Posamezna številka 6 vinarjev. ŠIBV. 163.	Ljubljane 8 vin.	V ljubllaill V 0«, t ifflt 1912.
Leto XL.
s Velja po pošti: s
Za oelo leto napre) . K 28-— m pol lata „ . „ 13— za četrt leta „ . „ 6*50 ga en meaeo „ . „ 2*20 ca Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35-—
V	LJnblJanl na dom:
Za celo leto naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12*— za četrt leta „ . „ 8-— za en meseo „ . „ 2 —
V	opravi prejeman meiečno K 1*70
ilnserati:
Enostolpna petitrr sta (72 mm): sa enkrat ■ . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
; Izhaja:;
vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
BJT Uredništvo Je t Kopitarjevi ultot štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne as sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6. t^ji Avstr. poštne hran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Konec mladoturštva ?
Demisija Said-pašinega kabineta po-tnenja konec mladoturške samovlade.
Mladoturški odbor »za edinost in napredek«, ki je s pomočjo armade vrgel Abdul Hainida in proglasil konstitucijo, je do današnjega dne ostal zavit v temo, Organiziran je po vzorcu lože in šteje za člane može takozvanega svobodomiselnega mišljenja. Kdo ga pravzaprav vodi, koliko je njegovih članov in kateri so, ni za gotovo znano, kar pa je glavno, javnost tudi ne ve, kaj ta odbor namerava in kateri so njegovi cilji.
Odbor jc proglasil svobodo, a je jako samovoljno vladal. Ne samo, da so njegovi pristaši strogi centralisti, nasprotniki ne-mohamedancev in vsakih samoupravnih teženj, izvajali niso niti najbistvenejših za- , htev konstituticonalizma. Pri volitvah so uprizarjali nečuvena nasilja, preganjali časopisje, v Carigradu proglašali obsedno stanje drugo za drugim, politični umori so bili na dnevnem redu, v upravi stara korupcija, v Albaniji grozovitosti kakor pod prejšnjim režimom. Med ljudstvom se mladoturški komite ni priljubil, ker je njegovemu mišljenju popolnoma tuj, saj obstoji iz samih brezvercev francoskega kova, armada pa je komiteju polagoma tudi obrnila hrbet, ker jo je zanemarjal in se samo pehal, da spravi vse svoje prijatelje k vladnim jaslim. Sultana, ministrstva in parlament so mladoturki strahovali, ako jim niso hoteli biti popolnoma po volji.
Armada je zdaj tej svobodomiselni strahovladi storila konec. Zahteva, da se z upornimi Albanci sklene enkrat za vselej sporazum in izvedejo obljubljene reforme na vseh poljih, hoče, da se manastirski rebeli pomilostijo in gre sploh za tem, da se notranje razmere v Turčiji konsolidirajo. Takozvani staroturški reakcionarji menda ne pridejo tu vpoštev, čeprav sc padca mladoturškega režima brez dvoma veselijo, stranka, ki je zdaj na vrhu, je tako-zvana »liberalna unija«, ki ima federativno-avtonomističen program. Vendar pa ni čisto jasno, kdo gibanje v armadi vodi in kdo stoji za najnovejšim preobratom. Ali je armada samo kot laka nastopila? Ali dela po naročilu kake klike? Kaj so njeni najgloblji motivi?
Na vsak način kažejo ti dogodki, da resničnega konstitucionalnega življenja v
Detektiv.
(Iz velikomestnega življenja.)
(Konec.)
Hišni gospodar je pri tem pripovedovanju vedno bolj široko odpiral oči. Od vsega tega ni vedel niti pičice, in nikakor si ni bil na jasnem, ali naj verjame in ali noče Ivan njegovi ženi samo nekaj gorostasnega natveziti. Izkušnja je govorila proti zadnjemu. Pav-lovič še nikdar ni vpletel v svoja pripovedovanja kake neresnice ali pretirali ja. \ endar pa jc cela zadeva dišala tako grozno po romanih, in ako bi bilo vse resnica, je vendar zanj sramotno, da. o celi stvari, akoravno jc bil zraven, ničesar zapazil ni.
Pavlovič je govoril dalje: »Vse to vam lahko pojasnim, milostljiva, akoravno je malo bolj obširno. Gotovo vam ni neznano, da mnogo svojega časa pre-bijem na spoznavalnem oddelku našega policijskega ravnateljstva. Ta urad je v tesni zvezi z našim policijskim muzejem, ki je naravnost vzoren in zgled drugim na kontinentu. Obe instituciji se podpirati in delujeti medsebojno. Jaz sem skoro vsak dan tamkaj in delam primeroma mnogo. Učim sc in tudi učim, cla tudi učim! V tesni zvezi z muzejem je tudi pred kratkim ustanovljena detektivska šola, v kateri sc vežba mlajši naraščaj v policijski služ-
Turčiji ni in menda ludi nikoli ne bo. Tu se bore klike proti klikam, osebe zoper osebe, sultan, parlament in ljudstvo pa ne igrajo nobene vloge.
Danes še ni gotovo, kdo prevzame vlado. Menda je nobeden ne mara. Mla-doturška strahovlada jc sicer strta, toda mladoturki sami so trdno organizirani in ostanejo nevaren faktor. Notranjepolitične razmere so skrajno zapletene, vojska z Italijo vsebuje slejkoprej veliko nevarnosti za mir na Balkanu. Ni čuda, da se nobeden prav ne upa vzeti vladna krmila v roke. Posebno še zato ne, ker bi bil itak le igrača v rokah klike, naj bo že katerakoli.
Eno pa je gotovo: mladoturška stranka, v kateri igrajo vodivno vlogo solunski judi, je dokazala, da za vlado ni sposobna, šc več — ti framasoni so deželo še bolj ruinirali kakor jo je Abdul Hamid, ki je bil saj, kar se tiče zunanjih zadev, mož na svojem mestu. Bilanca svobodomiselnega režima v Turčiji zaznamuje povsod velik deficit.
ZMEDE V TURČIJI.
Ministrska kriza.
Sedanja ministrska kriza v Turčiji dokazuje, da so razmere v Turčiji gnilejše, kakor si jih jc predstavljal svet. Turčija je ustavna država. Vlada je odvisna od parlamenta. In turški parlament je dan preje, predno je vlada odstopila, ji izjavil zaupnico. Turški listi sami priznavajo, da položaj v Turčiji ni normalen in da ni dovolj, če krije vlado samo zbornica. Neposredno jc povzročil odstop vlade nastop Mahmud paše, ki je zahteval velike stvari, da prevzame vojno ministrstvo. Zahteval je, da se mora odpraviti oblegovalno stanje, da naj se podeli pomiloščenje, ki naj obsega vse voditelje Albancev in dostojanstvenike pod Abdul Hamidom. Iz Albanije naj se umaknejo odposlane vojaške ekspedicije in naj se poveri vlada Albanije nadkomisarju, ki naj bi bil Albanec. Začetkoma so bili z njegovimi predlogi ministri zadovoljni, a pozneje so se sprli, kar je povzročilo de-misijo. Mlacioturško časopisje zahteva, da naj se preosnuje Sajdovo ministrstvo in izjavlja, da drugega izhoda za rešitev krize ni. »Ikdam« pa priporoča vlado, ki naj bi ne bila odvisna od mladoturškega odbora. Neodvisna vlada naj bi zbornico razpustila in razpisala nove volitve. Sestava nove vlade je torej jako težavna. Pred dnevi so se pogajali s turškim poslanikom v Londonu, Tevfik pašo, da bi sestavil
bi. Tu imam tudi jaz različne kurze in prodajam mlajšim uspehe svojih študij in izkušenj. Dr. Vesel, ki si jc pridobil zlasti za napravo antropometrič-nega oddelka izredne zasluge in ki jc pravzaprav vodja, cele poizvedovalne službe, mi je zelo hvaležen za sodelovanje. Država dovoljuje v t« namen samo nezadostna sredstva, in tu mu je učna moč, v katero tudi zaupa, ki je brezplačna in ki dela samo iz ljubezni do stvari, dvakrat dobrodošla.«
»Verjamem, da. ni mnogo takih ...«
»Ni mnogo takih norcev, ste hoteli reči, gospa Katarina. Le brez skrbi izgovorite. Takih stvari sem že, navajen in napram njim že primerno odreve-nel. Kaj hočete? Vsakdo ima svoj šport! Ravno v zadnjem ciklu svojih predavanj, ki sem jih imel tamkaj v šoli. je igral mož, ki sem ga našel pri Skalickemu, posebno vlogo. Traut-wein, kakor se jc tukaj imenoval — bržkone jc na to ime glaseče se papirje in izpričevala kje ukradel, kajti v resnici se piše Anton Hiedcrbauer — je eden najnevarnejših zločincev, kar jih imajo na policiji zaznamovanih. Je v najlepši moški dobi in vendar je že malenkostnih 23 let. presedel po ječah in prisilnih delavnicah.«
»Za božjo voljo!« Gospa Katarina je pri tej vesti postala popolnoma bleda in tudi gospod Pardubski je postal resnejši. Pričel jc zopet dobivati zaupanje v Ivana Pavloviča.
»Da,« je nadaljeval Ivan Pavlovič, »on je pravzaprav reklamna figura za
novo vlado. O Tevfik paši je znano, da jc prijatelj Angležev, a Tevfik paša vlade ni hotel prevzeti. Sajd paša odločno naglaša, da ne prevzame vlade, predsednik senata tudi noče sestaviti nove vlade. Imenuje se tudi ime znanega velikega prijatelja Angležev, Kjamil paše, a ne more se trditi, da bi vlado prevzel. Splošno pa sodijo, da kdorkoli sestavi novo vlado, bo moral v prvi vrsti izpolniti, kar zahteva armada. Razpisati bo morala nova vlada nove volitve, pomilostiti vojaške upornike in dati Albancem več pravic.
Angleški politiki so radi zmed v Turčiji jako neprijetno presenečeni. Londonski politiki trde, da je Sajdova vlada padla, ker se je branil mornariški minister sodelovali z vojnim ministrom, Muktar pašo. Angleži so tembolj nevoljni, ker tudi v Parizu niso zadovoljni z izpremembo in ne pričakujejo ugodnosti ne za Turčijo in ne za Angleško, če bi prevzel vlado Angležem prijazni Tevfik aH pa Kjamil paša.
POLOŽAJ V ALBANIJI.
Iz Albanije dohajajo turški vladi o položaju jako neugodna poročila, ki dokazujejo, da divja vstaja po celi Albaniji, Najbolj kritičen je položaj v Prištini. Zadnjih pet dni so se bili hudi, krvavi boji. Udeleževala se jih jc tudi artiljerija. Prebivalstvo je splošno pobunjeno. Trgovine so zaprte, trgovina počiva. Revolucija divja po Muravi. Vstaški Albanci upajo, da osvoje Skoplje. Turki so pftslali zadnje č&šfe Vfe-liko vojakov, a vojaki šestnajstih bataljonov so prisegli na Mohamedovo brado, da ne bodo niti enkrat na Albance ustrelili. Drugi turški vojaki so sicer zadali manjšim albanskim četam poraze, a kaj to pomaga, ker vsak poraz še bolj podneti med Albanci sovraštvo proti Turkom. Iz Dja-kova poročajo, da so povzročili proti vladi naperjene ostre izjave iz Carigrada došli častniki Hulusi bej, Hejdar bej in Remli. Turški vojaki so se trdno odločili, da sc proti svoji volji ne bodo borili.
Iz Stare Srbije dohajajo vsak dan begunci v Belgrad, ki so morali pustiti svojo lastnino. Položaj opisujejo, da je brezupen. Prebivalcem groze tako turški vojaki .kakor tudi vstaši.
Iz Cetinja se poroča, da jc neki Alko iz Gusinj zbral 80 mož močno čelo, ki namerava poklati vse kristjane v Novem Pa-zarju in v Severni Albaniji. Alko je že vdrl v Novi Pazar in požgal več krščanskih cerkva.
naše jetnišnice. Kol bi sodil po njegovi zunanjosti, morajo biti naše kaznilnice pravcati sanatoriji ali liigijenična zdravilišča. Kar se njega tiče, jc stvar taka: Pred petindvajsetimi leti je izvršil roparski umor — bodimo natančni — dvojni roparski umor. Bil je bestia-lcn zločin, pri katerem niso prišle v po-štev nobene olajševalne okoliščine. Umoril jc za, vrat no in z živinsko gro-zovitostjo star zak. par v spanju, ki mu je dobrosrčno dal prenočišče, nakar je oropal njujiho borno imetje. Obesiti ga niso mogli, za 1o je bil po določilih zakona še premlad; imel je šele osemnajst let. To ni šlo in zato je bil obsojen na osemnajst let težke ječe. Teh osemnajst let jc tudi pošteno presedel. To je pa bilo tudi edino pošteno, kar jc storil v življenju. Nato je bil prost, a so ga kmalu zopet zaprli in tudi — poprej« tega niso znali - antro-pometrično posneli. Izvršil je nek vlom in dobil za to pet let. Tudi to kazen jc presedel, toda sedaj ga je iskal dr. Vesel zopet, in sicer že celo leto. Izvršen je bil namreč policij, še nepojasnjen vlom — kar je zelo nerodno — o katerem trdi dr. Vesel, da ga je izvršil Ricderbauer. In brez vzroka dr. Vesel tega ne trdi. Na licu mesta, kjer se je izvršil zločin, je namreč zasledil od-tiske prstov.«
»Moj Bog, in ravno s takim človekom mora priti ubogi Skalicki skupaj!«
»To je v resnici ironija usode. V šoli sem s posebnim namenom izvolil
Tudi bulgarske čete so se pričele po javljati. V okolici Kirkilisa je neka bulgar-ska četa oropala pošto, ki jc vozila 800 funtov. Bulgarski četaši so denar oropali in usmrtili dva orožnika in dva civilista.
Z AFRIKANSKEGA BOJIŠČA.
Laški vladni krogi zanikavajo, da bi bil neki turški državnik pričel v Švici zaupna predpogajanja o sklepanju miru med Lahi in Turki. — Laški prevozni parniki so izkrcali iz Zanzur-ja 400 laških ranjencev. — lz Dornc so oficielno poroča, da so patrulje, ki so preiskovale okolico pri Sidi-Aliju, našle nad 200 mrtvih sovražnikov, ki sa padli oh zadnjih bitkah.
SEDANJI POLOŽAJ TURKOV IN VOJ-SKA Z LAHI .
Lahi so seveda s položajem v Turčiji zelo zadovoljni. Saj česar ni doseglo laško orožje, to lahko dosežejo zmede v Turčiji in vstaje, da bodo Lahi lahko sklenili s Turki mir po svoji volji. Zopet se poroča, in sicer iz Londona in iz Moskve, da se med Turki in Lahi vrše strogo zaupna pogajanja, pod kakimi pogoji naj bi se sklenil mir, V Neapelj sc je v posebni misiji pripeljal turški politik Nesej paša iz Carigrada. Iz Rima sc pa poroča, da se je pečal ministrski svet s položajem. Ministri sodijo, da položaj ni ugoden.
DR. SYLVESTER O POLOŽAJU.
Zbornični predsednik dr. Sylvester je na nekem shodu govoril tudi o zbornici in o marljivosti poslancev. Nagla« šal je, da kljub vsem pomanjkljivostim, ki jih kaže sedanji parlament, zbornica le stremi za tem, da si pripravi z dobrim poslovnikom in s senior-skimi dogovori pota. za uspešno parlamentarno delovanje. Sedanje parlamente večkrat obsojajo, a gotovo jc, da če ne bi obstajal parlament, bi ljudstvo stremilo za novo zbornico, ki bi se veliko ne razločevala od sedanje zbornice.
POLJAKI IN BUSINI.
Naučni minister dr. pl. Ilussarck je izjavil načelniku Ukrajinske zveze, dr. Levickemu, da vlada predloži naj-hrže koncem avgusta načrt cesarjevega lastnoročnega, pisma o rusinskem vseučilišču predsedstvu Poljskega Kola in Ukrajinske zveze. V šestletno dobo, ki ne določi za ustanovitev rusinskega vseučilišča, se vštejc tudi leto 1912.
pri nekem predavanju sliko llieder-bauerja za objekt demonstracij. Prvič je bil »zaznamovan« in bi znalo biti koristno, ako se njegove poteze za. vse slučaje dobro zapomnijo, drugič pa je njegova glava sploh interesanten de-monstraeijski objekt v več ozirih. Zaradi tega sem tudi male fotografične posnetke njegove osebe v arhivu povečal do naravne velikosti in te povečane slike vise sedaj v učilnici na stenah v svrho študij in sicer na desni strani v drugi vrsti od spodaj na levo v kotu.«
»Povejte mi, gospod Ivan,« ga je tu prekinila gospa Katarina, »zakaj se vam zdi ravno njegova glava tako in-teresantna. in poučna?«
»Kakor sem že omenil, milostljiva, v več ozirih. Imeti bi moral celo predavanje, da bi vam vse povedal. V kratkem povem samo sledeče: Samo« obsebi je umevno, da se v šoli z Lam« brosovo teorijo o rojenih zločincih ne pečamo nič manj vneto kot z znanstvenimi bolj praktični stvari namenjenimi deli profesorja dr. H. Grossa itd. Lombrosovim izvajanjem dandanes mnogo oporekajo in ji hcelo sodijo nekako odzgoraj doli. To pa ni prav, kar moreni tudi trditi na podlagi svojih opazovanj in izkušenj. Znaki degeiie-racije sc pojavljajo v zločinskem svetu tako pogosto, da se na njihovi podlagi pač lahko sklepa gotove stvari. Rieder-bauor tvori v tem oziru sijajno izjemo, ki pa ravno zaradi tega ničesar ne dokazuje proti pravilu. Kot tako pa jo skoziinskozi vpoštevanja vredno. Nje-
VIŠJI DEŽELNI MARŠAL PRINC LOBKOVIC ČASTNI DOKTOR ČEŠKE TEHNIKE.
Profesorski zbor praške češke tehnike je imenoval višjega deželnega maršala princa Lobkoviea za častnega doktorja češke tehnike. Sklep mora potrditi še cesar.
LAŠKA KONZULARNA AGENTURA V BELJAKU.
Laška vlada jc sklenila, da opusti laško konzularno ag.enturo v Celovcu ln da jo ustanovi v Beljaku. Vodil jo bo laški podanik Cesare Marchi.
RUSKO - JAPONSKA ZVEZA.
Japonski listi poročajo, da namerava grof Kazura sporazumno z Angleško skleniti v Peterburgu z Rusijo pogodbo, po kateri sc prepušča varstvo na Kitajskem Japonski, ki dobi tudi proste roke v Mandžuriji in ugodnosti po drugih pokrajinah, osobito v Mandžuriji. Poslanik japonske vlade v Pa-. rizu pa trdi, da Kazura nc potuje v Pe-terburg uradno.
VSTAJA NA PORTUGALSKEM,
O položaju na Portugalskem je težko podati pravo sliko, ker ga republikanski mogotci slikajo, kakor to kaže republikanskim koristim. Danes so do-šla sledeča poročila: Pristaš Dom Mi-guela objavlja oklic, ki poziva Portugalce, da naj podpirajo Conccira v njegovem podjetju, urediti razmere na Portugalskem. — Iz Lizbone se poroča, tla so zaprli v Aujedezu 11 monarhi-stov in da jc na Portugalskem popolnoma mirno. — V Lizboni sc pripravljajo demonstracije proti Španiji. — ■ Uradni »Diario universale« španske vlade izjavlja, da Španska namerava zahtevati opustitev nameravanih proti-španskih demonstracij v Lizboni. — »Agence Havas« pa poroča iz Madrida: Policija v Madridu je poučena, da nameravajo 18. t. m. ponoči monarhisti zopet, uiclreti na Portugalsko.
ODPOSLANSTVO ŠEJKA SENUSIJEV V RIMU.
R i m. 19. julija. Ministrski predsednik Giolitti je sprejel odposlanstvo tri-politanskih Arabcev, ki jih je vodil zastopnik šejka Senusijev. Šejkov zastopnik je izjavil, da ni šejk nikdar zavzel proti Italijanom sovražno stališče. Šejk je celo večjim oddelkom prostovoljcev, ki so se sestavili med Senusiji, prepovedal, udeležiti se bojev. Zastopnik šejka in ostali člani odposlanstva so zagotavljali, da pozdravljajo z veseljem Italijansko vlado v Tripolisu in Cire-najki.
PREPREČEN NAPAD NA TAFTA.
»Tribuna« poroča iz Wasliingtona: Tajnik predsednika Zedinjenih držav, Alien, jc odprl na predsednika Tafta došel zavoj, v katerem se je nahajal peklenski stroj, ki je obsegal šest funtov dinamita. Tajniku se jc posrečilo, da je ugasnil vžigalno vrvico in tako preprečil strašno nesrečo.

mesec julij agitaciji za
Dnevne novice.
-r Naša katol. inteligenca in evha-risiični kongres. Pri kakih javnih cerkvenih prireditvah, žal, večkrat pogrešamo katoliške inteligence. Zato bodi dovoljeno še enkrat izreči željo, da bi se evharističnega kongresa v kar mogoče množnem številu udeležila zlasti naša katoliška inteligenca. Slovenci smo sicer pač v pretežni večini poljedelski narod — vsa čast kmečkemu in delavskemu stanu — a želeti je tudi, da bi na Dunaju pokazali, da imamo vendar tudi nekaj gospode. Kakor bo dunajska gospoda, in sicer tudi najvišja, dala ljudstvu lep vzgled krščanskega prepričanja, tako naj bi tudi naša! Želimo tudi, da bi ta naša gospoda na Dunaju z ljudstvom tudi solidarno •skup držala.
-j- Promocija. Kanti. med. Janko Polajnar, starešina slov. kat. akad. društva »Danica«, je dne 19. t. m. pro-moviral za doktorja vsega zdravilstva.
—	Nadvojvoda Friderik na Bledu.
V parkhotelu Imperial, prej Malner, jc za 23. t. m. naročenih 15 sob za nad-v o j v o d o F r i d e r i k a, s katerim pride na Bled pet drugih visokih dostojanstvenikov, kakor sc čuje tudi nekaj nadvojvodov. Na Bled se pripeljejo z avtomobili ter ostanejo na Bledu tri dni.
—	šolstvo. Trirazredna zasebna nadaljevalna šola v Novem mestu, kateri načeluje g. prošt dr. Fllbert in na kateri poučujejo čč. revne šolske sestre de Notre Dame, je dobila z odlokom c. kr. učnega ministrstva z dne 12. t. m. štev. 31.636, pravico javnosti, in sicer veljavna že za preteklo šolsko leto 1911-1912. G. c. kr. deželni šolski nadzornik Fr. Leveč je to šolo že dvakrat nadzoroval in se je jako pohvalno izrekel.
—	Odlični gostje na Bledu. Kakor smo že poročali, jc prišel v torek poljski minister krajan Ladislav pl. Dlu-gosz, katerega je pozdravil na Jesenicah podpredsednik državnega zbora J.
prizorišče albanske vstaje, je poleg Soluna. največje mesto v Makedoniji. Mesto leži ob Dragoru v višini 610 metrov, na zahodnem robu rodovitne, toda zanemarjene planote Pelagonija. Od okoli 52.000 prebivalcev je 18.000 mohame* danskih Albancev, 15.000 Slovanov, 10 tisoč Grkov, 6000 Vlahov in 3000 judov.
MONASTIR,
Monastir je glavno mesto vilajeta
istim imenom ter sedež poveljstva 3. turškega vojnega zbora. Mesto ima številna kopališča, veliko grško cerkev, dve vojašnici, kadetnico, grško, viaško in bolgarsko gimnazijo, duliovsko semenišče, učiteljišče, višje šole, več velikih tovarn in znatno trgovino.
j>
»f
Pogačnik. Na kolodvoru ga je čakal minister javnih del O. Trnka, podrav-natelj vladni svetnik dr. Auredniček, župan Rus, predsednik zdraviliške komisije major L. Stuchly in drugi. Po pozdravu peljala sta sc oba ministra v hotel Louiscnbad in bodeta obiskovala več tednov znamenito zdravilišče Rikli. Včeraj je dospel na Bled korni poveljnik iz Temešvara podmaršal S e c f r a n z in fzgm. W e r s b a c h, ki stanujeta v parkhotel Imperial. Dne 28. t. m. se vrši na Bledu v korist vremenske hišice cvetlični dan pod devizo »rododendron«.
—	Imenovanje. Kranjski deželni predsednik je imenoval c. kr. asistenta I. razreda v hidrografični službi Leona Lewic-kega za c. kr. adjunkta.
—	Razpisana učiteljska mesta. Od 19. junija do 14. julija so bili izdani sledeči razpisi: Klasična filologija: Feld-kirch (g., L. Gr. d., 28. VII.), Ober-IJol-1 a brun (g., L. Gr. d., 30. VII.). — Moderna filologija: Tešin (r.. Fr. D., 24. VII.), Prostejev (r., Fr. E., 20. VII.), Olomuc (r., Fr. D., 20. VII.), Novi Jičin (r., Fr. D., 20. VIL), Dunaj I. (r., Fr. D., 31. VII.), Arnau (rlg., Fr. L., 29. VII.), Bruck (r.,
Fr. D., 28. VIL), Kranj (g., D. 1. gr., 28. VIL). — Zgodov. zemljepisna skupina: Maribor (r., 28. VIL). — Prirodopisna skupina: Kočevje (g., Ng. m. ntl., 25. VII. — prov. mesto). — Matcm. fiz. skupina: Hohenelbe (mest. rlg., M. Nsl. ge., 30. VIL), Krnov (r., M. Nsl., 24. VII.), Brno (II. nem. r., M. Geom., 20. VII.), Olomuc (g., M. Nsl., 20. VII.), Idrija (r., M. Nsl., 28. VII.). — Telovadba: Prostejev (r., 20. VII.), Line (r., 17. VIL), Tešin (rlg., 27. VII.). — Kratice in znaki kakor navadno.
—	Jugoslovansko umetniško razstavo v Belgradu zatvorijo 23. t. m. Doslej jc obiskalo razstavo 12.700 oseb, ki so vplačale vstopnine 10.800 dinarjev.
—	Nevaren vlomilec prijet. 24. junija dopoldne klatil sc jc po Št. Janžu in bližnjih vaseh okoli 30 let star postopač. Vlomil jc v hišo Janeza Pod-logar iz Dobovca ter ukradel 160 K denarja in srebrno uro z verižico, pri Matija Pelkotu v Kijih je vlomil v sobo in vzel iz omare 6 K 88 h, pri Andrej Grešniku pa ga je domači sin prepodil in ga zasledoval. Zločinec pa je s samokresom na njega ustrelil in zbežal v gozd »Zaka«. Orožništvo jc 15. julija iz-
sledilo, da je storilec že kaznovani Lo-renc Mesojednik z Gorenjevasi pri Škocijanu in ga oddalo okrajnemu sodišču v Radeče.
—	Kat. izobraževalno in podporno društvo v Domžalah priredi v nedeljo, dne 21. julija t. 1. veselico v društvenem domu. Spored: 1. P. H. Sattner: »Na planine«, mešani zbor. 2. J. Ocvirk: »Eno samo tiho rožo«, mešani zbor. 3. Hr. Volarič: »Slovanska pesem«, mešani zbor. 4. Govor. 5. Jurčič-Govekar: »Deseti brat«, narodna igra v petih dejanjih. — Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, TI. vrste 80 vin.; stojišča zadaj 60 vin., ob strani 40 vin. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
—	Ogenj. Pri g. trgovcu Fr. Kaste, licu v Kandiji je nastal v skladišču, kjer je shranjen dynamol, oziroma bencin, danes zjutraj ogenj. Novomeški požarni bratnbi, ki je odprla dva hidranta, sc je posrečilo ogenj pravočasno pogasiti, sicer bi prišlo do katastrofalne eksplozije; strah med sosedi je bil velik. Sumi se, da so učenci, ki so včeraj skladišče posnažili, cigarete kadili. Dynamol ima večjo moč kakor dinamit.
—	Ljubezniv mož. Bajtar Jakob Drachsler iz Bizovika, 60 let star, je v pi-janosti napadel svojo ženo Marijo ter ji s kladivom prebil črepinjo in jo tudi drugače znatno poškodoval. Ako bi matere, ki je morala iti pomoči iskat v bolnišnico, ne branila hčerka, bi se lahko pripetilo še kaj hujšega.
—	Vič. Tukajšnja konferenca sv. Antona bo god sv. Vincencija, prijatelja malih in velikih ubogih, še posebej počastila prihodnjo nedeljo, t. j. 21. julija v Društvenem domu. In sicer bodo imeli ta dan »prvo besedo« mali zave-tiščniki. Popoldne ob 6. uri bodo s sodelovanjem še nekaterih drugih otrok uprizorili dve kaj primerni igrici. Prva bo »Snegulčica«, dvodejanka, druga »Sirotek«, tudi dvodejanka, s petjem. Med igrama bodo nastopili razni de-t klamatorji. Pred uprizoritvijo se bo navzočim opisalo delovanje konference tako glede otroškega zavetišča, kakor glede strežbe bolnikov v župniji. Posebnih vabil za to prireditev se ne bo izdalo, saj je najboljše vabilo in priporočilo blagi in plemeniti namen te pri-i reditve. ker se ho čisti dohodek porabil v pokrit je stroškov za zavetišče, kakor tudi v podporo potrebnih ubogih v župniji. — Vstopnina bo: sedeži I. vrste 1 Iv, II. vrste 70 h, III. vrste 50 h, stojišča 30 h. — K obilni tideležbi vabi odbor konference sv. Antona.
—	Nezgoda. 17 let staremu delavcu Jakobu Kopaču je odtrgal stroj v papirnici v Goričanih kazalec na levi roki.
—	Konierencija Sodal. Ss. Cordls Jesu za novomeški dekanat bo dne 25, t. m. v Stopičah.
—	Velikega morskega psa so te dni opazili pri vhodu v luko Trogir,
—	V Ameriki umrla Slovenca. V Val-leyu, Stevens Co., jc umrl rojak Ivan Mrak, oče štirih otrok. Doma je bil iz sor-ške fare. — V Jolietu je umrl rojak Mihael Frankovič, star okoli 35 let, doma od Črnomlja. Za njim žaluje žena in več otrok,
—	Pod vlak se je vlegel, da bi lažje prosjačil. 30letni samski Vincenc Jurman, rojen v Nemški Loki pri Kočevju, brez stalnega bivališča, vagabund., jc dne 17. t. m. prosjačil po hišah ob cesti proti Kranjui
^ovo telo je popolnoma enakomerno in primernih oblik in njegova glava jc neoporečni tip glave Cezarja. To bi so moralo k večjem, kar pa vendar ne gre. smatrati že ta tip kot sumljiv mak.
Toda tudi v drugem oziru nudijo Riederbauerjeve slike zanimive študijske objekte. Posnet jc v profilu in en face, z brado in brez brade. Določitev identitete samo na podlagi fotografij ni tako enostavna stvar, kakor se zdi na prvi pogled. Mi smo v šoli primerjali glave, ki sta bili neverjetno različne, vendar identične in na drugi strani slike, ki so bile naravnost presenetljivo podobne, a niso bile identične.
Riederbauerjeve fotografije kot fotografije dvojnega roparskega morilca in ne še izsledenega vlomilca smo seveda s posebno pozornostjo in celo z gotovim spoštovanjem obravnavali, in sedaj boste gotovo razumeli, milosti ji-va, da sem bil v resnici vesel, ko sem to interesantno osebo nenadoma srečal.«
»V resnici najbolj ljubka zabava, Ki si jo človek more misliti, ako stoji nenadoma pred iskanim roparskim morilcem!«
»Torej imel sem ga pred seboj in Sedaj je šlo samo zato, kako bi ga spravil na varno. Med tem ko sem se z vrtnarjem razgovarjal, seveda o botaničnih stvareh, sem premišljal, kako bi ga prijel. Nisem mogel priti do pravega sklepa. Zaenkrat sem vedel le, kaj nc smem storiti. Na noben na-
čin nisem smel alarmirati zbrane družbe. Vsa slavnost, bi bila motena, in kar jc bilo še bolj vpoštevanja vredno, je to. da je Skalicki zelo nervozen in neznansko boječ človek. Nenadno presenečenje in razburjenje vsled nevarnosti. v kateri se je nahajal, bi znalo vplivati škodljivo na njegovo zdravje. Spomnite se le na onega jez-deca nad Bodenskim jezerom, ki ga jo zadela kap. In ta je bil gotovo veliko manj bojazljiv človek kot baron Skalicki, kajti drugače bi sploh nc jezdil ponoči v samoti in mrazu sam. Skalicki bi tega gotovo ne storil. Stvar sc je morala torej drugače urediti in sklenil sem, da jo napravim elegantno.«
»Ivan napravi vse elegantno!«
»Hvala za poklon. Človek se potrudi, kolikor je mogoče. Jaz sem bil v najboljšem razgovoru z vrtnarjem, ko so me s silo spravili k zajutrku. Pričeli so že brez mene in končno so postali nestrpni. Nato so poslali venkaj barona Friesa in mladega Podgorskega kot najmlajša Benjamina družbe, da me ob smrtni kazni mrtvega ali živega privlečeta k mizi. Vlekla sta rac torej proč, akoravno bi se še zelo rad porazgovoril nekoliko s svojim novim znancem. Midva sva sc namreč zelo kmalu spoprijaznila.«
»To tudi?«
»Zakaj nc? Jaz sem ga znal prijeti od prave strani in govoriti z njim po njegovem načinu. Med potjo skozi vrt mi je zašepetal baron Fries: »Po-
mislite, Ivan, moja srebrna cigaretni-ca je proč; izginila je iz mojega površnika. In tako ponosen sem bil nanjo — na častno darilo iz tekme v lawn tenisu! Pri Skalickijevih se vendar ne krade, toda jaz bi prisegel, da sem jo še imel, ko sem se pripeljal! Dobro vem namreč, da sem v vozu kadil. Odkod pa naj bi tudi vzel cigareto?«
To jc bila sijajna priložnost, da se spravim na konja, in zato sem jo tudi porabil. »Bodite veseli, ljubi baron,« sem odgovoril, »da sem jaz tukaj. Iz vaših podatkov sklepam, da je bila ci-garctnica najbrže ukradena, toda ako sem jaz v bližini, se ne krade brez kazni. Jamčim vam, da boste pred večerom dobili cigaretnico nazaj, toda pod pogojem, da ne izdaste nobene besedice!« To mi je obljubil, jaz pa sem bil s svojim načrtom gotov. Jaz potrebujem vedno nekoliko vspodbudbe od zunaj, ako sem v dvomu nad svojim vojnim načrtom. In to vspodbudo mi je dal sedaj mali Fries. Sedaj sem vedel. kaj imam storiti.
Pri zajutrku so se pričele navadne šaljive opazke na mojo vnetost za detektivsko stroko. Nekaj spoštovanja imajo ljudje pač, vendar jih pa to ne ovira, da bi se ob priliki ne spustili v male norčavosti. To pot so mi bile šalo zelo dobrodošle in lotil sem sc te-mata, da ga ne izpustim več. Pripovedoval sem grozepolne detektivske povesti in nenavadne čudeže, ki so jih izvršili s pomočjo daktiloskopije. Hišni gospodar se je zelo zanimal za to
stvar, kar mi je bilo zelo všeč. Kajti zanj sem pač vse improviziral.
»Škoda, da ni tukaj tudi dr. Vesela,« sem vzkliknil obžalovaje. »Ta bi vam vedel povedati še vse drugačne dogodke. Mož ima prakso in je sploh eden najbolj sposobnih naših kriminalistov.«
»To mi pa ni padlo v glavo!« je odvrnil hišni gospodar istotako z obžalovanjem. »Tega bi pa res moral povabiti!«
Dr. Vesel spada namreč, kar sem dobro vedel, tudi k ožjemu krogu Skalickijevih prijateljev. Jaz sem porabil priliko in rekel: Dvojna škoda je, da ga ni tukaj. Sedaj bi imel krasno priliko, pokazati svojo umetnost ter nam tako preskrbeti briljantno zabavo.
»Kako to?« Vso je postalo radovedno, a najbolj radoveden je postal hišni gospodar.
»Popolnoma enostavno,« sem odgovoril. »Jaz sem popolnoma iz ljubezni do stvari in da bi preizkusil svojo spretnost, enemu izmed navzočih gospodov nekaj ukradel!«
Vsi so sc prijeli nehote za žepe ter izbruhnili nato v enoglasen smeh, da bi so tako v gotovi meri opravičili napram meni.
Kako lepo bi bilo, sem nadaljeval, ako bi bil dr. Vesel tukaj in bi mu mi stavili nalogo, naj poišče zločinca.«
»To se da še vedno napraviti,« je vzkliknil Skalicki oveseljen. »Poslal bom ponj z vozom, in ker gre vendar tudi za nekako službeno stvar, se bo
Ljudje mu pa niso Hoteli dajati miloščine, češ da je zdrav in da naj gre raje delat. Zato je sklenil, da sc poškoduje na kak način, da bi potem lažje prosjačil. Šel je na železniško progo ter se vlegel poleg tira, da bi pričakal vlaka. Delal se je kot da bi spal. Železniški delavci so ga dvakrat spravili s proge, pri čemur so ga menda tudi nekoliko obrcali. Jurman pa ni odnehal od svojega načrta. Šel je dalje ob progi in se vlegel na bolj samotnem kraju k železniškemu tiru. Ko je pridrdral vlak, je položil roko na tir in vlak mu je odtrgal vse prste. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico v Ljubljani. Jurman pravi, da mu je vlak premalo odtrgal.
— Imenovanje srbskega metropo-lita. Iz poučenih krogov na Dunaju po-l^očajo, da bo imenovan za nadškofa v grško-vzhodni nadškofijski diecezi v Zadru bivši deželni poslanec in sedanji predstojnik samostana v Beočinu arhi-mandrit Demetrij Brankovič. Novi dalmatinski metropolit jc svoje bogoslovne študije absolviral na dunajski univerzi.
— Splašen konj povzročil smrtno nesrečo. V ponedeljek, ob 7. uri zvečer se je zgodila v Volči, občina Poljane, velika nesreča, Na polju izven vasi se je nenadoma splašil konj posestnika Pavla Kokalja iz Volče ter divjal s praznim vozom proti domu, ne da bi ga mogel ustaviti hlapec. Pred vasjo sta se igrala na cesti petletni Alojzij Kokalj, sin omenjenega posestnika, in šestletni sosedov sin Ivan Peternelj. Dečka se konju v zadnjem trenotku nista mogla več umakniti, vsled česar ju je podrl na tla in povozil. Kokalju je stisnilo na desni strani črepinjo in je takoj mrtev obležal, Peternelju pa jc zlomilo nogo.
Štajerske novice.
š Seja občinskega odbora okolica Celje se je vršila v nedeljo 14. t. m.; rešilo se je več točk brez posebne važnosti. Poslanec dr. Benkovič se ni udeležil seje, ker se je povabilo k seji glasilo na 15. julija, ne pa 14. julija, baje vsled neke pomote občinskega tajnika, o kateri je dr. Benkovič zvedel neposredno pred sejo iz privatnega vira. V bodoče bo treba na liberalna obrekovanja o brezbrižnosti naših odbornikov drugače odgovoriti.
š Pri kopanju utonil. Iz Trbovelj: Enega zadnjih večerov se je šel kopat v Savo rudar Ernest Gričar. Ker pa ni znal plavati, so ga valovi odnesli blizu sredine Save, kjer je izginil v valovih in utonil. Klical jc sicer na pomoč, vendar pa ga v temi niso mogli zapaziti. Truplo so drugi dan potegnili iz Save.
š Skrivajte orožje pred otroci! Iz Brežic poročajo, da sta sc te dni nahajala v Brdovcu pri Brežicah sama doma Šletna Kristina in 15 letni Kari Kapusta, medtem, ko so starši delali na polju. Karol je vzel iz omare nabilo očetovo puško in jo ogledoval. Puška pa se je sprožila in kroglja je zadela 5 letno sestro ter jo težko ranila. Spravili so jo v bolnišnico v Brežice.
š Umrla jc v Vuzenici gospa Bruder-man iz znane Rotnerjeve rodbine v starosti 38 let. Pokopali so jo ob obilni udeležbi uglednih rodbin marnberškega okraja.
š Pobegnil je iz Maribora restavrater v »Gambrinushalle«, Pove.
š Strela je ubila ob priliki hude nevihte kmeta Jožefa Gorišeka v Svetini pri Celju, ki je med nevihto obiral črešnjc. Strela ga je popolnoma ožgala in je bil na mestu mrtev.
š V vodnjak je padla v Kapelah pri Brežicah deklina Terezija Blaževič ter se hudo poškodovala. Da ni padca zapazila neka stara ženica, bi ponesrečenka morala v vodnjaku umreti mučne smrti.
š Požara. Iz Dobove pri Brežicah: V eni zadnjih noči je zbudil trudne ljudi iz spanja plat zvona, ki je naznanjal, da je izbruhnil v občini Gaberje velik požar. Briz-galnica iz Mihalovec je bila sicer takoj na mestu požara, a ker ni bilo dovolj priprav in izvežbanega moštva, se ni dalo nič rešiti, ampak jc vse do tal zgorelo. Posestnik je oškodovan za več tisoč kron. Kako je ogenj nastal, ni znano. — Iz Planine poročajo, da je užgala strela graščinski marof, kjer jc bilo več sto centov stare in nove krme in veliko gospodaskega orodja. Zgoreli so štirje vozovi polni krme in več različnih strojev. Ob času, ko je udarila strela, je bilo več graščinskih delavcev na tem poslopju, kjer so ravno tlačili seno. Komaj so si oteli življenje.
š Toča je hudo pobila ob priliki zadnje velike nevihte okrog Planine, posebno v vaseh Pristava in Selo, Napravila je na polju ogromno škodo.
š Iz politične službe. Namestniški svetnik v Gradcu, dr. Ljudevit Possek, jc imenovan za dvornega svetnika istotam. — Okrajni glavar v Brucku ob Muri, grof Franc Bellegarde, je imenovan za namest-niškega svetnika za Štajersko.
š Hochenburger v Rogaški Slatini. Ju-stični minister dr, Hochenburger je dospel v zdravilišče Rogaško Slatino in ostane tam več tednov,
š Nagla smrt. V sredo zjutraj je zadela kap pred Narod, domom v Mariboru železniškega kovača Jožefa Tertineka, doma iz Radvanja. Zgrudil se je in bil na mestu mrtev. Star je bil 52 let.
š Poročil se je v Mariboru železnični uradnik gosp. Jarh z gdčno Poličevo.
š Umrla jc včeraj v Mariboru ob pol 4. uri popoldne č. sestra M. Mihaela Plohi. Rojena leta 1850. pri Sv. Tomažu pri Veliki Nedelji, postala je leta 1873. šolska sestra.
š Dr. Zabukovšek se naseli kot odvetnik v Šmarju pri Jelšah.
š Samoumor. 13. t. m. se je 64letni gostač Franc Vodeb pri Sv. Primožu, občina Št. Jurij p. R., rojen v Slivnici, spri s svojo ženo Terezijo, vrgel jo na tla, pokleknil natijo ter jo hotel umoriti s kuhinjskim nožem. Žena je klicala na pomoč, nakar so prihiteli Sosedje. Vodeb je pobegnil in se obesil v bližnjem gozdu. Zapušča vdovo in šest otrok.
Koroške novice.
k Glasbeni tečaj v Celovcu. Podporno društvo slovenskih organistov na Koroškem ima petdnevni glasbeni teča j v Celovcu v prostorih dijaškega doma. Prvi dan je bilo 29 navzočih organistov, pozneje jih je že več. Tečaj, ki se jc pričel 15. t. m. je vodil gospod Bervar iz Celja. Včeraj zvečer je bil prijateljski sestanek v hotelu »Trabe-singer«. Danes zjutraj ob 8. uri je bila slovesna sv. maša, potem sklepni nagovor in razdelitev izkaznic o obiskovanju tečaja.
k Nov napad na smodnišnico. Pred kratkim so preprečili napad neznanih zli-kovcev na smodnišnico v Št. Vidu ob Glini. V noči od sobote na nedeljo pa so se iz gozda priplazili k smodnišnici zopet neki individui. Straža je streljala, a napa-
dalci so med drcA'jem pravočasno pobegnili.
k Suha pri Pliberku. Crevljarska obrt g. Cvetka Pičko je v začetku spomladi prenehala deloma zato, ker se pomočniki težko nabavijo, deloma pa radi velike konkurence. Spretni mojster g. Pičko je svojim odjemalcem vedno izvrstno postregel in dovtipno je marsikakega kupca potolažil, rekoč: »Glej, prijatelj! pri meni se prav poceni kupi, jaz rajtain le za škorcn desnic noge 12 I\, za čevelj leve noge pa še beliča ne.« Tako je dovtipen mojster marsikoga k nakupu res dobrega obuvala spodbudil in smehljaje omahljiv-ca z dobrim blagom odslovil. Enoglasno obžalujejo odjemalci, da je ta lazborit mojster svojo obrt opustil. — Nova obrt. Mladi g. Štefan Pičko je v kratkem nastopil kot izdelovatelj poljedelskih strojev in raznih motorjev na Suhi, da na lastno roko začne v sredini kmetske okolice strojevno obrt. V ta namen je najel v bližnji hiši prostor, kjer bodo raznolični motorji in stroji na ogled in na prodaj. Mlademu, slovensko mislečemu podjetniku želimo obilno uspeha in podpore od kmetskega stanu.
k Libeliče pri Dravogradu, Dne 26. m. m. se je vršila volitev v občinski zastop in dtfie 12. julija je od občinskih odbornikov županom obsežne občine »Libeliče« izvoljen g. Peter Skubel, p. d. Rapnik, odličen posestnik.
RAZBURJENI IZRAEL.
Izrael se je zelo razburil. Mestni šolski svet v Črnovicah je namreč določil, da morajo krščanski otroci obiskovati tri ljudske šole, ker je hotel ustreči krščanskim staršem, ki so se že dolgo pritoževali, da motijo po ostalih šolah judovski otroci verouk. Judovski člani mestnega šolskega sveta so se sicer pritožili, a težko, da bi pritožba držala. V Bukovini jc prebivalstvo jako namešano. Tu prebivajo Rusini, Rumunci, Poljaki, Mažari, Rusi in jtidje pa še 8 odstotkov Nemcev. Rusini in Rumunci so pravoslavni, Poljaki in Mažari so katoličani, Nemci so deloma katoličani, deloma protestantje. Judje tvorijo 14 c/o prebivalstva. V Črnovicah, glavnem mestu Bukovine, prebiva 47 % Rusinov, Rumun-cev in Poljakov, 20 °/o arijskih Nemcev in 33 % judov, ki se tu smatrajo tudi glede na narodnost za jude in tvorijo svojo judovsko narodno stranko. Za Nemce jih pa smatra avstrijska vlada in jih zato vodi v nemškem volivnem katastru proti volji krščansko-socialnih in nemškonacionalnih Nemcev. Večino v črnoviškem mestnem šolskem svetu tvorijo nemški nacionalci in liberalci, ki so zdaj sklenili, da ločijo krščanske od judovskih otrok po šolah.
Milanske novice.
lj Slov. gospodarsko izobraževalno društvo za trnovsko in krakovsko predmestje priredi v nedeljo, dne 21. julija, ob pol 4. uri popoldne veliko vrtno veselico na senčnatem vrtu g. Weissa v Trnovem. Spored: 1, Petje: slav. giasbeno društvo »Ljubljana.:. 2. Godba. 3. Govor: g. dež. odbornik dr. Vladislav Pegan. 4. Šaljivi prizor: g, Ivan Potrato. 5. Prosta zabava itd. — Vstopnina. 30 vin. Otroci v spremstvu staršev so vstopnine prosti. — Iz prijaznosti sodeluje moški zbor si. glasbenega društva >-Ljubljana«. Kakor kažejo predpriprave, bode veselica v vsakem oziru
velezanimiva. K obilni udeležbi vabi naj-uljudneje odbor.
lj Imenovanje. Cesar je podelil okrajnemu glavarju dr. Robertu Praxmarerju v Ljubljani naslov in značaj deželnovladnega svetnika.
lj Promocija. Jutri v soboto, 20. t. m., bo promoviran na vseučilišču v Pragi doktorjem prava gosp. Rudolf S a j o v i c iz Ljubljane, praktikant pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani.
lj Po tiralnici iščejo Karola Meglica, ki je obtožen goljufije. Zadnji čas je bil Karol Meglič v Trstu.
lj Otrok padel z drugega nadstropja. Včeraj je padla z drugega nadstropja hiše na Tržaški cesti št. 5 petletna Frančiška Mertič. Poškodovala se jc znatno na obrazu ter ima tudi težke notranje poškodbe. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico.
lj Konkurzi v Ljubljani. V konkurzu je tvrdka O r osla v Jczcršek, Mestni trg št. 24.
lj Prestavljen je nadporočnik Ama-deus Kopani od domobranskega polka št. 27 k domobranskemu polku št. 26.
lj Koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši zutri na vrtu hotela »Zlata kaplja« (Lcop. Tratnik), Sv. Petra cesta št. 27. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin.
lj Preizkušnje za pomočnike. Obrtne kroge opozarjamo na danes objavljeni razglas obrtno-oblastvene preizkuševalne komisije za pomočnike v Ljubljani, katera naznanja roke prihodnjih preizkušenj.
lj Poizkušen samoumor Ljubljančana v tujini. Na Dunaju je skočil s Franc Jože-fovega nabrežja 29 let stari Kamilo Zaff, sin umrlega ljubljanskega geometra, ter obležal nevarno poškodovan. Vzrok: beda,
Primorske vesti.
p 251etnica mašništva, Dne 31. julija praznuje dr. Franc Ž i g o n, profesor bogoslovja v Gorici, 25letnico mašništva. Ž njim jo praznuje tudi č. g. Leopold S t u -b e 1 j, vikar v Vel. Dolu in vlč. g. Karol S t a c u 1, dekan v Gradišču. Naše iskrene čestitke!
p Č, g. dr. Josip Ujčič, profesor bogoslovja v Gorici, pojde za dvornega kapc-lana in vodjo avguštinskega zavoda na Dunaj.
p Iz Čividada se poroča, da sta se v torek ob 11. uri dopoldne predstavila karabinerjem 221etni Franz Andrej, mizar iz Št. Jurija na Štajerskem, in 221etni Karger Karol, gozdar iz Aibitz-balta. Oba sta pobegnila od prve kom-panijc 47. pešpolka v Ivojskem. Rekla sta, da sta dezertirala zaradi prehude discipline in mučenja. Odpeljali so ju v zapor, da doženejo njiju identiteto. Prvi je nosil civilno obleko, drugi vojaško, a brez orožja.
p Reka ima 49.806 prebivalcev, od teh so našteli 24.212 Italijanov, 12.926 Hrvatov, 6493 Mažarov, 2337 Slovencev, 2315 Nemcev, 425 Srbov, 238 Čehov, 192 Sovakov, 240 Angležev, 70 Francozov, 137 Rumunov. Ostali se vazdele na drage narodnosti. Lahi in Mažari imajo na Reki vse šole, Slovani pa nič. Slovani morajo na Sušak v ljudske in srednje šole.
p Nesreča v tovarni. 18letni delavec Josip Gabrijelčie v tovarni v Stražičali pri Gorici je padel na tla, kjer ga je povozil voziček, ki mu je zlomil obe roki. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov.
žo odtrgal iz urada. Pisal mu bom par vrst ter ga obvestil, da bo zanj tudi uradnega opravka. Tu bo lahko z enim udarcem izvršil dvoje, obedoval bo lahko z nami in potem aretiral zločinca. Da, ljubi Ivan, ako se mu posreči dokazati vam tavino, vas pustimo zapreti! Kaj drugega nc morem storiti. No, to bo zabava!«
»Tu sem imel, kar sem hotel imeli: Sluga je prinesel na zahtevo pis-menski papir — s krono — ter pisalno orodje in Skalicki jc hotel takoj pisati. Tu sem se vtaknil vmes: »Gospodje, mi ne smemo ničesar nemogočega zahtevati. Predstavljajte si samo položaj. Vam sem priznal, da sem nekaj ukradel. Tega mu pa nc smete izdati, ker potem stvar sploh nima pomena. Drugače pa. nc more priti na. to, in mi zopet, od naše strani ne smemo dopustiti, da bo v tej odlični družbi sumničil drugega za drugim. Mi mu moramo clati torej kako podlago, na kateri bi delal. Predlagal bi, da mu pošljemo ocltisek mojega palca. Potem bomo takoj videli, koliko je vredna daktiloskopija.«
»Izborna ideja,« jc vskliknil novo-pečeni baron navdušeno. »Mi mu pošljemo odtisek, ne izdamo ničesar ter mu rečemo: »Tako, sedaj pa išči zločinca!«
»Nc verjamem, da je ideja prav dobra,« se je. vmešal prijatelj Pardub-ski. »Odtisek prsta mu more služiti samo v tem slučaju, ako ima enakega v
arhivu. To pa ni mogoče, ker so v arhivu samo odtiski prstov notoričnih zločincev, med katere pa naš prijatelj Ivan gotovo ne spada. Kak pomen bi torej imelo, ako odpošljemo odtisek njegovega prsta?«
Ugovor vašega gospoda soproga, gospa Katarina, je bil v splošnem tudi popolnoma umesten, akoravno se je, kot vsi drugi člani častite družbe do-brovoljno nasedel. Pa tudi njegove pomisleke sem zavrnil.«
»Kako pa ste mogli to storiti ?« jc poizvedovala gospa Katarina. »Tudi meni sc zdi, da njegov ugovor popolnoma drži.«
»Moje pojasnilo je bilo sledeče: Seveda je arhiv tukaj samo za odtis-ke prstov zločincev. Toda dr. Vesel in jaz sva sc več mesecev bavila z gotovimi preiskavami, ki so žalibog ostale dosedaj popolnoma, brez uspeha. Hotela sva namreč preiskati, ali bi se nc moglo iz potez na prstih zločincev izvajati gotove skepe, tako da bi se dalo že iz teh potez spoznati zločinsko nrav koga. V ta namen sva morala primerjati na stotine odtiskov prstov od notoričnih zločincev z odtiski prstov od ljudi, ki niso notorično nobeni zločinci. Iv zadnjemu si dovoljujeva prištevati tudi midva, dr. Vesel in jaz, in tako so prišli tudi odtiski naših prstov v arhiv.«
»To jc vsekakor tehtno pojasnilo, gospod Ivan,« je menila gospa Katarina.
»Vsaj svoj namen je doseglo. Vam pa lahko izdam, milostljiva gospa, da je bilo to pojasnilo le navadno slepilo. Samoobsebi je umevno, da nisva nikdar delala tako brezmiselnih študij in najini odtiski se istotako ne nahajajo v arhivu.«
»Sedaj, gospod Ivan, vas pa res ne razumem!«
»Jaz sem zasledoval svoj načrt. Ilotel sem, da dobi dr. Vesel v pismu obenem listek z odtiskom prsta. Imel sem ta listek v svoji listnici in ga poiskal. Vsa družba je opazovala »moj« odtisek prsta z velikim zanimanjem.«
»Ali ni bil vaš odtisek?«
»Samoobsebi umevno ne.«
»Temveč?«
»Od Antona Riederbauerja, Ska-lickijevega vrtnarja.«
»Toda čemu ste pa še rabili njegov odtisek?«
»Ako sc gre za prostost in eksistenco človeka, milostljiva, se vendar nočem zanašati samo na svoje oko, ki se more vsled kake podobnosti motiti. Tu je treba preskrbeti že krepkejših dokazil.«
»Kako pa je to, da ste imeli slučajno njegov odtisek palca pri sebi?«
»Saj to ni bilo slučajno. Tega sem si, prodno sem šel k zajuterku, sam preskrbel od njega.«
»O tem pa mi niste ničesar povedali !«
>>Saj šc lahko,«
»To bo tudi potrebno. Nc gre sc kar tako k roparju in reče z vso prijaznostjo: Bodi tako dober in daj mi odtisek od prsta!«
»Popolnoma prav; zlasti.ne človeku, ki so ga žc v spoznavalnem uradu policije po vseh predpisih obdelavah, ki torej to stvar že pozna. Zateči sem sc moral k zvijači, ki pa ni bila bog-vekako kočljiva.«
»Kako ste to storili, gospod Ivan?«
»Imel sem že vnaprej namen, preskrbeti si odtisek, ter sem se zato ž njim zapletel v razgovor, ki je rabil vso njegovo pozornost. Bila sva v stekleni-ku pri eksotičnih rastlinah, za katere sem kazal posebno zanimanje in o katerih sem si pustil povedati vse podrobnosti. Na vsaki rastlini je visel napis z natančno označbo, ki sem si jih bolel notirati. Rekel sem namreč, da si nameravam istotako omisliti v svojem vrtu steklenik za eksotične rastline. Začel sem notirati, kar pa se mi je kmalu zazdelo nerodno, ker sem moral veliko pisati. Dal sem mu v j-oke svoj zapisnik in ga prosil, naj mi sledi ter v slučaju potrebe sproti podaja iz njega prazne listke. Kot podlaga pri pisanju mi jc služila listnica, v katero sem mogel listke tudi sproti spravljati. Riederbauer jc imel, kar sem z veseljem opazil, od dela zelo umazane roke. Jaz seni hitro notiral, tako da je moral hiteti, da mi je sproti podajal -listke, ki se niso radi ločili od močno skupaj sprešunega zapisnika. K svoji naglici
p Umrl jc Silv. R e b" e K, podžupan v Malih Žabljah.
p Za poštarico v št. Andrežu pri
novo ustanovljenem poštnem uradu je Imenovana gospa Alojzija Tomažič, ki je bila doslej poštna upravjteljica v Lokavcu pri Ajdovščini.
p Nov trg na Goriškem. — Vas Ronki v tržiškem okrajnem glavarstvu je povzdignil cesar v trg.
p Velika goljufija potom inserata v listu. »Edinost« poroča: V graški »Tagespošti« z dne 25. maja t. 1. je bil priobčen inserat, v katerem je neki namišljeni Ivan VVagner, železničar v Trstu, izrazil željo, da bi sc rad poročil. Zahteval je pošteno, pridno dekle, ki ima tudi kaj denarja. Med drugimi ponudbami je namišijeni Wagner prejel tudi ponudbo neke Terezc Mayer. S to je začel VVagner v začetku dopisovati najprej v omenjenem listu, potem pa v pismih. Čez nekoliko časa je povabil VVagner dekle, naj pride v Trst, da se konečno pogovorita o poroki. Mayer je v resnici odpotovala iz Gradca, prišla v Trst in VVagner jej je tudi prcskrbel stanovanje pri nekem Felkerju v ulici Felice Venezian št. 14. Dekle si jc prihranilo v svojih raznih službah okolu 3000 kron. Ko je VVagner zvedel, da ima dekle pri sebi denar, jej je rekel, da je nevarno nositi seboj toiiko denarja, in prigovarjal jej jc toiiko. da je dala njemu shraniti vso omenjeno svoto. Malo dni za tem je VVagner izginil. Mayer je bila vsled tega vsa obupana, ne toliko radi »zaročenca«, kolikor radi denarja, ki si ga jc bila malo po malo z velikim trudom prihranila. Namišljeni VVagner jej je rekel, da je uslužbenec državne železnice in da stanuje v Skednju št. 681. Mayer jc prijavila vso stvar policiji, a ta se je kmalu prepričala, da VVagnerja, uslužbenca državne železnice sploh ni, a da je na omenjenem stanovanju v Skednju pač bival pred nekoliko časa neki Ivan Bincler, ki je bil zaposlen v škedenjskih plavžih in ki je bival skupaj z neko Ano Schleger, ki sta pa pred kratkim izginila brez sledu. Policija je brzojavila v poglavitna mesta in včeraj jej je došel iz C.U-riha brzojavka, da sta bila Binder in njegova ljubimka aretirana v nekem hotelu omenjenega mesta. Poročala jc tudi, da jima je policija zaplenila znesek 2000 K. Sedaj je ugotovljeno, da je ta Binder oni namišljeni železniški uslužbenec VVagner, ki je ogoljufal Ma-yerjevo. Po dovršenih običajnih diplo-matičnih korakih izroče švicarske ob-■astnije Binderja naši sodni oblasti.
p Tilnik si je zlomil, ko je v Trstu padel z odra, 23 let stari pek Ivan Fer-folja.
KNJIGOTRŠTVO.
Zgodovina katoliške cerkve. Spisal dr. Anton M e d v c d. Cena vezani K.njigi 3 K. — Zgodovina katoliške Cerkve, ki jo je spisal dr. Anton Medved, je prvo v slovenskem jeziku sestavljeno delo te vrste, ki se ne bo samo v naših srednjih šolah (VIII razred) s pridom uporabljalo, marveč bo vsakemu izobražencu prav prišlo. Pisatelj »je kot dober zgodovinar žc davno znan, knjiga pa, ki jo imamo pred seboj, jc v vsakem oziru vzorna. Dasi so posamezni odstavki kratki, so pa jedrnati in mikavno pisani. Zgodovinske dobe se opisujejo objektivno, po najve-
sem ga nestrpno priganjal: Hitro, hitro! In tu se je zgodilo, na kar sem računal. Biederbauer jc poslinil palec z jezikom, da bi lažje odtrgal drobne iistke.
»Na, lepa reč,« je rekel opraviče-vaje, »sedaj je pa listič celo umazan.«
»Nič ne de,« sem odgovoril in spustil listek na tla, »le hitro mi dajte prihodnjega!«
Sedaj pa nisem več vtikal listkov v listnico, temveč sem jih spuščal na tla, odkoder sem jih končno vse pobral. Seveda sem v svoji raztresenosti vzel tudi »pokvarjenega« s seboj. Kmalu nato so me poklicali k zajutreku. Prej pa sem imel vseeno še priliko, da sem se prepričal, da sem ujel izboren odtisek njegovega palca. Ako ta dospe takoj v roke dr. Vesela, sem si mislil, je stvar rešena. Skalicki je pisal torej svoje povabilo, med tem sem pa jaz šel ven in ukazal napreči. Zunaj sem hitro stenografiral na poseben listek: »Zelo nujno! Zaupno! Skalicki ničesar ne sluti, kaj se godi. Kolacijonirajte odtisek in si poiščite moža. Pripeljite s seboj dva elegantna, toda spretna človeka. Pri njem boste našli srebrno ci-garetnico, ki jo izročite družbi, ne da bi imenovali storilca. Ne pripeljite se pri glavnem vhodu, temveč zadaj skozi park. Zločinec je vrtnar. Pridite k obedu, ne da bi kaj izdali. Pozdrav! Ivan.« Ko sem prišel nazaj, sem potisnil »svoj« odtisek ualcu v pismo. Pod
ljavnejših in najnovejših virih', vsi do-godki se predočujejo plastično, verske, kulturne, znanstvene in umetnostne razmere so živo orisane, posamezne osebe označene tako krepko, da se vtisnejo za vedno v spomin. Zlasti so dobro slikane cerkvene razmere med Slovenci; tako stare kakor srednjeveške in moderne razmere so vseskozi pogojene. Bazun dijaka se bo tega dela lahko v največjo korist posluževal duhovnik, ki bo v tem delu kratko, a precizno našel vedno zanesljivega materi j a la, kadar bo hotel opisovati rast, boje in zmage svete Cerkve tekom človeške zgodovine. Enako bo služila knjiga laiku, predavatelju, govorniku etc. ete. — Naroči se v »K a t o 1 i š k i Bukvam i« v Ljubljani.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
Pri spraševanju.
Profesor Pivnik: »Koprivar, kako sc je imenoval oče sina Karola Velikega?«
Koprivar premišljuje: med tem mu zašepeče sosed Zgur: »Profesor jc pa danes zopet pijan.«
Profesor Pivnik misleč, da jc Žgur povedal Koprivarju odgovor na vprašanje, zakriči: »Molči Žgur! Koprivar bo žc sam prišel na to.«
Dober odgovor.
Dva srboriteža obstopita poštenega delavca Težaka. Eden ga vpraša.: »Povej nama, kaj si ti, osel ali tele?« — »V sredi med obema,« odgovori Težak in nadaljuje svojo pot.
Dokaz za resničnost sanj.
Visokošolec (po kroku zjutraj) gospodinji: »Nocoj se mi je pa sanjalo, cla sem se vozil po širnem morju.«
Gospodinja: »Bada verjamem, ker vidim, da ste imeli tudi morsko bolezen.«
V ljudski šoli.
Učitelj: »Kdo mi zna imenovati žival, ki nima ne nog ne perotnic, a se vendar sama pomika naprej?«
Štefan Debeloglav: »To je glista.«
Učitelj: »Dobro, kdo mi more imenovati še kako tako žival?«
Štefan Debeloglav: »Prosim, gospod učitelj.«
Učitelj: »Že zopet ti, Debeloglav?«
Štefan Debeloglav: »Da; še ena glista.«
Pri zobozdravniku.
»Sem mislil, da plombirate zobe brez bolečin?« vzdihuje pacijent.
»Seveda jih,« pravi zobozdravnik, »jaz prav nič ne čutim.«
TeleMa in iirzojavno poročila.
BOJ V DARDANELAH.
Carigrad, 1!). julija. Ponoči je napadlo osem italijanskih torpedovk Dar-danele pri zalivu Kšutepe. Turške utrdbe so odgovorile na napad s streljanjem. Baje sta se potopili dve laški torpedovki, ostalih šest torpedovk je pa poškodovanih.
KAJ JE Z LAŠKIM NAPADOM?
Berolin, 19. julija. Tukajšnji turški poslanik je izjavil, cla jc pri ravnokar javljenem napadu laškega brodovja šlo najbržeje za poskus turško brodovje, ki je usidrano pri Nagori, nenadoma napasti in s torpedovkami uničiti. Zadnja noč jc bila zelo temna in tako sc jc
pretvezo, da sc mora ž njim varno ravnati, sem ga zavil v papir — v svoje stenografirano pismo.
Zajutrek je minul zelo prijetno in nič mamj prijeten ni bil odmor med za-jutrekom in obedom. Nekateri gospodje so igrali na karte, drugi so jezdili ali pa se peljali na sprehod, ostali pa so šli v park, Skrbel sem za to, da so se zadnji bavili z vrtnarjem. Pošiljal sem jih polagoma k steklenikom, da so tamkaj preučevali eksotične naravne čudeže. Biedenbauer jc moral biti neprestano za voditelja, kar mu jc prineslo precej napitnine. Meni je pa bilo samo za to, da ga obdrže na enem mestu, da bi ga ob pričakovanem posetu gotovo našli.
Sedeli smo že pri mizi, ko je med splošnim navdušenjem pozdravljen vstopil dr. Vesel. En sam pogled mi jc povedal, da je naša zadeva v redu. Lahko si mislite veselje, gospa Katarina, ko jc ob svojem prihodu pokazal ukradeno cigaretnico.
»Storilca mi menda ni treba imenovati,« je rekel z ozirom na moja navodila.
»Ne doktor,« so odgovorili vsi mccl veselim smehom, »to jc popolnoma odveč.«
Zabavali so se izborno. Večinoma na moj račun. Tak kriminalist od stroke kot, dr. Vesel je pač vse kaj drugega kot pa diletant moje vrste, ki se peča s kriminalistiko samo zaradi osebne
moglo osem laških torpedovk v temi vtihotapiti v Dardanele. Toda na višini Nagorc so turški forti ladjevje zapazili, in je začeli obstreljevati.
Dunai, 19. julija. Tukajšnje laško poslaništvo ni dobilo o napadu na Dardanele šc nobenega obvestila in opominja časnikarje, naj bodo previdni in vesti, ki je turškega izvora, prehitro ne verjamejo.
Dunaj, 19. julija. Laški poslanik jc nasproii poročevalcu našega lista izjavil, da se mu napad zdi neverjeten, ker Italija noče mirne rešitve krize v Turliji moliti, posebno ker se ji zadnji čas javlja, da so pogajanja za mir v teku.
Carigrad, 19. julija. Spričo napada na Dardanele jc danes celo noč zboroval posvet dostojanstvenikov. Ker jc sila, jc Tevfik-paša prevz I veliko vezirstvo.
Carigrad, 19. julija. Interimna vlada je sklenila Dardanele zapreti.
POIZKUŠEN NAPAD NA VOJAŠKO SKLADIŠČE V ZAGREBU.
Zagreb, 19. julija. V eni zadnjih noči je opazil vojak, ki je bil na straži pri tukajšnjih vojaških skladiščih, nekega neznanca, ki se je bližal skladiščem. Pozval ga je, naj obstane, a ker ga ni poslušal, je ustrelil proti njemu, nakar je neznanec pobegnil. Vsled strela so se zbudili ostali vojaki, in ko je zvedel poveljnik straže od vojaka, kaj se je zgodilo, so začeli neznanca zasledovati. O dogodku obveščena višja vojaška oblast jc odredila preiskavo, ki je ostala brez uspeha. Ne vedo, ali je omenjeni človek hotel izvršiti atentat, ali pa se jc preveč približal skladiščem vsled neprevidnosti. Vsa zadeva je povzročila veliko razburjenost med okoliškim prebi-valtvom.
NOVI HRVAŠKI ODVETNIKI.
Zagreb, 19. julija. Včerajšnji uradni list prinaša imenovanja 29 novih odvetnikov. Z novoimenovanimi ima Zagreb sedaj 95 odvetnikov.
IZO EOLJETINAC ZBRAL 24.000 ALBANCEV.
Skader, 19. julija. Iz pobunjenih pokrajin se poroča, da ie zbral albanski voditelj Izo Boljetinac do zdaj 24.000 mož močno albansko armado. Boljetinac je izdal na Albance, ki se še niso pridružili vstaji, še en oklic, s katerim jih poziva, da naj slede njegovi zastavi. Poznavalci razmer sodijo, da se Izi Bolje tincu pridruži še 15.000 do 20.000 albanskih vstašev. Boljetinac prodira proti Skoplju, in sicer korakajo njegovi oddelki po Moltkejevem načelu: ■»Ločeno korakati, skupno udariti!« Ločeno, a v vedni zvezi med seboj. Splošno se sodi, da namerava Iza Boljetinac osvojiti Skoplje. V Boljetinčevi vstaški armadi je veliko turških orožnikov, ki so imeli ukaz, da morajo zasledovati vstaše, a ta ukaz so tako izvršili, da so se pridružili vstaški armadi.
Skoplje, 19. julija. Turške oblasti so izvedele, da primanjkuje Boljetinčevi armadi živeža. Oblasti so zato prebivalstvu ukazale, da ne smejo vstašem dobavljati živeža.
BOJI TURŠKIH VOJAKOV Z ALBANSKIMI VSTAŠI.
Monastir, 19. julija. Zadnje dni so se bili hudi boji med rednimi turškimi vojaki in albanskimi vstaši v okolici Pelanika, Junika in Salbacle. Tako Turki kakor tudi Albanci so imeli velike izgube. Pri Salbadi se je posrečilo Baktiar Fetiju, pri Juniku pa Hasan beju, da sta si rešila življenje.
zabave! Jaz sem si pustil vse dopasti. Kaj za to! Svoj namen sem dosegel. Zločinec je postal neškodljiv :in je spravljen na varnem, in to sc je posrečilo, ne cla bi sc kalilo slavlje in veselo razpoloženje.
Jedli in pili smo dobro in gotovo zadnje tudi v ne majhni meri, kolikor se more sklepati iz baterij izpraznjenih steklenic. Dr. Vesel jc izboren družabnik ter ima famozen pevski glas. Pel je naprej in mi smo pomagali v zboru. Lahko vam izdam, milostljiva, da postane vaš gospod soprog, ako izpije par kozarcev sekta, tudi uporaben pevec.
Ko smo sc dvignili, smo vzeli s seboj tudi barona Skalickega, ki je bil med vsemi najboljše volje ter ga oddali nekaterim priznanim mlajšim močem, da sc v mestu še nekoliko skupno poveselo in ga spravijo čez noč v palači njegovega grofovskoga zeta. To sem smatral za potrebno, ker bi mu lo noč pač manjkal v vili zvesti varuh, brez katerega bi se pač ne upal zaspati. Mislim, da bo šc dovolj zgodaj, ako zve o celi zadevi šele jutri.
Kar se pa tiče mojega spoštovanega prijatelja Pardubskega, jc stvar ta, cla je slišal pri odhodu nekaj zvoniti, cla je pustil dr. Vesel v palači aretovati nekega posla. Iz tega je sklepal, cla sem sc grozno blamiral. Povejte mi, gospa Katarina suma, ali bi mi mogel dati boljšo Dolivalo!«
ODLIKOVANI LAŠKI POLKOVNIK.
Rim, 19. julija. Zmagovalec pri Sidj Aliju, polkovnik Robert Carraciocchi je po laškem kralju imenovan za generalnega
majorja,
FIASKO LAŠKIH REPUBLIKANCEV.
Rim, 19. julija. Republikanska stranka je ustanovila svoj dnevnik »La Ragione«. V zadnji številki izjavlja uredništvo, da se jc ustavil list, ker ga ljudje niso hoteli več kupovati, ker je pisal list proti vojski. Nacionalni krogi so zelo zadovoljni radi fiaska republikancev.
LAŠKI ČASTNIKI USTNO POROČAJO VOJNEMU MINISTRU O BOJIH V TRI-POLISU.
Neapelj, 19. julija. Generalni major Frugoni, polkovnik Amari, podpolkovnik Gadoline, zdravnik dr. Galeti, major Nasi in barona Masini in Verani so se vrnili iz Tripolisa v Neapelj, od koder odpotujejo v Rim, da poročajo vojnemu ministru ustno o bojih v Tripolisu. V Neapelju so izkrcali tudi 12 v Derni zaplenjenih turških topov, ki jih odpošljejo v Rim v arsenal,
ZGRADBA BAGDADSKE ŽELEZNICE.
Berolin, 19. julija. Iz Carigrada poročajo, da se zasadi prva lopata pri zgradbi Bagdadske železnice dne 25. t. m.
VSTAJA V MAROKU SE RAZŠIRJA.
Pariz, 19. julija. Iz Rabata se poroča, da se je vse ozemlje dukkalsko med MarakeŠont, Mazaganom, Aze-murjem in Vadi-um-Erbijem uprlo, Francozom zvesti kajeli so morali zbežali v Azemur.
NESUVENA DIVJAŠTVA SUFFRA-GETK.
Dublin, 19. julija. Ko se je pripeljal semkaj ministrski predsednik Asquitli, je neka suffragetka vrgla proti vozu sekiro. Sekira je lahko ranila vodja irskih nacionalistov poslanca Reclmon-cla. Podivjano žensko so zaprli. V koncertni dvorani, kjer sc jc nato vršil shod, so suffragetke zažgale zagrinja. la pri ložah. Eno zažigalko so zaprli.
SAMOUMOR POLKOVNIKA.
Modling, 19. julija. Tu se je ustrelil nadvojvodi Karolu Francu Jožefu pridelje-ni polkovnik generalnega štaba Rudoll Dittel vsled bolezni,
AVSTRIJSKI DRŽAVLJAN URADNIK SRBSKEGA FINANČNEGA MINISTRSTVA.
Belgrad, 19, julija. Srbski nacionalni progi so zelo razburjeni, ker je imenovan za knjigovodjo srbskega finančnega ministrstva avstrijski državljan in avstrijski" rezervni častnik Trifun Radosavljevič. Letna plača se je določila Radosavljeviču v višini 4500 dinarjev, Nacionalci delujejo na to, da bi se razveljavila službena pogodba, ki jo je srbsko finančno ministrstvo sklenilo s Trifunom Radosavljevičem.
USMRČENI SRBSKI ROPARSKI MORILEC.
Belgrad, 19, julija. V Kragujevcu so včeraj ob 5, zjutraj pripeljali na Sušiško Polje radi roparskega umora na smrt s smodnikom in svincem obsojenega Blaža Jankoviča. Morilec, ki je imel roki in nogi zvezane, si r.i pustil zavezati oči, Ko sa mu še enkrat prečrtali po kralju potrjena smrtno obsodbo, so vojaki ustrelili na Jankoviča, ki so ga zadele tri kroglje v prsa. Morilec se je kričaje zgrudil na tla, Čez nekaj sekund so konštalirali zdravniki njegovo smrt,
POTRESI V SRBIJI.
Belgrad, 19. julija. Zadnje tri dni se ponovno čutijo potresni sunki v dolini Morave, vsled česar je prebivastvo zelo preplašeno.
lup® Ie MU J iorist Mm Slovencem'!
llaziie slvari.
Nova iznajdba za preprečenje železniških nesreč. V malem pomorskem pristanišču Watchet na Angleškem so nedavno strokovnjaki preizkušali iznajdbo, ki naj bi preprečila, da ne /adeneta dva vlaka skupaj. Najbolj karaterističen del iznajdbe je električna naprava na lokomotivi, ki jo imenuje iznajditelj A. R. Angus iz Avstralije »električne možgane«. S pomočjo te naprave določi lokomotiva sama popolnoma mehanično, ali je prosta in brez ne-\ arnosti proga, po kateri vozi. Če ni, se oglasi takoj parna piščal, ki, ako bi strojevodja preslišal ta signal, izpusti naprava sama paro in pritegne zavore. Poizkusi so se vršili na progi West Somerset Mineral Railwav z dvema velikima lokomotivama. Izpustili so obe lokomotivi na eni in isti progi, drugo proti drugi. Strojevodja sta skočila pravočasno z lokomotiv, predno bi se imeli zadeti skupaj z vso močjo. Ko sla lokomotivi prevozili v progo vzidani napravi, se je oglasila parna piščal, nakar sta stroja pričela voziti počasneje in sc končno ustavila. Aparat je primeroma
enostaven in obstoji iz večjega števila na progi med tračnicami vdelanih kontaktnih tračnic, ki so v zvezi z električno žico. V lokomotivo je vdelana neke vrste priprava, ki je v zvezi z malo baterijo in ki omogoči kontakt, kakor hitro pride v zvezo s kontaktnimi tračnicami. Na neprosti progi prično potom te priprave parne piščalke žvižgati in kmalu nato, pri stiku s prihodnjo tračnico, tudi delovati zavore na lokomotivi, Iznajditelj zatrjuje, da se bodo z uvedbo te iznajdbe zmanjšali obratni stroški na železnicah, ker ne bo treba drugih signalov, in da bo celo pri nepazljivosti osobja in neugodnih vremenskih razmerah nemogoče, da bi zadela dva vlaka skupaj.
Detomorstva v Bosni. V Dubici so zaprli kmetico Pušibrk, ki je umorila svoje nezakonsko dete. Njen mož jc neznano kje v Ameriki, ona pa se jc spozabila z nekim mladeničem. — V Brčki so pa zaprli lSletno kmečko dekle Ružo Pranjič, ki je vrgla v potok svojega novorojenega otroka — posledico znanja z nekim ciganom.
Kje se pivo vari. V minolem letu so skuhali v Avstriji vsega skupaj 20 milijonov 745.841 hI piva, t. j. 762.840 hI več nego leta 1909, ko so ga zvarili le 19,983.001 hI. Od te ogromne množine pa pride samo na češko deželo skoro polovica, in sicer 9,783.700 hi. Na Mo-ravskem se ga je skuhalo 1,805.460 hI, v Šleziji 14.850 hI, na Nižje-Avstrijskem 3,574.333 hI, t. j. za 257.535 hI več kakor 1909. leta. Na Solnograškem, Koroškem, Kranjskem, Tirolskem in v Bukovini pa nazadujejo pivovarne. Najmanj piva se skuha na Kranjskem.
Izdatki vladarjev za obleko. Noben vladar v Evropi ne izda toliko za svojo obleko kot ruski car. Samo civilni krojač carjcv zasluži na leto 40.000 mark, medtem ko zasluži njegov vojaški krojač okroglo 60.000 mark. Kakor poroča neki pariški list, ne nosi car nobene obleke več kakor trikrat in plača za vsako obleko najmanj 240 mark. En cilinder velja cara nad 100 mark, par rokavic okroglo 40 mark in vsako leto kupi car nov kožuh iz soboljevine, ki velja 9000 do 10.000 mark. Kralj Jurij V. porabi na leto za obleko okroglo 80.000 mark. Španski* kralj Alfonz pa izda mnogo za svilene lovske srajce. Za vsako tako srajco plača 150 mark ter jih porabi na leto več ducatov. Nemški cesar porabi za svojo garderobo uniform na leto 80.000 mark, a za civilno garderobo žrtvuje le zmerne vsote. Vsako obleko nosi kakih tridesetkrat in za nobeno ne plača več kot 150 mark. Mnogo pa izda za ovratnice. Najmanj pa izda za obleko norveški kralj, ki ne plača več za svojo garderobo kot kak premožen meščan, ki sc čedno oblači.
Krvavi spopadi v Dunquerqueju. Iz Pariza poročajo o krvavih spopadih v Dun-querqueju: Shod stavkujočih delavcev se je vršil pod milim nebom. Odpuščeni železničar Genic je imel hujskajoč govor, v katerem je napadal armado in orožništvo. Ko je navzoči policijski komisar proti tem napadom protestiral, so začeli zborovalci metati kamenje na policijo. Kavalerija in orožniki so nato v diru prijezdili nad zbo-rovalcc in pričela sc je prava bitka med delavci in oboroženo močjo. Številne osebe so bile težko, mnoge pa smrtnonevarno ranjene. 20 izgrednikov so zaprli.
Helen Keller, znana slepa in gluhonema Američanka, ki si je s pomočjo svoje požrtvovalne učiteljice pridobila obširno znanje na polju jezikov klasične in moderne literature, naravoznanstva itd., je sedaj postala članica komisije za javno blaginjo i v New-Yorku.
Ruska mesta. Rusija ima 33 mest z več kot 100.000 prebivalci. Peterburg, ki se je pričel graditi pred 200 leti, ima blizu dva milijona prebivalcev, Moskva 1,620.000, Odesa (ob Črnem morju) 540.000, Kijev 500.000, Riga (ob Baltij-skem morju) 350.000, Ilarkov (na jugu) 225.000, Saratov (ob spodnji Volgi) 205.000, Tiflis (nted Črnim in Kaspijskim. morjem) 200.000, Taškent (bliju Indije in Mongolije 190.000, Rostov (nad Moskvo) 160.000, nadalje imajo nad 100 prebivalcev: Jekaterinoslav, Astrahan, Kazanj, Kišenjev, Samara, Irkutsk in Vladivostok. Med ruska mesta se štejejo seveda tudi mesta v poljskem kraljestvu, kot Varšava s 350.000, Lodz 380.000, Vilna z 200.000 prebivalci itd. V ruskih mestih se je prebivalstvo zadnjih 50 let skoro potrojilo.
Zmaga avtomobilov v poštnem prometa. Avtomobil si kot prometno sredstvo pridobiva v Avstriji vedno več tal.JTako je bilo n. pr. od avgusta leta 1907. okoli sto avtomobilov uvedenih v avstrijski poštni promet, in tudi letos so uvedli nanovo 18 avtomobilov. Poštni avtomobili služijo na Tirolskem, Predarlskem in Solnograškem večinoma tujskemu prometu, v ostalih kro-novinah pa prevažanju prebivalstva. Naravno je, da se v krajih z velikim tujskim prometom poštni avtomobili 1'entujejo, medtem ko so drugod manj
obrestonosni. Ker vodijo naše državne ceste mnogokrat vzporedno z želcznič-nimi progami, pridejo poštni avtomobili v prvi vrsti v poštev za deželne in Stranske ceste, in tako se dostikrat tudi zgodi, da odpravijo kako poštno avtomobilno zvezo, ako se v njeni bližini zgradi železnica. Velike važnosti za obrestovan jc poštnih avtomobilov je kakovost cesta, po katerih vozijo. V nekaj krajih so morali opustiti poštne avtomobile, ker so se na tamošnjili cestah preveč hitro obrabili, vsled česar so narastli stroški. S prihodnjim letom mameravajo uvesti tudi enoten tip za poštne avtomobile, da se na ta način poceni dobava raznih potrebščin za avtomobile.
Poštni rop, lz Sredca poročajo, da je na obmejni postaji v Kiistendilu napadla tolpa neznanih oboroženih mož poštni voz, v katerem je bilo denarnih pisem za 10.000 frankov. Umorili so postiljona in orožnika, ki je voz spremljal. Voz so oplenili in po-
Aretacija nemškega častnika v Srbiji.
V zadevi aretacije nekega nemškega častnika ob srbski meji poroča berolinski »Lokal-Anzeiger«, da je bila na odredbo nemške vlade uvedena tozadevna diplo-matična akcija,
Legar v olomuški garniziji. V Olomucu sta od 30 na legarju obolelih vojakov dva umrla.
100,000 mark za bolnišnico. V Kolinu nedavno umrli komercielni svetnik Friderik Forstner, solastnik kemične tovarne Kalk, je zapustil evangeljski bolnišnici v Kalku 100.000 mark.
Uršulinka postala doktor. V Lvovu je bila po sijajno prestanih rigorozih promo-virana za doktorja filozofije uršulinka Cecilija Labinska, licejska učiteljica. To je prvi slučaj, da je redovnica dosegla doktorat.
Namesto brala postala vojak. Edini sin neke grške, že dolgo na Turškem živeče družine, je lani dobil poziv k vojakom. Družina, obstoječa iz osivele matere in treh sestra, bi bila tako izgubila svojo glavno oporo. Tedaj je sklenila najmlajša izmed sester, da se žrtvuje za rodbino; oblekla jc moško obleko in bila namesto brata sprejeta k vojakom. Šest mesecev je zvesto vršila vojaške dolžnosti ter se udeležila bojev proti macedonskim četam; nato je zbolela. Ko jo je hotel zdravnik preiskati, jc prosila, da se ji preje pošlje duhovnika. Temu je povedala svojo skrivnost, O stvari je zvedel tudi poveljnik Šfcfket paša in obvestil sultana. Ta se je pokazal človekoljubnega ter ni le oprostil brata vrle Grkinje vojaške dolžnosti, marveč je odredil, da se družini izplačuje redna državna podpora.
Strah pred policijskimi psi preprečil umor. Iz Varšave poročajo: V vasi Wilen-cin (okraj Pultusk) je udrlo šest maskiranih roparjev ponoči v poslopje posestnika Bretsteina. Posestnika, njegovo ženo in hčer so povezali z vrvmi, nakar so hišo popolnoma oplenili, vpregli pred voz konje in se odpeljali. Predno so zapustili hišo, so izjavili Bretsteinu, 3a njega in druge osebe samo zato ne pomore, ker se boje, da bi jih potem lahko policijski psi zasledovali.
Tragedija ameriškega izseljenca. Iz
Krakova poročajo, da se je v vasi Je-lesna pri Zyriecu povrnil domov iz Amerike, kjer je bil več let, kmet Gu-raszek. Za časa, ko je bival v Ameriki, jo poslal domov svoji ženi 1600 K, ki pa jih je žena zapravila. Ko je mož to zvedel, je pograbil v jezi nož ter zabodel večkrat svojo ženo, ki se je s krvjo oblita takoj zgrudila na tla in kmalu nato umrla. Morilca so zaprli.
Boj med kmeti in cigani. Iz Krakova poročajo: V vasi Sufczyu pri Brzc-sku so ukradli cigani tamošnjim kmetom več živine. Ogorčeni vaščani so se oborožili in zasledovali cigane. Mecl kmeti in cigani je došlo do hudega spopada, v katerem je bil en cigan ubit, dva pa težko ranjena.
Vlom v okrajno sodišče. Iz Prage poročajo, da so neznani storilci udrli 17. t. m. ponoči v okrajno sodišče v Ja-romeršu, razbili predale neke mize ter oropali 150 K.
Smrt na vrhu gore. Iz Inomosta poročajo, da je na vrhu gore Hohe Gci-ge višjega štabnega zdravnika Furichsa iz Goldirba (Prusko) zadela srčna kap. Bil je takoj mrtev.
Nesreča na gorah. Dne 17. t. m. zvečer se jc ponesrečil na Padauner-koglu, kot poročajo iz Inomosta, 53-letni železniški inšpektor Albert Gog-ler iz Altonc, ko je nabiral planinke. Padel je v neki prepad. Truplo so le s težavo dobili.
Velik mlin pogorel. V Tolni je pogorel petnadstropni valčni mlin, ki jc bil zavarovan za 200.000 kron.
Eksplozija parnega stroja. Iz Szol-rioka poročajo 18. t. m.: V Turkeve jc peljal posestnik Štefan Toth svoj mla-tilni stroj z zakurjenim kotlom k gospodarskim poslopjem. Ko je hotel izpustiti paro, ki se je jc preveč nabralo, jc
kotel eksplodiral. Toth", nek 14 letni deček in neka kmetica so bili ubiti, sedem oseb pa jc bilo ranjenih, med temi pet težko.
Grozna smrt. V Budimpešti jc neki 22 letni zidar zvabil žensko, s katero je živel v skupnem gospodarstvu in na katero jc bil ljubosumen, na neko stavbo v peto nadstropje ter hotel ž njo planiti v globočino. Ženska se jo še v pravem času odtrgala od njega in zidar je priletel sam na tla, kjer jc obležal mrtev.
Boj pred sodiščem. V razpravni dvorani okrajnega sodišča v 6. okraju Budimpešte jc bil v neki pravdi 18. t. m. zaslišan stotnik Divnys Gyapay kot priča. Ko jc imenoval nekega advokata oderuha, je hotel advokat planiti na častnika. Ta pa jc potegnil sabljo ter udaril večkrat po advokatu, ki so je branil s stolom. Afera bo imela za posledico dvoboj.
Liga za ameriške priseljence. Ameriška liga za priseljence je imela nedavno sestanek, kjer so razpravljali o važnem vprašanju, ali naj sc omeji naseljevanje v Ameriki sploh, ali naj sc tok evropskih izseljencev vodi mimo prcobljudenili industrijskih mest na deželo, kjer bodo v farmah pri poljskem delu bolj na mestu. Bennct, bivši član kongresa, je predsedoval temu sestanku in jc izvajal tako-le: »Mi ne želimo zmanjšanja naseljevanja v Združenih Državah, marveč hočemo samo pravilno razdeliti naseljence po vseh delih Unije. Za časa krize v letu 1907. sc jc tisoč in tisoč naseljencev vrnilo v Evropo, ker niso dobili posla v tovarnah in rudnikih, v Kanadi je pa gnilo sadje, ker ni bilo delavcev, da bi ga spravili z dreves. Jaz ne vem, ali bi mogle Združene Države napraviti kaj za razdelitev emigrantov, vem pa, da more jutri že dobiti delo 75 tisoč delavcev na ameriških farmah.« Na ta izvajanja, ki so našla le malo ugovorov, je sprejela liga predlog, da se evropske delavce naseli v farmah.
Na vojaškem vežbališču aretovan ruski vohun. Na vojaškem vežbališču v Lvovu je med vajami zapazil stonik nekega sumljivega človeka, ki ga je pustil are-tovati. Pri telesni preiskavi so našli pri aretovancu poleg mnogih risb in zapiskov o municijskem skladišču pri Lvovu tudi korespondenco z ruskimi oblastmi. Areto-vanec je identičen z nekim Vitoldom Smolka.
Materinsko zavarovanje v Italiji je
postalo pravomočno. Po tem zakonu je vsaka industrijska delavka v starosti od 15 do 50 let zavezana, da se za materinstvo zavaruje. Za delavke, ki so stare 15 do 20 let, se plača na leto 1 lira, od 20 do 50 let pa 2 liri, in sicer plača polovico delavka sama, polovico pa delodajalec. Vsaka zavarovanka dobi po porodu — tudi prezgodnjem — 40 lir v dveh obrokih; ta denar sc ne more zarubiti in v slučaju materine smrti pripade detetu.
Odlikovano žensko znanstveno delo. O priliki ustanovne slavnosti vseučilišča v Gottingenu je bilo razpisanih več akadc-mičnih daril za najboljša znanstvena dela. Odlikovano pa je bilo le eno samo delo, in sicer gdčne. Hedvike Martius iz Ro-stocka, ki je dobila polno darilo.
Redna vseučiliška profesorica. Za zoologinjo dr. Christiane Bonnevic ustanove na vseučilišču v Kristijaniji redno profesorsko mesto. To je prva redna profesorica v Evropi,
Zavraten umor v Bosni. V bližini Prnjavora so našli v gozdu ustreljenega trgovca Danila Jelovac. Sumi se, da ga je iz maščevanja ustrelil njegov bivši sluga, ki je od onega večera neznano kam pobegnil.
Na železniški progi je zaspal. Železniški delavec Janeš se je v soboto zvečer napil in nato v bližini bjelovarskega kolodvora na železniški progi zaspal. Vlak ga je povozil.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 19. julija 1912,
Pšenica za oktober 1912 . . .	11-34
Pšenica za april 1913 ....	11-52
Rž za oktober 1912.....9 28
Oves za oktober 1912 ....	9-38
Oves za april 1913......916
Koruza za avgust 1912 ....	8'95
Koruza za maj 1913.....7'69
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
g: Cad ojm-
jf zovnuja
....
18 9. zveč.
19
7. zjutr. 2. pop.
Stanje barometra v min
730-8
Temperatura
!)(\. Celziju
~ 19-7
729-2 728-3
18*3f 19-3
Vetro vi
sr. zah.
brezvetr. si. jug
Xobo
del. jasno
del. obl. dež
5-°
9 £ 3 S s i ž35>
00
Srednja včerajšnja terap. 20-3°, norm. 19-8°.
R
2263	JL
T
„Društvo slovenskih profesorjev«
naznanja tužno vest, da je dne 18. julija umrl gospod
Anion Peterim,
c. kr. profesor II. dri!, gimnazije v Ljubljani.
Pogreb sc vrši danes v petek, dne 19. julija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 7.
st sprejme lihj pri H.
slrnji miazrstvo i Uriti, štev. 112. JCrasno posestvo
arondirano, obstoječe iz lepe enonadstropno hiše, vile, gospodarskih poslopij in 70 oralov sveta, med temi 20 oralov gozda, jc naprodaj z mrtvim in živim inventarjem. V hiši je vinska trgovina, gostilna, mlekarna, ledenica, 28 glav živine itd. — Posestvo leži tik postaje Laverca ob dolenjski železnici pri Ljubljani. Ponudbe sprejema upravništvo „Slovenca" pod št. „2252",
Ženitna ponudba.
Samostojen gospod, 58 let, irgovec s premoženjem 40.000 V^, ob morski obali, se želi seznaniti z dostojno in resno gospodično, ki dobro govori slovensko in ima nekaj kavcije. — ponudbe pod šl. 22U7 na upravo lista.
znanilo prodaje.
Iz zapuščine zamrlega pesnika g. Antona Aškerc-a vršila sc bo
prostovoljna javna dražba premičnin
kakor pohištva, dragocenosti, knjigarne, rokopisov, podob, pristnih Perzijancev itd. v
torek dne 23. julija 1912 ob 9- uri dopoldne
v zapustnikovem stanovanju Blehveisova cesta štev. 9 v parterju na levo.
Cenilni zapisnik in dražbeni pogoji so v uradnih urah na vpogled v pisarni c. kr. notarja dr. Karola Schmiding er, v Ljubljani, Sodna ulica štev. 9.	2249
Obrtno oblastvena preizkuševalna komisija za pomočnike v Ljubljani
naznanja, da se bodo vršile prihodnje
preizkušnje za pomočnike:
1.	v ponedeljek, dne 14. oktobra 1912.
2.	v ponedeljek, dne 2. dcccmbra 1912.
— „„ pripusti r.......D-----------------j., ------- ,------------------------..v-
kolkovano prošnjo, katero je nasloviti na komisijo. — Prošnjo jc opremiti z učnim izpričevalom, z morebitnimi izpričevali obrtne nadaljevalnico in z delavskimi izpričevali
V Ljubljani, dne 17. julija 1912.
Predsednik komisije:
Inj.Jaroslav foerster,
c. kr. profesor na državni obrtni šoli. Naslov predsednika: Ljubljana, Rimska cestn 13.
Vljudna prošnja.
Podpisano ravnateljstvo ?o obrača z vljudno prošnjo do vseh kranjskih kmetovalcev, ki se pečajo s pridelovanjem semena domače (štajerske) detelje, bodisi za lastno (domačo) rabo ali pa za prodajo, da bi mu dali na razpolago, oziroma po pošti doposlali vsaj 500 d o 1000 g r a m o v (>,- do 1 kilograma) doma pridelanega, neočiščenega detel jnega semena.
tire namreč, da se zanesljivo do-ženc, da-li je v deteljncm semenu, ki se prideluje na Kranjskem, plevel, kakršen je sicer običajen le v semenskem blagu detelje pridelanem v južnih krajih Evrope. Kmetijsko kemijsko pre-skušališčc za. Kranjsko v Ljubljani zasleduje namreč že več let. v semenski detelji, ki-je ali naj bi bila pristno kranjsko blago, plevel, na podlagi katerega se pri preiskovanju določa proizhod-stvo (provenienca) semenske detelje iz južno-cvropejskih krajev. To dejstvo bi bilo za nas brezpomembno, ako bi nc bila sklenila »Zveza kmetijskih preiz-kuševališč v Avstriji«, da je v bodoče pri plombovanju domače semenske detelje zaznamovati na izpričevalih (atestih) tudi proizhodstvo (provenienco) detelje, ako se pri preiskovanju izkaže, da je bilo detelj no seme pridelano v južnih krajih Evrope. To se je zgodilo 7. ozirom na malovrednost laško in juž-no-francoske domače detelje, ki prihaja v velikih množinah v naše kraje. Posledica tega sklepa bo, da bo semensko blago domače detelje iz južno-ev-ropejskili krajev polagoma izgubilo avstrijski in tudi nemški trg. Nas bi to ne bolelo, ako bi se ne bali, da zadene enaka usoda tudi naše domače deteljno semensko blago, ki se prideluje na Kranjskem. Zato jo neobhodno potrebno, da so na podlagi popolnoma zanesljivih deteljnih vzorcev dožene, v koliko jo upravičeno domnevanje, da se je med kranjsko deteljo zanesel južni plevel.
Stvar je za našo deželo in za naše kmetijstvo izrcinc važnosti, ker nam donaša deteljno semensko blago, ki se prideluje pri nas na Kranjskem, do pol milijona kron na leto. Odpovedati bi se morali tej za naše razmere naravnost ogromni vsoti in bi morali pridelovanje semenske detelje za. kupčijo v bodočo opustiti, ako bi sc izkazalo, da je mod našo deteljo žc nanešen južni plevel in bi ostal kljub temu sklep »Zveze kmetijskih preizkuševališč v Avstriji« v veljavi. Zavoljo tega sc čuti podpisano ravnateljstvo dolžno in poklicano, da v zaščito interesov naše dežele in našega kmetijstva zadevno stvar kar najnatančneje preišče. Ako bi preiskava dognala, da je med našo deteljo zanesen južni plevel, potem bi se moral razveljaviti sklep »Zveze kmetijskih preizkuševališč v Avstriji«, ker nikakor ne gre, da bi zaradi tega trpelo proizvodstvo semensko detelje pri nas. V nasprotnem slučaju pa je dolžnost kmetijsko - kemijskega preskuševališča za Kranjsko v Ljubljani, da se pridruži omenjenemu sklepu, ker bi bilo kvarno tudi za naše kmetijstvo, ako bi se preplavljala dežela Kranjska z malovredno domačo deteljo iz južnih krajev Evrope.
Z ozirom na veliko važnost, ki jo je pripisovati provenienčnemu vprašanju naše domače detelje in z ozirom na koristi, ki jih bo imelo od ugodne rešitve lega vprašanja naše kmetijstvo, upa podpisano ravnateljstvo za trdno, da bo našlo pri prizadetih kmetovalcih kar najizdatnejšo podporo. Še zlasti pa pričakuje, da sc bodo vsi tisti kranjski kmetovalci, ki pridelujejo semensko deteljo za kupčijo, v prav obilnem številu odzvati prošnji ter mu doposlali potrebne vzorce doma pridelane, neočiščene semenske detelje v preiskovanje.
Preiskovanje sc bo izvršilo seveda brezplačno in se torej v tem oziru po-šiljalcem deteljnih vzorcev ni bati nobenih stroškov.
Ravnateljstvo kmetijsko - kemijskega preskušališča za Kranjsko v Ljubljani.
Ravnatelj: Ing. chem. J. Turk.
IZ KNJIGOTRŽTVA.
* Najboljšega priporočila vreden molitvenik je »Pot k Bogu«, molitvenik za odrasle. Cena: z rdečo obrezo 1 K 20 h, z zlato obrezo 1 K 60 h, v finem šagrinu z zlato obrezo 2 K 80. Ta molitvenik jo izšel istočasno z molitvcni-kom »Večno življenje« ter »Šolskim molitvenikom«, ki sta vpeljana kot ofi-cielna molitvenika za ljudstvo, oziroma srednješolski mladini, medtem ko je »Pot k Bogu« molitvenik za odrasle. — »Pot k Bogu« vsebuje vse slovenske molitve, katere obsega novi, od petero slovenskih škofij odobreni »Cerkveni
molitvenik« ter jc sploh najlepši in najpopolnejši molitvenik, ki je bil doslej žal lo premalo upoštevan. Res zlata je vsebina tega molitvenika in v spričevalo njegove obširuosti naj navedemo samo, da obsega 460 strani. Kljub tej obsežnosti je pa njegova oblika kaj lična in priročna. »Pot k Rogu« jo pravzaprav iakorekoč naš olicielni molitvenik, katerega si mora nabaviti vsak odrasli Slovenec. Dobi se v »Katoliški B u k v a r n i«.
* »Večna molitev«; la molitvenik namenjen je v prvi vrsti češčenju pre-svetega Rešnjega Telesa in vsled svoje popularnosti no potrebuje nobenega posebnega priporočila. Cena: ■/. rdečo obrezo ."> K, z zlalo obrezo .'l lv 90 h, vezava v najfinejšem šagrinu z zlato obrezo pa bo imela v prihodnje z'nižano ceno in sicer samo i K 50. »Katoliška Bukvama« ima namreč precej veliko zalogo najfinejše vezave na razpolago; cena za to vezavo jo sicer v primeri s finostjo usnja prav nizka, vendar sc pa prav malo izvodov te vezave proda, ker je izdatek 6 K 50 h za posameznika vendar precej občuten. Iz tega vzroka je »Katoliška Bukvama« znižala ceno za najfinejšo vezavo od 6 K 50 h na samo 4 K 50 h, čeravno je vezava sama tega denarja vredna. — Kdor si hoče torej omisliti lopi molitvenik v tej krasni vezavi po znižani ceni, naj ga pravočasno naroči, ker bodo izvodi, ki so na razpolago, gotovo kmalu pošli in se potem ta vezava več no bo dobila. Dobi sc v K a-t o 1 i š k i B u k v a r n i«.
mmmm
ki ima že nekoliko prakse, išče primerne službe v mestu ali na deželi. Prijazne ponudbe pod „2242" na upravo
.Slovenca1,
22-12
Sprejmeta se takoj i • i	v
iz poštene rodbine k ženskemu krojaštvu. Več Florijanska ulica 12, I. nadstr.
iiaoaaaaaaaaaaa □ □□□□□□□□□□□□□
Proda se takoj iz proste roke pod jako ugodnimi pogoji
Hotel Jakaz'
v Rudolfovem
v katerem se nahaja restavracija in kavarna, zaloga vina in piva. — V prvem nadstropju so pisarne gradbenega podjetništva Belokranjske železnice. Interesenti, nikar ne zamudite ugodne prilike! Natančneje sc izve pri lastniku
2230 Hnton Jakaz.
BanoaaoaaoagaaaaDaooagapnaaatjl)
Veletrgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki
ANION mm, ceue, Grašfta cesta Hi n
Prazen je izgovor, da se mora blago kupovati pri tujcih, ker Vam nudi domaČa zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo poveCano zalogo z vedno svežim špecerejskim blagom, tako, da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenjenih gosp. trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko svakdo sam prepriča, čc tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mno-gobrojen obisk. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke kakor oves, pšenico, suhe gobe, fižolj, seno, orehe, vinski kamen itd. sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče, ter petrolejske in druge sode.
Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, knkor pravo francosko lucerno, domače deteljo, travo, ter čebulček, fižol in krompir za sadit bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9.— do 15— Kron 100 kg.	2973
Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto.
Cennakup
Ako sc naznani, kaj se potrebuje, pošljem vsakemu ostanke dobre domače tkanine, kot: kanafase, oksforde, cefirc, platno, tkanine, delene, krizete, brisače, saten, pisano tkanino itd., franko po povzetju
40—50 m I. kakovost K 17-— 40—50 m II. kakovost K 22'—
Fran Maršik, domači tkalec,
Češka Čerma, pošta Nachod, Češko.
,Russia'
se imenuje sredstvo, s katerim je mogoče odpraviti oziroma uničiti muho, bolhe, stenice, mole in drugo slično mrčes, ne da se pri tem onesnaži blago, kajti ,,Hussia" je prišla na svetovni trg v obliki ličnih tablic, katere se obesijo v omaro med obleko, položijo med blago, v posteljo itd., sploh povsod, kjer so nahajajo take domače živalice. 2193 3 (iospodinje poslužite se tedaj tega sredstva, s katerim si prihranite mnogo nepotrebnega dela
in nejevolje. Dobi se po vseh večjih špecerijskih trgovinah.
Glavno zastopsii/o: Sp.Šiška. 265.
upisuje celi mesec julij in september vsak dan od 12. do 3. ure :: popoldne, Sodna ulica 2. ::
2111 ?
UZ7C.UL----------------
h
Izredno ugodna priložnosti
Trgovina
z mešanim blagom, s tobakarno, ter gostilna, vsaka v posebni hiši, se dasta tako) O najem, ker se lastnik umakne v zasebno življenje. Staro mesto, obstoječe že 17 let, dobro vpeljano v vasi z župnijo. Zelo ugodna prilika za nakup deželnih pridelkov vsake vrste, posebno jajec. Nadatka treba 6000 K. Lastnik fiH. ROTHEL, Podzemelj pri Itletlikl, Dolenjsko, pol klilometra od železniške postaje.	223"
Pianino
tvrdkc L h o t a s 7 oktavami se ceno proda. Poizve se pri upravi „Slovcnca" pod št. 2211.
Mestna občina Kamnik namerava napeljati električni tok iz električne centrale c. in kr. praliarne v Kamniku v mesto in predmestja.
Tvrdkc, ki se zanimajo za to delo, se vabijo, da vlože tozadevne oferte
do 15. avgusta 1912.
Ponudbi je priložiti 5% varščina, katero mora ponudnik dopolniti na 10 o/o v osmih dneli, ko je bil obveščen v sprejemu ponudbe.
Pri oddaji si pridrži mestna občina prosto roko.
Pogoje in pojasnila daje mestno županstvo v svoji pisarni na glavnem trgu.
Mestno županstvo v Kamniku
2245
dne 16. julija 1012.
Saoianile prodaje.
Podpisano upraviteljstvo konkurzne mase Karla Lenče-ta na Lavsrcl prodajalo bode
od 22. julija t. L dalje
vso konkurzno maso spadajoče in v Laverci se nahajajočo vinsko zalogo na licu mesta Iz proste roke.
Ma prodaj bo: ca 1800 hI beleqa In rude&ega vina ter črnine, večje število hramnih sodov (Lager-gebiude) s skupno vsebino ca 1300 hI, nekaj sto transportnih sodov, daljo kletarsko orodje, kakor pumpe, pipe, oevi, itd. ; dalje okoli sto steklenic šampanjca In vina v buteljkah, okoli 570 litrov žganja itd.
Ob jednein prodala se bode tndi v Žužemberku se nahajajoča vinska zaloga, obsegajoča ca S00 hI belega in rudetega vina ter Srnine in ca 50 transportnih sodov na licu mesta. Termini prodaje pa se bodo dogovorno z interesenti za posamezne slučaje določili. ■i Vsa druga pojasnila daje podpisano upraviteljstvo konkurzne mase.
V Ljubljani, dno 8. julija 1912,
3142
Dr. Ivan Tavčar,
kot upravitelj koukurzne mase Karla Lenče na Laverci.
Na prodaj je:
Celotna priprava za venecijansko žago
na jermen (železna konstrukcija, voz, valarji in cesta). Parni kotel
stoječ, na 6 atmosfer. Pripraven za mlekarno. Čistilni stroj
s trijerji za večji mlin. Vodna turbina
za 12 konjskih sil, sistem Francis. Kotel za kuhanje
(Duplikatkessel) iz bakra, za 2000 litrov. Naslov pove upravništvo tega lista.
Št. 16748.
2224 (3)
Za zgradbo:
1.)	vodovoda v Cirkušah, občina Zgornji Tuhinj, okraj Kamnik, na 8680 K 42 h in
2.)	zajetja in rezervarja na Selu, občina Zgornji Tuhinj, okraj Kamnik, na 2375 K 20 h proračunjena dela in dobave se bodo oddalo potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen proračuna naj se predlože
do 3. avgusta t. h ob 12. url opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovanc s kolkom za 1 krono, doposlati je zapečatene z napisom „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda v Cirkušah ozir. zajetja in rezervarja na Selu, občina Zgornji Tuhinj."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razventcga je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Ponudbi za prevzetje vodovodnih del v Cirkušah je tudi priložiti seznam jednotnih cen za vpeljavo hišnih vodovodov.
Deželni odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, čc se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno obravnavo ali pa dela sploh ne oddati. Načrti, proračun in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah in sicer za vodovod v Cirkušah za 4 K, za rezervar na Selu za 2 K.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 17. julija 1912.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
risk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.