proat vstop. Take ljudi mi sprejemamo odprtimi rokami. Dobrodošel nam v deželi svobode, proeperitete in gostoljubja!
(Namesto zastorja pade z velikanskim pljuskom kip boginje Svobode v morje.)
Darvinizem in socializem
Proti modernemu socializmu, ki uči preoanovo človeške družb« na podlagi splošne enakosti, bolje rekoč enakih pravic, kajti brezizjem na enakost je nemogoča, vodijo nasprotniki z vseh strani najrazličnejše argumente v boj.'V tem, ko klerikalizem socialistična načela pobija, češ, da se protivijo božjim zapovedim, kar je tako naivno, da se lahko brez težave ovrže, skušajo drugi na bolj učen način dokazati, da je socializem po pri
alojev, napaka je le v tem, da svoje moči še ni spoznalo ter je zato tudi še ne rabi. Kj|e tiči sedanja moč kapitalizma? V kapitalu, v posesti kapitsla, s katerim vlada. No, ta kapital ima le Toliko Časa moč, dokler jo njegovi sužnji priznavajo. V trenotku, ko zanika proletariat kapitalizmu pravico goepodovanja, je tudi njegova moč izginila? čim odpove delavstvo denarju poalušnost, je njegova despotija končana.
Socializmu je torej dolfnoat, da najprej delavstvo zbudi, da ga privede do epoznsnja lastne moči. Zavedno delavsko ljudstvo ima bfez najmanjšega dvoma večjo moč nego kapitalizem v boju, kateri se tedaj vname, mora zmagati po Darvinorih prirodnih zakonih — delavsko ljudstvo. In s tem je že v kratkem podan dokaz, da se socializem z darviniznom povsem strinja.
Stavek o zmsgi močnejšega bi se moral torej pravilneje glasiti: "V boju za obstanek zmaguje vedno oni, ki rabi večjo moč proti
rodnih zakonih nemogoč; in da bi ae ta teorija prikazala v luči vero- j manjŠi" in tu je treba še dodati, dostojnosti, ae sklicujejo na Dar-1 da je včasi ----—~
vina in njegovo teorijo v evoluei ji, o razvoju >*eh višjih oblik in nižjih in na njegovo trditev, da v boju za obstanek vedno močnejši zmaguje, alabejai pa propada.
Na prvi pogled se dozdevs ta argumentacija jako prikupljiva in maraikdo se giblje in ziblje med socializmom in darvinirmotn sem tertja ne vedoč, katerega bi se o-klenil. In mnogi'darviniati so postali tako skeptični, da so obupali nad boljšo bodočnostjo ljudskega rodu. Po nszom, katerega smo o-menili, bi bil ariatokratizem posledica razvoja, kakor ga je učil Darvin in ga se uče njegovi pristaši, v tem ko socializem ne more biti drugačen nego demokratičen, ako noče zgubiti všake pravice do obstanka. ,
Potemtakem aocialiat sploh ne bi mogel biti darvinist, nasprotno darvinist ne socialist?
Ako bi bilp to resnično, bi se iz tega porodilo neštevilno vprašanj n. pr.: Kako jle mogoče, da zagovarjajo socialisti večinoma Dar-vinovo teorijo? Kaj bi moral biti darvinist v socialnem oziru? Kaj naj bi bil socialist glede naravoslovne vede?
Socialisti zagovarjajo darvinizem, ker spoznavajo v njem naravne zakone, po katerih se mora tudi človeška družba razvijati. S tem je odgovorjeno tudi na drugo in tretje vprašanje. Ako bi hoteli socialisti U8tvariti kaj naravnim zakonom nasprotnega, bi bilo njihovo delo zaman in oni sami bi morali propasti. Kajti proti naravi je vsak boj nemogoč. Pravili so včasi, da živi človek v večnem boju z naravo in da mora prirodi vse oteti, kar potrebuje za življen je; vendar ni to povsem prav. E-lementi, s katerimi se človek bori, so namreč le del prirode in tem rečeno, da so pač posamezni deli narave v večnem boju med seboj, da se pa proti prirodi sploh nihče ne more boriti, ker bi moral biti drugače izven narave, a to je enostavno nemogoče. Pač pa se hočejo mnogi boriti proti zakonom narave, katerih v takem slučaju navadno ne poznajo, a tu se veda ne morejo imeti vapeha, ker nima nihče moči, da bi izpremenil ta zakon.
Kakor človek, tako je seveda tudi človeška družba del prirode in tudi ona se rszvija po prirod nih zakonih. Ako hočemo tu kaj doseči, moramo torej najprej spoznati zakotne, kateri uplivajo na nas in po katerih se moramo ravnati če hočemo ali nočemo. Doslej bi bilo še vse dobro. A sedaj — pravijo neki nasprotniki — pride ono, kar.mora ločiti darviniste od socialistov.
Prirodni zakon veleva kruto, strogo, neoporečno in neizprem'en Ijivo, da v boju za obstanek sla bejši propada, a močnejši zmaguje. In r boju gospodarsko slabej šega proti gospodarsko močnejšemu mora prvi izgubiti igro. Soeia listi, ki hočejo rešiti gospodarsko slabiejšega. torej ne morejo imeti uspeha in demokratični socializem je torej utopija.
Logično? — Da?
Mi pravimo: ue!
Mi namreč trdimo, da je prole tariat, ki ae bojuje s kapitalizmom le toliko časa slabejši, dokler nc-če postati močnejši. Ali ie pravil-nejše: Dokler ne porabi svoje mo-
navidezno slabejia moč v reanici večja, kar nam dokazuje najenostavnejši primer. Konj je gotovo močnejši od človeka in vendar premaguje slednji prvega, ne pa obratno, ker človek lahko svojo moč poveča, poslužujoč se svojega razuma, v tem ko se ne more konj posluiiti ničesar druzega kakor avoje telesne moč*.
Bilo bi torej tudi mogoče, da bi bili kapitalisti, dssi maloštevilnej-ii od delavakega ljudatva, vendar močnejši nego slednji, ako bi se mogli posluževati sredstev, katera bi njihovo moč tako povečala, da bi vapričo nje izginilo število de lavstva in njegovi pomočki. A tu je treba zopet pomisliti, da dobiva kapitalizem vsa sredstva le od de lavnega ljudatva in kadar zapre proletariat svoje vire, izginejo v kratkem vsi pomočki, katere rabi kapitalizem proti njemu. In to bo zavedno delavstvo gotovo tudi storilo. Da pa svojo lastno moč poveča, se proletariat tudi zdfu žuje in organizira, ker tudi to je prirodni zakon, da je »iružena moč vedno večja od raztresene
Socialna borba je borba dveh svetov: Starega, ki gineva in pa mladega, ki se porsja. Vedno je bila mladost močnejša od starosti in tudi v tem boju je tako.
Darvinizem pravi pa tudi. da se iz nižjih oblik razvijajo vedno višje, a to tudi 'dokazuje. Ali ni logično, da se mora tudi iz raz-merno nizke oblike sedanje ljud ske družbe razviti višja, plemeni tejša? In vsa znamenja kažejo, da bo to socialistična družba.
Tega ne zanikuje, temveč to ravno potrjuje darvinizem.
Upamo, da se iz tega članka tu di nekaj nauče uredniki edinega "leposlovnega" slovenskega lista v Ameriki, da jim ne bo treba vpraševati, kaj je Darvinova teorija ali pa priporočati drugim, da naj raztolmačijo teorijo Darvina, ko to spada vendar v njih delokrog. — v "leposloven" list.
Naše verige in ukovi.
Joie Zavertnik.
se
Brown, Abraham Lincoln. Leo či. V resnici je delavsko ljudstvo Tolstoj in Karl Msrks ne smejo I Že danes močnejše od posedujOčih
Kot železni oklepi nas obdajajo še,ge, običaji, predsodki in stari nazori. Kedarkoli ae hoče čovek strgati s teh suženjskih spon, ki kakor mora tlačijo vse narode takoj bodo najeti zagovorniki na-silstva raz priznice in v šoli rekli "Kaj otresti se hočete lepih obi čajev, ki so bili našim pradedom sveti? Pozab rt i hočete lepe in zla te nauke svojih mater? Ali vas ni sram. da hočete pogaziti v blato to kar so pradedi naši smatrali za čisto reenico, za kar šo umirali na bojnih poljanah?"
Take nez>mislene govorance usipljejo na trpeče človeštvo, kc dar stremi k svobodi, k luči, ke dar prične razmišljati o pravih uzrokih svoje bede in trpljenja Žal. da take govorance, ki so ne smisel, bedastoča sama, najdejo dandanes še precej globok odmev v človeštvu in tako ovirajo narod* na poti k svobodi, na poti v člo veško družbo pravega bratoljub
ja.
Ako bi bili stari običaji in na zori res koristonosni z* človeško družbo, zakaj nimamo dandanes mesto železnic starih poštnih vo zov. mesto parnikov ladje-jader niče, meato plinove. električne ln či ali svetilke-petrolejke v smolo namočene trske. Zakaj gradimo
[niše, saj bi lahko stanovali v br-ogrh, kakor naši pradedje, svojo nagoto pa pokrivali z živalskimi cožami mesto z obleko?? Zakaj?
Ako bi se dandanes v človeški družbi držali starih običajev in nazorov, bi morala današnja kulturno" človeška družba žalostno poginiti, ž njo pa tudi tisti, ki ljudstvu priporočajo stare običaje in nazore.
Današnja "kulturna" človeška družba je nemogoča brez modernih proizvajalnih, prometnih in razdelivnih sredstev. Brez modernih proizvajalnih sredstev je nemogoče pridelati toliko pridelkov, kolikor jih družba rabi; brez modemih prometnih aredfctev je pa nemogoče te pridelke razvaža-ti in jih postavljati na trg, kjer se uprašuje po njih.
Tudi moderni človek ima povsem različne potrebe, kakor jih je imel človek pred 300 ali 5000 leti. Ako bi današnji človek izdeloval a svoje pridelke s primitivnimi in proizvajalnimi aredstvi, ki bo bili v navadi pred kakimi 2000 eti. tedaj bi moral delati noč in dan, če bi hotel pridelati najpotrebnejše, vožnja po morju bi pa bila jako nevarna, ker bi ne rabil kompasa, ne sekstanta, kar bi o-nemogočilo razpečevanje pridelkov in pa selitev narodov iz obljudenih krajev in v neobljudene.
Lakota bi bila na dnevnem redu pri vseh narodih, dasiravno bi delali noč in dan, ker bi ne bilo mogoče razvažati poljskih pridelkov v kraje, v katerih je bila letina slaba, ali kjer 8o naravne katastrofe uničile poljski sadež. Na-obratno bi pa tudi ne bilo mogoče pridelati toliko pridelkov, da bi sploh kaj ostalo za razvoz v tuje dežele.
Tudi nalezljive bolezni bi hudo krčile človeštvo, ako bi se dravniki držali starih metod za omejitev takih bolezni.
Pri velikih naravnih kataatro-fah — potres v San Franciaco, v Ljubljani in drugod — letošnja povoden j v Ameriki — bi bila vsaka najna pomoč izključena. In na stotine ljudi bi moralo zopet radi tega žalostno poginiti.
Torej priporočba: držite se starih običajev in nazorov, je že s tega stališča smešna in bedaeta. Ze današnja kapitaliatična človeška
družba, ki ima tudi velikanska protislovja v sebi, dokazuje odločno, da je tako priporočilo navadna neumnost ki mora imeti kak drug tajen namen.
Zagovorniki nasilstva, ki se zrcali v tem, da mora človek služiti človeku, ne mislijo na atara pri mitivna proizvajalna in prometna sredstva kedar priporočajo stare običaje in nazore, pač pa menijo, naj bi se narodi držali trdo vsake vere ki uči, da je vse, kar vidimo in gledamo na svetu, od Boga in da mu moramo biti tudi za vse
dobro in slabo — hvaležni.
Ako v delavski družini umrje oče in zatpusti desetorico nodora stlih otrok, potem naj po tem nauku vdova in desetorica dece hvalijo neskončno modrost božjo, ker je odločila, da morajo mati in deca počasi umirati lokote!
Ako delavec ponesreči na delu in zgubi roko in nogo, potem naj zopet hvali Boga. da ga je v svoji neskončni modrosti pohabil, da bo sedaj od hiše do hiše prosil kruha!
Ako peščica kapitalistov zapravlja denar po letoviščih, se gosti ob lukulskih pojedinah, pri reja bakanale, stanuje v krasnih palačah, se vozi v avtomobilih, da si nič ne dela, potem naj delavci hvalijo zopet Boga, da je odredil tako pametno da morajo delavci delati za kapitaliste, va gati za nje skoro vsaki dan svoje življenje, sami na stradati, sta novati v zaduhlih stanovanjih kamor redkokedaj prisije solnč ni žarek, poleg pa še stradati in oblačiti se v strgano obleko.
Priznamo, da so imeli naši pradedje nekaj dobrih običajev in nazorov. Torej le nekaj! In kar je dobrega, smo tudi sprejeli slabo pa zavrgli.
Nikdar pa ne bomo sprejeli na zor —bedastočo, da je vse dobro in slabo na svetu od boga, in če sa zagovorniki tega nazora v ta larju in fraku, če se še tako jeze da si upamo razmišljati o pravih vzrokih današnje bede in trpljcn ja, ker nismo imeli prilike po 16 let hoditi v šolo in po 16-let nem šolskem obisku zapustiti šo lo kot glupi tepci, ali pa kot pre
meteni navihauci, ki imajo le en 'Ali si kaj pošten?" vpraša d< namen: živeti udobno iivljenje bel pop z svetniškim obrazom.
na račun ljudstva, če tudi pride za njimi vesoljni potop.
Ta nazor, da je vse dobro in slabo od boga, bodemo vedno pobijali, ne 1? radi tega, ker se da znanstvenim potom dokazati, da je nazor velikanska laž, auijpak ker ae hoče a takimi in enakimi nazori obdržati ljudstvo veko-trajno v kapitalistični sužnosti.
Spoznanje, da je treba ta laž-njivi kapitalistom dobro došli nazor pobijati ' z vsemi duševnimi silami, pridobiva tudi med delavci čimdalje več tal. Proletarci vseh narodov ao avoje najboljše sile posvetili le gospodarski in po litični borbi. Le tu patam ae je poskusilo tudi razgnati goato temo, katero so provzročili atari običaji in nazori, radi tega tudi pridobitve na političnem in go-apodarskem polji niso bile vsi-kdar trajne. Se vselej, kadar so delavci zasedli kakšno politično ali gospodarsko postojanko po mdem in vročem boju, so mračnjaki, stebri kapitalizma razumeli izrabiti stare običaje in nazore tako spretno, ker vedo, da duševna tema v večini obdaja možgane ljudake mase, da so bili delavci goljufani za sadove zmage.
Tembolj se bo pometalo s starimi nazori in običaji v ljudski masi, tolikor bolj bodo rastle pre pričane čete aocialistov in se tvorile v eno samo nepremagljivo armado, ob kateri se bodo razbijali valovi nasilja, stari običaji, nazori, vera v čudeže in strahove. sploh vsako bajkoslovje.
Misel svobodna je moč, kateri nista kos aurova sila in bajkoslovje. *
In ker to spoznanje narašča, od dne do dne. arno prepričanj da bo socializem kmalu prodrl v vse sloje vseh kulturnih narodov in jih združil v eno samo veliko družino, velik narod, govoreč razna narečja in jezike, ki bo živel v enakosti, bratstvu in svobodi.
Zginili bodo ropi, tatvine, vojne, umori, prostitutke, lačni, bosonogi in stradani ljudje itd. Ljudje bodo živeli srečno, ker bodo vsaj najhujše nadloge zginile, ki so danes šibo za kulturnega človeka.	V
Zatorej boj starim običajem in nazorom!!!
Siromak.
(W. S. Morgan.)
Siromak je letal za delom. Bil je prepričan, da mora najti delo. kajti pred volitvami so mu obljubili, da po volitvah bo dovolj dela. Volitve so že davno prešle in njegov prijatelj — demokra-tiški kandidat — ima že davno svoje delo. Izvoljen je bil — in tudi siromah je glasoval zanj. Ali siromak ae nima dela. Raztrgal je že dva para čevljev letajoč za delom, a vse za stonj.
Prvič v svojem življenju je si romak pričel misliti. Pred volit vami je mislil z želodcem; sedaj misli z glavo.
Vraga! — ali mu niso obljub ljali gore in doline? Kje so zdaj tisti, da bi mu pomagali?
Aha! — »pomni se siromak — pravica še živi. Samo poiskati jo treba ...
In potrkal je na vrata Pravice. Nihče se ni oglasil. Tedaj opazi siromak na vratih velik napis:
PRAVICA JE OD&LA PO SVETU POTRKAJ NA U8MILJENO8T.
Usiniljenost? Kje je pa ta? — Aha! Že vem. Usmiljenje je doma v cerkvi.
In šel je siromak in potrkal na cerkvena vrata. Nihče se ni oglasil. Zdajci zasliši siromak govorjenje v cerkvi. Posluša. Molili so ... Natančno je Čul besede:
"Oče naš, ki si v nebesih, po-svfčeno bodi tvoje ime---"
(V ga v oče?
"Naš oče"!
Torej tudi njegov oče. Ali čuj!
... "Daj nam danes naš vsakdanji kruh ..."
Gotovo — misli si revež — to je, kar jaz hočem ! lit mehanično mu *nide iz ust: amen.
Siromak stopi v cerkev. Trop duhovnikov je tam. Pravkar so odmolili. Ponižno zname siromak omiljen klobuček z glave in poprosi za košček kruha, katerega 80 omenjali v molitvi.
"Da", odgovori siromak. "Če bi ne bil pošten, bi kradel namesto da prosim. Toda jaz sme zelo lačen. Dajte mi malo tistega kruha."
"Ali piješ?" nadaljuje pop.
"Ne. Pil sem le.pred volitvami, ko je bila pijača zaatonj."
"Ali je tvoj oče ali stari oče pil?"
"Ne vem. Ampak jaz sem lačen. Ali bi ne dali malo tistega kruha?"
"Zakaj ai ne kupiš kruha?"
"S čim? Nimam centa in tudi dela ni." Siromak je poatal sumljiv.
"Ali si bil že kedaj zaprt?"
'Ne. Pa čemu me toliko sprašujete? Dajte mi kruha!"
"Kakšna je bila tvoja mati in stara mati? Sta li bili dobri krščanski ženi?"
"Ne vem. Vem samo to, da sem lačen."
"Kaj pa tvoja žena in otroci? Hodijo li v cerkev in v nedeljsko šolo?"
"Moja žena je umrla. Otroci so *>s bosi in razcapani; niso za cerkev niti šolo. Ampak — prosim
—	dobim zdaj kruha?"
Duhovniki stopijo vstran in se
posvetujejo. Vsi so mnenja, da siromak je slab kristjan in zato ne zasluži usmiljenja.
Po končanem poavetovanju ^ovedali so siromaku, da 8i mora na.iprvo najti delo, kupiti sebi in otrokom boljšo obleko in jih ue-ljati v cerkev in v nedeljsko šolo
—	potem šele dobi kruha, ki ga daje "oče naš".. „
Siromak odide s teškim srcem.
Prosil sem kruha in dobil sem kamen. Kje je pravica? Kje usmiljenje. Šlo je k vragu!
Šel je siromak dalje in zdelo »e mu je, da čivkajo vrabci za njim:
Potrpi, notrpi, airomak! Saj pridejo še volitve — pa boš jedel iu pil — jedel in pil — jedel in pil — in pil —in pil--zastonj !
Prevel M—k.
Pojdi z nami.
(K 1. maju 1913.)
Človek — delavec, zakaj nasprotuješ socializmu? Suženj si
kot mi. Socializem pa hoče odpraviti mezdno sužnost, torej osvoboditi hoče tudi tebe.
Pomisli samo trenotek. Ne ro-gaj se našemu boju. Motiš se, ko praviš, da bogataš mora biti; da bi ne bilo za nas dela ne jela če bi ne bilo bogatašev — da je Bog ustvaril bogataša in mu dal oblast čez delo. Da je bilo vedno tako in bo. O, kaka zmota! Delo in jelo je bilo, ko še ni bilo bogatašev na svetu.
Človek — delavec, preveč si o-mabljiv in presoditi nečeš, zato si nezaveden. Ne boj se besede "socializem". Mi hočemo, .da bo delavec gospodar svojega dela in da se odpravi sužnost in gospod-stvo. Temu mi pravimo socializem. — a ti imenuj to kakor hočeš. Glavno je, da se razumemo. In prepričan sem, da boš z nami, 8ami da nas enkrat razumeš.
Pojdi torej, delavec! Z nami v vrste. Milioni so že zbrani v naših vrstah, a mi hočemo tudi tebe — hočemo zadnjega delavca. Pojdi, da ne boš zadnji. Bog je ustvaril zemljo in kar je za vse, ne samo za nekatere — torej tudi mi hočemo. kar nam je po krivici odu-zeto. Kar pa ni Bog ali narava u-stvarila, so pa ustvarile tvoje robe in tudi to po vsi pravici spada tebi.
Trpini vsih narodov, podajmo si roke pod rdečo zastavo socializma in korakajmo naprej!
Slava prvemu maju, delavskemu prazniku.!
Ignac Žleraberger.
Mislite li, da bode kak kralj delal postave, ki so v nasprotju z njegovo vlado, a na korist podložnemu ljudtavu? Mislite-li na dalje, da bodo bankirji, špeku-lantje in drugi finančni mešetar-ji, katere pošiljate v zvezini kongres in senat, naredili zakone, kateri bi pobijali njih koristi in nasprotno koristili delavstvu? Če to mislite in verujete, potem žna vam majka.
tu
Kapitalist lahko ukrade
miljonov vrednosti, a nobena
rota ga ne spozna je politike.
par
po-
krivim. — To
PROLETAREC
6
Mother Jon«, najbolj priljub Ijena agitatorica med premogarji in rudarji.
Naš praznik.
Zopet se bliža dan, delavski praznik — prvi maj. Kjerkoli žive razredno zavedni proletarei, tam počiva tudi delo. Visoki dimniki tvornic osamelo strle proti nebu, življenje v tvornicah je zamrlo, drdrajoče vrtenje zobčas-tih koles se je ustavilo, ker je vsa vstvarjajoča sila proletarcev odpovedala pokorščino industriel-nim mogotcem. Na ta dan lahko vidimo in gledamo, da se lahko vstavijo vsa kolesa, ako je to volja delavcev — trpinov in da najlepši bankovci kapitalistov ne morejo spraviti niti enega stroja v tir.
Delavci v industrijelnih krajih hite na shode ,v praznični obleki, da dvignejo svoj glas proti svojim izmozgevalcem in izsesaval-cem proti krivičnemu družabnemu redu, ki je zakrivil, da so dan danes ljudje na svetu razdeljeni v dva tabora, — v tabor izsesanih trpinov in pa peščico kapitalistov, ki si preko mrtvih trupel pridobiva neizmerno bogastvo.
Poedini delavec je v navadnem življenju ničla. Kako naj se sam upre kapitalistom, ki laztujejo vsa produktivna sredstva! Vse drugo je, ako delavci nastopajo organizirani v masah, ker se tu majhne ceh* sd«iMjo v velikan ako, mogočno \o «¿premagljivo vojsko, kakoršni kapitalisti, biri či in drugi najeti morilei niso kos V takih trenutkih spoznajo delavci svojo moč.
Vsled tega so pa tudi kapitali stoin vsi nastopi, kjer stopa na piano delavstvo v masah, trn v peti, katere skušajo dostikrat takoj v početku vdušiti z najpod-lejšimi in najršimi sredstvi. V takih trenutkih se kapitalisti, — buržoazija sploh poslužijo najo-studnejšega sredstva: inorjenja mirnih in nedolžnih ljudi. Ako je treba, pokajo tedaj puške, brzo-strelni topovi, mitreljeze, ako delavska masa ni nastopila že tako odločno in v takem številu, da se buržoazija boji vporabiti takih sredstev proti proletarcem.
V prvem majniku imamo pred-podobo splošne stavke, radi tega je tudi praznovanje prvega maj-nika: kraljem, .cesarjem, papežem, predsednikom in sploh vsem rospodujočim slojem nevšeč. Povsod. kjerkoli so mogli kapitalisti radi praznovanja prvega majni-ka metati delavcem polena pod noge, so to tudi izvršili. Nebroj delavcev je moralo radi praznovanja prvega maja — presedeti več mesecev v ječi; njih otroci so pa morali stradati. In vzlic vsem šikanam si je misel za praznovanje prvega majnika pridobila na milijone in milijone pristašev križem sveta, ki na dan prvega majnika zopet kličejo v boj svoje brezbrižne tovariše proti molohu — kapitalizmu.
Na ta dan odmeva iz milijonov grl: 4'Dol z današnjo krivično človeško družbo. Mi zahtevamo enake pravice in enake dolžnosti za vse ljudi na svetu I"
In vprav to, da ta akcija izhaja iz delavske mase, daje tudi delavski masi moraličen pogum, jo oživlja in vspodbuja za ideale: svoboda, enakost in bratstvo. Vsaka še tako majhna preosnova v korist produktivnim slojem,
ski masi iz strahu in bojazni v po-tolaženje, so malo vredni. Taki darovi so vada, s katero hočejo kapitalisti vapavati delavsko gibanje, poriniti, potisniti ga s so-cialistične-revolucionarne poti na polževo pot reform.
Na prvega majnika praznujejo delavci svoj lastni Draznik. Ne da bi rabili kaka naailna sredstva. ustavijo mašinerijo proizvod-stva. Tvorniški dimniki ne pošiljajo svojega smrdljivega dima proti nebu, ker je to volja delavcev, ker na prvega majnika delavci nočejo iti na tlako. S tem nastopom pa delavci dokažejo, da so delavci gospodarji produkcije, če delavci nočejo delati, da morajo kapitalisti vzlic polnim blagajnam zlata hoditi bosi in nagi, a končno še žalostno poginiti lakota. >
Proti temu nastopu delavcev so kapitalisti brezmočni, ker ne morejo izpreti vseh delavcev, ker bi jih potem doletela zelo žalostna usoda, delavci bi pa zmagali na celi črti.
Prvi majnik nam kaže sliko*, da je ves proizvodnji aparat odvisen le od razredno zavednega delav-stvaJ da se bliža vedno hitreje dan,, ko se bo vpropastila današ nja človeška družba, ki temelji na krivicah in nasilju, na nje razvalinah pa zgradila socialistično, v kateri ne bo gospodarjev in ne hlapcev, v kateri bodo živeli vBi ljudie srečno v svobodi, enakosti in bratstvu.
Sodragi. Slovenski delavci. Zopet je soince s svojimi toplimi žarki obudilo naravo k življenju Bela, mrtvaška odeja se je umak nila solnčnim žarkom in povsod sili iz zemlje novo življenje, ki za vija zemljo v praznično obleko.
Delavci drugih dežela, združe ni v mogočnih organizacijah, u stavili bodo ta dan delo. Vprašali ne bodo delodajalca, če smejo praznovati — ne! svojevoljno bodejo odložili kramp in lopato, u stavili brenčeči stroj in zaprli vrata tvornic. Delavci bodo s tem pokazali buržeaziji in kapitalistom, kakšno inoČ imajo oni,kadar jo hočejo rabiti.Pokazali bodo ka pitalistom, da hoče tudi delavec imeti svoj dan, da se umstveno odpočije in zbere uovq moči za
borbo prot? zatiranju in tlačen ju*.'
Po cestah in ulicah, koder hodijo delavci druge dneve v .umazaniji jopičih, zaničevani in preziram od priviligiranih lenuhov v | svili in fraku. — na delo in z dela
—	vile se bodo ta dan dolge vrste proletarcev v prazničnih oblekah z rdečimi cvetkami na prsih. Vihrali bodo rdeči praporji in iz grl delavcev bode grmela mednarodna delavska himna ali pa prole-tarska bojna pesem: marseljeza.
Prvi majnik je dan delavske samozavesti, dan delavske soli darnosti — delavci vseh narodov in ver si ta dan podaje roke k~,t bratje, kot trpini, katere tlači ista mora: kapitalizem.
Prvi majnik je dan demonstracije za krajši delavnik. Dan di monstracije in prot^sia ^jroti vsem krivicam ki jih trpi dela v stvo pod svojimi tlačit j i.
Vojaki, današnji pretorijanji, proletarei v pisa.vjm jopiču ii: « širokimi našivi na rokavih čaka jo v vojašnicah, ki so šole za uni formirane morilce, povelja, da pojdejo morit svoje brate po raz redu, svoje brate v delavskem jopiču.
Tudi policaji, ki igrajo v današnji človeški družbi pri naskokih in napadih na mirne delavce ulogo lovskih psov, so danes zbrani ponoštevilno na policajskih postajah, čakajoč povelja, da pričnejo goniti delavce pred vojaške puške in bajonete.
Vse je mirno 1 Zastonj čakajo vojaki, zastonj policaji. Delavci so se izvežbali v dolgotrajni borbi med delom in kapitalom, v kateri je padlo na njih strani nešteto število žrtev. Zastonj se trudi jo danes od kapitalistov plačani iri najeti hujskači, da bi delavci storili kak nepremišljen korak, da bi si krvižejna zver v človeku
—	bobatinu zopet napojila sveže in tople proletarske krvi. Delavci so se naučili, da je njih naj boljše orožje resnica in zopet resnica.
Kako le»>o zveni ta beseda. Kako čudovito se širi tudi med najetimi hlapci kapitalizma in iz sebičnih nasprotnikov proletarija-ta ustvarja tajne pristaše socializma. Resnica prodira skozi zidov-je v vojašnice, v policajske postaje, na deželo med siromašne
kmete, v tvornice, rudo in premo-gokope med brezbrižne delavce. Povsod najde avojo pot kljub o-viram in zaprekam, ker je resnica. Ljudje, ki jo čujejo prvič, stresajo svojo glavo, kot bi se hoteli prepričati, če je resnica res resnica. Drugi se ji zopet bližajo boječe, ker se boje, da bi jim ne ušla, ako bi se ji približali pre-urno.
Tako resnica leto za letom, dan za dnem noži in krepi proletarske čete, ki pričajo o svoji nepremagljivi moči in aili z mirnim praznovanjem prvega .majnika pras-nika delavcev, — sužnjev.
Delavci v Ameriki z malimi izjemami — ne bodo deležni tega majnikovega slavlja. Preslabi smo še, da bi ustavili ta dan delo na celi črti in se pridružili razredno zavednim bratom onkraj oceana. Preslabi smo — premalo organizirani, da bi praznovali naš praznik tako, kakor ga bodo pra znovali naši bratje in sodrugi po mnogih krajih Evrope.
Slovenski delavci! Tudi vi ste del mase, — one milijonske mase, ki živi v brezpravnosti in robst vu! Tudi vi ste sinovi proletari jata, — onega mednarodnega pro letarijata, ki producira vse dobrine za profit kapitalizma! Tudi vi ste danes, — mnogo vas je — žrtva v areni kapitalističnega amfiteatra. kjer vas — novodobne gladijatorje! — gonijo zveri v človeški koži in srkajo vašo gor ko kri! Z milijoni proletarcev trpite tudi vi pod krivičnimi ured bami tega divjega sistema.
Bratje, zavedajte se svojega praznika! . Pridružite se tudi vi slavi ju tega^uašega dne. Kjerko li bodejo razredno zavedni delavci priredili proslavo prvega maj nika, pridružite se jim — če le mogoč*. To je dan, ko se mezdni sužnji med seboj spoznavajo, družijo in vesele delavci vseh na rodov in ver, ter v lepi medsebojni harmoniji in solidarnosti delajo načrte za lepšo bodočnost človeške družbe.
Delavci so si bratje po razredu
Živel naš edini delavski praznik!
Praznik svobode, enakosti in bratstva:
PRVI MAJ
katero si je delavska masa z odprtim bojem sama priborila, — včinkuje agitatorično še na nezavedne tovariše — delavce, ob enem pa tudi razodeva delavski masi, kakšna velikanska sila je v nji, ako jo ob pravem času vpo-rabi sebi v korist. Darovi, katere prinašajo mogočneži sami delav-
in štrajku rudarjev v ColoraduI delavca, da bi dvignil le prst
1906. V zadnje navedem itraj-	ujeno obrambo t ku je bila tako aktivna, da jo je Delavci v dotični državi bi mo-
governer Peabody ukazal izgnati	rali kot en mož ureči od sebe oro-
drŽave. Poslal je četo miličarjev	dje in zahtevati. od oblasti, da
v temni noči v njen hotel in po-	narnah izpuste mater Jones iz je-
tegnili so jo iz postelje ter s silo	če. Ako bi to ne pomagalo, tedaj
odvlekli na vlak, kateri je odne-	bi se morali dvigniti kot en mož
jal čez mejo. Tpda mati Jones se	vsi premogarji v sosednjih drža-
je vrnila nazaj še predno je štrajk končan.
bil I vak in podpirati zahteve svojih
bratbv v W. Virginiji. To bi pa
Prepotovala je vse južne in za- pomagalo. To je izvanredni slu-padne države in kadar ni sodelo Čaj in zato je potrebna izvanred-vala v aktivnem boju, je pa pre-lua akcija. Druge poti ni. iskavala in opisovala razmere de- Premogar, kateri bi ne hotel avcev in njih rodbin. Veliko je štrajkati za svobodo matere Jo-tudi pomagala pri agitaciji zo ues, je propadlež, kateri bi najbrž per persekucijo meksikauskih po l tudi svojo lastno mater pomagal
litičnih begunov v Arizoni ob času Diazove strahovlade.
obesiti !... Premogarji imajo v svojih ro-
Mati Jones, dasi že stara in si- kah ključ od ječe, kjer je zaprta vih las, je bila da zadnjega časa mati Jonea in drugega jim ne tre-
polna mladeniške sile in ognja. Starost sama niti naporno delo | zadnjih dvajsetih let je ni upog-
ba kot odpreti vrata!... Dol s tiranstvom v W. Virginiji!
Tak naj bo bojni krik na dan
nilo. Neprestani burni doživ-1 prvega majnika in railion delav Ijaji, notovanje in govorjenje na cev, ki imajo v sebi gorko rdečo neštetih shodih, ki bi zdelalo v kri, naj zažene ta krik z general tem času marsikaterega mladega nim štrajkom, da se osvobodi moža. je občudovanja vredno ju-1 ljubljena mati Jones! naško ¿euo le nomladilo in še bolj
vsposobilo njenega duha za boj QelaVSke ¡11 dlWe VCSti.
proti kapitalizmu, kateremu je1	°
posvetila vse svoje ostalo življenje. Mati Jones je obenem tudi navdušena socialistka; pri vsaki priliki pomagala je organizirati nove organizacije. Mnoge rudarske organizacije ji plačajo
DELAVCI V BELGIJI ZMAGA U.
Belgijska vlada se je udala.
Parlament je 22. aprila sprejel
, . , ,	. ... i načrt, da se ima takoj izdelati nov
dnevmee kot orgamzatonci m to/ak(m templ^ na oWi in
je ves njen zaslužek Toda denar-\tnM voli)ni pravici ^^ so
ja ona nima. Vse, kar je imela
in kar dobi, vse sproti izda za de
lavsko stvar. Doma nima; njen
s tem zadovoljni za sedaj in zadovoljen — seveda proti svoji volji — je tudi. ministrski predsed-
dom je povsod med delavci kamor nik Charie8 de Broqueville, kateri pride. Njen edini živeči sorodnik he pred 08miini dnevi priaegal, da \p brat, kateri je katoliški duho- od atrani vlade ne bo kompromi-ven nekje v Canadi. Ona je tudiLa
katoličanka in skoro v vsakem Generalni štrajk bo pa razgla-svojem govoru citira reke iz sv. §en končanim šele na izvanred-
pisma, ko žigosa kapitaliste.
nem kongresu belgijske socialistč-
Mati Jones "angelj ru darjev", jetnica v W. Virginiji.
"Mother Jones", katero pozna malone slednji angleško govoreči rudar in premogar v Zedinjenili državah, je že tretji mesec v vojaških zaporih v Charleston, W. Virginia. Kakor je 4 4 Proletarec1' svoiečasno že poročal, obdolžili so jo tiranski lastniki premogovnikov v Paint Creek distriktu, da je hujskala štrajkaše premogar-je k pobojem. Sedaj Čaka obravnave. Sodne oblasti — orodje premogovnih družb — se že kesajo, da so spravili 44mater" na zatož-žno klop in ponujajo ji svobodo, ako na skrivnem odide iz države W. Virginije. Ali 11 mati" Jones izjavlja, da ne gre nikamor, dokler je častno ne oproste.
Kdo je mati Jones!
Porodila se je na Irskem in stara je že okrog 75 let. Njeno dekliško ime je bilo Mary Harris. V Amerika je prišla s stariši še kot otrok. V 18 leta se je omožila s Harry Jonesom, kateri je .bil mehanik v delavnicah Illinois Central železnice v Memphisu, Tenn. Leta 1892 je umrl njen soprog in trije otroci vsled tifusa. Mrs. Jones se je nato preselila v Pullman blizo Chicage, kjer je odprla "boarding house".
L. 1894* je v Pullman izbruhnil znameniti štrajk, katerega je vodil Debs. Tedaj je Mrs. Mary Jones prvič stopila v zvezo z delav skim gibanjem. Pomagala je štrajkarjem s tem, da jim je dajala brezplačno hrano in stanova nje. Izid tega velepomembnega štrajka, ki je pripeljal Debsa v socialistično stranko, je tako vpli val na energično vdoyo, da je o-pustila gospodinjstvo in odslej posvetila svoje življenje izključno
le delavskim bojem.
*
Obiskovala je mesta, kjer je bil kak večji štrajk in pomagala delavcem in bodffla jih v boju za njih pravice. Zlasti je ljubila rudarje in premogarje. Vdeleži la se je vseh velikih zgodovinskih štrajkov kot n. pr. premogarskega štrajka v Weit Virginiji L 1902
slikajoče. - Sveto pismo vedno -citira. V vsakem njenem
Mati Jones kot govornica je ne- ae8 tranke, kateri se je sešel 24. izčrpna in neutrujena/ Njen na-1 aprila v Bruselu. Do tega časa o-stop na odru je nekaj veličanstve-1 stanejo delavci na stavki. Glavni nega, ki mora navdušiti tudi naj- odbor socialistične stranke, ki je večjega zakrknjenca. Njena mo-1 organiziral generalni štrajk, je gočna postava sivi lasje, velike,!dobil zadnje dni nebroj čestitk od nlameneče oči, njen Čisti, zvonkilvseh strani sveta. O tem znameni-glas, ki ga zna mojstrsko povzdignem boju in zmagi v Belgiji, ki je izraža ogorčenje — vse I zgodovinske»1 važnosti za delavst-kri. Njene besede so je-|vo. bomo še pisali.
96 premogarjev mrtvih
Moloh je neprestano na delu. V govoru se zrcali filozofija in spo: cincinnati premogovniku, kateri znanje. Govori o psihologiji ljudi je lagt Piuburgh Coal kampanije in v ekonomskih fazah delavske- v Courtneyu blizo Pittsburgha ga problema, a v isti sapi ožigosa pa>f pripetila se je grozna raz | bodečim sarkazmom obstoječe Utrelba plinov 23. aprila in 70 pre krivice. Ni čuda, da si je osvojila mogarjev je bilo na mestu mrtvih srca vseh delavcev, ki so jo sli- Razentega še pogrešajo okrog 25 šali in da ji delavci širom Ameri- mož, ki so najbrž tudi že mrtvi ke ne pravijo drugače kot 44naša Eksplozija je bila tako silna, da mati Jones" in rudarji na zapadu so se zasuli vhodi in užgalo se je ji pravijo še posebej 4'naš an- lesov je v rovu, kar zelo ovira delo gelj". In ona je ponosna na ime | rešilnega moštva. Katastrofa je
mati .
In mati Jones, ena delavskih boriteljic, kar jih
prišla ravno poldne, ko so delav največjih I ci večidel že sedeli pri kosilu. Pni je I lip Legier, katerga so v soboto
W. D. Haywood, agitator in
govornik za socializem in indust-rialno organizacijo.
kot kup razvalin, je požrlo za časa šestmesečnega obleganja osem tisoč življenj na obeh straneh.
Avstrija sedaj kar poka jeze in zahteva od velesil, da morajo za-povedati Črnigori, da se umakn» iz Skadra. če ne, da bo ona sama začela z vojno.
Kapitalisti sami kujejo orožje, katero jim bo porezalo vratove.
Kedaj da se uresničijo plemenite ideje prvega maja, — je odvisno od delavcev samih.
Pod socializmom ti ne bo treba
reči zaslužim kolikor morem, temveč rekel bodes — zaslužim kolikor hočem.
Proletarei, skrbite, da bo "Proletarec prodrl v sleherni proletar-ski kotiček.
Med delavci
kompromisa.
in kapitalisti ni
Pomagaj si sam, potem ti bode šele bog pomagal (!)
Mi odklanjamo darove, ampak zahtevamo kar nam gre.
Vodno je sto vzrokov, zakaj bi delavse ne postal socialist ^ počenega pa ne, da ne bi smel, in da b»
odobraval sedanji sistem.
?Ta vae zadnje: ali je delavcu
vredno množiti bogastvo s svojim proizvjanjem, če pa nima niti polovico tistega, kar producira.
do danes rodila Amerika, je kon- prinesli še živega iz jame, kjer je eno postala žrtev barbarskega ka-1 prebil 55 ur, pripoveduje, da je pitalizma. 44Mati" je polna moči videl celo vrsto mrličev, ki so se-in bojevitega ognja dokler uživa deli naslonjeni ob stene in še dr-
svobodo — toda more prenašati.
njeno zdravje in odkar jo ima vojno sodišče v W. Virginiji v krempljih, poročajo, da je nevar
zapora pa ne žali kosce jedi v rokah. V jami je V zaporu gine|bilo ob času razstrelbe 200 mož na delu.
"Appeal to Reason" zmagal.
Zvezni sodnik Pollock v Kansa-
no bolna. Ko jo je pred par tedni su je 26. p. m. zavrgel tožbo proti obiskal John K. Turner, poroče- znanemu socialističnemu tedniku valeč lista 44Appeal to Reason", "Appeal to Reason". List je toži-izjavila je: 4tSe dva meseca naj la zvezna vlada radi "nemoralne-bom tukaj, pa bo po meni". |ga" članka razkrinkajočega sramotne razmere v zvezni Kaznilnici Sodrug Eugene V. Debs p*e v|v Leavenworthu, Kana., kateri je zadnji številki "Appeal to Rea- izšel pred dobrim letfom. Uredni-
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Nekateri naši zunanji dopisniki ne bodo videli svojega gradiva v današnji izdaji lista. Kar je rab-nega bomo porabili za prihodnje številke. Imeli smo na razpolago toliko gradiva, da so se stavci že upravičeno jezili. Le mak) je manjkalo, da ni bil urednik te-pen. Izpustiti smo morali tudi ves leposloven spis — povesti — lokalne dopise, starokrajske ntovice itd. List je urejen večinoma s samimi članki. Vsi tisti, katerim tako gradivo ni všeč, naj nam za enkrat oproste. Starokrajske novice in povesti so namreč zelo po ceni, raMi tega jim bomo lrhko postregli s takim gradivom v prihodnjih številkah lista!
sona" pod naslovom mati Jones" sledeče:
44Mati Jones, proletarska juna kinja, leži v vojaškem brlogu sibirskem distriktu zapadne Virginije. Vsak rudar in premogar v W. Virginiji, Pennsylvaniji, O
Prvi maj in štvo lista je pa vložilo neke vrste priziv (demurrer) proti obtožbi in dokazalo, da dotični članek ni bil lasciven, in da je bil vladni proces atentat na tiskovno svobodo. Sodnik Pollock je vzdržal priziv in s tem je vlada temeljito pogo-
hio, Indiani in v Illinoisu bi mo-|rc'ft-ral vreči od sebe rovnico in priseči, da ne prime več za delo doklerl
Nova revolucija v Mehiki.
Felix Diatz in general Huerta,
ne bo mati Jones in tovariši na	katera sta skupaj strmoglavila in
prostem, ki so oropani prostosti	umorila Maderota, sta si sedaj v in s tem noteptane njihe ustavnehgeh. Huerta obljubil Diazu, da
pravioe.	odstopi predsedništvo Čim bo Ma-
Prvi maj ni samo dan <*ovorOv	derove vlade konec, a sedaj pa
in slavlja. temveč tudi dan dela!	neče nič slišati o tem. Diaz se
Zločin, ki je izvršen nad mate-	V8,ed tega pripravlja, da s silo rjo Jones in njenimi tovariši, je Požene Huerto in zase osvoji
sramota za delovstvo cele Ameri ke. Ali so delavci že izgubili zad njo iskro samozavesti in dostojanstva, da dopustijo, da drhal pijanih postavnih banditov vlači
predsedniški stolček. Baje že ima 6000 vojakov na svoji strani.
Skader je padel.
Skadrska trdnjava, zadnje pribežališče Turkov v Albaniji, je
po zaporih, zasmehuje in žali ča- padla Črnogorcem v roke zadnji stitljivo staro ženico, katera se j« I teden. Črnogorski Nik kljub blo-zadnjih dvajset let borila in žrt-lkadi šeeterih velesil ni mogel od-vovala sleherno svojo uro le za I jen jati. dokler ni vrgel Skadra. delavske pravice t Ali ga ni sedaj'Mesto, ki je baje sedaj malo manj
B. P. L. New York, N. V. —
"Proletarec" je izšel v 12500 iz-tisih. Prostovoljni naročniki in nič na "puf". Soc. pozdrav. Janez Postrešček v Cleveland,
O.: Škofove brošure 4'Ženinom in nevestam" v poduk za srečen zakon", katero je spisal ljubljanski škof Anton Bonaventura, nima "Proletarec" v zalogi. Dobite je v New Yorku pri nekem gospodu. Tako poroča dnevnik, Najbolje, da se peljete po njo, ker ameriška pošta ne dostavlja takih nemoral nih spisov. Stoc. pozdrav!
Ako kateri izmed Slovencev ve za kakšne podatke od Andreja Klemenčiča, kateri je umrl 4. maja 1908 v 4'Free Home" blizu Ta-conia. Wash. — naj jih pošlje na uredništvo "Proletarca", ker ob priliki izdamo njegov življenjepis.
Radi bi zvedeli, kje je Valentin Klemenčič, brat And. Klemenčiča. Omenjeni je izučen krojaške obrti in je prišel v Ameriko leta 1893 in sicer v Potsdam. N. Y.. Ako bi kdo vedel za kakšna pojasnila, naj jih blagovoli poslati na uredništvo "Pnoletarca". „

1 1 ■ --------^^^mmmmmmmmmmrn
1' -t v
r 1
i. i* I
f.;
_J
6
pgOLETAttBC

i
Slovensko pevsko in izobraisval no dr. "Bled", Franklin Boro., Pa
r
Kulturni razvoj Sloven-Jlcev v Franklin, Pa.
Vidrich —- Zabric.
Naselbina Franklin je ena bolj malili slovenskih naselbin v Ameriki in se nahaja v Cambria Co. t zajpadnjemu delu Pennsylvani-je, Šteje par stotin Slovencev, kateri tvorijo peti del prebivalstva tega meseca. Od mesta Johnstown jo ločijo velike tovarne Cambria Steel Co., od Conemaugh pa reka Conemaugh, ki teče ob železniški progi. Obe naselbini Conemaugh in Franklin, imati vsaka svojo mestno upravo in sti nekako predmestje Johnstownu.
Naselbina Franklin je ena najmlajših slovenskih naselbin v o-kolici Johnstowna. — Pred desetimi leti ni bilo več kot par slovenskih družin tukaj, Slovenci so se večinoma nahajali v Conemaugh in v Cambria City (Johnstown.)
1 . . V zadnjih osmih letih so se za-* čeli bolj naseljevati tukaj, nekateri imajo tudi svoje lastne hiše. Da so se Slovenci za-naseljevati in si svoja domov ja staviti tukaj je vzrok to, ker Se v bljižini nahajajo preino-golkopi v katerih z mali izjemo vsi delajo. Tovarne se tudi zra-zaradi slabe plače Slovenci nedela jo v njih
ybelavstvo, dasiravno se je šku-'aalo že večkrat organizirati, je Še vedno neorganizirano, kot po-vsodi, koder ima "Steel Trust" svojo jekleno roko. Cambria Steel Co., ki je pod kontrolo "Steel trusta", ne kontrolira samo delavstvo v svojih tovarnah in premogokopih ampak celo mesto z okolico, ki šteje do sto tisoč prebivalcev. Vse se mora tako vršiti, kot narekujejo kapitalisti.
Zadnji premogarski štraik bil je tukaj pred osmimi leti. Strajk se je vršil za pripoznanje organizacije, radi nekaterih delavskih izdajic (med njimi tudi nekaj Slovencej) ni bil vspešen. Preino-garji so se morali vkloniti popolnoma in iti s trebuhom za kruhom, kajti družba jih je zapisala v "črno" knjigo, ('as ni več daleč, ko bo trpeče in izkoriščano delavstvo ponovno vstalo, zahtevalo pravico in svobodo; »trlo bo jekleno roko kapitalizmu in vstva rilo si boljši pogoj za svojo življenje.
Drugače moramo bilježiti kof-turni napredek tukajšnjih Sloven cev.
Meseca decembra leta 1905 se je v Conemaugh ustanovilo pevsko društvo "Bled". To je bil prvi korak za katerem je sledil nadaljni napredek med tukajšnjimi Slovenci.
Med temi, ki so ustanovili to pevsko društvo, je bila večina takih, kojih čut je bii navdan »e s starokrajsko boleznijo,to je,s pa triotizmom, frazarstvom in časti-hlepnostjo; nekaj bilo je tudi takih, ki so strmeli za napredkom m gledali v bodočnost. Razmere so se spreminjsli in čas je hitel naprej. Nekateri člani pevs. društva so to videli, drugi ne — ni jim Slo v glavo, da se mora delovati in iti z duhom časa naprej. To je tudi tisti vzrok, da je Conem^uško dri. "Bled" še vedno na istej stopinji, kot je bilo, na podlagi starokrajskega absolutizma ki js lasten par osebam.
Napredni element tega društva, j« trvidel potrebo organizirati se tudi politično. Zavedajoč se, da js organislrsno delavstvo glavni faktor v preostroju sedajni gnji lih družabnih razmer so mes. «ep tsmbra 1906, si vstanovili socis liatični kinih. Mala ali hrabra če
tica imela se je za boriti z vsakovrstnimi zaprekami in nasprot-stvora, kajti agitacijo za socializem pred leti ni bila to, kar je danes. Danes se povečini socialiste spoštuje, tistikrat se jih je še zasmehovalo is za njimi s prstom kazalo. Dosti tistih, ki so še pred leti zaničevali in zasmehovali socialiste so danes že sami pri stranki in naročeni na 80e. list, delujejo in agitirajo za socializem, pri tem je tudi mlajši naraščaj zelo prilogoden za napredek.
Leta .190« .so člani "Bleda" u-videli potrebo preseliti ae iz privatnega prostrora v prostor, kjer bi se pevsko društvo moglo bolje razvijati in napredovati. Ko je to zadevup reč prišla pri seji na vrsto bili so člani vsi za to Te go spodar stanovanja se je protivll in nazadnje, obdržal vse imetje pevskega društva sam v svojem stanovanju rekoč: vi nimate pravice akoravno ste člani knjih itd. preseliti, tfko vam ne dovolim. Dovolil ni nikdar, pač pa dobro ve, da' je praviea na tisti strani, kjer je denar, tako je bilo tudi tirkaj. Člani "Bleda" s tedajnim delavnim pevovodjein gosp. Rafael Zupane, so se morali jako žrtvovati, da so si zopet ponovno preskrbeli vse potrebne reči za pevski zbor in za nadaljne pevske vaje. Pri tem so nam priskočili na pomoč Slovenci na Franklinu in vsi napredni iz okolice, tako da smo b*li v kratkem času zopet na trdnem atališiču.
(Mani socialističnega kluba, neumorni sodrugi povečini pevci ao uvideli potrebo preonganizirati "Bled". Imenovali so ga Sflov. pev. in izob. dr.. "Bled" z literarnim in z dramatičnim odel-kom. Na tej podlagi se je "Bled" inkorporiral in dobil "oharter", dasiravno se mu je delalo od gotove strani vsakojake poteškoče in zapreke. Nasprotniki so bili le toliko uspešni, da smo imeli $4000 več stroškov, kot je bilo potrebno, in oni so bili za eno hlama-žo bogatejši, "Bled" se je pa toliko bolj priljubil pri rojakih.
Pevsko društvo "Bled" se je torej preselilo iz Conemaugh na Franklin si nabavilo svojo dvorano v katerej so se člani redno in polnoštevilno shajali. Poleg petja gojila se je tudi želja po svojem lastnem domu. Ideja po lastnem domu jo dobila jako dober odmev pri vseh drugih podpornih društvih, katerih je bilo s socialističnim klubom pet.
Ko se je to splošno navdušenje videtlo je pev. dr. "Bled" sklicalo javno sejo vseh društev. Seja se je vršila 20. jan. 1911., katere so se domalega vdeležili vsi tu-kajšni Slovenci. Ko se je potrebo po lastnem domu razložilo in o-pisalo pomen doma za Slovence je občinstvo z velikim nauduše-njem in pritrjevanjem dalo izraz, da se strinja. To ni bilo samo navdušenje, ki traja le en čas, ampak navdušenje v katerem se je videlo požrtvovalnost za uresničenje ideje. TJvidevši to, izvoljeni potrebni odbori so se z veseljem prijeli velikega in teškega dela, teškega radi tega, ker ni bilo nikjer nič denarja za potrebni prostor. V kratkem času so nabrali nabiralci čez $2000. Ne samo Frankilinska ampak vse bljižnje slov. naaelbine ao nas vrlo podpirale in nam gmontno pomagale. Rojaki, kateri so imeli več denarja ga so posodili v večini brez obresti; še več, zavezali so se, ko bodo rabili denar nazaj bodo to zadevno naznanilo dali tri mesece poprej. Danes so posojevatelji do malega 2e vsi izplačani. Slovenski izobraževalni Dom je pa skupna last članov petih društev in soc. kluba.
"Dom" je pod vodstvom Slov.
pev. in izob. dr. "Bled" katero ima "charter" potrebni odbor a Ii komistorij je pa sestavljen in
izvoljen iz med članov vseh poslovanje in račune pri "Domu". Vsako iz med teh šestih društev ima pravico imeti seje in prirejati veaelice <v "Domu" brezplačno, niti ni treba skrbeti ali plačevati enemu društvu za potrebno čiščenje dvorane. Edino kar društvo potrebuje storiti je, da javi tozadevnemu odboru čas kdaj želi i-meti dvorano vse drugo preskrbi oskrbnik, ki je nastavljen s mesečno plačo. Društva dajo od veselic 40 proc. čistega prebitka "Domu" to pa le za čas dokljer ni "Dom" popolnoma izplačan.
V	Slov. Izob, Domu je poleg dveh dvoran in gostilniških prostorov še enajst sob za katere se dobi vsak mesec $30.00 najemni-ue. Poslovanje je dobro in premišljeno. Ves Čas ni prišlo med društvi uiti do liaruianjšega nesporazuma ali prepira, nasprotno vsak član je popolnoma zadovoljen in kar je š« večega poraeua, jako |>onoseii na "Dom." Lahko se reče, da je to pravi eksperiment socialističnega življenja.
V	"Domu" so rojaki užili že marsikatero urico zabave in duševnega izvedrila. Pogostoma se prerejajo igre in zabave ter drže govore railičsi govorniki. Soc. .klub je že večkrat skušal s pomočjo angleškilr govornikov organizirati angleške delavce v soc. stanko, radi bojazni za zgubo dela se pa to še dosedaj ni posrečilo, pričakujemo pa, da se bo v bljižnej bodočnosti.
Društvo "Bled" ima čez dvesto podpornih članov, vsak plača 25c mesečno zato ima pa prost u-stop v "Dom" vsak čas ter tam ua razpolago vsakovrstne časopise in druge reči v zabavo. To je povod, da se je že marsikateri odvadil zahajiti v saloone in podpirati že tako bogate saloonerje.
Pevško društvo "Bled" in socialistični kljub sta v medsebojni tesni in sporazumni zvezi. Vršito vsatk vsoje delo, njiju cilj je napredek, in izobrazba. S svojim delom ustvarjata armado novih bojevnikov, ki so potrebni za pre-ostroj sedajne človeške družbe.
Slavno pevsko društvo "Wed", cveti rasti se razvijaj in bodočnost mnogih let v venec krasni jih ovijaj.
Nalog tvoj je vzvišen cvet, sad njegov bo tvoje delo, da v bodočnost mnogih let iine bo ob še slovelo.
?evaj pevec, čitaj ded, vsak naj vnema se za pota, ki jih pripravlja društvo Bled. danes za prihodnja leta.
Toraj društvo, tvoja pot vodi naj naprej do znanja, knjižnice in petja sad v svet vesoljni naj oznanuje.
In ti Proletarec postani orjak slovenskih delavcev! Sodrug a-gitator naj te zanese v slednjo kočo, kjer prebiva slovenski trpin. Oboroži ga z'uraom svitlim mečem, da tudi on ustopi v armado razredno zavednih in postane sobojevnik v vrstah mednarodnega socializma!
Pred par leti nisi našel v enem ameriškem časopisju besedice o socializmu, izvzemši socialistične liste. Čitaj jih danes. Čitaj vse kapitalistične in meščanske liste in v vsakem baš našel več ali manj o socialistih in socialističnem gibanju. Kapitalisti in vladne stranke s tvra torej hote ali nehote pri-poznavajo naš napredek. Da, da, socializem je postal že sila, s katero morajo računati kapitalisti in njihovi meščanski bratci.
K proslavlju prvega majnika.
Nafeelbina Conemaugh je že mnogim Čitateljem sluv. listov znana, ker s je že večkrat o isti mnogo v javnosti razpravljalo, vendar pa marsikateremu citate-lju ni bila dana usoda iste poseti« ti in se prepričati o njeni legi, krasoti in druzih važnosti.
Zatorej šelim navesti cenj. či tateljem nekak opis iste in delovanje iz raznih delavskih elemen« tov.
Med Conemaugh in Frauklin naselbino, katera se nahaja na nasprotni strani nekoliko vzvišena, veže precej dolg most, pod ka terim se razprostira mnogotirna postaja P. R. R. Co, in takozvana "Conemaugh River", katera po lagoma drvi proti mestu Johnstown. Če« omenjeni most vodi glavna cesta v mesto Johnstown in njega okolico. Ob isti cesti na le vem hribu mole visoko v zrak mogočni dimniki iz katerih se nepretrgoma vali gost dim in vsakovrstni prah, katerega provzro-čajo raznovrstne tovarne in livarne. I/ okoli stoječih hribov se dan in noč vrta in koplje premog iz treh premogokopov v katerih je uposleno 900—1000 premogar-jev različne narodhosti, večinoma pa Slovanov, katerih je nad 707f.
Družba, katera vse to lastuje, se imenuje "Cambria Steel Co.", ter je ena izmed najbolj tiranskin druži}, kakor tudi vsi njeni lastniki in voditelji. Znano mi je, ko so hoteli svojeeasno nekateri organizirati tukajšnje premogarje; ali kakor hitro so zvedeli voditelji o nameri organiziranja se je takoj odslovilo vse dotične osebe, potom kompanijskih vohunov in nolicistov in orepovedalo se jim je vstop na zemljišče, katerega lastuje omenjena družba. In tako se godi še dandanašnji, da vsak, kateri govori ali agitira za socija-lizeni ali unionizera, je takoj iž-gnan in nikdar več ga ne sprejme družba v svoje suženjstvo.
Irapozantno je tudi vedeti, kako omenjena družba plačuje mezde svojim vposlencem in koliko časa so isti vposleni. Vzemi-' D na primer premogarje, kateri delajo dnevno brez presledka od 10 do 12 ur. Premog je visok 3 do 4 čevlje j plača ae za nakopanje istega »elo r.evno in sicer vsi isti, kateri delajo v "pillars" ali "heading stomps", dobivajo po 55 e od tone, ostali premogarji, kateri delajo bolj v trdem premogu dobivajo pa po 63 c od ton«. Tehtanje istega se ne vrši pod ni-kako kontrolo, marveč družba si izbere eno osebo, katera ve, da je istavmožna goljufati premogarje; seveda, da kdor ne zna goljufati isti ne pride v'službo pri tehtnici, zatoraj kdor je večji goljuf isti ima prednost. To je tudi ne-"kaka tekma v goljufiji všteta, katera zavzema glavno stailšče pri tej družbi.
Mezdni delavci vposleni pri premogoktfpih dobivajo od 15 do IT^c na uro, seveda, da družba nikdar ne plača vsega kar bi moralo oziroma, kar ima zasluženega; ampak narede vsakovrstne stroške, katere so delavci napravili in jim na dan plačila isto odtegne. Navadno- pri vseh vposlen-eih se vrši goljufija, ker za vse neobhodne potrebščine, katew delavci* rabijo morajo štirikrat toliko več plačati, kakor so v resnici iste vredne.
V različnih tovarnah, v katerih je uposlenih na 15.000 delavcev, ravno iste družbe, se ne dogaja' hič boljše, oziroma mnogo slabše. Delavci — ne-rokodelci
Slovenski soc. klub štev. 6 Conemaugh—Franklin, Pa.
Slovenski Izobraževalni Dom Franklin Boro., Pa.
— dobivajo minimalno plačo od
15 c do 18 c na uro. Rokodelci pa dobivajo po 20 c do 35 c na uro, seveda povsod pa 10 do 12 ur dnevno tlelo in večkrat tudi "o-ver time", kateri je plačan ravno tako. kot dnevni čas; večkrat pa se pripeti, da boss še istega vekoma pozabi vknjižiti in tako je delavec zopet izkoriščan in okra-den svojega produkta, katerega si je krvavo prislužil. .
Iz teh navedenih razlogov mora vsakdo sklepati kako prepo-trobno bi bilo, da bi se tukajšnji delavci organizirali, ter si preprečili nadaljno izkoriščevanje. Kar je meni ljudatvo oziroma njih karakterji znani, se ne bode še dolgo časa izvršil preobrat do boljšega objekta, ker delavci silijo sam» v suženjstvo, ter se mirno puste diktirati od družbe ali njih voditeljev in rahločutno prenašajo njih narekovanje samim sebi v pogibelj.
Le malo se dobi takih oseb, kateri večkrat opominjajo in svarijo svoje tovariše, pred njih izkoriščevalci. ter jim priporočajo socialistično organizacijo, katera je prva rešiteljica iz današnjega bednega položaja. Na vsa taka nagovarjanja se yečinoma dobi š*> precej primerne odgovore, od nekaterih oseb; a vzlic temu ostane mnogokrat agitacija brezuspešna ; kier večkrat posežejo vmes take osebe, katerim je aocializera toliko znan. kakor navadnim pastirjem astronomija; ter z njih frazami siromakom natvezijo o grozovit ost i socializma in njega posledice.
Preidemo nekoliko k razvoju soc. kluba štev. 5. J. S. Z.
V	letu 1907, v vročem poletnem času, se je mnogokrat razpravljalo, med slovenskimi mladeniči o politikah, raznih cerkvenih dogmah in drugih takratnih vladajočih sistemov. Po večkratnem modrovanju in raznih* nasvetih, zjedinili smo se v omenjenem letu meseca augusta in sklicali smo vse zavedne rojake v privatno stanovanje v prilog ustanovitve soc. kluba. V resnici moram priznati, da se je na prvi poziv zbra lo nad 20 udeležencev in isti dan organizirali smo na Franklin soc. klub, kateri je bil imenovan pod štev. 3.
■4—
Naj omenim, da istočasno ni bilo na Franklinu nobene primerne sobe za večja stanovanja, k.ikor se nahajajo dandanes, zatoraj smo istočasno sklenili, da se ne vrše rednČ »eje soc. kluba v Conemaugh, Pa. v dvorani društva sv. Alojzija štev. 36. Nekaterim Alojzijanom ni bilo posebno všeč, da smo zborovali v njih dvorani, dasiravno smo plačevali precej visoko najemnino.
V	letu 1909 se je zopet obudila strast po obnovitvi soc. kluba in sklicali so zopet nekaj rojakov skupaj. Seveda, da nekateri sodrugi so žrtvovali mnogo časa in truda, predno je bilo mogoV» ,vko-reuiti socialistične ideje med tukajšnjo priprosto ljudstvo; Tako je skoro z enakomernim članstvom eksistiral klub, dokler se ni dogradila naselbina Franklin svo jenm doma, v katerem se je pričelo mnogo več zanimanja za socialistično stranko. V to nam je mnogo pripomogel prihod sodr. R. Kristana, kateri je v "Slov. Izobr, Domu" v svojem krasnem govoru razodel mnogim vange-lij socializma, tako, da je bil ale-herni razočaran in pritrjeval z burnim aplavzam njegovim izvajanjem. Nadalje gre zaaluga tudi mnogim sodrugom, kateri so s svojo agitacijo napravili lep u-apeh v tuk. soc. klubu, kakor tudi naš aotrudnik list, edino glasilo slovenskega proleta*iata
"Proletarec", kateri se je med tem časom tako razširil po tej naselbini, da se nahaja v marsikaterem slov. stanovanju po več iztisov vsake izdaje.
In dandanes smemo biti ponosni na naš aocialistični kub štev. 5 oziroma njega članstvo, kateri večkrat pokažejo svojo energijo napram soc. strauki in k razvoju iste.
V	sosedni naselbini Conemaugh, kjer se nahaja sedež S. D. P. Z. in več podp. društev različnih jednot in zvez, nimajo niti pojma za ustanovitev soc. kluba; izvzemši nekaj rojakov ae sploh nobeden ne zanima za iiajiuanji napredek, kajti večina istih se nahaja v srednjeveškem nazorju, ter jim je vsaka izobrazba le de-veda briga. Dasiravno je v Conemaugh več Slovencev kakor na Franklinu, vendar je mod istimi velika razlika; posebno pa med osebami, kateri se večkrat v javnosti bahato predstavljajo za voditelje narodnega razvoja.
Dokler pa bode vladal tak teror zime in nesporazum med nami, je nam nemogoče napredek k razvoju delavskih koristi; pri-morani pa bi bili obrniti krmila in jadrati zopet v srednjeveško fevdalno dobo. Zaflorej zapustimo one starodavne šege in nazore absolutizma; ker že narava napo-jena z deravsko krvjo in znojem nas poživlja k obuditvi in združitvi
Ozrimo se nekoliko v dandanašnjo iluzijo človečanstva.
Dan za dnem čitamo v raznih časopisih, koliko žrtev pade v dandanašnjih vojnah, revolucijah in drugih zločinih; nadalje čitamo kako gorč mesta in vasi, kako neznosno trpe ostali prebivalci. kateri brez živeža, hrane in obleke legajo sera in tja, iakajoč si novega zavetja pred kruto roko sovražnika. Primorani so zapustiti svoja revna stanovanja in domovja, ter le iz daljave smejo zreti strašen prizor, kateri se vrši na njih rojstnih tleh, katero so imenovali «tvojo domovino; vidijo kako ogenj, topove, krogle in druga uničevalna sredstva uničujejo. kako so oni in njih pradedi v več stoletjih z lastnim trudom zgradili. Po dokončani vojni ali revoluciji, nastane zopet grozna beda in pomanjkanje med siromašnim ljudstvom, ker potem so obvezani plačevati vse nastale stroške potom visokih davkov in carin na vsa živila, pijače, obleke in vse sploh, kar človek neobhodno potrebuje za svojo eksistenco. Koliko ostane siromakov in pohabljencev, brez nobenih živ Ijenskih sredstev, njihove družine so izpostavljene usodam drugega tujega ljudstva, ter primorani so prosjačiti ali pa izvršiti kak zločin, samomor ali gladu umreti pod milim nebom. V vseh kapitalističnih podjetjih ne naj. demo nobene razlike med žrtvami, katere padajo dnevno vse za sveti profit.
V	tovarnah, rudokopih, topilnicah in sploh povsod, kjerkoli se izvršujejo industrialna dela je delavec izpostavljen usodi, žalosti, trpljenju in smrti; pripravljen mora biti vaak trenutek žrt-ovati svoje ude ali celo življenje in vse za zopetni profit.
In mi delavci, kateri izdelujemo in produciramo, vae najpotrebnejše za življenski obstoj, naj bi vsa taka grozodejstva mirno gledali in prenašali, katera se gode po diktaciji krvoločnega kapitalizma, kateremu je človeško življenja le predmet njih profita.
Ne. — To ne smemo nikakor dovoliti; dovolj je izkoriščanja!!
Dasiravn nas je mala peščica, zavednih delavcev v aoc. stranki
P E O LBTAK EO
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
16. juuivj«
Bol, Pod, Društvo
lakorporirsno M ItM v 4rU*i
M. Mnnija
Sedet: Frontenac, Kam.
GLAVNI URADNIKI : Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kana. Podproda.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulberry, Kana Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kana
NADZORNIKI: PONuKAC J URŠE, Box 357, W. Mineral, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontonac, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, lowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kana JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znata samo edea Dolar. Vk dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
organiziranih, vendar hočemo u-braniti in svariti svoje tovariše pred nadaljnim izkoriščevanjem, ter pridobiti jih v naše vrste sobojevnikov za delavske interese in za razdružitev dandanašnjega krivičnega družabnega reda.
Po vsem vesoljnem svetu se proslavlja prvi majnik, med zavednim delavstvom, kot mednarodni delavski praznik.
Vse zavedno delavstvo poživlja omenjeni dan. svoje tovariše ši-rorn sveta, pod zastavo, svobode, bratstva in sloge; poživlja ga v socialistično organizacijo, v Organizacijo v katerej bo zadobilo delavstvo svojih željno pričakovanih pravic. Zatoraj naša sveta dolžnost nas veže, da podamo naše žulja ve roke svojim tovarišem, kateri že trdno stojjjo na braniku organizacije,. ter nas željno pričakujejo; podajmo jim v znak združenja vsega vesoljnega pro-letariata in takrat ko bodemo tako združeni, razdružile se bodo verige in okovi suženjstva, ter zaplapolal nam bode prapor mednarodne ljubezni, med vsem delavstvom, širom sveta.
Ugonobijon bode kapitalizem, vojne, revolucije, aristokratična buržoazija in vsa druga zločin-stva, katera so dandanes na dnevnem redu; zavladala bode zaželje-na prosperiteta in pomlad se bode obnovila v človeških srcih iz katerih bo vzcvela v resnici interna-cionala vsega človečanstva.
Da pa se bode ta preobrat čim-preje izvršil priporočam, da čita-telji čitajo razne socialistične brošure in delavsko časopisje, kakor je naš list " Proletarec ", na katerega smemo biti ponosni vsi Slovenci, da se nahaja med nami tak zagovornik delavskih interesov; zatora,i dolžnost slehernega slovenskega delavca bi bila, da se naroči na tak list; ter prepričal se bode o njega istinitosti in koristi za katere se bojuje zavedno delavstvo.
Živel, mednarodni praznik zavednega delavstva prvi majnik 11
ZA RAZVOJ SOCIALIZMA
Jaoob Kocjan,
tajnik soc. kluba št. 5.
Najpredujemo, - počasi, a vendar.
Ako čitamo dopise v raznih slovenskih ameriških listih, zapazi-* mo, da se dopisniki kaj radi pohvalijo o napredku ene ali druge naselbine; ob enem pa tudi zaoa-zimo njihove nejasne in čudne pojme o napredku sploh. Nekateri poročajo o blagoslovljenju ali razvitju društvene zastave in imenujejo ta dogodek znamenjem napredka. Večkrat se celo prigodi, da kdo poroča o otvoritvi nove tr. govine, gostilne, ali popravljalnice starih čevljev in slovesno izjavlja: "Napredujemo".
Tudi v Clevelandu nismo v tej stvari mnogo boljši. Pred kratkem sem čital v tukajšnjem slovenskem listu poročilo, da je neki slovenski trgovec začel prodaiati moko, kateri je dal "milo narodno" ime "Slovenia Flour". Na koncu poročila pa pristavlja ta list, da po-inenja to za nas napredek na in-dustrijalnem polju. O, sveta pri-prostost!
Kaj pa zamoremo imenovati na predek delavstva? Napredek de-
lavstva zamoremo imenovati sa mo vspehe, katere si pridobimo v boju za zboljšanje svojega gospodarskega položaja. Kjer ni blagostanja tam ne more biti go vora o napredku. Lačnega delavca ne zanima znanost, ne umetnosti ne literatura. Kolikor večje je blagostanje delavstva v eni ali drugi državi, toliko bolj je to delavstvo izobraženo, toliko više se nahaja na lestvici napredka. .
Poskusi posameznika za dose go boljšega blagostanja postajajo od' dneva do dneva bolj, slabi, brezpomembni in brezupni. Organiziranemu kapitalu je treba postaviti naspro.ti organiziran pro letariat, ako hočemo da zdrobimo verige industrialne sužnjosti in postanemo lastniki onega kar so vstvarile in še vstvarjajo roke naše in naš razum. Kolikor večje so naše organizacije, toliko v^čji so naši vspehi. Tako je lahko spo znati, da so naše organizacije me rilo našega napredka.
Aktivnost oroletariata v boju za industrialno svobodo se deli v tri dele, namreč v politično, industrialno in gospodarsko aktiv-nost( in je izražena v treh različnih organizacijah. Vsaka teh organizacij ima za zvršiti drugačno nalogo v razrednem boju in se zato razlikuje od druge v načinu in taktikah.
Politična akcija proletarijata je izražena v neodvisni delavski, t. j. socialistični stranki. Namen socialistične stranke je, iztrgati kapitalistom iz rok njhovo najvspeš-nejše orožje, politično vlado. Dokler je politična vlada t. j. dokler so postavodaje, sodišča, vojaštvo in policija v rokah kapitalistič nega razreda, je zaman upati na razlastitev kapitalistov.
Industrijalna ali direktna akcija proletarijata je izražena v delavskih unijah. Namen delavskih unij je, oziroma bi moral biti, ne samo delovati za boljšo plačo in skrajšanje delovnega časa, ara pak tudi izobraževati in organizi rati ndustrijalno armado tako, da bode zmožna voditi različne in dustrije, potem ko se poruši ka pitalistični sistem. Industrijalne organizacije bodo igrale važno vlogo v socialni revoluciji.
Tretji del aktivnosti proletarijata je gospodarski in se izraža v različnih zadrugah. Zadružne organizacije sicer ne škodujejo kapitalistom, ampak samo malim trgovcem vendar so precejšnja o-pora delavstva v razednem boju.
Torej, sedaj na Cleveland! Ko like so naše organizacije, ktere so merilo našega napredka?
Naša politična organizacija.
Slovenski soc. klub je bil vsta-novljen dne 25. sept. 1910. s 27. člani in se je takoj pridružil k Jug. Soc. Zvezi. Dva meseca pozneje se je pridružil tudi drugim elevelandskim soc. organizacijam in pošilja svoje delegate v "Coun-ty Central Committee."
Naš klub se je dosedaj vedno vdeležaval vsakega političnega boja v Clevelandu. Že marsikateri tisoč letakov in druge soc. literature so razdelili slovenski socialisti v 23. Wardu, kateri je imel pri zadnjih mestnih volitvah največ socialističnih glasov.
Pred dobrim letom smo dobili iz Ljubljane veliko zalogo soc. brošur in knjig katerih se jo v CMM letu prodalo za $50.00. Nadalje smo dobili v najem sobo na I
1158 E. 61. cesti v kateri imamo svojo čitalnico, z rtznimi slovenskimi in angleškimi časopisi. Tu se shajamo, čitamo in diskuti-ramo. Posledica temu je da dobivajo člani vedno več znanja o principih socializma, o bojnih taktikah proletarijata in postajajo marljivi agitatorji.
V	kljub delavnost nekaterih sq-drugov, se klub razvija le počaai kar set iče števila članov, katerih je danes 53. Vendar se je tudi v tem pogledu začelo obračati na bolje. V mesecu marcu smo dobili pet novih članov med katerimi so tudi 3 ženske. Le na delo sodruži-ce, da osmešite one mlačneže, kateri se vedno širokoustijo da so socialisti, kateri pa nimajo poguma v dejanju pakazati svoje prepričanje.
V	Clevelandu je tisoče Slovencev med katerimi je nekaj stotin državljanov. In vendar je naš soc. klub dina nolitična organizacija. Ker hočem biti nepristranski, moram omeniti da imamo tukaj. nek&j, kar se imenuje Slov. neodvisni politični klub, vendar pa se ne mora imenovati kaka politična organizacija ker eksistira samo dva tedna vsako leto. Vzra-ste kar črez noč kakor goba in sicer se to zgodi takole:
Ko se bližajo volitve, in gospodje, kateri želijo priti do kake politične službe, začutijo, da bodo potrebovali glasove slovenskih delavcev, se nekega dne prikaže v tukajšnem slovenskem listu dolg članek, v katerem se na dolgo in široko razlaga, kako je dobro ako se delavci zanimajo za politiko. Takoj nato se skliče en shod ali dva. na katerih se delavcem pokaže kje naj naredijo križ na glasovnici in cela stvar je končana. Žalostno, a resnično! .
Našo unijsko gibanje.
O unijskem gibanju med Slovenci se ne more mnogo govoriti. Taktika "American Federation of Labor" je bila vedno, da je skušala organizirati samo izu-ecne delavce in se ni brigala /a miljone navadnih delavcev.. Ker spadajo Sfovenci k tem zadnjim, in je med njimi le malo izučenih delavcev, je lahko umljivo, zakaj je le mal odstotek Slovencev pri unijah. Izjemo tvorijo samo pre-mogarji.
Stvar se je nekoliko izpremeni-la odkar je začela organizacija "Industrial Workers of the World" organizirati moderne su žnje. Prvi poskus organizirati Slo venoe v I. W. W. se je izvršil v mesecu septembru, ko ie zaštraj kalo kakih 40 naših rojakov, ka teri so bili vposljeni pri družbi "Cyclone Waven Wine Co." tšrajk se je končal neugodno za delavce zaradi pomanjkanja solidarnosti, in mnogo članov je odstopilo. Vendar je pa ostala peščica članov, 10 do 15 po številu, kateri so se zavezali da hočejo z začetim delom nadaljevati. Začeli so agitirati in kmalo smo imeli drug št raj k. Kakih 300 delavcev, kateri so bili vposljeni pri družbi "Chisholm & Moore" je odšla iz tovarne zahtevajoč večjo plačo. Strajk je trajal samo nekaj dni in se je končal deloma z zmago delaveev. Dobili so namreč 10 do 20% povišanja plače. Sedaj je pri I. W. W. organizaciji nad sto jSlovencev.
Naše zadružno gibanje.
Na zadružnem polju smo stari samo par mesecev. Dne 1. Marca je odprla "Slov. del. zad. Zveza" svojo pno trgovino, katerej je mesec dni pozneje, t. j. 1. aprila sledila druga. O vzrokih katiri so vodili do vstanovitve te organizacije se je že precej pisalo, zatorej ni moj namen o tej stvari še enkrat razmotrivati. Pač pa mi je mogoče, kot tajniku te "Z 'eze", podati čitateljem "Proletarca" nekoliko številk, iz katerih jim bo lahko mogoče spoznati važnost .tega podjetja. Pred vsem na moram povdarjati, da ni ta zadruga socialistična, ali narodnjaika ali ktoliška. Člani te zadruge sj različnih mišljenj, katere p« držijo vsaki zase in delujejo skupno za njih napredek.
"Slov. del. zad. zveza" je in-korporirana po postavah države Ohio. Kapitala ima ¿10.000.00, kateri je razdeljen v 1000 delnic. Cena vsake delnice je H10 0G. Trgovci, izuzemši gostilničarjev, ne morejo postati člani te zadruge, ravno tako je tudi enemu članu nemogoče imeti več delnic kot eno. Dosedaj prejeti denar za del-
nice presega svoto od $4000.00. Članov je okrog 450.
Otvoritev orve trgovine je bila, kakor sem že omenjal dne 1. mar ca. Naval ljudstva je bil velikanski. Takoj prvi dan se je iztržilo blaira za svoto $547.73. Promet v štirih tednih to je do 30. marca je znašal $5418.26, ali povprečno $1354.00 na teden. ' Pri tem velikem prometu smo takoj spoznali, da ena trgovina ne zadošča, in da ne moremo vstreči uiti svojim članom. Posledica temu je bila da srno kupili še eno trgovino za katero smo plačali $2428.00. Ta trgovina se nahaja v drugem delu naše naselbine, v ta-kozvauem "Žužemberku".
Tpain, da te številke dokazujejo jasno, da je to zadrugo rodila potreba, in ako bode vladala med nai(ii sloga, zamore postati najmočnejša, kolikor jih imamo Slovenci to ali on stran Atlantika.
To je naš napredek v Clevelandu! Morda ni veliko ako ga primerjamo našemu številu, vendar to je šele začetek. Masa slovenskega delavstva , katera je spala spanje brezbrižnosti, se je pričela gibati. Sile katere bodejo povzročile socialno revolucijo so začele delovati med namir in jaz upam, ,da, ko se nam bode zoj>et bližal veseli praznik svetovnega proleta-riata, PRVI MAJ LETA 1914 mi bode mogoče naznanjati čitateljem 'Proletarca", da so se naše vrste podvojile, in da smo vedno bolj in bolj pripravljeni za dan, ko nam prisveti zarja industrijal ne svobode. ŽIVELA SOCIALNA REVOLUCIJA!
M. Petrovčič.
mmmmm<m»mmmimiif
StranKa
♦»»»♦»»»♦»»»»•♦»♦s»eesees ■ >
Jugoslovanski delavci v Ohica-gi bodo obdržavali prvomajniško pi*oslavo skupno z razredno zavednimi delavci druzih narodov.
Socialistična stranka v "Cook County" sklicuje na četrtek dne prvega maja ob 8 uri zvečer, veliki mednarodni manifestacijski s hlod v "Young's People Hall", na 1432 W. Madison Str. Za4 Ju gosi o vane bode govoril gl. tajnik J. S. Z. Dolžnost vsakega zavednega delavca je, da se tega mani-fcstacijskega shoda udeleži.
CHISHOLM, MINN.
Jugosl. soc. udruženje štv. 22. skupno s finskim soc. klubom priredi prvo majniško slavnost v ne deljo, dne 4. maja.
Pohod po mestu se vrši popoldan in zvečer o 8 uri predstava v Finskej dvorani (Finish Opera House.)
Predavanje in razlaganje potom ilustrovanih premikajočih slik bo sledeče:
"The Cry of the Children" sta-riši bi morali videti to sliko.
"The White Slave Traffic" vsaka žena bi morala videti to sliko.
"The Problem of Life" to sliko bi moral videti vsakdo.
'Scenic Travels that Yon Miss' kar bi moral videti vsak.
Vse bo zelo interesantno, po dučljivo, ugajalo bo vsakemu in odprlo oči najbolj nevernim.
Sodmgi in tovariši delavci pridite in pripeljite svojce, da skupno praznujemo prvi majnik!
M. Pleše, tajnik.
Bogatini imajo vsaki dan prvi maj. Razloček je le ta, da imajo kapitalisti 365 debelih prvih maj-nikov v letu, delavec pa le enega; in še tega občutijo zavedni plemeniti delavci le v srcih — ne pa v želodcu.
Delavec v tej "veliki deželi svobode" je samo toliko svoboden, da lahko zamenja enega bosa z drugim. Živila taka osebna svoboda.
Prosperiteta je pač pri — vele-trgovcih. Cena mesu in drugim živilom je namreč vedno višja. To pomeni več profita. Kaj pa odjemalci!
Pod socializmom vam ne bo treba dajati eno četrtino vašega zaslužka za rento, kjer stanujete. Kajti delo in hiša bode tudi vaša lastnin*.
Delavci, sužnji kapitala! Na dan
prvega maja je čas, da revolueijo-nirate svoje misli.
Pot do samostojnosti in neodvisnosti.
Resna beaeda onim, ki se zanimajo za farme.
Da je položaj slovenskega ameriškega delavca vsak dan «'tihej-ši, to najbolje ve delavec sam. Draginja neprestano narašča, a plače se ne zvišajo nič, ali pa ne dosti. Poleg tega se pa brezposelnost vedno pogostejše oglaša, krize so vedno pogostejše, raznih drugih neprilik je vsak dan več. Kdor je živel to življenje, ta ve, kaj se pravi nosili v svojem srcu neprestano glodajcč-ega črva du-homornih skrbi za vsakdanje življenje. Poleg taga pa še večen strab, da ga nekep* due ubije globoko doli pod zemljo, ločenega od svojih dragih; da mu stroj nekega lepega 'Hc ne odtrga udov in ne pohabi za vse življenje. Vedno šikraniranj« in priganjali je brezčutnih, in surovih "basov" dela delavčevo življenje naravnost neznosno.
Da, žalostna in britka je tvoja sedajno8t, delavec. Toda kakšna je tvoja bodočnost. . . Ali si že kdaj mislil na to? Ako je tvoja sadajnost, ki ima biti stvaritelji-ca tvoje bodočnosti, žalostna in nevesela, tem žalostnejša in grenke jša bodočnost je pred teboj. Vsak dan upaš, da bo jutri bolje, a mesto boljšega pride slabše. Na
riki. To ni samo naše mnenje, temveč se strijajo a tem tudi najboljši strokovnjaki.
Clark county, kakor tudi cela država Wisconsin, ima ugodno lego, da boljše imeti ne more. Največja mesta, kakor Cicago, Milwaukee, Minneapolia, Du-luth, se nahajajo samo od 100— 225 milj o<} Clark county-ja, ki ima direktne železniške zveze s terni mesti. Da je ta zemlja res rodovitna in da leži res na ugodnem kraju, je najboljši dokaz to, ker je cena te emlje v zadnjih desetih letih poskočila za celih 122%, ali voč kot 12% ne lto.
Poleg tega pa tudi vidimo, da se manj rodovitna zemlja v sosednih državah: Illinoisu in Iowi, prodaja aker obdelane zemlje po 200 dolarjev. Istotako v južnem delu Wisconsins. V Clark county je že dosegla obdelana zemlja 150 dolarjev aker.
Da pa je tudi cena te zemlje primerna vašim razmeram, je pa razvidno iz tega, ker jo je do sedaj kupilo že okrog 150 vaših rojakov. V Clark county se namreč nahaja znana največja slovenska farmarska naselbina v Ameriki — WILLARD. Naselbina v Wil-lardu je stara komaj par let. To pač priča, da ima ta naselbina
''•OT/ 44	(. S* t / ■ j +6*. . ( ( 11 4	,
t
\
\*K rt
Slovenska državna sola na Willard, Wis.
tisoče tebi enakih je, kakor ti, pričakovalo boljših časov, a doletelo jih je britko razočaranje. Na stara leta jih je doletela usoda, pred kakršno nas vseh je strah.
Bodočnost itnale tisti, ki si jo ustvari sam. Zanašati se na druge, je nesmisel. Prijatelj delavec, sedaj je čas, da si ustvariš bodočnost! Mlad si, zdrav si, sposoben za delo, ako sedaj ne boš skrbel za bodočnost, potem ne boš nikoli. Sedaj je čas! Ne pusti, da bi šla prilika, ki se ti nudi, mimo tebe! Prešturidaj dobro-svoj položaj in šel bo« takoj na delo, na delo za svojo bodočnost, za bodočnost cele tvoje družine! Otresi se skrbi pred brezposelnostjo, pred štrajkom, pred krizo! Iznebi se sitnega in surovega bosa. ter postani svoj lasten in neodvisen gospod in potem si boš sam odločeval, kdaj boš delal, kdaj počival, koliko ur na dan boš delal in koliko počival.	*
Toda kako, to je sedaj vprašanje!
Kupi si kos rodovitne .zemlje na pravem kraju in za ceno, kakršno pri svojih razmerah zrno-rcš. S tem je povedano vse. Ne šalimo se. temveč mislimo resno, kar vam hočemo tudi takoj dokazati.
V Clark county, v državi Wisconsin, je obilo zemlje, ki je tako rodovitna, da se lahko primerja z najrodovitnejšo zemljo v Ame-
vse predpogoje, ki ao potrebni za vspešno in dobičkanosno poljedelstvo. Ako bi ne bilo podnebje zdravo in za poljedelstvo zelo u-godno, ako bi kraj ne imel dobrih železniških zvez, ki omogočajo hitro razpečavanje pridelkov brez večjih stroškov in truda, ako bi ne imel vseh drugih vrlin, ki delajo novega farmarja zadovoljenega, bi prvi naselniki ostali o-samljeni, ali bi pa bili celo prisiljeni zapustiti izbrani kraj. Toda pri Willardu je ravno obratno resnica. Brez vsake večje reklame se je tu do danes naselilo nad 150 slovenskih družin in novi pri-seljeniki vedno prihajajo semkaj. Drug dokaz, da je Willard najprimernejši kraj za slovenskega farmarja, je to, da je veliko število dosedanjih naselnikov dobilo za seboj na Willard svoje so rodnike in prijatelje.
Slovenci na Willardu imajo po leg gospodarske moči tudi politično. Pri zadnjih občinskih volitvah so izvolili celo svojega župana v osebi Ignaca Česnika. Izvoljenih je bilo tudi več drugih Slovencev v občinski odbor, tako da je sedaj občina v slovenskih rokah. Dalje imajo Slovenci tu svojo slov. državno šolo, svoja podporna društva in vse drugo, kar jim more izboljšavati njihov položaj.
Izrezite ta kupon in ga pošljite na navedeni naslov:
ADRIA COLONIZATION Co., 322 REED ST., ROOM 6, MILWAUKEE, WIS.
Cenjeni rojak:—Pošljite mi popis s slikami o največji slovenski farmarski našel bini v Ameriki — Willardu, kjer se v teku zadnjih par let naselilo nad 150 slovenskih družin, — poštnine prostoato seveda — ker se tudi jaz zanimam za farme.
*
S pozdravom
Ime .....................................-t...........
Mesto in število ali boksa...................................
Država ...................... ...v....................
PROLBTA BBC
Spomini nal majnik.
Spinal: Fran 8. Tavchar.
Bil ja prvi majnik . . . Pri okna ovoje borne hišice je «edei Primož Benedik, že prileten delavec ▼ premogovih rovih. Bil je eden prvih naseljencev v S . . kakor tudi delavec v rovu. --Zamislil se je stari Primož v prošle, bridke in lepe čase. — — —
4'Da, tudi jaz aem bil mlad nekdaj kakor ste sedaj vi, sinovi moji in drugi znanci", je govoril Primož sam zase, "teda sedaj aem se postaral. Kaj imam od vsega mojega truda kot veatni in marljivi delavec družbe tNifi! O, pač . . . imam svojo laatno hišo, za katero mi nihče ne more reči, da jo niaem aam napravil. Takrat sem bil še mlad, moje roke so bile močne, telo je bild» ponosno ve-vzravnano in polno energije. Misli moje ao bile jasne, volja ne-premogljiva; — imel sem trdno prepričanje ... A sedaj! ..." Stari del^ec je potegnil žuljavo dlan avoje desnice preko potnega čela in nadaljeval: "Misli moje niso več tako jasne kot nekdaj: duševno in telesno energijo mi je ubil kapital ... O, milijoni ste -ka hodite mojo pot! Počaai vam ubijajo telo in dušo; končno bo-dete pale še ubogljivi in ponižni
stroji vaših tlačiteljev.---"
Primož se je streanil pri tej miali. "Ne, ne," je pričel ve8 razburjen, "to se nikakor ne sme ib ne more zgoditi 1 Ali je bilo moje delo in delo prednikov kakor tudi naslednikov na polju literature res brez vspehat Ali še sedaj nieo sprevidele mase ljudatvo svoj bedni položaj! Ali je ledina tako trda, da jo nemore razo-rati delavsko čaaopiaje! • • • "
Iz sna^ ga prebudi godba ki se sliši od" daleč. Prijetno čutstvo o-bide starega moža, ko nekako mehanično posluša melodične glasove mestne godbe. Ve, da je danes delavski praznik in da ta proce-sija pomeni delavsko manefesta-cijo. Že jih vidi. Na čelu sprevoda koraka godba, za to se pa vije dolga vrata proletarcev. Pred njimi ponosno vihra, zastava z napisom: "Združimo ae bratje delavci vseh narodov, v socijaliz-rau je moč." To zaatavo je nosil njegov starejši sin. Kako radostno je gledalo očetovo oko na ' ponosno vzravnano postavo svo-jega sina, ki je, zavedajoč ae ave-jega razreda ponosno kofakal kot vodnik pred svojimi tovariši. Po-nosni koraki in jasni pogledi so pričali dovolj, "da se je pričelo delavstvo gibati in spoznavati svoj bedni ter skrajno krivični položaj.
Umaknil se je Primož od okna, sedel na stol in začel veselejše:
"Ni bilo delo zastonj. Da si je bilo delo težko, naporno, bridko in svirajoče, vendar smo prodrli. Delavstvo se združuje vedno tesneje. Ne dela se razlike med posameznimi narodi: kar je delavskih slojev se počasi, toda sigurno zbirajo pod okriljem soc. stran ke, katera jamči enake pravice vsem. Ni več daleč čas ko bodejo dclavci zahtevali kar jim gre; to je, da bo po praktični reviziji starega delavskega sistema uvrščen novi red produktivnega zaslužka. Vsak delavc bode deležen svojega produkta. Proizvajalna sredstva bodejo ostala celokupna last ljudstva, oziroma države. Na državnem krmilu bodejo le tisti možje, katere bode 'delavstvo volilo iz lastnega prepričanja, ne pa najlepše cvetke dolarske diplortiaei je, kot je to sedajni č^s nekaj navadnega. Stavke za izboljšanje plač in znižanje delavnega časa bodejo izginile, ker bodejo vse to storili ljudski zastopniki v zakonodajnih zbornicah. Le potom zakonov imajo delavci moč potegovati ae za svoje praviee. Delavske junije sicer stavijo svoje pogoje operatorjem, katere pa morajo vedno umakniti, ker se v tem oziru razni mogotci naslanjajo le na državne zakone, katere že tudi poprej sami narekujejo zakonozborovalcem, kot svojim hlapcem . . . PriSel pa bode čas, ko ne bode več hlapčevstva. Ti ranija bode izginila, z njo pa tudi naši tlaČitelji in grabeži zemlj-skih zakladov. Delo bode težko, zares težko; vendar pa misel na boljšo bodočnost premaga vse; da, tudi najkrutej&e okove da* nainjega družabnega reda! Prijetno mi je pri arcu in obide me neka riadka radoat," je rekel
Primo* polglasno, ozrii aeven v kraani pomladanaki dan, "ko ae
spomnim, da aem tudi jaz poave-til avoje mladeniške leta v pro-epeh deJavakih pravic. Ponoaen sem na avoje ainove, ker ae zavedajo svojega razreda, ter ae bojujejo za intereae in akupen blagor delavakih maa. —--Kot
ae vmakne zima topli apomladi, kot je po mrdern deževnem in vetrovnem vremenu zopet Iod, veo naravo očarujoč dan in kot ae razburkano morje zopet poleže, ter ae prijazno zrcali v večernem aolncu, prav tako bode enkrat konec današnjih tužnih dni in na-atopila bode nova, za ljudatvo ve-seJejša doba. . . . doba, ko ae bo-demo nazivali brate vai brez izjeme . , . Militarizem bodemo pokopali, ter na grobu istega bratako podali roke ... O vrgli bodemo vojske pravo, ker proizvaja največ hudodelatev in je aploh največja nesreča vseh narodov! Ali ni to nekaj groznega, da ae sinovi delavakih starišev postavno dovoljeno medsebojno pobijajo!! Koliko mater, žen in nevest postane radi tega nesrečnih . . ." Pri tem se spomni naš znanec na svojo ranjko ženo in poJasti ae ga britka žalost; nekako otožno nadaljuje :
"Tudi kapitalizem ni ntó boljši! Radi slabega zaslužka in draginje živil je morala delati v tovarni, kjer si je nakopala bolezen, katera jo mi je iztrgala iz rok ... To se godi tudi drugim — ni se zgodilo samo meni in vse to gre na račun "av. profita." Kedaj bode delavatvo imelo res svoj pravi majnik! . . : Ali bode mladina uraeje spoznala potrebo socijalnih reform, kot so jo moji sovrstniki! ... "--
tem knyu ter šli opravljati aluž-bo garjevca — "akeba".
"Spoznali «mo avoje grdo delo in ponižno prosimo da ae nam oproati naše izdajalako početje napram organiziranemu delavstvu in želimo naj se nas zopet sprejme nazaj v organizacijo« Zagotovimo pa člane organizacije, da ako nam bo še kedaj dovoljeno imeti v poaeati unijako članako karto, da se nikdar več ne lotimo teara ostudnega zločina — postati izdajalec svojih tovarišev delav-cev."
Nihče bolj kot jaz ne spoznava, kaj se to pravi biti stavkokaz, ne samo tu, ampak tudi iz mojega rojstnega kraja v Italiji mi prihaja zaničevanje — sramota — postal si izdajica, Judeš Iškariot avojega razreda. In skoro da slišim svojega malega sinka brbljati — 'papa izdajalec",
Nekaj časa sem premišljeval kako je prišlo do tega da moja družina ter znanci in prijatelji vedo da sem postal judež svojega razreda; čez čas pa izvem, da je bilo moje ime natisnjeno v e-nem italijanskem časopisu ter en istisek tega lista poslan na moj dom, in znancem in prijate-liem
Ob sprejemu tega lista, moja lastna žena in družina nazvali so me izdajalcem in sedaj, apominja-jo se me z zaničevanjem, ne samo tu ampak tudi v rojstnem kraju.
Sorašuiem »e. Čemu in zakaj sem ae oprijel tega sramotnega dela. Bolj čaatno bi bilo iti beračit, kot odjedati avojim tovarišem njihovim ženam in nedolžnim o-frokom, kruh od ust in jih poma
Dolgo je premišljeval o tem problemu in zrl ven v krasno naravo. Zahajajoče solnce mu ¡je vsipalo svoje zadnje žarke v bledi obraz. Večerni mrak je počasi legal na zemljo in z vrtnega drevja se je slišalo petje ptičev.
"Oče!— oče! Ali ste nas videli!" se je začul od zadaj krepki glas starejšega sina. Od premiš Ijevapja ves zamaknjen Primo? se počasi obrne proti svojemu si nu in mu poda roko.
"Da, videl sem vaš sprevod in — bil ^enTvesel, tako vesel in za dovoljen. Zavest, da ste vi mladi bojevniki prav tako, če ne še bolj navdušeni kot smo bili mi, me dela neizrečeno veselega. Moja duša je napolnjena z radostjo; v njej prebiva veselo razpoloženje, prav kot v veličanstvenem maj-nikovem večeru ob zatonu solnč-nih žarkov. Le tako naprej, sin moj in zmaga bode naša! Prema gali bodemo v skupni zvezi naše tlačitelje in njih terorizem popol-npma strti, ina razvalinah tega pa bodemo zidali novo upravo katera bode ustrezala vsem slo
jem in narodom."---
Dolgo sta še govorila oče in sin o tem problemu. Oba sta bila ena ka v mišljenju in delovanju. Trdno prepričanje se je bralo z njih čela m bistri pogledi so pričali, da imate še dosti energije za na-daljno probuje delavskih mas iz tisočletnega spanja hlapčevske ponižnosti v novo življenje. Zastavila sta vse svoje moči, duševne in telesne le za probiijo in pro-speh svojih tovarišev. Sklenila sta za na prej svoje moči še pod vojiti ker sta prepričana, da je to njiju prava pot in da delo rodi neprecenljive sadove med prole-tarci ...
Sin je odšel; Primož je pa se dolgo — dolgo gledal skozi okno ven v krasno prirodo . . . Premišljeval je o raznih naravnih pojavih .. . in te je primerjal z človeško usodo . . .
Vojak narodnega bogastva.
naših izkoriščevalcev, ter ga ponižno prosili naj nam vendar pu-ati, da gremo nazaj, da naa bo še malo bolj kot preje izkoriščal, ktera zahtevo nam je aeveda takoj ugodil. Sli smo, ter garali kot mule, da amo ustregli svojemu gospodu in za plačilo aedaj za naš tedaj njemu ugajajoč nastop ae nam ti vragi rogajo in bijejo norce iz naa.
Prodajamo obiednem avarilo delodajalcem, da aedauji atavko-kazi nismo več tako pasje ponižni, do tega so nas pripravili oni sami in da, ko čas pride,, tudi mi ahko napravimo nekaj, kar jim ne bo najbolj povojji in to je, da jim povrnemp milo za drago.
Zapustimo naše akebsko delo ter se pridružimo štrajkarjem in tako pripomoremo delavcem do zmage.
Sedaj tudi razumen kar 8em mnogokrat čul od raznih agitatorjev, da mi delavci nimamo niče8ar zgubiti kot verige suženstva, pridobimo pa lahko celi av^. , Od danes naprej amo pripravljeni, da nomagamo, da zdrobimo te okove suženjstva. Znano nam je tudi, da ni bil nihče ubit v štrajku izvžemši mi skabje, in dnevno je bil kdo ponesrečen.
Tako sedaj pa rečem "good bye" vsem delavcem.
Stavkokaz. Mogoče je, da ta človek obžaluje svoje ostudno delo in skuša popraviti kar je zakrivil, toda pregnati ne more iz svojega spomina kar je reaničnosti njegovega izda-jalatva. Prelomil je svojo prisego, ktero je izovarjal glasno pred yaemi navzočimi tovariši, in poteptal je v blato principe in načela organizacije, ktere je bil enkrat vreden član. Tiati kteri ga poznajo in so ostali zvesti principom in načelom organizacije, bodo vedno z nekakšnim sumom gledali na njega, pa naj še tako skuša popraviti svoj judežev na-ston. Nikdar več ne bo imel tistega zaupanja in spoštovanja pri svojih sobratih.
Izdajalec si sam zapleni vso pravico, pričakovati zaupnosti delavcev. In ne samo mu bo njegovo krumirstvo sledilo skozi celo življenj ampak tudi njegovi potomci bod znali o degenerirano-sti očeta, kateri je zovrgel vse svojo možatost in svojo čast po-gazil pod nogami, samo da je pomagal industrijelnim autokratom v njihovi nesramni gonji za profi-tom. in v boju proti svobodi de lavskega razreda.
Charles Pogorelec.
VABILO NA VESELICO!
katero priredi ✓
dr. štev. 70., S. S. P. Z
dne 1. maja ob 7 url zvečer
v Slov. Izob. Domu, Dunlo, Pa.
z sodelovanjem,dramatičnega odseka Slov. Izob. Dr. "Vihar".
V S P O R E D:
"V zadnji uri". doklamaciia, izvaja.s....................Fnu» Kaudiž
'' Ne aanjajte!" doklamacija; izvaja....................August tiamoe
"Kmet is fotograf"; izvajata...... Auguet Samec in Ludovik Zaman
"TRIJE PI6KI", borka v dveh dajanjih ae na splošno aahtevo ponavlja
OSEBE:
Jsrm, gostilničar....................................g. Auguat .Samec
2>ela, njegova iona..............................f.... ga. U. Milavae
roja*...............................................g. Fr. Bevdek
Urar..................................,.'..............g. L. Zaman
PriakroveE.....................,......................g. Fr. Kauftii
Sodnik..............................................
Sodnijaki sluga.........................................g. Al. Kra&na
Stražnik............................................g. And. Kašea
10BI SLEDI AALJIV BIBOLOV. PBOSTA ZABAVA. PLES I. T. D.
V spored nudi obilo sabava, toraj so vsa druitva kakor tudi rojaki ▼ okolici najuljudnsjs vabijo, da se ista udaletljo.
Veselica je brez opojnih pijač VSTOPNINA 5©c.	DAME 80 VSTOPNINE PBOSTE.
Za izvrsten prigrizek in točno postreibo bode skrbel
ODBOB.
i


Dobra domača kuhinja.
éé
Odprto po dnevi in po noči.
BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE-
h/L Poldraga« ->
1816 So. Cei
't.
JOS. A.. FISHER
Buffet
Ima na raspelage vsakovrstne piva, viae, aaedke, Lti Izvrstni prostor sa ekrepéile.
37ee w. *th st.,	Chicago, m
Tel. Lawadals 17«1
AVSTRO-AM ERIK ANS K A CRT A.
NIZKE CENS.
"Zrcalo skebonT.
Pueblo, Colo.
Glavni stan "W. F. of Minera" poroča :
Sledeče pismo nam je bilo pri-poslano iz Bingham Canyon, U tah, in je obtožba človeka, kateri ni izvršil zločina samo nad svo jimi tovariši delavci, ampak ob jednem tudi nad seboj.
Bingham Canyon, Utah.
Feb. 28. 1913.
"Skoro bo poteklo pet mesecev odkar sem postal izdajalec svojih tovarišev na štrajku. Jaz in več druzih smo bili prvi, ki smo zapu stili avoje tovariše v boju za
gati potisniti jih še v večjo suž nost.
Boli me ko pomislim, da kadar pride moj sin v Ameriko, zgle dovalo se bo na njega in mogoče tudi zaničevalo, in zakaj! Zato ker je bil njegov oče pobegnil iz vrst štrajkujočih delavcev in po stal stavkokaz. Dočim, ako bo šel v kraje kjer so delavci organizirani in so primorali delodajalce priznati njihovo organizacijo, prejel bo boljše plače za svoje delo, boljše razmere, in sploh ravnalo se bo ž tajim kot s človekom in ne kot z nemo živino, in to vse si je priborilo organizirano delavstvo z vstrajnim in solidarnim nastopom — potom svoje organizacije — unije.
.Jaz in večina, kar nas je zapustilo štrajkarske vrste in unijo občutimo dobro naš položaj v katerim se nahajamo, in če nam je še kedaj podeljena prilika postati člani unije, zaprisegamo, da nigdar več ne storimo tega da bi postali protivniki interesom delavstva ter postali priveski delodajalcem in z tem pomagali zrušiti delavsko slogo. Skušali bodemo, da svojo krivdo kar največ mogoče poravnamo.
Priznavamo dalje, da amo stokrat večji sušnji kot pa nemi osel, ker on se vsaj tedaj kadar preob ložijo obrne in da baea svojemu priganjaču. Mi pa ljudje z človeškim razumom napravili smo rav no nasprotno — imeli smo preveč, na smo hoteli še več samo da u-strežemo svojim priganjačem. Ko smo zapustili unijo kteri smo prisegli, da jej ostanemo zvesti, in ko smo zapnatili štrajkarske vrste, šli smo malo manj kot po ko-
zboljšanje slabih razmer v kate- —,------ ••■mi J «u»
rih se je nahajalo delavatvo v I lenih z povzdignjenim rokami do
Otresimo se verig kapitalizma.
Ako si ti v službi, bodi svojemu gospodarju veren in poslušen, glei da bodeš delaven; sploh ponašaj se tako, kakor bi bil ti sam gospodar, dokler ješ njegov kruh
Ta pesem nam neprenehoma zvoni na ušesa. Ako pa mi malo pogledamo to milo melodijo, bodemo pronašli, da je to grda ironija od strani takozvanih naših apostelnov. S tem ne mislijo nič druzega, kakor da mi žrtvujemo vse nase moči in dejanja v prid gospodarju, ter da ustvarjamo kolikor mogoče več bogastva, da žrtvujemo se naše telesne in duševne zmožnosti za dobrobit delodajalca.
Ako mi vse to dobro premislimo, vidimo, da se to naravnost protivi najsvetejšim idealom, e-nakopravnosti in svobodi človešt va, ker nobeden pravi človek neče biti ponižen suženj in lojalen do skrajne meje suženstva, samo v korist in blagostanje gospodarja. Ljudje, kteri so primorani vprašati drugih ljudi, če smejo živeti, niso več svobodni. Ti nočejo biti še bolj podvrženi svojim gospodarjem, kakor vojni vjetniki ali kot vjeti afrikanski sužnji: taki ljudje ne morejo biti nič bolj veseli in zadovoljni, kakor eden ujetnik ali suženj.
Prej omenjene besede bi se mo rale tolmačiti na tak način:
Ako en kupčevalec s sužnji napade tebe in te vjame po noči v fvojem domu, te odtrga od tvoje žene in otrok pa te proda v su ženjstvo kakšnemu gospodarju in nato ti poje lepo na tvoja ušesa "bodi lepo lojalen tvojemu go spodarju, ker ti daje kruh . .
Ako bi kdo govoril kakemu čr nemu sužnju, kteri je bil vjet v Afriki, ter prodan ameriškim
plantažarjem, bi se mu gotovo tak suženj smejal v lice. — Kaj pa je z nami t Ali smo mi kaj na boljšem kot ao bili oni črni robovi, ktere ao importirali iz Afrike tedanjim kapitalistom? Ali nas ne gonijo z bičem pomanjkanja na človeške tržišča naši domači trgovci suženjstva! Ali naa ne pošiljajo na sejme v tuje kraje, tujim kapitalistom!
Toliko je še slabše za nas, ker moramo mi, ravno istim trgovcem. kteri nas gonijo v tujin», še potne stroške plačevati ter na določenem mestu sami za sebe me-šetariti, sami sebe prodajati, dočim so črni sužnji samo lepo čakali na mestu, dokler jih kdo ne kupi. Mi smo v današnji formi suženjstva primorani, da letamo za delom od tvornice do tvornice, iz kraja v kraj ter od mesta do mesta, predno moremo za bera-ško ceno prodati našo delavno moč. Danes kapitalizem ne potre )uje samo naše telesne moči, mar več tudi duševno silo, da se zamo-re on . brezbrižno zabavati, ter vganjati 'razne orgije po hotelih in javnih hišah: doprinašati peklenske pohotnosti nad našimi delavskimi hčerami, sestrami ali celo še nad našimi ženami, ktere so primorane vsled revščine prodajati svoje telo.
V New Yorku je neka bogata 151etna gospiea izjavila, dane more živeti s $12.000 na leto; dovolilo se ji je $20.000. Torej kapitali stična "punca" ne more živeti s $12.000., ravno ifiti kapitalisti pa nam pripovedujejo, da delavka, ktera. je zaposlena v njih pro dajalnah, prav lahko živi s tremi dolarji na teden. — to je za $156 na leto.
Sedaj pa mi delavci — moder ni robovi, bodimo samo lepo zadovoljni, bodimo hvaležni kapitalistom, ker nas pustijo živeti; bodimo lojalni, ker jemo njihov kruh. Tako čitamo mnogokrat v pobožnih spisih in knjigah.
Zavedni delavci dandanes čisto drugače mislijo in presojajo, ter pravijo, da ni tako, da moramo biti lojalni, ker vživamo kruh na ših gospodarjev. Resnično pa je da mi krvavo zaslužimo naš črni kruh, in tudi pogačo, pečenko ter šampanjec za na«e gospodarje.
To vse je božja volja, da smo mi siromaki, oni — tam v krasnih palačah — pa bogatini; tako lepo nam nad ušo pihajo duševni očetje. Nasprotno pa mi socialisti trdimo, da smo vsi otroci ene in iste matere zemlje; da nipia člo vek pravice vladati nad človekom, da nima nikdo pravo živeti na škodo druzih, ter brat brata izkoriščati.
Dol z mezdnim suženjstvom Mera je polna. J. Mantony.
Velike ugodnosti:
električna luč, izvrstna knhinja, vino ^zastonj, kabine tretjija razfreda m ¿	na parniku' -
Kaiser Franz Jozel I. la __Martha Washington* f
Na krova seftovorijo vsi Avstro-ofcrskk jeziki.
Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka:
Kalser Franz 'Jozel L» Martba VVasblngton,
Laura, Allce, Argentine, Ocean le;
NOVI PARNIKI V DELU.
Za vse informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
Sti'1 A{t's, 2 Witkii|ton»., Ni« Vlit.
ali pa na drage uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi.
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chirac*» m
Ime vaijo aalogo nr, veri ti«, psafce sov ki drufik dvsfotin. Isvrftuje ledi popravita v tej stroki ps
CARL STR0VER
Attorney at Law
listapa ni rtik lodiicih. St. ao be 1009
133 W. WASHINGTON STREET.
CHICAGO, ILL. Talafon : Main 3989
NAJBOLJŠE OBLEKE
izdeluje pe meri sodrug • J. KBAINO, 317 Florida St., Milwaukee, Wia.
Ter popravlja, čisti pegla in barva atare.
Najboljše delo in najnižje cene.
Papež »u Kristus
v engleškem fezllcu.
Poživljamo duhovnike in katoličane, da eanikajo fakte, ki so v tej knjigi, v katarej dokaiemo, da je rim-¿ko-kateliAka cerkev nekraianaka. — Vsaka stran posebej odpira oči. 224 strani. Cena 25c s poitnlno, B za 91 Vsak, moiki ali ženska, interniran v ameriikih inatitueijah in v svobodi, bi moral naročiti ve" komadov to knjige in jo razširiti med prijatelji in znanol.
AMERICAN LIBERTT PUB. 00., Dopt. 149. Baz 814. Ohlcago, Dl.
M. JOVANOVI CH 84 — 6th Str. Milwankee, Wia.
PRODAJA &IFKARTE. Pošilja denar po poiti in brtojav-
, no. Izdeluje: Obveznioe — Po-oblaatila — Prepovedi, potrjene po notarju in cea. ' in kr. konzulatu. EDINA HKVA&KO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA
PROLETARYC
Postava I — Ali vas ne strese po celem životu zona, ko slišite to besedo! SJiši se grozeče, mar ne? Da, in kar lahko vrjsmete, da je bila namenjena nalašč zato.
Zapisano je: 44Ne stori tega ali tega. če ne ubogaš, boš občutil
poeta vo."
So pa tudi neke vrste postave, katere ni zapisal človek in katerih človek tudi ne more izvesti. Te postave so naravne postave, katere se izvajajo same po aebi. Nasprotovanje tem poeta vam pomeni bolezen, hiranje, amrt. Te poatave se ne dajo spreminjati v ljudskih zbornicah, kajti one niso bile sprejete temveč odkrite po človeku. Vaakdo jih iznajde v času svojega življenja. Ne ena človečka postava ni tem postavam enaka. Postave, katere uveljavljajo državni uradniki, ao narejene po človeku in morajo biti izvedene po človeku — katere največkrat ne izvajajo nobenih sla-bih posledic tistim, ki jih najbolj kršijo. Nasprotno, tako dolgo da kršitelj poatav ni zasačen, si lahko napravi potom kršenja velikansko premoženje. Nikdar pa re ne izplača kršiti poatav narave.
Naravna in pisana postavs.
Naravna postsva ali zakon, vedno varuje človeško naravo. ' Naobratno pa brez pomena po človeku narejena postava, ako si nismo postavili v izvrševanje teh postav zanesljive in poštene ljudi, ki pszijo da ae te poatave atrogo izpolnjujejo.
se ima umoriti iu aežgati stara mati glavarja čete, ker je imela neverne oči in škodovala s svojim pogledom. Vse to so bile seveda le domišljije zdravniških mož. Zahtevalo se je na ta način, da je moral mladenič, ki je želel poročiti zdravnikovo ' hčer, umoriti deset njegovih največjih sovražnikov. To se je najčešče zgodilo, ako mladenič ni ugajal staremu zdravniku, očetu zaročenke.
Svetost starinske postavs.
Če hi kakšen zdravnik ali duhovnik poskušal h takim humbu-gom danes, bi ga otroci n^nali z gnjilimi jajci. Ampak v tedanjih časih, je bilo vse sveto, kar je izustil zdravnik. Vse predmete, ki so bili prepovedani dotaknitve, so bili zaznamovani a "Taboo".
Zdravnik tedanjih časov je imel izvrstno službo, kaj ne dat Vae ljudi je imel lahko za bedake, samo zato, ker je vedel, da ae mu ni ničesar bati. Toda vedel ni niti za las več skrivnosti, kakor njegovi soljudje, ki so živeli poleg njega. Glede vzdrževanja gotovih jedil in pijače, kar so včasih priporočali ljudem, ao jim povedali po lastnih izkušnjah drugih ljudje. Kajpak je bilo to umestno za ljudi, ki so živeli pod gotovimi razmerami, da narode poatave, da so ene vrste jedi in pijače prepovedane in da je pranje in čiščenje života potrebno za zdravje itd. Ampak v starih časih te vrate poatav niso razlagali v šoli, kakor danea, kajti ta-
jo v New Yorku. — Ako bi šel človek dane« na vrh največjega hriba in bi ostal tam štiri tedne, pa bi potem ko bi ae vrnil, prine-ael seboj plošče, na katerih bi bilo nekaj popisanega, bi mu niti za minuto nihče ne hotel verjeti, da so mu nosile ptice hrano dokler se je mudil na gori, še manj pa, da ao veliki duhovi napisali na table kakšne zapovedi. Če bi kdo danea poskusil, bi tudi njega obsipali z gnjilimi jajci. Če so zgo-dovinake pravljice iz starih časov resnične, potem so nekatere narodnosti povzele postave iz teh sleparakih metod in bili ao poleg še tako bedaati, da so verovali v ljudi, ki ao jih naredili.
Preroki kraljevskih pravic.
Pozneje so prišli časi, v katerih so začeli vladati velegoapodje kralji in ceaarji. Tudi le-ti ao se sklicevali, da so dobili oblaat pro glaševati poatave od zgoraj — od poslanih njim po velikih duhovih, na enak način, kakor njih predniki, zdravniki, inazači, in duhovniki. Te preobjeatne in be-daate kronane glave ao vladale ljudstvo z železno roko in brutal no silo na tisoče. Od tedsj ao bili oni poatava! Te poatave ao bile najbolj nečloveške. Vzlic temu je ljudatvo proglašalo njih življen je svetim, življenje navadnega človeka pa brez vaake cene.
Prišel pa je čaa, ko ao trgovci pričeli misliti in ae povpraševati, od kod prihajajo te svete in kraljevske postave. Naenkrat so se
Pri plavžih.
Ako napr. človek živi popolnoma osamljen, ne potrebuje nobenih od ljudstva sprejetih postav za regulacijo svojega življenja. Če krši zakon narave, tedaj škoduje stem le samemu sebi. Postave, ki jih imajo mogoče ljudje izven njegove oaamelosti njega ne zadenejo in mu jih ni treba upoštevati. Za primero bi lahko navedli Robinsona Crusea, ki je živel na samotnem otoku, daleč proč — ločen od ostalega sveta. Toda ljudstvo ni Robinson Crusea. Možje in žene, ki žive skuno, morajo imeti nekakšen sporazum, po katerem ima biti urejeno njih skupno življenje. Pri tem jta pridejo do zaključka, da potrebujejo postave.
Kako so bile narejene prve postave.
Bili so časi, ko so človeške — to je po človeku narejene — postave stale visoko nad človeškom, skoraj v primiri s postavami narave same. V starodavnih časih, ko je ljudstvo živelo še v temi in divje življenje, so ae delale postave na dva načina. Možje in žene ao se zbrali okrop šotorov in ognja in so ugibali, da kaj ukrenejo. Ali tedanji zdravniki, pozneje imenovani duhovniki, ao raz-tolmačili, kako so tedanji zdravniški mazači varali ljudi, smešno. Ti ljudje so ai izmišljevali vsakovrstne domišlije, kuhali so povso-di na drobno sesekano meso in govorili nerazumljivo besede ter obračali oči proti nebu, a zajedno izjavljali, da ae jim ravnokar veliki duhovi zapovedali, da prikličejo novo poatavo. Navadno so bile te nove poatave take vsebine, da ao tirjale od ljudi, da gredo ao. aedom pokraati živino, ali pa da
krat ni bilo šol. Ta zdravniški mož ae je samovoljno proglašal u-čiteljem in je vedno trdil, da so te poatave zapovedane od velikega duha in njemu poslane, da jih raztolmači svojim aozemljanom.
Naobrazba in podrejenost.
Taki medicinski mazači so danea pri ljudstvu poznati kot sleparji. Vai dobro vemo, da niso imeli nobenih brezžičnih zvez s temi duhovi. Razumljivo je, da so lagali saino zato, da so jih ljudje ubogali in poslušali. Izprevi-deli so namreč takoj, da bi jih ljudatvo bolje ubogalo, ako ae sklicujejo na velike duhove in da bodo za vsako nepokorščino dajali odgovor velikim duhovom. Da je bila to sleparija, se razume samo po sebi. Dobro in koristno za ljudatvo je bilo, dokler je ta zdravnik priporočal zmernost, ka tera je preprečila bolezen, smrt, muke in druge nezgode. Slabo pa je bilo takoj, ko je tak medicinski mož proglasil kako postavo, ki je koristila le njemu, a škodovala ostalim ljudem. V tem tiči nevar-noat neizobrazbe, ki je navezana na podrejenost — milqst in nemilost medicinskega mazača.
Vlada duhovnikov.
Samoumevno je, da so tedanji takozvani zdravniki vporabili svoja sleparska sredstva v svoje-lastno korist, kolikor se je le dalo. In kadar so se sešli poglavarji čet, so stikali glave skupaj iu računali, kaj naj bi ukrenili, da bi jim ljudje bolj verjeli in da bi stvar prinašala še več bogastva v roke mogotcev', ne oziraje se na to, da ao poleg prizadeti možje in žene v svojih četah. "Taboo" biz-niss je postal gnjil. kakor pravi-

zbrali skupaj in ae o teh rečeh poavetovali. Prišli so do zaključka. da beaeda kralj ne pomeni nič druzega. nego prebrisanega ljudskega sleparja. Na Angleškem in na Franeoakem, kakor tudi v dru gih evro|>skih državah so trgovci prvi pričeli kršiti te svete, kraljevske postave. Kralji, ki so se upirali samovolji i trgovcev, so prignali k velikim drvenim čo kom, kjer so jih obglavili z guile-tino. (Guilotina je aekira. a kakršnimi so sekali glave zločincem, sploh ljudem, ki ao bili obaojeni nas mrt. Prvi je uvedel to moril-no orodje doktor Antonie Louiae leta 1792 na Franeoakem.)
Trgovci na vrhuncu.
"Vse to vaše prerokovanje sve tih pravic, je prazna domišljija vašin glav" — so rekli trgovci kraljem. Mi vemo prav dobro, ka ko in od kod izvira vaša moč vladanja, proglaševanja poatav, nakladanje davkov na našo trgovino, katero ate tako dolgo povečevali. da nam ni oatalo ničesar za naše delo in trud. Dajati amo vam morali polovico in pozneje celo trieetrtine naših izdelkov. Vi ste si najeli pustolovcev, jih oborožili, imenovali jih vojake ter jih navduševali za povzdigo na drugem svetu, prirejali ste tepež, vojske na avoje sosede Itd. v Plemstvo, ki je imelo večjo armado in več denarja je premagalo svojega aoseda in samega aebe postavilo na tron. Dolgo časa se je prištevalo kralje kot prve poglavarje nad vsemi plemiči in e-dini oni so bili enakopravni plemičem v njih poslovanju. Vi ste premarali vaše aosede — plemiče in posetnike. Ns ts način ste si pridobili večjo moi. Sedaj je pri-
šel čaa, da vas premagamo mi, trgovci. Od sedaj v naprej bo čedalje več moči v naših rokah, mi >omo delali postave, in sicer take, da bodo nam všeč. Vidite, tako zahteva zakon razvoja....."
Kraljem aeveda to ni ugajalo, ali trgovci so jih prisilili k temu, Da je bil ugovor od atrani kraljev in še oatalih plemičev, ae razume. Rekli ao, da so »bili kralji in ple-miči vedno na svetu in da vedno ostanejo. Prigovarjali ao ljudem, da pridejo slabi časi, ako ae bo judstvo pustilo vladati od trgovcev, češ, da bodo prišli neznoani davki nanje'itd. Prerokovali so, da če ae to zgodi, bo padla človeška družba nazaj v barbarizem, da bo izginila vsa izobrazba in civilizacija, da bodo uničene vae stare inšrtitucije in da trgovci sploh nimajo pojma o postavah in o vladanju. Skratka: kralji niso hoteli ničesar slišati, da bi bili sami in ljudstvo vladano od velike muožine trgovcev, navadnih ljudi, rabljev vse vrste. Ampsk trgovci ao pokazali kraljem in plemičem, da ae svet radi tega ne bo podrl, če ga ne bodo vladale kronane glave. Poaebuo v tej deželi ao trgovci izbacnili Angleškega kralja Jurija z njegovo u-uifonno vred in proglaaili ljudo-vlado.
Kraljem odvzete pravice.
To se je glasilo zelo ugodno za ljadatvo in vsled tega ao takoj pomogli trgovcem premagati kralje. Ali trgovci ao imeli v sebi še vedno mnogo starih idej izza ča sa medicinskih mazačev in začeli so kmalu nato govoriti v duhu zdravniških mazačev: "To jedel naše trgovine", so dejali/"Trgovec ni v trgovini za aplošne kori sti ljudstva ampak za svoje last no korist." Valed tega tudi ame rikanski trgovci, ko so izbacnili angleškega kralja Jurija iz Ame rike. niso dali vlade v roke de lavskemu razredu. Ko so očetje revolucije govorili o ljudski vladi. so menili le trgovce, ne pa splošno ljudstvo. Obljubili so in izrekli mnogo lepih reči za ljudstvo, za navadne delavce, resnične pionirje civilizacije, toda storili so zanje zelo malo; največ je oatalo vse le v odmevu praznih okljuk.
Trgovci ao na ta način dobili v roke moč, katero ao imeli preje plemiči in kralji. Ljudstvo, delav no ljudstvo ni postalo enako tr goveem niti v političnem oziru ne. menjali so se samo gospodarji. Mesto kraljev in plemičev so jim nakladali davke trgovci.
Postava in premoženje.
Postavo 80 naredili trgovci Ker so bile njih metode v sorodu z medicinskem mazačem iz prej staje dobe, so jih tudi posnemali in brž 80 zaznamovali gotove reči s "Taboo", to je, da so nedotak njene za ostalo ljudstvo. Ta veli ki "Taboo" svetovne trgovine katere se ne sme dotakniti navad na delavaka masa, ker je progla šena za svetost, se imenuje profit
Vsled tega je najboljša vlada ki si jo zamorete misliti v tej de želi, v sedanjih industrijalnih razmerah, le trgovska administra cija. Trgovska uprava pa pome ni 99 odstotkov humbuga, 1 od stotek pa sleparije.
Vaak narod, ki je vladan po trgovcih, je vladan za profit tr govcev. V Združineh državah ni v tem oziru nobene izjeme, čerav no se naši trgovski političarji sklicujejo, da so sluge vsega ljudstva, brez razlike razredov ali prednoati.
Postave so sklenjene, da vara jejo najprvo profit, in 90 odstot kov ameriškega ljudstva se ne u poiteva toliko pred postavo, ka kor 10 odstotkov trgovskega pro fita.
Ustava—moderni malik.
Sporazum, potom katerega je ameriško ljudstvo sklenilo vlada ti samega aebe, se imenuje ustava
Splošno se smatra #iatavo za vsakega kot nekako garancijo za svobodo, jednakopravnost in brat stvo: V resnici je pa dokument, ki veže ljudi, da služijo le za ko risti ameriških veletrgovcev — za njih sveti profit. Vse govori čenje in hvalisanjc o svobodi, jed nakoati in bratstvu, kakor tudi o svobodni priliki postati bogat itd., a čemur je še ta dokument zabeljen, je navadna past, paten tirana po vzoru atarega me«îiein skega mazača. ki je skušal vedno izpastavljati ljudi v temo.
Delavcev se ni nikdar vprašalo za sprejetje tega — takozvanega sporazuma; ta družabna pogodba
— revolucionaren dokument — ne vsebuje ne enega podpisa de-avcev, nikogar od delavstva ae i Vprašalo za svet, ko se je podpisal. Naobratno: usmiljena je bils vsemu ljudstvu na tak način, ka-lor so svojočaano usiljevali razni plemiči in kralji. Cela atvar je le nekak 8porazum z vsevratnimi biznisameni, kateri jih varuje, da zamorejo nemoteno ropati delavske sloje, potoin postavne trgovine.
Delavec nima pravice, razun tiste, ki ai jo pribori potom svoje organizirane moči.
Proglaa neodvisnosti pravi, da so vsi ljudje rojeni enako in da imajo valed tega vsi enake pravice do življenja, svobode in hrepenenje po sreči. Toda poatava Zdr. držav ne varuje delavne moči napram trgovcem. Z drugimi besedami : človek ni enakopraven pod ustavo Zed. držav. Pravice delavcev ne doprinašajo nobenih kori-ati trgovcem. Razred trgovcev ima take predpravice, kakor ao jih imeli svoječaano kralji in plemiči.
Teorija in praksa.
Ustava Zdr. držav jamči svobodo govora. Ali v praksi akušajo trgovci vsakemu delavakemu govorniku preprečiti avobodo, ki bi utegnila škoditi njihovemu dobičku. Ustava jamči svobodo sestanka, toda če trgovci iznajde. ,|o, da bi bil dotični seatanek v v škodo njih interesom, gledajo, da shod preprečijo a ailo. Ustava jamči, da ima vsako obsodbo izreči porota in da v slučaju nepravilne aretacije država nosi posledice, — ampak prakticira ae, da trgovci in podjetniki imajo popolno pravico vtakniti delavca v ječo brez kakšne obsodbe, odreči mu bond in vse pravice do višjih oblasti, kakor jih tolmači postava, in obsoditi ga z izbranimi porotniki in krivimi prisegami.
Vse to se vrši ne z zaroto onih trgovcev, ki so izvršii revolucijo, ampak pod pritiskom nastajajočih industrialnih razmer, katerih ne raznme in jih ni vatanju obvladati noben trgovee.
Razvoj industrijalnih razmer so provzročili trgovce industri-jalne in polit ične vladarje. Vsled tega je tudi logično, da ontaneje le ti tudi induBtrijelni in politični gospodarji in bodo vladali v, korist avoje trgovine.
Program delavskega razreda.
Ako delavci verujejo v ljudaks vlado, vlado ljudstva sa ljudstvo, ne oziraje se na razrede, ostane samo ena pot do take vlade:
Delavci morajo storiti s trgov d to, kar so trgovci storili v času revolucijo s snglsškim kralj«» Jurijem in njegovimi plemiči: Vzeti morajo indnstrijalno in pe-litično moč trgovcem in podjetnikom in jo izroditi delavnemu ljo* StVTL
Druge poti ni
Vse to se da napraviti mirnim potom — potom politične inttit« cije. ki js danes v veljavi. Te bo revolucija, ampak v tem smislu, kakor so jo vršili trgovci nad kralji in plemiči, — ne bo pomenilo eksekucij in civilna vojne. Vsi te pomeni gospodarsko in poUtttee izobrazbo delavskih mas, katero bodo dokazale, da so one istotako zmožne voditi in upravljati industrijo, sploh vladati samaga sebe, brez kakšnih bosov, ki bi jim predpisovali, kako je treba delati in kako živeti.
Natančneje o tem pa se ljudrt-vo jzobrazuje v socialistični organizaciji Vsakega zavednega delavca je torej dolžnost, da postane član socialistične stranke.
Prevel F. Godina.
V Ameriki sta dve vrsti potepuhov: eni ki imajo in drugi, ki nimajo. Potepniki, ki imajo, potujejo v privatnih vagonih, bogato preskrbljeni z jedili in pijsčami ter s strežaji. Potepniki, ki ni-maj o. potujejo pa v odprti tovorni kari, na premogu ali rudi, a knepčajo se pa na kakem dvorišču z odpadki Če jih dobijo. Delavci hranijo, oblačijo in omogočajo klatenje križem dežele obojim potepunom. Razlika je le ta, da potepuhi, ki imajo, delajo delavcem več stroškov in tešje ee jih je odkrižati, kakor pa potepuhev, ki nimajo.
VSAKATERI SE BOJUJE ZA
Vsaki prodajalec proda več
NEBO
CIGARET vsaki dan.
foooososooMSMOoeooeeeoooooeeooooooeooooeoossoMooo
pbolítarur
Revolucija v preteklosti in v bodočnosti
• Spisal Etblo KrUtan.

"Navada je železna arajea'' — navada je velika moč in naredila jet da dandanes vendar ne poble-de vsa lica in h»* ne trenejo vsi u-, .«4je, ako ae kdaj in kje izrečHa >4o^odici V'socialna revolucija." *Haveda s leni ni rečeno, da je razumevanja bivatva takih revolucij povsod pridobilo prosto pot. Ljudje tudi braojavljajo, j>osluiujejo " mj telefona, vozijo se z elcktro-motornimi vokoví, razsvetljujejo ' električno avoje stanovanje — in
*	vendar nimajo nitr pojma o biv-"stvu električnosti, pa ae tudi ne "brigajo za to. Socialna revolucija
— to je bilo že tolikokrat slišati na shodih, da fraza v leruh možga« 'liifh ne izlupi nobene misli več. Ce »pa že pride kdaj stvar v pogovor ipri večernem pivu, tedaj je lahko „^»paziti, da tiči v glavi dobrega meščana še vodno staro ueumeva-.¿»nje «in v srcu stari stud pred re-vojne i jo sploh, lu zelo zadovoljen •*jevako tedaj kdo označi revolu-«. jcijo? delavcev za pravljico ter o ..po/Mi, da bi se vsak nasilni korak delavcev ob sedanji vojni organizaciji in orožni tehniki v naj ^J^rajaem.čaau zadušil v krvi. u Ako sliši besedo "revolucija", a» ne more kratko misleči f i lister «iploh nič druzega predstaviti, ka-
*	kor krvaVo vstajo z barikadami jn tokovi, z ljudskimi trupli na svetilničnth kandelabrih, eventualno še z ditiamitnimi bombami in s petriflejem. Kakor ne ve, da je z vsem a\ojim načinom mišljenja in čutenja plod razmer, si tudi ne
"mftre razjasniti, da tudi revolucije" v njih bivstvn in v njih obli-"kàh vstvarjajo razmere. Diferen čtrati sploh ne zna. Ali če bi bil "hidi najhujši preklici j i vec, ima '' vendar samega sebe za silno miroljubnega, in tak je končno res na " svoj način. Zato ne mara revolu-' cij 'in zelo prijetno mu je pri duši, da ima njegma država policijo in orožnike, sodnike in vojake, ki bode že onemogočili revolucijo.
Za delavnega človeka, kateremu njegov položaj ne dovoJjuje tope malomarnosti, ki pa avoje ga časa tod) ne more tratiti z me
glenimi fantazmagorijami, dobi
beseda aeveda čisto drug pomen, ki je a plitvo filozofijo Ben Aki-bovo v popolnem nasprotju. Pan-ta rei vae teče» ta resnica grškega modrijana, t pozitivno znanostjo tisočkrat dokazana, poka-zuje modernemu delavcu, da mora smatrati razmere, ki ga danes obkrožajo, ki so ga naredile takega, kakršen je, samo za mimo-hodno postajo v toku od vsega začetka se vršečih in nikdar ne končanih revolucij. Nauči ae spoznavati, da je v večnem strojenju stvari revolucija tisto kar. ostaja, neminljiva kakor snov, iz katere je sezidan avet. Ali kakor menja snov v neskončni vrsti svoje oblike, tako ae »spreminja tudi revolucija; večna je; motor je vsemu življenju, ki pomeni večno izpre-ininjanje. A kakor sama v velikem in v malem izpreminja vse reči, »topa tudi vselej, kadar se prikaže, v novi postavi pred nas. Razlike niso vedno velike; lahko se pač zgodi, da menimo v njej spoznati staro znanko, ki je navidezna svojim predhodnicam enaka v najmanjših potezah. l)ozdey-nost vara; z natančnejšo preiskavo doženemo, da ima vsaj na obleki nove posameznosti. Ali če so bili preobrati, ki jih jo izvršila, tedaj je bjla izpremena obratna; v novih razmerah, ki jih je povzročila, se je morala sama izpre-meniti; ako je »kovala novo orožje, se ga je morala tudi sama posluževati-. In tako morajo biti tudi izmed revolucij današnjih in nekdanjih tudi bivstvene razlike; svojega smotra se zavedajoča pre-kucija modernih delavcev mora biti drugačna kakor Spartakova suženjska vstaja v starem Rimu alv pa nemški in slovenski kmečki piui t i v srednjem veku. Celo kak-
šna politična revolucija v abso lutietični državi sedanjega časa bi morala pokazovati znatne razlike napram enaki rcvdlucdji v jirete-kloati. Tako u. pr. ni mogoče primerjati revolucionarnega gibanja v Macedoniji niti z zadnjo poljsko' vstajo, še manj pa s takimi pok-reti iz starejših časov.*)
Revolucije »o bile pač vedno prepovedane in so tudi sedaj. Poizkusi, izvesti pravico na revolucijo iz takcevanega naravnega prava, so končali tako klavrno, kakor izmučene definicije bajnega naravnega prava samega. V praktičnem življenju gre pač mnogo bolj za razmerje sil, kakor za iluaiooiatične pravne moči, in pozitivno pravo ni nič druzega. kakcr uzakonjena moč. In tako bi bilo zelo komično, ako bi vladajoči vlada niin dovolili, da se smejo puntati proti njim. Revolucija je čisto logično prepovedana in juri-sti imajo prav Nezakonito sredstvo (»stane vedno. Ali to je rav« no bivstvo revolucije, da odpravlja eno zakonitost, pa jo nadomešča z drugo. In vprašanje ni, ali je dovoljeno ali prepovedano, tem več ali je uspelo in more li ae vzdržati. Ako se lahko potrdi zadnje vprašanje tedaj je prejšnja kriviea postala pravo, ki bo a svojega stališča zopet imenovalo revolucijo neopravičeno.
Toda prepovedane ali ne — revolucije so se vršile v vseh dobah in skozi vso zgodjvino človeštva se vleče kakor rdeča nit vrsta revolucij. Pogoje sa to je človek prinesel s seboj na svet, združujoč v sebi od nekdaj željo za stanovitnostjo svojih raomer s hrepe-
•) Ko je bil ta članek pisan, še ni bila ruska revolucija v a-kutnem stadiju. Turčija je imela še Abilul Hainidov absolutizem, in o kitajski republiki še ni bilo nobenega sledu. Vsi ti poznejši preobrati potrjujejo našo trditev.
nenjem po njih zboljšanju — potrebo miru z nezadovoljnostjo. Za delo brez počitka je ravno tako nesposoben, kakor za nepretrgan mir; gibanje in počivauje sta mu potrebščini. In v tesni zvezi s tein stoji nagon, ohraniti si življenje pa ga uživati. Prvi zatite-va gibanje in delo, drugi gre za mirom. Bojuje se in deluje, da bi dosegel, kar se mu zdi potrebno, kadar doseže, si hoče zavarovati pridobito. Razmere, ki »i jih je ustvaril, utrdi kakor zua, pa se posveti uživanju. Ali potem pridejo drugi. V teh razmerah ne najdejo zadoščenja svojemu ko-prnenju; čutijo se izobčene od u-živauja; "najboljši vseh svetov" jim je slab svet; ker jim mir še ničesar ne ponuja, ae začno gibati, pospešijo gibanje — vztrajnost in gibanje zadeneta drugo ob drugo. revolucija je tu.
Karkoli je človek kdaj pod vzel, rmelo je vselej materijalen povod, in zavedni ali pa nezavedni smoter mu je bil izboljšanje položaja. Dokler mu je stala samo priroda nasproti, se je bojeval z njo in z njenimi silami. Ko pa se je začela vrstiti njegova lastna družba, ko je ta proces do vedel do razdelitve po razredih, do etabliranja vlad in do uatvarjeuja služabnosti, so se morali tudi v človeškem sorodstvu izločiti nasprotni interesi- ter izzvati boje. Ako so »rečni posestniki uredili razmere biti seveda zadovoljni s konkretnim položajem. pa »o želeli, da ga ohranijo. A drugi, ki še niso prehodili navzgor držeče poti, ali pa ki so bili potlačeni v niža v o, niso mogli i-meti zadovoljnosti posedujočih; kar je bilo, ni moglo biti zanje i-¡deal. Taka nasprotja, ki so bila posledice dogodkov, so morala postati zopet vzroki, pa pripraviti, , dozoreli iu privesti nove doeodke. Iz takih razmer so izvirale socialne .revolucije. ki igrajo v vrsti ' zgodovinskih preobratov najvaž-
nejšo vlogo. l>a, razvrstitev družbe v razrede, med seboj različne po posesti, torej tudi po pravici in po moči, je povzročila, da je vsak preobrat . zadobil socialen značaj, tako da so na primer tehnična gibanja, kznajdbe in izumi socialno delovali ter povzročili družabne revolucije velikanskega obsega iu globočine.
Socialna slojevitost posedujočih in neposedujočih vladajočih » in podložnih seveda ni morala imeti neposredne revolucije za posledico. Dokler je tako razmerje znosno, deluje zakon teže tudi v zapostavljenih razredih. Ali kadar postane razvoj v razmerju moči bolj občuten, kadar se .prepadi razširjajo, kadar privilegij na eni strani, brezpravnost pa na drugi naraste, kadar se pritisk poveča, takat mora slediti ekspanzivno stremljenje, in vedno obstoja meja, ob kateri mora tlak brezpogojno izzvati protitlak. Vsaka razredna družba »»a nosi v sebi kal revolucije, ker je poostrenje nasprotij v razredni razvrstitvi neizogibno, kar materijalistiČni študij zgodovine aolnčnojasno dokazuje.
Pojačanje pritiska do resnične ali dozdevne neznosnosti je bil in je vedno prvi povod za revolucijo. Poostrenje nasprotij je njena pri prava. Da izbruhne, povzroči potom lahko malenkost. Kako pa se potem revolucija uprizori, izvede>, kako se zatolče ali kako zmaga, kako izrabi svoj uspeh in kako si ga zavaruje, to je tisočkrat različno in odvisno od časa in od njegovih razmer in ljudi. Deepocijo zadnjega finskega kralja je čutil ves narod, ali gotovo ni bil Tar-qutnius Superbus edini zatiralec v Rimu. Patricijsko moč so čutili plebejci kot nič manjše breme; nič ihahj trda, kakor robota, ki jo je zahteval kralj, ni bila odvisnost pro*takov od. aristokratov. Ali nad ljudstvom kakor nebesa
vzvišeni senatorji so grenkeje čutili kraljev absolutizem; boli *o se zavedali naeprotja, njik duševne kvalitete ao bile večje, njih volja močnejša; njim se je zdela kraljevska moč neznosna Samo patriciji so takrat mogli narediti revolucijo, in ko je prišla priložnost, so jo naredili — seveda po patricijsko. Narod ni mogel biti nič druzega, kakor orodje v rokah petricijev, in ko je bil odpad od kralja izvršen, ae je odrinilo orodje, vodje gibanja j>a ao uredili nove razmere po lastnih potrebah, tako dobro kakor so znali. Ustanovili so republiko; ali ne republiko naroda, temveč patricijsko in v novi ureditvi je že tičal vzrok, ki je z železno neizogibnostjo moral izzvati konflikte, pa jih gnati do besnih bojev in poostriti do revolucijskih učinov.
Ako pa se revolucija patrieijev proti kralju lahko Imennje nekrvava, tedaj to gotovo ni bilo ležeče na tedanjem času in na miroljubnosti rimskih aristokratov, temveč na ugodnih okolnostih, ki so naredile vojsko voljno napram patricijein, tako da je bila izvršitev mogoča breiz meča. Take pa so bile razmere redkokedsj, k večjemu pri "revolucijah palače", ki so vaied nezanimanja širših slojev prostorno omejene in provzroče oreobrate z malimi žrtvami.
Ako se hoče priti na jasno glede izpremembe revolucije tekom časa, se je treba spomniti na zakon, ki si je priboril v naši dobi zlasti na polju prirodoslovnih znanosti najsijajnejše priznanje: Na zakon razvoja.
Naj »e tudi zdi; kakor da bi bila revolucija nasprotje evolucije, tako da se prvo navadno smatra za zanikanje druge, je vendar nasprotno resnično, da »o revolucije samo vozli v niti Tazvoja. Ako bi se spravile Vse revolucije svetovne zgodovine v vrsto, pa bi se preiskale z njih vzroki, preinotri-
Spomladanske bolezni
Za čiščenje krvi rabite
Severov Kri čistilec
Na spomlad je vaša kri v najslabšem položaju in polna nesnage, pokaže se v kožnih boleznih in izpehlajih po raznih delih života.
Severov Kričistilec
se toplo priporoča v takih slučajih. Odstrani vam kožne izpehljaje. srbečino in oteklino; okrepča in izboljša celo telo, prežene ver nečiste stvari ven iz krvi, atem naredi konec vsem občutkom oslabeloHti. To je mirni tonik m se priporoča kot najbolje spomladansko zdravilo.

i
Srbeča erupcija
potrebuje notranje zdravljenje s Severo-vim Kričistilcem in ravno v tistem čaau potrebuje takojšne pozornosti od ozunaj. Rabiti bi se moral dobri, zaneslivi in efektivni "ointment" da bi odstranil srbečico, ki je združena z mnogimi kožnimi bolezni, — bule. ogrce, uljeta, otekline in žive rane ao vae posledica nečiste krvi.
Severov kožni Oinment
je idealno zdravilo, močno in antiseptično, dobro in blagodejno. Izkazalo se je naj-l»olje za gori imenovane kožne bolezni. Njegova akcija je mila in brez nemirnosti. Cena 50 centov.
Ako ga ne dobite pri vašem lekarnarju, pišite nam, poslali ga bomo takoj po sprejetju cene.
Veliko jih je ki so rabili ta "Ointment" in. nam poslali pisma polna odobravanja, sprošnjo, da jih objavimo v korist drugim, ("'itajte sledeče:
čitajte eno iz med mnogih piaem. ki nam prihajao dnevno od tistih ki rabijo to zdravilo. C'itajte kaj govore glede tega zdravila.
W. F. SEVERA CO.,
Cedar Rapids, Iowa. Gospod: Po Vašem navodilu sera kupil Vaša zdravila, rabil sem jih tri tedne. Severov Kričistilec je posebno dobro zdravilo. Pomagalo mi je odstraniti erupcijo, katera me je vedno nadlegovala. To pismo zamorete objaviti za v poduk drugim o Vašej izvrstni preperaciji, katera pripomore trpečim do njih ¡»opolnega zdravja.	Joseph Krnnsky,
Chicago Beach Hotel, Chicago, III.
V slučaju bolezni zanesite se popolnoma na Severova zdravila.
Cena $1.00 v lekarnah Ako Jih nemo-rete dobiti pri vašemu lekarnarju obrnite se direkno na nas. Po sprejetju $1.00 jih pošljemo poštnine prosto na vsak naslov. -:- -:-
(t
ANEXCEU.EITAND KIMBLE REMEDY
A* A*«. Skm Vúuu*, Ulan. <Pbnpks*»J Sorts from Import Blood oátr Blood s Dbeum.
te ha^ tufe
' W*«™«** 0N TI? SATTlfc.
**äxoid ei.oo.
PfttPA»tO «Y
V. F. SEVERA CO.
CE*>AR RAPID$, IOWA.
So tudi druga Seve-rova zdravila ki se prodajajo v mnogih lekarnah po celej državi. Uprašajte za Severova zdravila in ne vzemite druzih. Ako ih nima vaš lekarnar ih mi pošljemo derektnona vsak naslov po sprejetju denarja. Naročila za $1 00 ali več pošljemo vožnine prosto.
w. P. Severa Co.,
Cedar Rapids, Iowa.
Gospod:—Kupil sem Severov kotni "Ointment", ki mi je bil priporočen in za katerega ne Vam lepo zahvalim, ker pregnal mi je srbečo erupcijo skoraj popolnoma takoj pfvi teden po rabi istega. Zahvaljujem «e Vam za ta Ointment in ostajam.
Vat odkritosrčni . Adam Wolak, Box 8, Kock fall, Conn.
W. F, SEVERA & CO
I
jj J	Box 8, Bock fall, Conn.	CEDAR RAPIDS IO^VAe	|	Josepn uonrovoini, uestervme, o. i».	j J
lUnJZJiininj^^	wraamiiJnrazjH^^	ïiararaiîUiirafaïaiM
Kožne bolezni
Veliko kožnih bolezni bi se preprečilo in veliko .bi se jih odstranilo, ko bi imeli bolj natančno pazljivost za čistost prizadetih udov. Tukaj je kjer ima antiseptično milo Z8 vršiti svojo nalogo.
Severovo zdravstveno kožno milo
je izvrstno, čisto in antiseptično milo za v toilete, kopalne sobe in za briti. Najbolje za preprečitev in odstranitev kožnih bolezni. grdih erupcij, ran, srbečice, pokanje rok in drugih kožnih bolezni. Neprekošno za kopanje otrok. Cena 2"» centov.
Ako jo ne dobite pri lekarnarju v vesem mestu, pišite nan\. Pošljemo jo na vsak naslov po sprejemo svote.
I)a vam pokažemo kaj vse je že to milo naredilo v preteklosti in kaj vrši v sedaj-nosti, kvotcamo eno iz med mnogih pisem, ki jih prejmemu dnevno:
W. F. Severa Co.,
Cedar Rapids, Iowa.
Gospod:—Imel sem erupcijo po telesu. Po navodilu sem rabil Severovo zdravstveno koloo milo pri kopanju in umivanju. Po kratkem času je erupcija prenehala popolnoma. Zahvalim se za VaAo Zdravstveno kožno milo, za katero sem prepričan, je dobro milo za vse imenovane stvari, ki so oglaftene.
Joseph Dobrovolni, Lesterville, 8. D.
le njih priprave, neposredni povodi, njih de jut veni začetek, izve-denjc, zmage ali porazi, uspehi in njih aavarovanje, pa potem po-alediee, tedaj bi se lahko napisala knjiga o evoluciji revolucije. Tudi tu se ne bi našla popolnma rav. na črta, kakor v vsakem razvoju, bi se tudi v tem opazili atavistični za padi. Ne le, da slede revolucijam reakcije; velikim pokretoin s premišljenimi načrti, jasnimi cilji in sredstvi, ki so bila za odnosni čas najmodernejša, so slvdilo brez glavno izvedene, »mešue vstaje brez načrta in cilja. Kakor zgodovina človeštva, njegove družbe in njegove kulture, pokazuje tudi revolucija v »vojem razvoju semiu-tja križem vodečo črto. Pri vsem tem pa je vendar razvoj, vodeč od nižjega k višjemu, od primitivnega h kompliciranemu, od malega k velikemu, od surovega k plemenitemu — nmio tako, kakor razvojna črta človeštva.
Ako so se posluževale revolucije v začetku najsurovejših sredstev, so si revolucionarji tekom časa prilastili najboljše orožje, kar jim ga je bilo na raznolago in kar so ga mogli doseči. Ako so šli v srednjem veku nemški kmetje, čeiki Taboriti, hrvaški in slovenski tlačani s kosami in s sekirami v b<)j, pri čemer so se pač skušali polastiti tudi nasprotniš-kega orožja, je mislilo kjudstvo v veliki francoski, v nemški, v avstrijski revoluciji najprej na to, da naskoči arzenale in skladišča orožja, da osvoji topove in nuške.
Ako je bil v prvoletnih časih smoter uničenja vedno jasen, pravi cflj pa kalen, ali pa ga sploh ni bilo, se je to pozneje boljinbolj izpreminjalo; revolucije »o postajale zavednejše, volja bolj določna, uničevanje se je potiskalo bolj inbolj v ozadje, ostajalo je le še kot sredstvo za dosego smotra, nadenj pa se je postavljal višji cilj. In .v novem, času so delavci spoznali, da uničevanje sploh ni neizogibna potreba revolucije, in pozitivni moment je dobil večjo veljavo od negativnega.
In sedaj stopa revolucija v dobo univerzalnosti. Ne bolj enostavne, ampak bolj sestavljene so razmere od dne do dne, vzln» temu i>a jasnejše. Od dne do dne postaja očitnejša zviv.a posedujo-čih, ki jih združujejo enaki in-tertsi; ravno tako se pokazuje bi-streje skupnost brez|K>scstnih. Strože se loči vojska od reakcije od vojev revolucije, in ves svet razpada, v dva tabora. Posamezni boji krajevnega značaja, ki se vodijo zaradi dnevnih ciljev. Izgui>-Ijavajo pomen vzpričo miljonske-ga gibanja celega razreda, ki mobilizira svoje bataljone po vsej zemeljski obli. Napočil je čas velike revolucije; Revolucija zaradi revolucije Večina je dosegla najvišjo stoDiijo doslej mogočega razvoja. Malo je postali« veliko v vseh rečeh :veliko v vseh pred-postavah, veliko v spoznanju, veliko v močeh, veliko v cilju. Vsi posamezni revolucionarni dogodki postanejo same eprzode vpričo re-
HQLBTAHKO
Čjo duha. Surovi sili zada smrtni stokrat, proizvajala nam bode
udarec; revolucije bodočnosti bodo po vsem, kar je mogoče predvideti, naj se glasi to še tako protislovno, mirne revolucije.
Zakon narave.
"Da iz malega raste veliko! zakon narave je tak."
Vsaka stvar v naravi, bodisi mrtva ali živa, ima svoje zakone, svoje postave, na podlagi katerih se razvija in svoji obliki primerno tudi veduo spreminja. Ni je stvari v naravi, ki bi bila veduo enaka, bodisi v rudninstvu, rastlinstvu ali živalstvu. Kamenje in različne rude nastajajo in se formirajo po sebi lastnih postavah v zemlji, spreminjao se vedno v svojih oblikah, s4>reminjao se tudi 00 stanju, kateri jim je mehkejši ali pa trši. Kak razloček med navadnim kvarcoiu in žlahtnim demantom! Rastlinstvo zo pet zahteva svoj živež iz zemlje, zahteva svetlobo od solnca, zahteva zrak od narave; na podlagi teh zakonov torej zatnore narava razcvitati. Tudi živalstvo potre huje vse od matere narave, da se zamore boriti za svoj obstanek. 'Kdo udahne psu misel, da mora čuvati hišo in da se mora postaviti v bran za svojega gospodarja, ako ne narava sama! Kako more divji kozel naznaniti svojim tovarišem in tovarisicami pretečo
| veduo le snov; seveda v drugačnih oblikah. Ker nam pa uarav-ni zakoiii ne morejo ustvarjati duhov in čeznaravna bitja, nam tudi ne morejo dokazati eksisten 1 eo Hoga, ne morejo nam dokazati ekaitenco duše, pač pa ravno nasprotno.
Seveda si hode tukaj pač marsikdo mislil, saj vendar ni liara-j a ustvarila boga, temveč bog usrsvo in vse kar v njej živi in lazi, toraj le iz naduaravniu stva-rij lahko proizvajamo naravna bitja, in vse zemeljske snovi.
"Frov dob V Ni'jo pogruntov", biti rekel slovenski kinetič; toda povedal ti bode le teh par besedi,i in obmolknil, ( lovek se pač ne spie zadovoljiti s to pohvalo, temveč zahtevati dokazov. Le počasi, saj nam ni potreba daleč iti.
Odprimo zgodbo sv. pisma., Na prvej strani se čita: "ln Bog je rekel: "Naredimo človeka .po svoji podobi!"
Bog je torej vstvaril človeka po svojej |H»dohi. po svoji obliki. Ali pa ni človeško telo iz snovi t Ali je človeško telo popolno? Je-li jednako? Je-li Zalukafer ali Evropejec, je-li Indijanec ali Es-kimos podoba božja f Katerega iz med teh je ustvaril?
"Conticuere omnes" — Obmolknite, rekel je Vergil v drugi knjigi Eneide, predno je popisal boj pri Troji. Človeška telo je iz snovi, -toraj
Kako se v Združ. državah varuje sloboda govora.
m pele če si na ta način ni moglo pridobiti dosti orožja, je porabilo tudi manj vredna bojna sredstva. Sedaj pa vidimo, da se poslužujejo nasilni revolucionarji dinamita in ekrasita. da fslbricira-jo "peklenske stroje", da podko-pavajo železniške proge in <ja dvigajo parnike v zrak. Ako se pa oči dobro odpro, tedaj se vidi revolucionarna vojska miljonov, ki
knjejo orpije, katero naj deluj* red*, ki ni več za rabo, in da bolj uspešno kakor brzostrclno.«stvari nov, za dobo pripraven (ll w prshede iz enega dela v
puške in moderni trdnjavski
vi[ orožje, ki ni namenjeno za ritev ljudi in za požiganje mest, pred katerim pa tudi ne ohrani
bena trdnjava.
Ozki horicont, ki je delal meje mišljenju primitivnih ljudi v minulih časih, ki je družbo cepil po m zmerno malih zemljiščih in je u-st varil neštete interese ]>osamez-nih delov, je naredil tudi revolucionarna gibanja mala. Ljudje so videli razmefre samo v lastni bližnji okofici, pa so samo njim posvečevali .pozornost. Dailjše zveze so revolucionarci prav tako malo pregledali, kakor vladajoči. Neštetokrat. so bila uprizorjena revolucionarna gibanja zaradi malih, ne res revolucionarnih ciljev. »Sčasoma se je pogled razširil, kakor so se povečale vse razmere Cim bolj so hitela stoletja naprej, tem večje so bile združitve interesov. Ob enem ognju se je vžgal dru-gi in tretji. Kmetje ene gosposčine «> se uprli, pa so zažgali grad, in naenkrat je plamenoma gorelo po vsem kraju, po celi deželi. Oiba nja so prekoračila meje dežel m držav. Ko je izbruhnila velika francoska revolucija, je spravila vso Evropo na noge. Ko so leta 1848. počili prvi streli, je našla revolucija pot čez gore in čez reke in oib bregovih Spreje in ob Donavi na Ogrskem in tu in tam je vzpfcamtelo in počilo — v vedno širšem krogu Cim čvrstejsa in jasnejša je postajala solidarnost vladajočih, tem bistrejša in krepke jša' je bivala tudi sloga pod-Jožnikov.
volucije, ki jo je začel ves brezpravni svet proti četi privileffira-cev, ali pravzaprav proti privilegijem, in ki se od dne do dne razširja in krepča. .
Cilj nove, velike revolucije je jasen; revolucionarji vedo, kaj hočejo. Duševni razvoj tisočletij je pripomogel delavcem do spoznanja reči da zapopadajo, da gre za odstranitev vsega družabnega
Ker «o spoznali vzroke - raz-
kaj je potrebno. Ker so zapopadli sodelovanje moči, znajo zavzeti
nevarnost, ako ne po naravnih slutnjah.
Naravoslovje, ki mora biti pred vsem objektivno, sestoji toraj le iz samih stvari in bitij, katere lahko vidimo in opazujemo sleherni dan. Naravoslovje potem ne more biti druzega. kot boj za resnico.
Ako opazujemo natančneje naravo v posameznih delih, vidimo »in spoznamo takoj, da imamo tu-
dntsegs in zopet v |>oaaineZTrih
», vidijo tadi. kaj je magooe ut ^^	¿j mMIIji0 obliko sno-
noben krogel j varni oklop in stališče napram posameznim pn-
9 "baznim,
ne da bi spravljali v ne^ varnost svojo pozicijo napram celoti. Svojo taktiko spravljajo vedno v soglasje s strategičnim načrtom. In iz izkušnje, da so hodili doslej vedno za druge po kostanj v ogenj, izvršujejo sedaj revolucijo zase, torej z lastno močjo, po svojem znanju in po svoji volji. V tem smislu ne iščejo več orožja v taboru nasprotnikov, temveč si ga kujejo sami.
Kar je ostalo tisočletja skrito delavnemu človeštvu in je le redkokdaj zasijalo kakor daljna nejasna luč skozi meglo, je prišlo modernim delavcem v zavest : Lastniki delavne moči so torej gospodarji dela. V tem počiva njih moČ in njih revolucionarna sila. Zbrati jo in narediti močno za od ločitev, je naloga nove revolucije, razvijajoče se pred našimi očmi. Svobodno razpolaganje z lastnim delom je najmočnejše orožje najnovejše revolucije.
To ni upor sužnjev, ni divil maščevalni pohod tlačanov. ne ban-ditski boj obupancev, tudi ne lepi besedi zaupajoč sprevod zamaknjenih čet. Premišljena, vse zakone razvoja in njegove potrebe poznavajoča revolucija potlačenih je to. ki sega v vse globočine in porabi vse, kar ji lahko koristi.
To ne bo zadnja revolucija. Ali lahko se prerokuje, da ustvari temelj, na katerem se bodo vse bodoče revolucije lahko vršile z mo-
vi. Naravoslovje nam dokazuje, da se nahajajo rastline podobne kamenju. Dokazalo se je, da se zopet nahajajo rastlinam podobne živali in da bi najvišje, in najpopolnejše bitje med živimi, ki je človek, ne imel z živalmi nikake podobnosti, pa ne more ni kdo zanikati. V posameznih delili je na posled kamenja več vrst,, različno je rastlinstvo, različno je živalstvo.
Vse se proizvaja iz naravnih za konov. In kje drugje, kot v teh
zakonih edino za moremo iskati
, ^ t
resnico, čisto in vrolo, zamoremo iskati principe, na podlagi katerih pridemo do višjih zaključkov.
Li zamoremo morda iz duševnih bitij proizvajati principe, ki jih ne vidimo, sploh ne poznamo? Li zamoremo na podlagi duševnih principov dokazati eksistenco bitij, ki ne eksistirajo. kakor i principi sami ne. morejo eksisti-jrati. Naravne zakone pa oziroma principe nikdo zanikati ne more, torej le samo iste smatramo lahko za pravi temelj resnicam. Narava nam nudi vse stvari in bitja v obliki snovi, katero snov vsakdo vidi z lastnimf očmi, jo razume z lastnim razumom, z lastno pametjo; toraj je le naravoslovje prava in temeljita veda.
Narava nam proizvaja snov in vse snovi skuhaj so narava sama. Duševnih bitij oziroma duhov nam narava ne more proizvajati iz snovi, kajti katerikola si bodi snov, dasi tudi se spremeni sto in
ga ni proizvedlo duševno bitje. Na vsak način je/mogla toraj narava sama zbrati skupaj svoje celice in tako formirati neko živo bitje iz katerega še je tekom časa razvilo človeško telo do dana-in je oblike.
Človeško telo ni popolno. Ce pa ga je ustvarila pooolnost sama. kafero popolnost imenujete boga, mogla bi »a bila ustvariti po svojej podobi, torej popolnega.
Trhlena jablana nam ne more dati svežega in lepega sadja, bolna mati nima zdravega deteta; to so naravni zakoni. Ako pa u-gledaš tam na planinah čvrstega in Čiliga kozliea, gotovo mu je bil oče zdrav in čil kakor divji kozel. NUi to v naravi?
Nepopolnost človeškega telesa pse nikdo zanikati ne more. Opa-zujtuo naše življenje od zibeli do groba! Nežno je sicer otročje te lo v zibelki, toda brez pameti, brez razuma, brez razsodka. Le kar otrok vidi si poželi; z jokom in krikom, s smehljajem in radostnim obrazom nam zamore naznanjati svoje občutke. Sluh nje gov še ni razvit, jezik še zamotan Naravnih snovij potrebuje torej otrok, da se zamore razvijati njegovo telo, in s telesom vred nje ga organi, in z organi njegov razum. Ko doseže polovico dobe člo veškega življenja, doseže pač zre lostno dobo, toda nikakor ne popolnost. V starosti zopet po lagpma ga zapušča «duh ginu vaj o mit razum; jednak je- zopet otroku v zibelki. V večni zemlji pak je nje govo telo črv.
Ljudje si tudi niso vsi jednak i. Vsaj imamo vendar ljudi bolj ali manj izobražene, bolj ali manj močne narave, večje ali manjše postave. Ce jih je pa ustvaril bog sam. bi si morali biti vendar vsi jednaki; vsaj je oslica zopet mati osls. ki vsi jednako rigajo. Ker se pa toraj človeško telo v vseh stadijah življenja svojega tako različno spreminja nikakor ne more biti ponolno, ker popolnost, a lev» hoče hiti popolna, se ne sme in ne more spreminjati.
Toda bog je pa ustvaril temu telesu neumrjočo dušo. kaj ne res* Da. dragi prijatelj, zopet smo tam kjer ni muh. Vzemimo, da je bog ustvaril dušo. Torej mora biti potem telo mrtva stvar, in le duša ima življenje, razum, občutke in delovanje v telesu. Duša deluje v telesu kakor igralec proizvaja glasove in melodije iz klavirja. Klavir je mrtva snov, igralce- njegova duša.
Haha! Prosim le potrpljenje. Ko bi pa nekdo temu klavirju po lomil nekaj strun, nekaj tastov, in najsi bode igralec potem še tako izboren; kake glasove, kake melodije vam bode proizvajal iz njegovega klavirja? Je-li igralec kriv? je-li klavir vzrok?
In, jednako je z človeškim telesom. Ako mu je Bog udahnil neumrjočo dušo. mora torej biti duša pravo življenje telesa, ona mora sodelovati ž njim pri vsem.
Zakaj pa duša ne mofe pri sklep-
cu Občudovati narsve? zakaj duša pri mutcu ue sliši in ne more
oznsjevati iz njegovih ust božje besede? zakaj duša pri obnore-leni človeku tudi neumnosti blodi? Telo pač ne more biti vzrok, ker telo je snov; duša pak od boga, bi morala voditi po pravem ootu nje v varstvo izročeno telo. Neumna duša toraj popolna ne more biti, in tudi ne izvirati od popolnosti; ker pa je popolnost Bog jo on ni zamogel ustvariti; nasprotno pak, ako je neumna duša tudi njen stvarnik ue more biti pri zdravi pameti; ker pa je ta točka za zanikavo stvarnikovo popolnost, tudi on eksistirati ne more. kakor tudi ne od neeksi-stence stvarjeua duša.
Kaj pa je z neumrjočnostjo duše?) Postavim seveda dogmo, ko bi ona eksistirsla.) Naravni princip nam dokazuje, da gre vsaka stvar k svojemu koncu, ('c bi katero bitje ne imela svojega konca. .bi ono moralo biti večno in neizpremeujljivo, toraj nikakega začetka, nikake spremembe, nikakega konca. Da se je pa duša (ako eksistira) ?). morala pričeti z rojstvom, da se ona s telesom vred spreminja, je vsakemu znano; crgo tudi mora imeti svoj konec in nikakor ne more vzplavati pred božji stol. Je-li morda katc reinu znano, kje ga je duša njegova "poganjala in lomila" pred njegovim rojstvom? Začetku pa odločno sledi konec, kajti dež za solncem mora priti. Ce bi pa že kateremu ušla duša iz telesa, ho tflč poleteti v višave k svojemu stvarniku brez eksistence in gledati njega od obličja do obličja, bi ona po naravnih zakonih morala obstati med zemljo in luno, ker privlačne sile teh dveh svetov sta si jednaki; tam pak bi morala gladu poginiti, ako jo ne bi morda trkanje lune nasitilo.
Dokazala se je toraj, da je človeško telo iz snovij, ne iz duhov, brez duše; dokazlo se je, da ni polno, da ni jednako. Ostane nam toraj le še vprašanje, kako podobo je dal bog tej snovi? Zulukafri in Evropejci, Indijanci in Eski-movci so si ljudje oziroma živa bitja različnih barv, različnih postav in kolikor toliko tudi drugače ustvarjeni. Božja podoba mora biti potemtakem črna in bela. rudeča in žoltoruinena vse ob jednem, kar se pa zakonu narave naravnost zoperstavlja. Naravni zakon tukaj zopet obvlada, da dve stvari namreč ne moreta biti istočasno na jednem in istem mestu.
Takega je bog ustvaril človeka po svoji podobi! Nepopolnega in fiejednakega, iz snovij in iz na-nak. Narava sama torej ne samo v posameznem navedenem dokazu zanikuje svojega stvarnika, ampak tudi stvarnik sam zanikuje v vseh točkah svojo eksistenco.
polena pod noge delavca trpina. Pridigarji iz prižuic pa razdelijo te žgance v glave spečih ljudij in pridenejo zVaveu malo "žonte'', toda le "žonte" brez jeter.
Kaka je ta podlaga? Kaki so ti principi?
Zračila je podlaga, ki se mora udreti ! Luknjati so principi cerkveni, ker so okrog kraja votli, v sredi jih pa nič ui !
Kedaj o slovenski trpin se bo-deš dvignil iz tvojih sanj, ki te tako kruto in ncusmijeuo težijo pod jarmom ! Sedaj je čas, vsta-ni, probudi se, in z združenimi močmi podajmo se v boj za pravico! Na vzhodu se že dani, in zlati žarki jutranje zore obsevajo toliko zaželjeno prostost, ki se približuje s hitrimi koraki. Kot sinovi proste narave zahtevamo prostost; kot bitja jedne matere narave zahtevajmo jednakost; in kot pravi bratje združimo se v jedno četo nepremagljivo! V boj, toraj, za pravieo! Visoko v zraku naj nam plapola razvita zastava svobode in naše geslo bodi:.
Prostost, jednakost, bratstvo f!
POZOR! SLOVENCI! POZORI
SALOON
s modernim keffjlttei ~
8r«ft» pivo v sodé ki k iS buljfcsè m lrof» ruionvtai pijsfe Ur
MARTIN POTOK AR,
1635 8o Centre Ave. Chioafs
Obuvala
sa moékc: od »l.60 do $4.00 ui fcntake: od $100 do $».60 sa otroke ud «Oc da 9tM
Mi va* hočemo vselej zadovoljiti •
AHRENS &VAHL
355 Grove St.
Milwaukee, Wis.
M. A. Weisskopf, M. D.
Ixkuisn zdravnik
Uraduje od 8—11 prsdpoldns in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ava. Tel. Canal 476 Chicago, DL
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj saloon« vsem skupaj pa vse.
IG. KUŠ LJAN 4
229—tat ky.
MILWAUKER, WH
sti pak ?opet po Pa s! oglejmo princip in <log iča vid. polagoma f tuo'cerkveni Htavni princip nt unsr-i, pariSr ifi"kve. ki s? j<> *amn po«tat^1l"jfe "	- Klasi: "Roma locuta,	ftni-
ta". "Sklenjeno v Rimu, vzrok je dokazan in končan.
Zdi se fni ta princip jednak principu moje matere, katera rrti je na vprašanje "kdaj bomo jedli?" odgovorila: "Ko bodo žgan-ci kuffrfor in zabeljeni, pa ti jih bom dala v ponvi". Kot otrok nisem imel časa misliti, ali ima moja mati moko, da mi more napraviti žgance, ali ima potrebnih drv. da si nanravi ogenj, ali ima speli, da mi jih zabeli; vse to mi je bila stranska stvar. Ko so bili žganci na mizi in posebno če je bilo zraven kaj "žonte", pa sem bil zadovoljen.
Taki so principi cerkveni. Nikake podlage, nikake snovi, ni-klikega začetka. Misli, ki se rodijo v glavah trebušastih kardinalov, postanejo principi in zakoni. Če pa vže ti principi nimajo nikake podlage kako morajo oni pač služiti v podlago drugim bajkam, ki jih sklatijo iz omenjenega stavkfi.
Zgoraj omenjeni princip moje matere glede žganccv, pa je še dokaj boljši. Ako ne jaz, pa je vsaj moja mati vedela, da ima moko, drva, špeh, da mi zamore napraviti točno jed, toraj je imela podlago naravnih zakonov. Poslušajte in strmite! V Rimu pa kuhajo žgance brez moke. jih zabelijo brez špeha! Drv imajo si cer dovolj, toda ona jim služijo v obrambo in moč napram neve dnemu ljudstvu, da ga zamorejo držati v svetem strahu in metati
LOUIS RAjBSÇ£
nxxtgrno
Dr. W. C.
Zdravnik s» notrsnJ« bolščal ♦»"»!•
... in .ra>očalnlk~, ;V < M*4
asdrsvsiiks pcfttkava bi*mpl»è«s— pà». teti j« ls sdrsvijs, x92i Bln« IaUaS A v«., Chicago. Uredujé od 1 do 3 ps-
C»l.; od 7 do 0 »v•¿ar. Iivon Chiesg« voli bolniki asj piiojo slovensko
ALOIS VANA
— isdolov&tclj.f—
sodovice. mineralne vode io nir
nih neopojnih pijač. 1837 So. rtik 8t Tel: Osnkt Ï40é

»■■•i
GOSPODINJE POZORI»
Priporočamb Vam v prodajtf vse stvari, ki spadajo v"groCWrty' sko ali mesarsko obrt. , >Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo se dovaža na dom. |f	'1
G. Mamčflovlch & Co:j
331 Greeve St., Coneniaugh, Pa'.
Tel. Con. 4050.
P WWW!
»ooo
VVatno upražanje?
II a mi opravi
M0	Mjb«tjl m Mjftniji
j
Konzula-
sodnijske
vojaške	220'/i Grove si
Zldrtrt
PKOIÍETAHKC
PROLETARIO
UST ZA INTUI» DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Untmià i« i«U)*Ui).
«•fatStiuki delavska tiskovna drsifca v CkkAfo. III.
Naročnina: Zs Ameriko #2.00 aa celo
UU, 1.00 sa pol leta. Za Evropo $2.60 sa eelo leto, 61.25 sa pol leta.
«• 9*u§ MMf« mmmM tudi ar AMI AOslot
PROLETARIAN
Owned and pehlisfcsd E vest Tubsoat bj
test* Slavic Workmen's NMtoklag C Chicago, «.lia*.
Glasilo Slovenske organizacij* Jugo si socialistična zven t Ameriki.
Subscription rntee: United States and OSaada, $2.00 a year, 6100 for kali jear. Foreign countries $2.50 a year $1.66 for kali year. Advertising Rntes on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC
2146 Blue Island sve. Chicago, 111
Naprej, vedno naprej do cilja.
ilajaiika izdaja je isšla — is-ŠU je as dvanajstih straneh in daset tisoč utiaih. Zasluga v gre v prvi vrsti van tovariši delavci in vsem cenjenim društvom, ki ste naroČili ns tisoče iztisov te isdsje in stem pripomogli, da je Proletarec dosegel ponovno novi rekord — rekord na katerega ste lahko ponosni.
Zakaj tudi ne, ker to je vaše teis
Na ta izdajo se niste naročili radi lepšega, tudi niste bili pri-aerani. Naročili ste se, da jo či-tate in ta je glavno. Marsikateri sd vas dosedaj ni še videl in niti čital " Proletarca Sedaj ga imate v roki, ga Čitate in dopade se Tast. Ugaja vam popolnoma ne le radi tega, ker je tisksn na lepem papirju in s različnimi slikami — ugaja vam radi tega, ker piše vaša misel, vaš čut in ' vaše krepenenje. Ker ga čitate prvič ga morda nerazumete popolnoma, vsseao strinjate se ¿njim in to je dakro. Pfipoznati morate, kot de-lavci, da vam se vrši krivica od sodsjne kapitalistične družbe, da ras vaše lene in otroke kapitalisti neznosno iskiorišČsjo. Pomagali bi si radi ps si neznate kako. Citate malo ali nič glede vašega delavskega položaja. Ne radi tega, ker nočete, ampak radi tega, ker kapitalistični hlapci in vaši izkoriščevalci govore, da rtaki listi, kot je "Proletarec" niso za ras in ds so vsm škodljivi. Da je ta laž se lahko prepričate sami. Naročite se ns list "Proletarec", ki je edini slovenska socialistični list na to stran Atlantika. "Proletarec izhaja na osmih straneh tedensko in stane za Zedinjene države $2.00 na leto, $1.00 za pol Sa Canado in Evropo $2.50
ps poitjite papirosti v pismu. Naročite se tudi lahko pri naših sastopnikih, kste-rik int» so spodaj priobčeoa.
' Uprava "Proletarca."
"Vi teosa, temveč ignoranca".
"Shakespeare". '•mm
Kaj je business f Business po-i igrati se z densrjem druzih.
Plačilni dan je delavstvu zvonec, da ve, čegava čreda je. m a o
Če bi kapitalisti porsvnali delavcem dolg, katerega dolgujejo, bi nobeden kapitalist ne imel capa na sebi. •	a a s
Duhoven lahko pridiguje cel dan o šesti božji zapovedi, zvečer pa le gre k "Msričksm". — To je morala.
a a a
Blagor jim, ksteri samo veruje ja v nebesa, "storije" strahove — apajo in ljubijo! — Tslre ljudi vfcoko cenijo dsnsšnji kapitalisti, a a a
Nekateri "učeni" in "moralič
no" na najvišji stopinji se nsha jajoči Slovenci pišejo in uče, da je vojaški stan najodličnejši stan, ker brani domovino pred so vraž nikom, ker mori in požiga če je treba. Ako bo pa navadni smrtni človek ubil drugegs, ki ne nosi vojaških eunj na sebi, takrat bodo pa vsi učeni in morsllčni gospodje I j upili: Ha vislice i njim.	I s
Človeška klavnica/)
Stroji so proti nsrn zastavljeni' Mi hitimo proti strojem. In stroj obhaja zmagoslavje v naše meno, In stroj pije kri iz naših iil, izpije jo po vedrih. Že lele za nami ob-streljenci, pokošeni po vrstah, zv jajo se v ranah. In vendar hrumi od zadej naprej, na stotine, mla do, zdravo človeško meso, ki ga bo stroj poklal.
"NaskdkI Naprej! Naprej!"
Tedaj plane mladi pogumni poročnik naprej, zavihti meč ognjevito nad avojo glavo. . . slilkovi ta podoba . . . ineč odleti. . . Poročnik se spotakne in ifcdari s obrazom na kratko, trdo atrnišče ... jaz pa akočim ob njim naprej... nič ne slišim razen skrivnostnega avista iz gozda . . . ntančno slišim, kako poka avinec v naše vrste in pada na levo in desno na tla. . . Prikloniti! Hitro ogenj! Vržem se na fin in pomolim puško naprej. . . zakaj izostaja pove ljet Noben poročnik ne kri k ne, noben podčastnik . . . gotovo šele dvajset korakov prihodnji mož ... in potem se edeu. . . samo mi trije. . .
Prvi oddelek leži postreljen na strniščni. . . Kaj sedaj? Tla za nami ožine ... in ropotanje, sope-nje, kričanje ... in zopet zamolklo'zarožlja gozd. . . Tu leže in dihajo težko. . . nobene besede.... puško pred sabo. . . strel na strel ... to je šeata in aediua korapa-nija ... ti so zamašili naše vrzeli.
"Kvišku! Naprej! Nsprej!"
(Jlava plane uaprej, telo plane naprej v svičeni psa, oči poželjivo uprte na tla. In če ae prihodnji "nasloniti" prevrže, se spod tak-nfino tudi mi in ležimo .¿akor pomet a ni... in glej, bliža »e mo-rilni gozd. . . "Kvišku! Naprej! Naprej!" Kdo ve, ali je že zadet. . . Zadaj za grmovjem se približa . . . avičeni žarek zapres-keta. .. . med belimi bukovimi debli nam skoči avično drevo na-soroti. . . Za<iaj za tem zelenim okopom, tam nedi umor in nam odstreljava roko in nogo od trupla.. . zadaviti! Kakor na« on davi! raztrgati, kakor nas on trga!
"Kvišku! Naprej! Naprej" Telo besni v viharnem vrtincu: — gozd! Gozd . . . Zadnja mišica je se napeta na gozd. . . Kakor da bi bila duša planila iz telesa, tako hiti za njo t«4o, proti gozdu ... razstreljena pljuča in prevrtana jetra še lete in skačejo t je. . . .u če ne zadene glave, tudi topot vpovič poskočiš, in če se zgrudiš, se plaziš po vseh štirih v gozd . . . ' Kaj pa je T---
Nenadno je potihnilo. . .
Stroji so umolknili. . .
Nobenega strela, nobenegs ognjenega loka več ... tu v grmih — zašumi. . . Veje zgoraj močno udarjajo druga ob drugo — glej! Skozi drevesa beie in vlečejo in porivajo — sedaj knčejs navsezadnje rešiti draffacene stroje pred nami.
Bul Bu! bobne tla in trepečejo pod našim telesom . . . Tuleči hura, vihteče puške, tako plane na nas!. . . Sedaj prrhite rezerve k zadnjemu viharju... v gostih skupinah pridrve — pionirji, lovci mušketirji. . . dolg pionir plane preko mene vidim, kako se mu v skoku bliskajo oči. . . nsprej! za njimi!... tu je vresje... tu je okop. . . noter v prekop! in nsvzgor po vseh štirih. . . Kje so? Kje. . . tu v gozdu jelk. . . tskoj izginejo — ob debelrh srebr-nojsanih gozdnih drevesih, ob zelenem bukovem listju, v ksterega se amehljs solnce, vihra nsgs in rdečs pohlepnost po krvi. . . pre-kupicujoč skozi grmovje — in se-dsj — pred očmi cepeta tsko smešno in se vije v spretnih viju-gsh okolo d.sevesa in grmovja. . . trdno se oprijemlje stroja, kakor bi bilo priraščeno na železo. . . ha I. ha! tu na jasi že čakajo konji. "Puatlte! Tecite, kolikor morete 1 Psi, spustite!" Oni ps ne spuste. . . Ksjti njih konji vi-hrsjo skozi drevesa . .-. voz kolo-
•) V založbi Alfred Jansen, Hamburg, je »»šla knji-ga: Človeška klavnica. Opis bodoče vojne. Spisal Wilhelm/Lamzus. Cena ena msrka. Pisatelj nam riše grozovite slike iz vojne in vendar bi jih v vojnem slučaju resničnost naj-brže ie prekosila. Knjižica se kot spis zs propagando proti vojni ze-
lo priporoča. Za poskušnjo poda-amo iz nje čitateljem zgornjo sliko.
vrsti v poveznicah — kmalu vržejo cevi na voz... in potem . . . in potem. . . nič več ne morem — drevesa mi plešejo v kolobarju pred očmi. . . prekopicnem aešez drevesno korenino. . . udrihajte, udrihajte! Naši so privihrali in slepo tolčejo po g»lavah in zabs dajo v sklonjene hrbte in raigs-ljene vrstove, da gre cvileče narazen . . . i>o*kočim kvišku. . . • mlad fant leži in se oklepa svoje zapuščene puška . . . preklinjajoč plane nekdo nadenj — to je Hol-steinec, gologlav, spačen od jeze . , mladenič mu pomoli razstre-Ijeno roko — spodnja čeljust drgeta, ali usta molče. . . Tedaj se mu že zadere nasajeno železo v prsi. . . najprej zgrabi desnica potem razcefrana levica za bajonet, kakor da bi ga hotel umirajoč potegniti iz svojega srca, tako krčevito se oklene ostrine ... en sunek, en pritisk !. . . . jasen eurek krvi brizgne za ostrino... in srce in dihanje hropeta v veneče liste...	"
Ubiti leže ljudje naokolo na rjavih gozni-h tleh . . .
Ampak še žive stroji. In proti strojem se razljuti kri, se razple-meni meso. . . Nazadnje i orodjem za okope 1. . . z visoko vih-tečimi sekirami planejo na stroje in treskajo na cevi. Kakor ranje ne kriknejo retorte, v katerih je kuhala siurt svojo pijačo .... )riašč odskoči. . . hladna voda se vlije. . . in podstavek se razleti v zraku .... ukrivljena kovina, žice kolea, obroči patron vsepovsod pokrivajo tla. mi pa tolčemo rn mendramo. kar leži na tleh, dokler se razpaljena kri ne ohladi
ob obkovini. —--In zdaj zaori-
mo z vso dušo, grmeči krik zmage' Naj zapiska jo piščalke in za-done naj trobente! To je'suirt na svobodnem pol ju ! To je veselje vojaka v bojnem lirumu: z odprtimi prsi divjati v nabrušeno železo, mehko, razgaljeno čelo,, vriskajoč razbiti ob jekleni steni! Tako ogromno, tako hladnokrvno, tako strokovujaško se le mrčeš pokončava. Yf tej vojni nismo nič druzega kakor mrčes.
NEKAJ SPLOÔNEGA ZNANJA.
Ns Uro. Na sekundo
Moška, hoja je...	3	milje ali 4 že v lje		
Konjska, hoja je.	. 7	« « tt	10	<1
Konj teče ......	20	4 1 < <	29	«1
Parni k se pomika	IS	• < ««	26	n
Ijftdja jadrnica se				
pomika .......	10	i 1 t t	14	«<
Počasne reke tečejo 3		« 1 O	4	u
Hitre reke tečejo.	m 7	« «	10	it
Navaden veter piše 7		« i « «	10	<1
Nevihta drvi.....	36	« » « <	52	<1
Vihar drvi ......	80	«t «<	117	«i
—	Prebivalstvo Zed. držav potroši na leto zn slaščice #101,578.000; za li kerje, suiodke itd. «064,306.594. Zs svtomobile ne zplaca na leto 6110,000.-000; za zabnve knkor gedaišča, koncerte itd. $250,000.000. 8kupni strelki v tej deželi v enem letu zs zabave in potrate eo $2.394,270.099.
—	Povprrčas rnbnost ladje je kseih ieetindvnjeet let.
—	Funt ovije volne ds ea štirijaiki jard nakan.
—	Pumn in jnstreb imntn tako obču-ten voaj, da zadnhata svojo brano ns razdaljo štiridesetih milj.
—	Gosenica požre v enem mesecu 6.000 krntno svojo težo v hrani. Človek potrebuje skoro tri mesece, da použije svoji teii jednako kolikost hrane.
ČLOVEŠTVO PO PLEMENIH IN NAEODIH.
BEIjOKOZCI
Slovani: Rusi. Poljaki, Čehi, »lova ki, Malorusi, Jugoslovani.
Romani: Francozi, Spanci, Italijani, Portugslci, Rumuni.
Germani: Angleži, Sknndinarci, Nemci.
Armensko pisne.
Grki, Akipetari, Egipčani, Berberi, Arabci, Židovi, Aeirci, Perzijci, Af-ganei, Kurdi, Armenci, Georgijanci, Čerkezi, Mingreli, Turki.
RMENOKOŽCT.
Mongolsko pisne. H«mojC<1 i, Kamčsdsli, Eskimovri, Te-nisjnni, Juksgiri, K orjak i, Mongolei, Knlmiki, Burjati, Tunguzi, Turkoman!, Mandftu, Kirkizi. Nogaji, Ozmsnli, Ja kuti, Kitajci, Japonci, Burmi, Sijanmi.
RDBÔ0K02CI.
Amerliko plene: Quichus (Inkn), Anti, Andisni, Arsuknnci, Patsgonci, Puelche, Car-run, Tflfcs, Moza, Abipu, Guarani, Bo-tokudi, Azteki, Maya, Lenea, Otomi, Tnrnscs, Cherokee, Huron. Iroquois, Sioux, Apache, Comsnche, Creek, Chinook, Digger, Nootkan ltd.
ÙENOKOtCI Afriško pleme: Kafri, Hotentoti, Zamorci, Papuan!, Fidii, Andamsni, Koledonel, in Av-•t raki.
— Mokrota zmrzuje pri S2 Fahrenheit, — -0 Resmur, 0 Centigrade; Vin«
»e ¿isti pri 50 Fahrenheit, S Keaiuur, 10 Centigrade; Volnn ee ¿»«ti pri 08 Fahrenheit, 1H Reamur, 20 Centigrade; Piščanci se zvale pri 104 Fahrenheit, 32 Reamur, 40 Centigrade; Voda za vre pri 212 Fshrenheit, 80 Resmur, 100 Centigrade.
— led ae taja pri 32') temparatura zemeljske kroglje 50; gor kot» krvi 98; alkohol »avre 174; svinec »e topi 594; vročina navadnega ognja 1,140; tueaing ie topi 2,233; ielezo ae topi 3,479.
Amer, mere in uteži v primeri t meter-sklml.
1 aker =s0.40 hetara; 1 yard = 0.91 centiinetaru; 1 *evelj = 30 ceuti-metrov; 1 jrnlcc — 25 milimetrov; 1 milja = 1.6 «kilometra; 1 tona = 2000 libcr ali 0.91 meter, tone; 1 tona -= 2240 ali' 1.0 meter tone; 1 buielj = 35.00 litrov; 1 peck = 8.8 litrov; 1 pint se 0.47; 1 kvart suho = 1.1 litra; 1 kvart tekolinu = 0.95 litra; 1 4alon se 3.8 litrov; 1 eentimeter = 0.39 palca; 1 kilogram = 2.2 funta; 1 unča »<lv. se 28.0 gramov; 1 unča Troy = 31.0 gramov.
Glavna mesta nažih držav in teritorijev.
Alabama: Montgomery; Arkatiaas: Little Rock; California: Haoramento; Colorado: I>enver; Conecticut: Hartford; Delaware: Dover; Florida: Talla-haaxee; Georgi« : Atlanta; Idaho: Boise; Illinois: Springfield; Indiana; Indianapolis; Iowa: Den Moi s es; Kan-sa*: Topcka ; Kentucky: Frankfort; Louisiana: Union Rouge; Maine: Au /usta; Maryland: Annapolis; Massachusetts: Bofctoa; Michigan: Laiming; Mnnesotta: Ht. Paul; Mississippi: lackson ; Miaaouri: Jefferson City; Montaua: Helena; Nebraska: Lincoln; Nevada: Carson City; New Hampshire: Concord; New Jersey; Trenton; Now York: Albany; North Carolina: Ka-eigh; North l>akota: Bismarck; Ohio: Coluiubna; Oregon: Salem; Pennsyl vania: Harrisburg; Rhode Island: Pro videncc; South ('nrolina: Columbia; H<nifh Dakota: Pierre; Tennessee: Nashville; Texas: Austin; Utah: Salt IjMke City; Vermont: Montpelier; Virginia: Richmond; Washington: Olympia; W. Virginia: Charleston; Wisconsin: Madison; Wyoming: Cheyenne; Alasca: Sitka; Arizona: Phoenix; (■ iam: San Luis d' Apra; Hawaii: Honolulu; Filipini: Manila.
Zgodovlnaks dobe.
Ime dobe:	Priietidc:
(Jrsko • mundanska' ... Civilna carigra jaka ....
Aleksandrinska .......
Julijanska............
Mundanaka .........
Abrahamova..........
Olimpijadc............
Kimljnnska............
Gnika ali sir»ko maced
Tirijanska............
Sidonaka ..............
Julijanska............
Auguitinaka..........
Kr^anska ..........
Kazdcjnnje Jeruzalema .. Mohnmcdan»ka .......
%	Dobe naie zemlje.
* Koliko milijonov let je minulo od tedaj, ko je nastala naša zemlja, oziroma ko se je lomila od aolnca in poatnla šolnini jOsnct, ni znnnQ, in tudi s pomočjo njenih formacij tegs ni mogoče izračunati.
Vcndsr ae pa zgodovina naAe zemlje lahko deli v tri glavne dobe:
Prva se pričenja tedsj, ko ae je «em Ijs ločils od aolnca in |>oataln deloma neatojnn zreada; tn doba je trajala toliko časn, dokler se nn samskem po vtijn ai napravila skorjn In dokler se toplotn ni ohladila do stopinje, pri kte-rej preneha voda vreti.
Druga doba je trajala od tedaj, ko ae je napravila nn površju zemlje skorja, in ko stn se vodn in zrak ločila od ostalih tvarin, tako, da je na* planet postal solide b.
Tretja dofca traja od tedaj nadalje do danainjih dni.
Drugn doba je bila vseksko najkrajša, toda za nss najbolj zanimivn, kajti v tej dobi ae je pričelo na zemlji življenje. Za pričetek življenjn je bila potrebna izdatno večja topkyta, nego je sedanjn, dasiravno ae je življenje ka sneje privadilo hhidne.jiemn vremenu, ker se zemlja počasi vedno bolj ohla-
js-
V tej dobi *e ni bilo suhe zemlje in vse življenje je bilo tedaj le v vodi; čim bolj je pa površje suhe zemlje na rsftčalo, tem bolj se je tudi vodno živ-I jen je spreminjalo v zračno.
Glasom preiskav astronomov, fizikov in geologov obstoji nn zemlji življenje že ato milijonov (100,000.000) let. Ljudje so nastali iz raznih druzih živali pred kakimi 200.000 ali 300.000 leti, oziroma pred četrt milijona leti, dočim so najstarejši nsjdeni ostanki ljudi stari šele 10.000 let. Kultura ljudi je stara šele 5000 let, a največ kulturnih del in "kulturnega razvoja ljudi se je doseglo šele tekom zadnjih 200 let, tako, da se lahko trdi, da se je obstoj ljudi jedva prtfel.
Peri jod s življenja na naJej zemlji se deli v naslednje geologične dobe: Arhenaka trajala je .. 18,000.000 let.
Algonkianrica......... 18,000.000 "
Kambrijsnska ....... fl.000.000 "
Silurijanaka.......... 6,000.000 "
Devon i jsnsk s......... 6,000.000 "
Premogovn.......... 6,000.000 "
pr. Kr.	5598
1 »	5508
t »	5502
» »	4713
» »	4008
11	2015
». »	776
• t	753
	312
11	125
» »	110
» »	45
t »	27
	A.D.
po Kr.	69
11	622
*) Fahrenheit, angl. označha toplomera.
Triasičaa . . .........
Jurasična , . ..........
Kretaaična..........
Tercijsrna.........
Kvaterna............
Zgodovinska ..........
Doba pismenih jezikov
3,000.000	"
3,000.000	"
3.000.000	"
2,675.000	"
300.000	"
25.000	"
fl.UOO	"
NA6A ZEMLJA.
Obhod naše zemlje meri ob ravniku 20,920.202 čevlja oziroma 3903 mil in 290 čevljev dočim meri obod preko polov 20854.895 čevljev, ali. 3950 milj in 738 čevljev. Stopinjo zetuske širine ob polu zuais 09:407 milj, ot» ravniku pa 08-704 milje.
Rodovitno zeuisko površje meri 28,209.200 milj; nerodovitna pustinja J3.90l.000, puščava 4,180.000 in polarni kraji 4,888.800 žtirijsških milj.
m
Severni tečaj.
Pravi severni tečaj je električni tečaj v aktični sredini %emej*ke kroglje, latitude 84 etop. 40' severno, longiti tude 170' 51' zapadno. Ta tečaj ae z o-ve tudi "tečaj viharjev,r.
Severnih tečajev — kakor pravijo učenjaki — je devet.
Imena aocijalnih dob, v katerih je živelo človeštvo.
Poleg zgodovinskih dob imamo tudi dobe. ki prhajo o formah, kako je Živelo človeštvo in se ohranjevalo.
Tako napr. se je končalo z revolucijo 1848 fevdalna doba; za njo je nastopila liberalna ali kapitalističns to je sedsnjs doba.
Zgodovina človeškega razvoja v družbi za ohranitev aamega sebe se zsčenja z družino; pozneje se je dru-žins razvijala tako daleč da je stopila v zvezo sosedov ki so tvorili vas. trg, mesto, deželo, državo kraljestva in ce-sarstva.
Prva doba se vsled tega. ker je bil človek odvisen od materinskega prava iz kterega je odsevslo vse življenje, materna doba.*)
Starost, ktero dosezamo drug z drugim je triintrideset let. Vsako leto zgine z aemskega povržja dvaintrideset milijonov ljudij. Na dan jih umre 87 tisoč 671, na uro šest tisoč 653, na minuto 61. Torej umre vsako sekundo več kot jeden človek. V jednem letu se rodi 39 miljonov ljudij. Pride jih na dan 106 tieoč 84$. na uro 4 tisoč 452, na minuto 74, torej malo več kot jeden na sekundo. Če bi ne bilo nobenega novega zaroda, bi potrebovali povprečno petdeset let, da umre zadnji človek. Če bi bilo povprečno človeško življenje 41 let, bi nas bilo še jeden krat toliko na svetu.
TOLMAČ
nekaterih tujih besed, ki ae rabijo v
soc. člankih ln razpravah. Agrikultura = poljedelstvo. Anatomija = nauk sestavi s. Aristokracija — plemstvo. Anarhija = brezvladje. Absurdno = nezmiselno. Agresija =r= napad. Anathena — prokletje. Akcija = delnica; tudi delovanje. Absorbirati 3= na vzeti, opiti se, vsrkati. Aktiven — delaven. Asociacija = Mruževanje. družba. Anket = tisti, ki zstajuje in kroti svojo počutnost. Astronomija = zvezdoznanstvo. Astrologija — zvezdoslovje. Buržoazijs — posedujoči sloji. Euržoa = zastopnik posedujoči h slojev. Celibat = samski stan, brezzakonstvo. Centralizacija — sredinjanje. Osatralnl — osrednji-
= pokvarjenost, ss saanslije, trinoštvo. ss izvajan je. Distribucija razpečavanje. Eksekuclja = izvršitev. Epidemija — nalezljiva bolezen. Earigrant = izselaik, uskok. Estet — lepoznsnec. FUantrop =s človekoljub. Fllosof ss modroslovec. Fiziologija = nauk naravnega delovanja.
Geologija = zemljeznanstvo. Geografija as zemljepisje. Feudallzem = je način gospodarjenja v
srednjem veku, ko so veliknši oddajali v vojskah pridobljenn zemljišča svojim pristašem v dosmrten užitek. Tsko zemljišče se je zvalo fevd, be-neficij, leno. Prejemnike takih fevdov se je imenovalo fevdnike ali vazale, ia pravega lastnika fevdalen. Ideolog = človek, ki se ne ozira na de-jnnske razmere; buržonzijaki nazor: sanjač. Industrija = večja obrt. Instanca = stopnja. Intaresl = obresti, koristi. Idiot =j= glupec. Idlotisen ss stsn glupstvs. Intelekt = razum. Intelektualec = razumnik. Karaktar = značaj. Konstituclja ss ustavs. Kapitulacija mt predaja. Kastrlratl = ikApiti, rezati, popraviti. Klerlkalisem = struja, ki stremi po
cerkveni vladi. Kolektivnost ss skupnost. Koenopollt = svetovljan (človek, ki se
ne prišteva nobenemu narodu). Koncentracija = osredotočenje. Kolonlsaclja ±= naselništvo. Komično s= smešno. Kurlozum *= posebnost, čudna reč. Krlsa = prevrat, razsodni Čas. Lsgltimist = pristaš vladajoče vladarske rodbine.
vojake pod orožje skli*
. •) Glej poetanek druliae knjiga.
Mobilizirati
catL
Minimum = najmanj.
Monopol ss izključno izvrševanje kak« 6ne stvarne pravice.
Morala =2 nravuost.
Manufaktura s= velika obrtnijaka delavnica, podobna tovarni, v kateri je razvita velika delitev dela, ali v kateri ni strojev.
Manifest ar razglas.
Moderen =s dannšuji, sodoben. *
Normalen = naraven, priroden, pravilen.
Obstrukclja ss ovira,
Oflclalno sa uradno, službeno.
Pamflet = sramotilni spis.
Produkt = izdelek.
Parvenl ss povižanec, novinec.
PaskU psovka, sramotilni spis.
Pasus odstavek.
Patriclj a= mestni plemič.
Plebejec aa prostsk, neplemič.
Pasiven — trjien, dolžan.
Pirat a= pomorski ropar.
Prakticirati ar izva.)ati.
Proces a= pravda, tožba; postopanje.
Prohlblclja =a pre|>oved.
Proletarec aa neposedujoč človek.
Psihologija rrr duaeslovje.
Revolucija aa prekucija.
Eenta aa dohodek; obresti.
Reprodukcija ss ponavljanje, obnova.
Restavracija as v navadnem pomenu gostilna; tukaj označuje dobo po fran eoski revoluciji in po padcu Napoleona I., ko eo francoski prestol zopet zasedli Bourbonci.
Reakcija aa odboj; nazadajaštve.
Tautologlja = istorečje, ako ae z več besedami eno in isto pove; igra besedi. •
Teorija ra znanstveni nazor.
Temperenca aa zmernost.
Sistenatlčno — sestavno, sklsdno.
Signal aa znamenje znak.
BocialstL:-družaben; socialao, družabno
Socialističen a= del socialističae ideje ali dejanja.
Utopija aa domiilija.
Oel kup socialističnih glasov in nobene industrielne organizacije — ne pomeni še nikakeršne zmage. Dokler se bo "jagalo" le glasove in ne množilo socialistov, kateri ostanejo kot socialisti tako dolgo je socializem samo na glasovnicah — na papirju!
Le ne preveč oficizma, miliona-rizma in advokatizma v stranki! Drugače pridemo ravno tam, kjer so danes buržoazne stranke: — v korupcijo!
Pristop k socialistični stranki, delavca še ne napravi pravega socialista. Pravi socialist ne kaže samo svoje članske knjižice temveč tudi dela, dela in dela za stvar.
Oficielno glaailo biroa za delo poroča, da vsako leto se vbije v Združenih državah 40 tisoč delavcev na delu in dva miljona pa rani.
Število ubitih je zanesljivo, ker mrtvaški ogledniki naznanijo bi-rou vsak slučaj, medtem, 'ko je število ranjenih prenizko zaračunano, ker urad za delo ne dobi vseh poročil o ranjenih. V najhujši bitki ne pade toliko vojakov, ko likor tekom enega leta pomori mo-loh — kapitalizem — delavcev v Združenih državah. Ali ni to škandal t Današnja človeška družba trdi, da je civizirana in kultiirna. Mar ni to ironija..
Kje nam pripoveduje sgodovi-na, da je tekom enega leta kak neizobražen narod pomoril in ranil toliko svojih rojakov — delavcev t
Ta moritev na debelo na indu-strielnih poljanah, mora končno spodbuditi delavce, da reano zahtevajo preoanovo današnje mo ril ne kapitalistične družbe.
Kterega ta vzgled ne spametuje, tistemu absolutno ni več za pomagati.
Kultura ameriških "dobrih" državljanov se najlepše sveti v pla menu gromad, na katerih sežigajo linčane črnce!!!
Ničesar ni teko profitanosnega
kot je naporno delo. Zato pa delodajalci pritiskajo na delavce, da delajo hitro in trdo. Čimbolj je delo naporno, temveč imajo kapitalisti profita.
Trdo dalo je res težko, toda letati za delom dan za dnevom je pa še težje .	,.
Ameriški bankirji, piratje in drugi ljudski za jedači so lahko dobre volje, ker bodo praznovali PRVI MAJ — 1 vašim denarjem.
Socializem je edina rešilna pot iz tega krivičnega sistema. Delavci, zgrinjajte se pod prapor socializma!