Razne novice. * Iz pravosodne službe. Za avskultante so imenovani pravni praktikantje Milko Krajnc in, Milan Kalan pri deželnem sodišču v Gradcu, Oton Perko pri okrožnem sodišču v Celju In Jos. Toplak pri okrajnem sodišču v Ptuju. * Sodnl uraduiki. Iz uradniškib. krogov se nam poroča, da nimamo sedaj nobenega slovenskega štajerskega avskultanta s sodnim iizpiiom. To je baje tudi uplivalo na zadnja imenovanja za Ptuj. Torej leži tudi v teb krogih krivda zaradi neugodnih sodnijskih imenovanj, ne glede na to, da ravno slovenški štajerski avskultanti tako radi prosijo za pristavska mesta na Kranjskem. Mi časniki pa kričimo, da nam vse avskultante imenujejo na Kranjsko. * Zveza slovenskih mladeni-žev. V poročilu o ljutomerskem sbodu Zveze slovenskih mladenicev se pri hitrosti, s katero se je pisalo porocilo, ni omenil govor g. Kociperja iz Maribora. G. Kociper je opozarjal mladeniče na ,,Naš Dom", ki je njih glašilo. Z natan<3niimi podiatki dokaže, da ie ,,Naš Dom" širil mladiiisko gibanje in branil mladeniče zoper grde napade sovražnikov. Zato je dolžnost vsakega zavednega mladeniča, da prebira ,,Naš Dom", dopisuje v njega in ga širi. * Dekliška zreza. Kakor čujemo,, osnovala se l-o tudi slovenska dekliška zveza, in se bodo oskrbeli krasni znaki v obliki igel-zapemjač (broš). * Kratsni znakl, ki jiii je dala S.: K. S. Z. narediti za Zvezo slovenskib mladeničev, se dobivajo po 80 vin. in se naročajo pri Slov. kr$6.-socialiii zvezi v Mariboru. Tudi mladeniči iz Koroške in Kranjske si naročajo naše znake. Saj pa tudi splošno ugajajo in so zares krasni. Imajo obliko ščita, polje je v slovenskih barvaih, čeiz polje ,se vije nežno zelen križ in okoli križa se blestita črki S M, to je Slovenski Mladenič. Pričakovati je, da bodo kmalu ASi slovenski mladeniči nosili te znake. * Posnemanja vredno. Na gostiji Božnik-Golob na Dobrni se je nabralo za S. K. S. Z. 26 K S0 vin., za S. K. Z. pa.23 K 20 vin. Slava darovalcem! * Somišljeniki. Rabite 'le razglednice, ki jib izdajejo naši somišljeniki, .Toplo priporočamo razgjednice, ki jih je izdala Slovenska dijaška zveza. Naro6ajo se na naslov: Slovenska dijaška zveza, Ljubljana, Frančiškanske ulice. V boju živimo, držimo skupaj, svoji k ^vojim! * Za vojake. Letošnje jesenske vaje pri tretjem armadnem zboru bodo končane 2. septembra, tako je odredilo vojno ministrstvo telegvfali&rtim potom. na zborno poveljništvo v Gradcu. * Nemska pevska slavnost na binkoštno nedeljo je bila mokra. Ljudi je bilo, ki so seno jeli (ttajlali), cele truine, in žafl, da med n|ilmi prevei takib., ki so pravzaprav Slovenci, da celo ijafei, ki govore nemški, da eloreka trebuh boli, ako jih sligi. RogdviMo se je celo no6, mestni očetje pa so bili vsi.blaženi ob pogleflu nad tolikimi ,Gerinanci (?!). Na; binkoštni pondeljek zgodaj v jutru so nekateri ,,Sejngerji" iz' »Luttenberga" vzeli pri kolodvoru dvokolnico nekega postreščeka. Oni, ki je nosil tx>blo ,,Luttenberg", se je vsedel v , njo in dva sta ga vozila po ulici, ostali mu pa peli. Bilo je prav zabavno gledati te ljudi. Mariborski nemški krčmarji in trgovci so pa odirali reveže, da se ,;Marburgerca" kar joka. Zašlo jih je nekaj v N;ar rodni dom, kjer so se čudili njega lepoti, dobri ceni in postrežbi. Od pondeljka sem pa so poboji na večernem redu. Po ulicah se vlačijo nemški študenitje, mesarji in smrkolini in napadajo Slovence, da človek ni varen pred kamnom ali kako palico. In ,.Marburgerca" pa je tako nesranana, da še piše: ,,Slovenci so krivi." Pray kakor bi bili aa Turškem. Policija Nemcev ne vidi, ampak samo Slovenoe. Kar Še je na tej pevski slaviiosti bilo značilno, je to, da je vojaška godba 27. pešpolka pridno svirala v senci franliurtarce. Slovenqam se preteklo zimo za njih prireditve ni dovolila vojaška godba, a Nemcem se je. Rjazloček je ta, da so Slovieinei priredili le ples, torej nič nacionalnega kakor Ntemci. Ajli vojaška oblast že tudi stopa roko v roki s protiavstrijskim gibanjem? —G.— * Južna železnica. Dne 31. inaja sem se vračal od orožnih vaj. V Spielfeldu si hočem kupiti vozni listek in sicer kot vojak. Ob enem predložim. službujočemu uradniku vojaško prehodnico. Toda uradnik se zadere, na kak način se naj vozim za znižano ceno. Prav mirno mu pojasnim, da užjvajo rezervniki vozna olajšave, ker plača voznino erar in še poikažem listek, s katerim sem se tje vozil. Zasmehlji\ro mi potem re6e, da naj bodem vesel, da sera se do tje tako vozil. I^jer se mu nisem hotel lidati, zaloputne vrata ter gre isl^ait menda kakega višjega uradnika. In tako sem še le/ po daljšem trudu dobil listek. Dovolil bi si staviti slavnemu ravnateljstvu južne železnice vpraSanje, ali bi bilo voljno poučiti svoje uradnike službenega poslovnika, in da se imajo uradniki do strank uljudno vesti! ? (Ime in še imena dveb prič so na razpolago.) * Nov llst je izšelv Gorici pod imenom ,,Delavski Tovariš." Kakor je razvidno iz prve številke, stoji list na; odločno katoliškem stališ6u in bo gotovotudi z vso vnemo« zagov(arjal delavske težnje. * Mladenlške zveze se lahko snujejo tudi y kmjib, kjer ni nobenega izobraževalnega društva. Mladeniči, ki si želijo zveze med seboj, namreč labko vstopijo kot udje k Slovenski krš6anskoHSOcLa|Lwi zvezi, kjer se ¦ jim bo pristopnina zni^ala. Potem so pred postavo zavarovani in se smejo ' zbirati. Mladeniči v \^asi ali iz ve6 vasi skupaj, pe si osnujejo zvezo, naznanijo to svojemu predsedniku Žebotu v St. Ilju v Slov. gor., Iki bo pptem vse potrebno uknenil. Zbirališče naj ne bo gostilua, atmpakl pri kakem tovarišu. Osnujejo si lahko tudi knjižnico. 'Mladeniči, tekmujte med seboj v organizaciji.' In primlte organizacijo sami v roke! * Cvetke iz orožnih vaj. Pri vežbanju nadoraastnili rezervistov v Celju je obkftadal kadet-častniški namestnik četo,vod.jo z raznimi priimki, med temi tudi ,.triletna svinja" (dreijahriges Scliwein). Cetovodja se je sicer pritožii pri stotniku, pa bojimo se, da K ta gospod ne poskrbel, in da bo stv&r počasi zaspala. — Ce se ne motimo, je že nekiaj let sein dovoljeno vojaštvu, da se ob rtadeljah laibko udeleži sv. maše. Toda v Celju so za 1. batailjon 87. pešpolka čisto druge pravice. Strogo je bilo prepovedano moštvu zapustiti prej kakor ob dvek popoldne vojaišnico. Ko sta pa dva reziervista, ki jima te prepovedi niso bile znane, z namenom iti v cerkev, aapustila voiašnico, je malo manjkalo, da ju stotnik ni zaprl. Tako torej vojak niti v cerkev ne sme! * Modriž all plavice, kakor jim pravijo, rešujejo mariborske (! ?) Nemce. Mi Slovenci se pa jim smejemo. Cvet je nedolžen in no more;ni6 zato, da so si ga izvolili Neraci za svoj znak. Na polju med bujnim žitom pa je pjevel in kot tak se odstranjuje. Dvojno korist imajo naši Slovenci iz okolice. Ena je, da očistijo polja, druga pa, da se za plevel skupi denar. Okolieanke, naše inarljive Slovenke, pridno plejejo žito in nosijo v mesto modriž, kjer ga dobro prodajo. Da je okolica slovenska, ve vsakdo in čemu bi ljudje ne prodajali modriža. Cim več ga prodado, tem več skupijo in tem čistejše bo žito. Želeti je samo, da ta denar ne pride zopet v nemške rokši. In temu se odpomore, če se fcupmje le vse pri naših trgovcirh. SlovencL in Slovenke, vsi, ne samoiz okolicfe! Hajd k Sloveneem, k svojim ljudem! Modriž pa, naš novi dohodek, naj živi! -G.- * Dr. Kukovec piše:v zadnji številid ,,Narodnega Lista", da si mora vsak somišljenik Narodne stranke'izprašati H'«st, ali je skušal Ijudstvo •: prepri6ati, da Narodna stranka ni protiverska. i Mi pa pravimo, da vsak, kdor bi dokazoval, dia. N'arodna stranka ni protiverskla, bi storil j resni,ci veliko krivico. Dr. Kukovec, ali hofiete imeti za to dokazov? Prav radi vam jih ponudimo. ,.Nainodni List", ki je glasilo vaše laži-Narodne stranke, je že mnogokrat pisai proti veri. Tukaj samo nekaj vzglediov! Dne 28. raarca 1907 je pisal ,,Narodni Dist", da poimisijonih padajo i Ijudje v versko "bUaznost, v isti šrtevilki, da se po! spovodnicah vliva strup v srca našib kmfečkih deklet, V številki 29 letai 1907 je pisal, da je najzlobnejše izrabljanje verskega čuta ljudstva, 6e se ljudje vabijo na romanje.v Lurd in v Rim: in pred kratkim, dne 21. maja 1908, smo braii v ,,Narodnem) Listu", da je verska zasleplj&nost, ker je romalo letos nad 600 Slovencev v Lurd počastit Marijo. In sedaj si še _upa reči kdo, da Narodna stranka ni proti veri! Kdo naj verjame to? Seveda le tisti,' ki še dosedaj ni spregjle-dal lažiNarojdhe stranke. ; * Dr. Božič pri delu v blagor ljudstva. ,,Domovina" je pnerd kratkem pisala, da detuje dr. Božič vedno, le v blagor ljudstva celjske okolice, da pa duhovniki molzejo ljudstvo. Mi i pa nismo tegta mnenja. Evo en dokaz! Lani je bila vkr^adenia nekemu posestniku celjske okollce ena kokoš. Zancli te vfcradene kokoši se je začela pravda med dveina strankama. Zastopnik iedne izmed tožeCik se strank je bil dr. Božič. Sedlaj je prajvda že> kpnčana. Mož, ki mora plačati veeji del pravdnib stroškov, se je izrazil nasproti nekomu, das znašajo ti strOški blizu 400 K. In tako veliko stroškkjvl im^ ubožec samo zaraffi ene kokoši. * Zlobno In ueumno zavijanje je priobč|il zadnji Slov. Stajerc, kojega podpirata z denarjem dr. Ploj in dr. Jurtela, in list sam imenuje tako podlo pisanje ,,r>eodkrito politiko". Očita namrec dr. Koroš.cu glasovanje za nagodbo, 6eš, glasoval je za njo, ,,samo da podpira tisto ^tado, ki drži Wahrmunda..." Ko so naši poslanci lani glasovali za nagodbo, so tolikra vedeli, da bo letos delal Waibrmund zgago, kakor še ve danes ,.Novi slovenski gtaierc" o časnikarski diostojnosti. List lažp tudi, da jo dr. Korošec govoril pred volitvami proti nagodbi. Nam se gabi, 6e sliSimo vedno stare laži. Da si liberalne butice ne morejo zmisliti iM novegfl! Vprašamo samo dr. Jurtelav zakaj ne nar-edi reda pri svojem listu. * Sami se bljete. Iz Dunaja se nam piše: Z ozirorn na trditev dr. Ploja, da je dal le informaeijo (podatke) dopisniku ,.Domovine" in da torej ni lastnonočno piaal napadov na PiSeka, Korošca in na politikujočo duliovščino ter da ni lastnoro<5no zapisal onih slovitih ,,najnovejših izrazov", ki so povsod ^zbudili zaCudenje, Vam vsjed našega poizvedovanja lahko za gotovo potrdimo, Sa poročilo dr. Plojevo ne odgovarja resnici. On ni mogejl dopisniku ,.Domovine" dati podatkov, ker dopisnika splob ni bilo v parlamentu. Vedno še je torej Q?ravičeno, oc smatrate Ploja za duševnega ožeta oaih izrazov, ki kužejo veliko njegovo zahvalo slovenski duhovšcini in slovtenskim kmetom, ki so v zadnjih volitvali toliko trpeli zanj. Z rodoljubnimi pozdravi itd. Mariborski okraj. in Slovenski mladeniči! Nadaljujmo začeto delo. Ljutomeru naj sledi Sy. Trojica! Vabimo vas torej, zlasti mladenice Slovenskih goric, da vstrajno agitirate za shod, ki se vrši v, nedeljo dne 5. julija t. 1., na pr,aznik sv. Cirila in Metoda pri Sv. Trojici-v Slov. gor. Natančneji spored se objavi v prihodnjih številkah. m Marlbor. Dne 14. junija^ je bil tukaj shod slovenskih viničarjev. Sihoda se je udeležilo nad 1C0 viničarjev, ki so bih radi shoda, ki se je bavil z njihovimi razmerami, zelo oveseljeni. Govorila sta na shodu dr. K o r o š e c in dr. V r s t o v & e k. Slovenska krš&anska or,ga<nizacija prodira vedno globlje v vse sloje slovenskega ljudstva. m Tezno je padlo. Kakega pomeno. je ravno ta postojauka pod Mariborom, bode bodofjnost učila. Prepregl.i so nemškutarji z nerriškim šolstvom celo clrolrco mariborsko; na jugu so najveCje njihove trdnjave Pobrežje, Studenci, Radvanje, Pekre. Seda.i er-ide na vrsto še Tezuo, za T.eanom pa Br&zje, kjer je Narodna stranka celo na shodu delala za nemški jezik. Brezje je že čisto na polju. Tako bo v nedoklednem času prišol veliki kos slovenske zetnlje pod uemSko okrilje. Na Tezni se snuje novia otiftina in se jostavi nova šoia. Po zadnjem. ljudskem štetju je bilo prebivalstvo do dve trfetjini 'sjtovensko; to so deloma novi naseljenci iz Ptujskega polja, Slov. goric in Haloz, deloma so mali posestoiki, ki so večjidel tud,i zajednio delavci pri južni železnici. Tu je bilo treba zajeziti mejo a vso mofijo. T'oda kaj se bri{.•ajo za tako delo možje v Mariboru* ki 'hočejo sicer povsod nositi glavo prav visoko! Razen enega Maliborčana, ki je zasledoval razvoj fega novega kraj,i, že na 1 tri leta, se ni nikdo pobrigal za njega. Spominjamo se pa tudi še živo, kako je profesor dr. Verstovšek že na glavnih skupšSinah družbe sv. Cirila in Metocia v Zalcu in St. Jurju naravnost rolil družbo, da se poprime dela v D.ravski dolini. Toda vse zaman. Pned dvema letoma, ko se je začelo govoriti o saraostojni šoli na T;ezni, so bile razraere še kaj ugodne. Sklicalo se je posvetovanje radi ^olstva, odzvalo se je pač 12 uglednih možev iz Tezna vabilu, izmed mariborske jprvaške gospode pa skoraj nobeden. Ko je zahteval dr. Verstovšek pri pi*edzadnfem zbk>ru tukajšnje podružnice, da se poslavimo jv Mariboru radi šqfetva na lastne noge, so ti.a, napadli grido v ,,Slov. Narodu", češ, da on .hoče le šolstvo vpreči v klerikaltii jarem. Tedaj je bilo ?>e eas za delo upora! Zgodilo se ni nič, ker niso razumeli važhosti te postojainke. Solsko vprašalpje bi bilo rešilo vso narodno vprašanje. Ko se je ustanovila nova občina, so bili ljudje še preicej trdni in cdločni za dvojezični pouk v šoli, ki se bode nstanovila. Toda vrgli so od nemškega šulferajna deset l*soč kron m^d prebivalce za novo stavbo iin pridobili so večino prebivalstva za sebe, kajti vsakdo pravi. da mora paziti, da rts bodb doklade tiovei občane prevelike. To je vpJivalo pri zadnjih volitvafh. Ndč ni Romagalo, da smo poklicali dvakrat drž. posjanea Pišeka iz Dunaja, ki je šel med ljudi; skoraj vsi. ki so bili poprej trdni, so odpadli, ali pa so se zbali in ostali na dan volitve doma. Nic več ni po¦magalo zatrjevanje, da dobe to svoto tudi od družbe sv. Cinila in Metoda, ker je ta le s pisroom nekegp, odbornika le na pol obljubila svoto za sloveasko šolo. Posreclovalo se jc namreč pri družbi tudi v tej zadevi še asdaj, da bi se lahko z dejanskimi uspelii od slovenske stiana prapričalo omahljivce in se jih pridobilo za dofcro stvar. Pri volitvah. je torej liišel poraz, v prvem razredu le za 2 do 4 glase, v drugem ,pa je bihi jako pičla udeležba. Tiako se /4Oidi v obmejnih krejih; 6e je kak 'neuspeh, sta kriva dr. Korošec in dr. VerstovšBk, ki edina še delujeta, drugi Mariboreani ju pa blatijo po ..Domovini" iii ,,Narodnem Listu". tn Jubllejno preralranje konj. ObShe v manborskein okraju so prejele zaletošnjo jubilejno premira-nje konjev samo nemške lepake. Tb je največje žaljenje,. slovenskih občin. 'Občine, zga\iiite se! Zantevajte sfovenske lepake! m St. Iij v Slov. gor. Sudmarka je spet kupua eno slovensko posestvo, namrefi nekdanjo Repnikovo gostilno v Cirknici. Sedanji lastnik g. Brus je j>rodal posestvo z gostilno vred za 43.000 K. Meja se pogreza, liberalni Narodni svet pa spi. m St. Di v Slov. gor. V pietek dne ,12. junija je brzovlak povozil. šolarja Mihael Menharta in ga usmrtil. m Občlna Verjane pri Sv. Trojici je sklenila popolno slovensko uradovanje. - pihavijo da se je neik bližnji sosed, hud Stajerčijainec, zagrozil: ,,Ce postane Zeml.ji*? župan, bom tu vse prodal!" Bližnji manjši posestniki željno pri6akuje.io prodaje, da bi kaj pridrtipili^ vendar Še ni nič slišati, fteravno je omenjeni že nekaj todnov občinsk1. predstojnik v Vror.janih. m Sv. Trotira v Slov. .tror. Tukaj se vrSi v nedeljo dne 21. .iu.ni.ja ob 3.. uri popoldne velik javni shod Slovensk1« kmečke zveze v prostorih gosp. Rojka. Govorili bodo gg- državni in deželni poslanec Jvan Roškar, dr. Tiplič in ¦ drugi. Somišljeniki, pridite v obilnem številu! m Od Sv. Trojice se nam piše: Morebiti bi nam blagovolili odgovoriti: Kakšne dolžnosti ima naš pošstni pot? Ali smo dolžni po nedeljah paziti lni njega pri cerkvi in letati za njim po trgu, ako hočemo dobiti svoje poštne pošiljatve, čeravno obhodi prejšnji dan vse ob6ine v fari. So nekatere liiše, da ne prinese mesce in mesce k njim, čeravno dobo vsalk teden kaj na pošto. Včasi odda kiaj nezar.esljivim osebam, da striaoka ne dobi ob pr(avem času, dla še so neprijetnosti zraven. »Slovenski Gospodar" priroma veckrat še-le črez teden dni. Zato bi radfl' vedeli, ali mi ne plačujemo poštnine? Ce so mu zdaj hiše stoječe od cest, od rok, ob času voliljeiv mu niso. Ce ne dobimo odgovora od tu, bodemo vprašali poštno ravnateljstvo v Gradcu. m Nesreča v Slov. Bistrici. Dne 13. t. m. je peljal Zlodaj Stefan, kmet iz gmartna na Pohorju, brune na kolddvor. Ko pride do Bistrice, misli voz zavreti. Ker pa ni zav,or držal, so se konji ustrašili in revež je prišel pred konje. Konji so \g\& vrgli •in nm je šcl voz čcz prsa, da mu je 4 rebra zlomilo i-n 1 roko. Eden konj se je ubil. Nesrečnež|n so prinesli v :bi,3triško bolnišnico in je urj^nje, da ozdravi. — Dne 14. t. m. so se otnoci igrali ia vozili po vozovih, ki se rabijo pri zgradbi železnice iz mesta na kolodvor. Ko je bil voz v n^ivečjem tiru, pridejo nasproti drugi otroci z, vozom. Volz se prevrže in stisne Kokojičevega fanta in ga je hudo poškodovalo. Karati moramo občino. da aie zaklenejo vozov. Ptujski okraj. p Ptuj. Di6kii zastopnik Nartodne strauke v našem okraju je gospod Babosek, ki je na sliodu te stranke v našem mestu sedel tudi v predsedništvu ,,narodne" stranke. Ta veleu,gleden 61an ,,jiarodne slranke" je mad istimi, ki je podpisal prošnjo za neraško okoliško šolo, Ta mož |ima tudi veliko zasmg, da je ostala Sv. Trojica v Halozah v posiliueniških rok-ah. ,,Novi Slov. Stajerc", ki vidi pri prislaših kroeč. stran.ke -ftapake tudi tam, kjer jih. n,i, si ne opa nastopiti proti celjski liberalni stranki. Bratci držijo na Uhem skupaj, v uvoidnam člai>ku pustijo rioi'a pisati v verskem duhu, v ,,Domovini" pa dopušca Ploj napadati politikujočo (duhovšičino, Smejijo !<e po pravici istim. ki jim še verjamejo. p Sv. Barbara v Halozah. Giftna kroi;a. je postala zadnji čas silno giitna, neprenehoma se peni jeze, da je bila goljuKana, sprejtimši dopis iz rok pametnega > Staiiereijanca. Tudi glede nekih| kart dolži kaplana in grozi s tožbo. Bomo videli, ali ima ,.Stajerc'- patent na zmerjanje v pesniški, obliki, ali fflu sme krio drugi.tudi kaj zasoliti v6asih. Vsak je svoj neprijatelj, aiko s;l naroea ,,Stajeroa", v kati^r rem sme vaak šnopsar zd^lati celo Stajerčijanca, ako ga le vidi občevati enkrat z gospodoni kaplanom, kot na primer zadnjič g. Rajiiškega. Ali hočtete imeti samo ptujsko šparkaso, ki ga ima naročenih 30 izvodov, Strašila, Slaviča, Blanlkejeve hla,pce, in pa OVnikove cestarje za naročnike? Tudi cestarji vam ga že pošiljajo nazaj, ker vidijo, da jih.boče ,,Stajerc" zapeljati v brgzversUvo. — Na'ša. pošta še vedno nima slovenskega pe6ata in tiskovin. Narodna stranka, ki si se pobnatila z nemcurji, tukaj podflegaj rajši! — Poštnih nabiralnikov še nimjamo po vaseh. p St. Janž na Drav. polju. Redki, ,ko bele vraue, so dopisi iz našega kraja v ,,Slovenskem Gospodarju." Spnejmite torej, gospod urednik, teh par vrstic v vaš cenjeni list. Poročati ,vam moram o ginljivi slovesnosti, ki' smo jo obhajali naj Trojiško nedeljo. Veleposestnik g. J. Gojčič je postavil krasno zaobljubljeno kapelico v 6ast Marijaceljski M. B., ki je najlepša v fari, pa gotovo tudi ena najlepSili dalefi na okrog. Na praznik presv. Trojice so po večernicah domači župriJk, g. M. Škor]a:nc, blagoslovili krasen kip M,rnri.|aceljske M. B.. ki so ga potem nesle dekleta Marijine družbe. spremljane od belo oblečenih tovarišic in neštevilne množice vernikov v velikanski j procesrji, med gromenjem topičev, pritrkavanjem zvonov in milim petjcm MiiiVJinib ¦ pesmi, v novo postiivljeiio kapelico. Po končanih cerkvenih obredih so nam vlfi.' gospod župnik v.zbranih besedah podali zgodovino Marijaceljske božje poti. in povdd, zakaj se je Mariji postavil tukaj tako lep spomenik. K sklepu so se v svojem in v imenn faranov g. J. Goičieu zahvalili za to priredilfev, ki ga je stala veliko truda in skrbi, pa tudi gmotnih žrtev (stroški za stavbo in kip znašajo nad 1000 Ki in izrofili v-u-stvn Mnniiiif-i-u: Gojfiičevo hišo, vso starško soseško , in celo faro. Lepa slovesnost bo ostala vsem navzočim v najlepŠem spominu. p Zavrfc. Dopisniku »Narodnega Lista" v odgovor. V 23. številki se hvalite, kako irafeniten shod ste nalpravili s svojo stranko v Zavnču. Takih shodov vam podpisani ,,revnodušni pridigar" iz srca privošči; kjajti s tem kažete, da že mora biti vaša stranka v zadnjih zdihljejih! Ziato ji tudi deželni odbor ni privošfiil veselja, imeti občinski odbor v svojih rokah, ker je vaše kunštnle volitve nazveljavil. Zastonj ste se veselili zmage. Kdoi povrne stroŠke? ^M^.eenozobe fantaline" imenujete naše pristaše. Ne veste-li, čegar mladina, tega boifloPnost? Za vas je seveda grozidje prekislo! S takimi priimki slobodno obkladate sebe ;n par zapeljanih ; kimovcev, ne pa našo značajiio in zavedno mladino, ki se, sramuje priti v vašo mladino. Kiakih ^ ra'zkritij se ,,frakar" toliko boji, kakor če hujskatej zoper mojo zbirco, ko še od vas nisem trohicet sprejel. Bodite veseli, da ne pridem z obilo zbranim grailivom na dan, sicer bo zasmrdelo. To vam lahjco pove ,,;Gedankenštrih von einem Menscben." — Vinko Kmner, kaplan. p Cirkovčani sibo vložili prošnjo za samostojno pošito. Nabiralnica nikakor np zadošča več nam, ki imamo v;ee pošte, kakor jet jmata dva druga poštna urada skupaj, za katera vozi poštai voz dvakrat na dan.; Koliko pošiljatev moramo odložiti za vedno, ker poštni sel nima konjske mo6i! Tudi roma redno vsako pismo iz Ptuja od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne v Cirkovce; včasih še do treli ali celo štirih. To je celih ne 6, temvefi 30 ur. V tem času lahko pisec peš prineso pet pisem, a ne vseli ob enem, pač pa vsako posebej, tako, da mu ostane še dve uri za počitek in hrano, in to pri vsa-kem pismu. Našega driagega ,,Slov. Gospodarja" čitajo Slovaki pod visoko Tatro gotovo prcj ncgo mi, ki. nevoljni gleldamo in poslušamo, kako ošabno drdra železna karavana mimo naše obljudene oaze. Clrkovce dobe svojo postajo, alko ne bo južna žieleznica ziahtevala visokih prispevkov. Kdor pozna Cirkovce, ta je prepričan, da bi ravno pri cirkovški vasi, ki je nekako središče najširše spodnještajerske žitne poljane, kjer so nakupičene velike vasi, izvrstno uspeval osebni in blagovni promist. Sedaj gledamo vlake, ki hite mimo nas brez nas. Ko bi se le za eno minuto hoteli oddahniti pri nas — pa< bi .še mi kaj ra^di prisedli. Več o tem poročamo še — v ugodnem slučaju. p Cirkovce; na Drav. polju. V zadnji številki ,,Stajerca" zdihuje dopisnik iz Cirkovec, katerega dobro poznamo, radi požara v Sfcolah po krščanski ljubezni do bližnjega.-Kje pa ste imeli vi ,,Feierberkarji" Ijubezen do pogorelcev, dia bi bili šli pravočasno na pomoč, ne pa še-<!e eno uro po izbruhu ognja? Pa konjev ni bilo! Ko ste pa vozili ptujske heilovce iz Pragarskega v Cir)kovc|e\ nas izzivat, ste imeli dovolj konj, a brizgalno na pogorišqe, naj bi vam vozili klerikalni nahujskanci, kakor nas blagovolite naziviati. Tista krščanska beseda: mi ne vprašamo itd., je pa že zdavnej izrabIjena fraza, stara nič manj kakor ognjegastvo. Torej krščanska Ijubezen do bližnjega, krščanska beseda, pa. krgč. mož? Je ,,"pfui Tfijulel" tudi krščanski? Obdržite ga za-se! Vprašaj se ti, dopisunče, malo, kdo pa je že storil različnim pogorelcem že več dobrega, ti ali klerikar.ni nahujskanci ? p Cerovci. Slovenska krnečkia zveza ima v nedeljo dne 21. junija predpoldne ob 10. uri v Cerovcu na vrtu g. Fr. Vraza javni društveni shod. Govorrjo gg. ffržavni poslanec dr. Korošee, kmetje Anton Meško, Franc Vraz ;,n drugi. Posestniki, viničlarjj, udeležite se shoda v obilnem številu! p Sv. Tomaž pri Ormožu. Slovenska kmečka zveza ima vf-' nddeljo dne 21.. junija popoldna po večernicah ob, 3. uri pri Sv. Tomažu pri Ormožu na gostilnišk'em vrtu g. Fr. Kosi javni društveni shod. Govorijo gg. državni poslanec dr. Koroše.c, kmetje Anton Meško, Franc Vraz in drugi. Somišljeniki, pridite polnoštevilno na shod! p Šlkole pri Pragarskem. Dve žialostni novici monamo naznaniti iz naše vasi, kjer biva ž^upan cirkbvške občine. Na binkoštno soboto pozno zvečer nastal je ogenj sredi vasi. Pogorelo je sedem posestnikov, izmeti' katerih se je jeden tako nesrefino opefkel, da je drugi dan v bolnišnici umrl. Zapustil je ženo in 4 majhne otročiče z upepeljenimi poslopjeim. Nekaterim je do pe<3i vse zgorelo, še denar. Požar je povzročil 141etni' fant, 'ki je baje kadil cigarete. DomaCi požarni brambi so prihiteli na pomo6 ognjegasci iz Rač in Frama. Nekako skupno z onimi iz St. Ltovrenca, ki imajo pojdrugo uro do nas, so prišli še tudi od nekod nam skoraj neznani. Razumeli jih nismo, pa tudi sarni- se niso mogli prav razumeti. To vemo, da slovensko ni bilo, netoško tudi ne; nekdo je rekel, da ia\ajjo svojo skrivnostno govorico kakor jo imajo tisti, ki znajo ,,coprati." Vse smo veikrat sli&ali »šlavhn, šlahn." To je.istina. Ljudje* božji, kaj pa je to ,,Slavbn" in pa ,,mavhn"? Ali je res to coperniški Jezilk? Ali sobih res ti ljudje iz Cirkovc ? Kaj so pa dejlali \tako dolgo doma ? Ljudje so jim pravili v lice: ,,Kje ste pa vi šla.vharji doma?" Ali ni to žalostno? Ljutomerski okraj. 1 Liutomer. Hvala vsem ljulomercanom, ki so počastili naš shod s tem, da so razobesili zastavel Ker se je zadnjič omenila hiša g. trgovoa Vršiča, nai se omeni še hiša g. trgovca SrSdna, ki je tudi bila okrafeena z zastavami. Si.eer so se napre^lnjaki jezili in spodtikali nad tem, toda g. Sršen se ni ustrašil liberallcev. Kadar ho6e razobesiti zastave, pač ne bo hodil dovoljenja prosit k dr. Chloupeku, ali morda celo k urefdnikoviču v Celje! Cudno v liajnovejšem ftasu jc samo lo, da se paprednjaki sranHijeio slovenske trobojnice! — Dale-5 smo prišli, kaj?! Kam pa6 ftloveka aapelje strast! — — Ali mi slovenskii mladei.iM samo nadi tega nismo vred»d slovenske trobojnice, ker se ne sramujemo svete vere? Ali se niso naši ofietje vojskovali za križ in za svobodo? Vi ste zavrgli križ in s tem zatrli tudi pravo svobodo, ki jo vedno nosite samo na jeiziku! — Mi slovenski mladeniči pa hocemo biti svojih junaških pradedpv vreclni nasledniki! 1 Ljutomer. Siovenski mladeniči! Na zadnjem shodu ste si ustanovili svojo ,,Mladeniško zve(zo". Vaša zveza je pod okriljem ,,Slovanske kršč. soc- zveze", ki je založila vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Zato naj ne bo med vami tovariša, ki bi kupoval kake druge vžigalice. Vžigalice v korist obRiejnim SJovencem dobite za sedaj edino-le pri trgovcn g. Vršiču. Liberalci ga napadajo, vi pa ga podpirajte! Svoji k svojiin! 1 Ljutomer. Spoštovani trgovec g. Vršič je našel milost v predalih ,,Narodnega I^ista". Narodnjaki inu očitajo, da ni naroden, da nasprotuje Ciril in Metodovi družbi, da je ,,zvezax". Vse mngoče grehe mu naštevajo. Največji greh v oceh naprednjakov je seveda ta, da prodaja vžigalice SJov. krš6. soc. zveze v korist obmejnim Slovencpm in da j'e ob mladeniškem shodu okrasil svojo fliišo (z zastavami. Marsikaj bi se dalo povedati naprednjakom, kako so delali in se potlli za Ciril in Metodovo družbo! Kako so ,,pridno kupovali" razno blago te družbe? Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na aolnce! Molčite raje, sicer se vaša sramota razkrije pred svetom! To vam golovo ne bo ljubo! Okoliclani pa bomo odgovorili na nesramen napad ,,Narod. Lista" s lem, da bomo zanaprej pridno hodili kuppvat v trgovino g. VršiČa. ,,Svoji k svojim!" 1 Sv. Križ pri Ljutomeru. Lepi bili so pri nas dnevi 12., 13. in 14. t. m. Prva dva dneva imeli smo običajno večno mofatev presv. R. T., ki se.je vsako leto vzorno vršila; letos pa izvanredno vspOdbudno, ko so o. Benedikt iz kap. red,a v svojih izbornih petih pridigah vnemali srca obilo-navzočih župljanov. za zakrament presv. R. T. in jih je sprejelo tudi do 1000 sv. obbjajilo." — V nedeljo dne 14. t. m. imeli smo pa res redko slovesnost. TukSajšna dekliška Marijina družba obhajala je svoj najlepši dan, dan blagoslavljanja svoje nove društvene zastaive. Krasna je! Le videti jo je treba! Slavnostno pridigo je imel g. dekan Martin Jurkovič iz Ljutomera. Kuraica zastave, gospa Marija Postružnik, velaposestnica v Ljutomeru, pa je: ozaljŠala zastavo s prelepim trakom pomenljhfcjga ,napisa: • ,,'<Marija, pokaži, da si naša raati!" Nepozabni in v hvaležnem spominu ostanejo nam župljanom, osobito pa dekletom Marijine družbe, ti lepi dnevi! Izrekamo pa tudi svojo zahvalo našemu gospodu župniku za prireditev obeh tako lepo uspelih; svefianosti. Naj vam, dragi, Bog podeli skorajšno popolno okrevanje in trdno zdravje. 1 Ivanjci. Nedavno me je pripeljala pot lnimo gostilne Klobasa. Vstopim, da si preženem hudo žejo. N,a mizi najdem ,,Nar. List", pri durili na žeblu pa visi rf-jzpet ,,Sta.ierc." Kdor je rad med takimi prijatelji, blagor mu! Slovenjgraski okraj. s Iz Slovenjgradca se nam poroča, da so gostilniški prostori Narodnega doma popolnoma na novo ur&jeni in se toči tam najboljše pristno vino in sveže pivo. Dobivajo se tudi sveža, mrzla in topla jedila. Gostilna je sedaj papolnoma brezstrj^nska, torej je na&a dolžnost, to odino narodno podjetje podpirati. s Ribnica. V 22. številkli ,,Narodnegai Lista" je dopis 'iz Ribnice na Pohorju, ki se duhovito začenja: ,<Ka<kor vma je že znano, imamo v Ribnici tudi Bralno društvo in sicer — nikar se ne- smejte, prosim, g. urednik — v kaplaniji!"1 Kaj ne, to je res nekaj snreišnega! V kaplaniji bnalno društvo! Brrrr! Dopisniku ,,Narodo;qga Lista" ne odgovurjam, ker ni ud; njemu le rečem: ne čobaj se, kjer te ne srbi! Tistega ali tiste, ki so mu našepetavali, pa vpra&am, zakaj ste ga tja prenesli? Saj ste bili vi prej voditelji in odborniki! Ali ne izato, ker niste imjeji in še zdaj nimate siploh nikjer v Ribnici niikakršnega prostora za kaj takega? Hvatežni ste bili še, ko se vam je za Bralno društvo prostor — svet ne smej se — v kjaplaniji ponudil. Na mizi leži, tako nadaljujo dopisnik, vse polno zaprašenih ,,Gospodarjev", namreč ,,S(V)venskih", ,,Domoljubov'% ,,Naših Domov" itd. Zakaj pn. ne navaja še drugih strokovnih listov: ,,Perutniniarja", ,,Cebelari-a,", ,,O.bčinsko pnavo", ,,Kmetovalca", znanstvenega ,,Casa", leposlovnega ,,Dom in Sveta"? ZapraSeni so,' pa zakaj ? Dopisnik zavrača, krivid^ na gospode. Kdo so ti gospodjn? Ali ne vi sami, ki ste dolo6ifi letnino na 2 K, le da bi manjši poaestnik ali žagar nc pristopil k društvu? Ako se zniža letnin», ne bo samo 17 udov, ampak črez, 100 in 200. Ce drugje prospeva bralno društvo, kjer plačajo udje letnino samo 40* v, zakaj pai pri nas ne bi? Kajti bralna društva so, kakor jaz mislim, postcbno za' tafee, ki si satni ne, moreja primernib knjig kupiti ali na kakšen časopis se naročiti. Dopisnik ali na|pTe<ln.iaki bi radi, da 1)i s'e bralno društvo razpustilo.in — svet ne smeji se — s pomoCjo njegovih uporabnih knjig ustancwila ' kakia jaVna knjižnioa. ,.S pomočjo njegovih uporabnih kn.jig!" Kateresote? Kar je bilo uporabljivega, je že. itak odnešeno. Crez 20 lot že obstoji društvo in knjižnica, pravzaprav omara. je bila skoro prazna. Vaak si je izposodil knjigo ali zvezek kakšnega letnika, kaldar je liotel, in če je bllo zanj vporabljivo, si |et obdržal. Kar je ostalo, je bilo pomanjkiljivo,.; od 3 do 6 zvezkov neikaterega letnika je mainjkalo; kaj s tem potem? Se od lanskega in predlanskiega ,,Dom in Sveta" so ma«njk-ali tri . zvezki, kateri so se inortali zopet naročiti in vnovič plač^ati. Kar < so nam ,,napredni" pustili, je zdaj vse urejeno, veC tega se je dalo vezati in,, se še bo dalo,; a ne na stroške bralnega društva. In zdaj naj bi bralno društvo dalo še to ljudski knjižnici? Ne boš, Jaka, ne! Z ljudsko knjižnico, kjakor si jo mislijo, hocfejo širiti protiverski duh med ljudstvom, in ml bi naj. pomagali? Da se to ne bo zgodilo, o tem je dopisnik sam i prepri6an, saj piše: ,,Tega še mi d\ia najbrž ne bova dočakala", čeravno je še jako mlad. Dalje jih bode v oči napis na kaiplanij;: ,,Bralno društvo", morda zato, kiar je samo slovenski? Nad poštnim pečatom se zgražajo, ker je samo nemški, čteravno vejo, da so pravi' Slovenci storili svojo dolžnost v tem oziru in še bodo! A nad tem. se ne zgražajo, da ry naš\ okolici so skoro izključno samo nemlški napisi ? ¦' Da celo steber Narodne; stranke, milijonar v Vuhrettu, trpi na svoji ko6i pri; Sv. Bolfanku samonemški napis: A. Kunei, Gasthaus. Ali nja napravi vse to na tujca vtis, da so priinas vsi Nemci? V| ravno tisti krčmi je zahteval neki hribolazee, misleč po naipisu, da je v nemžfkem kraju-: ,,Geben's mir a Paiar Eier", ir^ krčmarica mu je prinesla žveplenke ali šibice, ker je mislila, da zahteva ,,Feuer." Sploh fcakšni so naši napredni, se je spoznalo pri volitvah; rajši so volili, najzagrizenejšega Nemoa Stigerja, kakor krščansko in slovenslko misle5ega moža Tiialerja, Celjski okraj. o Narodni Celjani, le tako naprej! Ni §e minuto leto, kar je niekdo v časopisih bičal tiejiarske Slovence, 6eš, da so malom^arni v narodnem oziru, ker niso postavili po stari navadi visokega mlaja s slovensko trobojnico ob priliki blagoslavljeinja novih zvonov. Ta graja nam je dopadla, a nikakor nam ne gre v glavo, kar so letos ob priliki posvečevanja nove župniške cerkve storili pristaši tistih, ki so nas pried letom bičali. Teharski mladenlči in možje so si Vzeli k srcu lansko svarilo, postavili so 25 m visok mdaj s slov. trobojnico. A kaj so storil'11 oni ? Celjska narodna godba je po cerkvenem opravilu šla namesto v narodno Sušteričovo ali Cajhnovo gostilno — .čujte, kam — v gost!ino najihujšega nasprotnika, k Tlakarju. Menda dosti lepo priporočilo! c Celjske vojašnice. Letos smo bili rezervniki in i nadomestni rezervniki nastanjeni v takozvani ,,Schemal-vojašnici." V ,tej vojašnici vladajo škandalozne razmero, ki so zdravju naravnost šfeodljive. Tako na primer ni nobenih priprav za umivanje. Kje se. torej moštvo umiva ? Pri edinem studencu, ki je na dvorišeu. Naj se pomisli, kako to izgleda, ako se okoli 150 mož, nekateri kar tako, dirugi iz svojih kositernih skledic umivajo. Potem sie še pa kanal zamaši, kakor se je zgodilo v tem času, in je voda dva dni stala po dvorišču. Mogoče je, da tece isfia voda nazaj v studenec! Se^eda si raora moštvo svoje jedilne skledice tudi tam umivati. In iz tega edinega studenca se jemlje volda za pitje in zp, kiibanj"! Ob enem si tudi moštvo svoib letne hlače tam pere. Stranišča v vojašnici so tudi v jako slabem stanu, po celem poslopju se širi smrad, da jo groza. Slamnice, na ka.terih se spi, so tako malo napolnjene, da tišfii, da sie skoraj spati ne more. Postelj seveida ni, slamnice se pomiefiejo po tleh, pd' dnevi pa zložijo na kup. In tu je 6isto laihko možno, da je eden ali drugi bolan za kako nalezljivo boleznijo in Še bi potem drugi tiobif.i. Kako še-le izgl,eda neki v jeseni, ko jev isti vojašnici nastanjenih do 600 mož. Nujna pomoč je tukaj potrebna. Peč ne bo menda niTcdo zahteval, da mi, ki spolnjujeino svoje vojalške dolžnosti, tudi naj svoje zdravje stavimo v nevarnost. c Teharje. Castno diplomo je izročil dne 7. junija t. 1. teharski skladni odbor vele^astitemu g. Janezu Cronažar. Diploma je d«lo g. Matija Ben8ana, knjigovodje južno-štajerske hran^.nice v Celju in zasluži kot umetniško delo vse priznanje in pohvalo ter se ga v jednakih slučajih radi dovršenoga dela in solidnosti kar najtopleje priporo5a. Diploma nosi sledeči napis: Velečastitemu gospodu '.Panozu Cemažar, ¦ kaplanu na Teharjih. V priznan,je neprecer/jivib zaslug, katore ste si stekli pri zgradbi nove župne oerkve na Teharjih, sklenil je soglasno podpisani konkurenčni oidbon v svoji izredni seji na praznik Kristnsovega vne^ohoda dne 28. m,ajnik.'a 1908, vam pokloniti to Castno diplomo. Teharje, dne 2. junija 1908. Nafielnik: Jože Sušteri-5: od-borniki: Jožef Rebov, Jožef Ka6, Fr. Gajšek, Karol Krotlift. c Zabvala. ZastavonoSa Bralnega društvia na Dobrni Matevž Bbžnik je o priliki svoje poiroke- daroval 10 K imemovanernu društvu. Za velikoduSni dar izreka vrf.emu dobrotniku najiskrenejšo zahvalo odlxtr Bralnega drugtva na Dobrni. c Iz Mozirja. Vteselica izobražftvalnega druStva se je izvrstno obnesla; bV.a i& nepriCakovano volika udoležba, vkljub' temu, da je A. Strm^ek s pomofijo portirja priredil pod firmo požarne brambe nasprotno veselioo. Vsa fiast tukajšnji narodni godbi, katera je vkljub velikemu nasprotovanju vendar brpzplafino !delovala. c Mozirie. Zborovanje S. K. Z. dne 31. maja t. 1. G. državni poslanec Ivan R^ar, predsednik Kmečke zveze in sklicatelj shoda, pozdravi navzoce, katerih je bjlo okoli 300. Za podpredsednika j'e bil izbraa g. Anton Breznik, za zapisnikarja A. Lekše in I. Močnik. Gospod podpredsednik pozdravi gospoda državna poslanca Roškarja in Pišeka, deželnega poslanca g. A. Terglava in nadreVizorja g. V. Pušenjaka, se jim srčno zabvali iza prijazen obisk in da besedo g. Roškarju. Gospod poslanec je v svojem nad eno uro dolgem govoru razvijal namen in delovaiije IOneSke zveze. Opozarjal je na napredek nemških kmetov ter vabil z geslom: ,,ždružimo se", naj pristopijo h K. Z. Podal je našim kmetom veliko Idobrih naukov, Na Nižjem Avstrijskem šteje Kmečka zveza nad 45.000 kmetov; naj bi se tudi spocliiještajerski kmetje združii; in oklenili Kme6ke zveze, potem bi veliko več dosegli sVojili pravic. Povdarjal je potr-ebo kmečkih stanov glede krnetijske zadruge. Govori o slovenskih strankah na Sitajerskem, povdarja, da se mi nismo ločili qd inteli* genoe, ampak ona odi nas. Ce bi se kmetje združili, bi lahko imeli sroje zavarovailinice in druge zavode, in dobiček bi ostal v .kunečkih rokah. K. Z. je rodila sila, da se ohrani knftcički stan, najpotrebnejši stan za razvoj človeškega rodu, obrftfnba naše domovine in države. Zato se je oklenimo z vso silo! — Drugi govori državni poslanec Pišek, ki je govoril o državnem zboru in njegovih odsekih in tudi povedal, da so v vseh odsekilij zastopani poslanci Slovie-nskega kluba. Povdarjal je, naj bi se na shodih, obCnih zborih, v sejah občinskih. odborov, ali političnih društev staVlle in sklenile potrebne in koristne rezolucije, peticije in predlogi, k-i so v prid knleckemu stami, rokodelcem in delavcem. Naslovijo se naj na državni zbor, a pošdjejo K. Z. v Maribor, ki jih izroči našim poslanGem v parlament. Ce bi'se take peticije pogosto pošiljale, potem bi tudi poslanci lažje kaj zahteviali od vl^,de. — G. deželni poslanec A. Terglav se zahvali volilcem za zaupanje, in zatrjuje, da bo vedno fdeloval na programu K. Z. Povedal je, kako ovinkarsko hodi Narodna stramka po svojih listih in agitatorjih. Priporočal je, naj vsak pristopi h Kmežki zvezi, tajtn. je moč, tam je rešitfev kmečkega ljudst\ia. — Sedaj nastopi g. Pušenjak, ki prav po doraače razložipotrebo in korlst kmečkih posojilnic. Zakai bi kmet nosil svoj denar svojim nasprotnikom, ki bi se mastili in delili z mastnim dobičkom. Kmečke hranilnice in posojilnice delujejo koliikon mogoče brezplačno in 6isti dobiček se porabi za napravo gospodarskih potrebščin, Tudi gospod govornik opozarja kmete, naj skupno delujejo pri svojih kme5kih posojiln.cah, one so zelo koristne v razmerah sedanjega časa. — Gospod podpredsednik se zahvali govornikom za jako poučljive be»sede in prečita slednje rezolucije, ki so bile enoglasno sprejete: 1. Na javnem shodu S. K. Z. v Mozirju dne 31. maja 1908 zbrani zborovalci s studom. zavračajo pisavo slovenskili liberalnih listov na poslance S. K. Z. in najodločnejše obsojajo nesramne, grde in hudobne napade na našo duhovščino in, sveto vero. 2. Poslancera Kme&ke zvezJe izrekamo neomajano zaupanje in jili prosimo, naj se v državnem zboru potegujejo za naš okraj, ker do poslanca g. Ježovnika ninramo zaupanja radi njegove zveze z Narodno stranko. 3. Zahtevamo z vso odločnostjo, naj se v slovenske kraje nastavljajo uradniki stov&nskfe narodnosti. 4. Z /vso odločnostjo zahtevamo, da morajo vsi urrafdniki v uradu s slovenskimi str;ankami v slovenšfiini obCevati in jim pošiljatj le slovenske dopise. 5. Naše otroke naj poučujejo in vzg^ajajo le katoliško mlsleči učitelji. 6. Oidločno obsojamo d^.ovanje nekaterih učiteljev za brtz^-ei^ko šolo. 7. Pri žit-Jeznic-ah, katere teko po naši zemilii!, zahta^lamo slovenske naplse in vsklicovanje. 8. Zveza s Srbijo sme se skleniti le pod pogoj&m, če so popolnoma zavarovtane koristi naših živinoriejce^' in da se odpre meja našemu lesu. 9. DržaMa naj prevzame zavarovanje proti toči, požaru, povofdnji, nesreči pri živ^.mi in drugih nesrečah. 10. Vse potrebščine za c. kr.. vojhBčino v avstrijski polovici naj nabavljajo od avsMjskih kmtetov brez prekupcev; v to svrho naj diržava ustanovi, oziroma podpira kinečko zadruge raznih vrst. 11. Zahtevamo slovensko vseučijišče v Ljubljani. 12. Slovenski del Stajer-^ke naj sfe priklopi ff.ovenskemu nads-idliš^u v Ljubljani. 13. Nismo proti svobodi znanosti, pač pa odločno zahtevamo, da se na vseučiiiščih ne sme napadati verski 6ut katoliško mislqcih dijakov. 14. Učni red na kmečkih ljudskih šolah naj se spremeni v korist kmeta. 15. V ljudskih šolab naj bo ratzdeljen pouk. 16. Odločno obsojamo ostudno gonjo liberalnili dijakov proti katoliškim na naših vseučilišftih. Potcm se izvoli pododbor S. K. Z. Podpredsednik opomni tudi na 601etnico vladanja našega presvitlega oesarja Franc Jožefa I. in zakliCe še na ranoga leta trikirat živio, in s tem je bilo kon5a.no tri ure dolgo zborovanje. c Vransko. Vsega obžalovanja vredno je ravnanje dr. Kairba, fcaknr ga opisuje zadnja štovilka ..Slovenskega Gospodarja." Rado\i««ni smo, 6e bo dr. Karba tudi to svoje postopanje opravičevtal z netaktnira izgovorom, Ceš, so me prepozno pokhcali, kakor se je izgovarjal ob smrti svojega soseda. Seveda pa je modro zamolčal vzrok, zakaj soiga fprepozno poklicali, ker ga na,mreč ni bilo doma. P(bljal se 'je, kakor so vsi ljudje pravili, na vestfico v Celje. Netakien je bil ta izgovor, ker jei g. dr. Karba kot olikanec moral ve>deti, da bo tak izgovor potrto rodbiiio, ki je za rajnDga vse storila, da bi mu -oliranila življenj,e, še bolj potrl in užalil. VpraSamo pa gv dr. Ktarba, zakaj ga placuje okrajmi .zastop, zakaj si računa svoj trud in svoja pota k bolnJkom? Gotovo zato, da pomaga po svojih zmožnostih dobremu. ubogeinu ljudstvu. T,ukaj je vaše polje! Tukaj delajte za slovenski narod! Slovenci bodo napredovali, dokler bodo živeli. Ako vam pomrjejo, bode šlo tudi vaše naprednjaštvo irakom žvižgat. Ce pa že dr. KaTba mora res biti pri vseh veselicali in pri vseh sliodih naprednjakov, kakor ,,petržilček na župci", mu tudi tega na 'branimo, opomnimo ga pa dolžnosti do naroda, da si dobi na svoje stroške ,za vsak tak slučaj zdravnika namestnika. Dubovn-ik mora biti prip.ravlje|n. no6 in dan, ali pa si morai dobiti namestnikas, uradnik mpra prositi za dopust,. učitelj mora prositi svojega tovariša, da ga nadomestuje ob njegovi odsotnosti. Ali ni torej tudi zdravnik, katerega okraj zato plačuje, postavno dolžan poskrbeti za svoje bolnike, ako je sam zadržan? c Grlže. Predstava ,,Lurška pastarica", ki jo je priredilo tukajšnje kmetijsko bralno društvo dne 14. t. m., je privabilo mnogo ljudi v prostore g. župana A. Šulerja. Vse je hvaMo igralce, da so izyrstno rešili svojo nalogo. Mjarsikatero solzno oko je pa pričaRo, da je segla ganljiva igra ljudem v -srce. Tudi petje domačega mešanega zbora je vsestransko ugajalo. Gotoveljski tamburaši so skrbeli, da se je : razvila ob ubranth glasovih tamlburic neprisiljena prosta zabava. — Igra se.na občno željo y kratkim ponovi. c Dramlje. V ,,Štajercu" od dne 7. junija prekubavlje umobolni dopisnik iz Crešnjic to, kar se je naš trgovec Jjarjnovift v ,,Nar. Listu" dne)! 21. maja pokiadil. Neresnice si sposojujeta. Ker se Jarnovič šteje med drameljsko inteligen,co < in torej ni lepo, daj se opira na neresnice umobolnega slromaka, se mu svetuje nekaj reči. Prvič pojdite v\ Crešnjice in prosite novega župnika za škofijski odlok 1. 1897, v katerem. je bilo župniku dovoljeno, da se proda veliko lesa za popravila pri gospodarstvu. 2. Preglejte uradno * potrdilo nadgozdarja Donner iz Celja 1904, fla je župnik s hosto pravilno ravnal. Tretjič preberite zapisnik vseh dohodkov in stroškov iz les Župnik je vse dal za gospodarstvo in iz svojega priložil več sto kron. Reč ni zastarela, če najde šse pri tam k\alko krivico. Žnpnik je pred odhodom zapisal, naj se rafiuna za njim; ako ni kaj prav, je vof.jen vse poravnati. Dokler torej nobema, postavna gosposka ne izreče nad župnikom neugodne razsodbe, tako dolgo delate vi, g. Jarnovič, in vaš umobolni prijatelj pri ,.Stajercu" župniku veiiko krivico na poštenji ter sta jo dolžna poravnati, ako sta pravicoljubna. Cetrtič prehodite župnijsko hosto., Žulji ;se vam bodo na jeziku naredili, tako si boste prste oblizovali, ;kto boste gledali prelepoj drevjpi na 42 oralih. Petič pojdite k sodniji v Konjice gledat v oklic, kjer se potrjuje, da je ,.Stajerčev" dop^nik umobolan. Ta pot se svetuje tudi ,,Stajercu." c Organizacija slovenskega krščansko-socialnega delavstva v laškem okraju liberaloem dela velike preglavice. ,.Narodov" dopisnik javka, cemu se cepi delavstvo in trga iz rok rdeče internacionale; seveda, tisti dopisnik ne ve, da je ravno spcialna demokracija najhujši sovražnik delavshia, ker Loce, da, ostane nezadovoljno, in da socialnodemoVraSko deliavstvo nima smisla za narodnost. Liberalce zagovar.fajo socialni demokrati — to je znamenje časa! Tudi Cobal iz Zagorja je ,,Narodu" zelo pri srcu. Kaj mislijo liberalci, da bodemo mi mirno trpeli razbijanje shodov; napeli bodemo še vse druge strune zoper tako divjaško postopanje. Oobalu bodemo tudi dali priliko, da pred sodnijo dokaže, da je laž, kar je poslajiec Gostinčar na shodu v Radeča^b govoril. Bivši kandidat Roš je lajii ¦dal mirne Sentruperčane ovaditi radi hudodelstva javne sile, ker ga niso hoteli na shodu poslušati. Seveda, to odobravajo liberalci, 6e pa mi pose^emo po orodju samoobrambe, tedaj začno kriftati in psovati z denuncijanti. — Kratkoraalo: terorizma liberalcev in socialnih demokratov v laškem okraju ne bomo več trpeli; vsakdo bo občutil vs«1 težo zakona, kdor bode motil naše poufievalne shode! — Popraviti moramo še ipar debejih neresnic, katere trosijo liberalci. Pravijo, da je poslanec dr. Benkovifi delal zoper imenovanje naduSitelja za Zidaui most. Ravno narobe je res. Dve visoko stojefii osebi labko za priče navedemo, tia je dr. Benkovič izrefino in toplo prip.oročal imenov a n j e g. C e r n e j a. L'e nerotfnosti posameznih liberalcev so zakrivile, da se je g. C. prezrl. Istotako je ^udobno obrekovanje trditev, da se dr. Benkovič ne briga za imenovanje poštn ih ' uradniko v: z ai ZKdani m o s t. Sepredno je ,,Narod"; p r i o b ft i 1 t o 1 a ž, je dr. Benkovič na merodajnem mestu vse potrebno ukrenil; žal, da smo priraorani po liberalnjh lažeh take stvari j-avno priobCe\-ati, ker se s tem stvari le škodnje. — Preko tega premo na dnevni red, ki se glasi: ustanovitev moŁo6ne slovenske kršoansko-spcialnc organizacije za delavstvo, katero hofemo iztrgati brezdelnemu liberalizmu in medraarodni socialni demokraciji. o Smarje pri JelSah. Kondom moscca aprila t. 1. je ztnani šmarski učenjak kaj imenitno modro- val v celjski ,,Domovini". Potrebno se mu je zdelo zatrjevati, da on ni učitelj, ampak le šolski prijatelj, ki je moral dati duška svojim naprednim nazorom, se ve v blagor šmarske šole. Nikakor ne trdimo, da je pisatelj učitelj — ali morebiti župan, ud okrajnega zastopa, ali posojilniški uradnik, ki prvi dan vsakega meseca podpiše pod svoje ime besedioo ueitelj. — Tega ne trdimo. — Gotovo pa je ud šmarskega naprednega vinskega krožka, in kakor ta zaaode, tako morajo plesati vsi, ki napredno raislijo, svoj napredni čardaž. — To vam je umetna nadvlada nasproti tisočerini glasovom odliCmh krščanskih kmetov! — Toda kaj je temu krivio? — Breveliko zaupanje ,v liberalno poštenost! — |A upati je, da se vendar enkrat zdramimo in potlačiino tako naprednost v en koš in jo spustimo po šmapskem potoku v Sotlo, kjer naj ji zadnje namerijo Še bratje Hrvati! — Toda o 6em je modroval šolski prijatelj v D.omovini? — Mlel je dokaze, dia nadučitelj in njegova hfii ne smeta biti nastavljena na eni šoli in zatrjeval, da takih slučajev nikjer n,i na svetu! — Hci našega obče spoštovanega nadučitelja, ki je že dve leti službovala na tukajšnji šoli v občo zadovoljnost \sega občinstva, je prosila najnre6 za stalruo nameščenje na svojem dosedanjem mestu. Njjen.o delovanje je nadzoroval in pohvalil gospod šiolski nadzornik, katerega vendar ne bodete vi naprednjaki pristranosti dolžili — in krajnj šolski svet jo je najtopleje priporočal. Gospica je mirnega značaja, ki se s svojim lepim kršfiainskim veidenjem mora prikupiti vsakemu poštenemu človeku. Pri takih odnošiajib bi bilo misliti in zanesljivo pričakovati, da je nobeden okrajni šolski svet ne more prezreti — toda — čujte in strmite! šniarski je niti v tern.o ni vzel. — Ali so se gospodje vstrašili n<jenega kršSanskega mišljenja? — ajli morda njenega vspešnega celo od nadzornika pripoznsnega delovanja? — Ali imajo krajni šolski sveti, posebno šmarsM, samo dolžnost, skrbeti za šolske stavbe, ne bi pa imel pravice skrbeti za to, da se oivoci izročp v pouk in, vzgojo takim osebam, katenm ljudstvo zaupa in ki so z ljudsfvom istega krščanskega mišljenja! — A ta korak je bilo treba pred svetom zakriti in z^ dokazi utemeLjifci — če so tudi iz trte zviti. — A, ker drugilh ni t^ilo. moral je zadostovati ta, da ofie jin hči ne smeta L-iti na eni šoli. ¦— Izvrstna juristarij|a! — — Toda saj se razumemo! Imenovani gospici primanjkujie se v8 da za naše liberalce — pardon, hocem re6i: napi-edne prijatelje — šple — neka druga lastnost. — Oni namreč čislajo u5iteljice, ki so ,.luštne punčkte" — se rade sprehajajo po golinah in ppščavah — če treba tudi pokokodajcajo po noči pri čašicah piva, — da se razlega v temno noč. —¦ Po ,,Domovini" oče. in hči ne smeta biti na eni šoli! — Tako? — kaj pa trpi šola vsled tega? — A gospod prijatelj Sole, dovolite nam tudi cno vprašajnje: Kaj pa mož in žena? — Ali vain je ta slučaj znain, da se je nastavila za učiteljico n.e\esta, kateri so morali krstni botri in starešine obenem priskofiiti na pomoS in še v p.ostnem času, da se pride navskriž s krstno pojedino in gostijo? — Takrat je bilo, sp ve, vse na noeah, da se je spravil voz pod streho še pred plobo! — Takrat se ni ugovarjalo! — Napredek šole in nravna vzgoja mladine ni bila prav nič v nevarnosti? — Morda želite natančjnejših podatkov? — Prav radi postrežemo, samo oglasite se še s svojo modrostjo v ,,Diomovini", — Bo-demo vsaj še lahko piibili in povedali. kaka so načela naših naprednjakov v popolnem nasprotju z načeli našega ljudstva. — Pomnite pa, da fto sami spravili stvar v javnost, sami nosite posledice, ki bodo vam in liberalnemu ufiitaljstvu jako neljube. — Za nas pa veflja: Kmečkokatoliško ljudstvo v tabor KmieSke zveze! Združujii!O se, da bodemo edini in da bode zmaga pri raznovrstnih volitvah naša! — Napredni obroč mora poSiti! c Šmartno ob Paki. Nesrečo je imel dne 11. junija pri sejanju prosa posestnik P. ,G. v Šmart- nem ob Paki. že ko je vozil gnoj na njivo, se imi je voz skoro popolnoma poloi-ail. Popoldan pi, ko ie vlačil, so naenkrat začeli voli bežati. Hlapec je ne- kof.iko časa za njimi tekel,> na kar se spodtakne potempa jih ni mogel več dohiteti. Sne-Ča je bila, da se je brana odtrgala, drugače bi bila oba vola hudo poškodovana. Sicer se>pa ni posebna škoda na- pravila.' Hlapec je nekoliko po hrbtu poplesal, ko je i padel, brana se je zlomila ter oprava je bila popol- j noma strgana. Živinčetom se ni nič pripetilo. Kmet ' upa, da botite proso zelo lepo, ko so bile pri sejanju ; takšne neprilike. c Se enkrat iraenovanie uadučitelia na Zida- nem Mostu. Bolj lopovski nego ,J)omovina" od 11. j t. m. se pač ne more resnice pačiti )in obrekovati. '¦ Pravi, da dr. Benkovič gotovo nima ugleda v Grad! cu, ker ni dbsegel imenovanje Slovenca. Ta neypo| štenjak pa zamolči, da deželni šolski svet more le j enega izmed treb o>i okrajnega šolskega sveta v ter' ni ,prt?dlaganih imenovati, nobenega, drugega, da je . edino mogoče v gotovih slučajih cfosefii drugi terno, : da so ravno liberalci s svojim netaktnim postopan- jem razkaCili neraško večino okrajnega šplskega sve! ta. Pri ,,Domovini" so navaje(ni raznih lopovščiji: ta slu-^aj je zopet oden več v dolgi vrsti natolcevanj, zavijanj, obrektovanj, laži. ' s Razbor pri Slovenjgradcu. Pravila katoliš- kega slov^nskega izobraževalnega društva so od vla- . de potrj-^na. Ustanovni shod se bode vršil v krat- kem. Vse natanfineje se bode še pflavo&asno naznanilo. c Nova Stifta pri Gorniem Gradu. ,,Narodni List" piše v 23. številki, da djobijo Novoštiftfiani po posredovanju poslanoa Ježovnika svoj poštni urad. Radovedni smo, katera liberalna glava je tako modra, da ne zna ločiti poštne nabiraDnice od poštnega urada. Tiujiaj za poštni uirad rtobeden ne ve, pač pa dobimo poštno nabiralnico, pa še. to bi bilo boljše, da bi ne. Poštni sel, kateri je dosedaj pribajal petkrat na teden iz Gornjega Grada, je dostavljajl poštne pošiljatve na dom strankam, katere stanujejo blizu ceste. S poštno nabiralnico pa^ te ugodnosti ne bodemo imeli ve<5. Zato smo kaj malo hvaležni Ježovniku za to njegovio uslugo. Sicer pa ,,N. L." nic ne pove, kedaj in kje je Ježovnik posrtedoval za to nabiralnico. c Frankolovo: Ustanovni občni zbor za kmečko katol. izobraževalno društvo kateri se je v 22. štev. Slov. Gospodarja naznanil za dan 31. maja t. 1. vršil ae bo v nedeljo. dne 2&. jnnija popoldno po večernicah z istim dnevnim redom, kakor se je bil prvič določil v zgoraj navedcni štcvilki Slov. Gospodarja, ter se vabijo vsi k obilni rdeležbi. Brežiški okraj. b Poslanec dr. Benkovlč je interpeliral notranjega ministra radi razveljavljenja volitev v obrtno zadrugo brežiško in radi razpusfitve okrajnega zastopa brežiškega. b Dobje pri Planini. Nek&teri naših Stajerčijanceiv so se prepričoU, da;' kozje meso in 6rno vino ni dobro za agitacijo pri občinskih volitvah. Pulko se že pripravlja na druge občinske volitve. Izprašuje ženske, komu so dale zadnjie pooblastilo in keido jih je podpisai1.. Ce tudi'Dernjač obeta popraviti skaženo šolsko stavbo in še postaviti na občinske stroške hiralnico, v katero bi spadala Stajerčeva stranka na Dobjem, so vendjar Dobjanf tako nehvajezni svojim dobrotnikom, "dia Stajerčiiancev ne bodo volili.. b Dobje pri Planini. Dopisnik ,,Stajerca" brska po smatiščih, kakor tisti ptič, ki mu pravimo smrdokavra, tudi smrdovranka. Laže čisto po svoji stari na\iadi, ter se hvali kakor cigan. Mi bi pa 2!eleli, da bi, se podpisal, ker bi ga radi naiprosili, da bi nam hodil stranišča snažit; saj z njegove pisave ni spoznati, da bi bil za kaj boljšega. Najnovejše novice. Svečanost v vrtcu šolskibi sester x Maribo- rn, ki se je vršila 16. t. m. je bila izredno lepia. Otroci so s svojim petjem, lepim, tofinim nastopom in g^vorom ter deklam^atclfjo vzbuMli vieliko pozorrost' vsega občinsh a, katerega je bilo jako mnogo. Pozorno smo sledUi igram; vloge so reševali mali Jantiči in male deklice mojstersko brez straiiu. Deklamovalke so žele za svoje deklamacije lepb zahvalo. Starši so pa^ veseli, 6e vidijo pri taikiti prilikah, kako nežna roka 6uva njihovo mlaidino in vodi vzgojo malih otročiče^. Zares do srca seaajoči nežni slovenski glasovi malih otročičev se slišijo v Mariboru le v teh Šolaii, to je jrri tistih sestralli, katere napadajo celo Slovenci sarhi po nepotrebnem. Prav umestno je povdarjjl o. stolni dekan dr. Mlakar, da moramo bdti hvaležni sestri Sabini, ki s tolikim vsnehom deluje v slovenskem vrtcu sv. Cirila in Metoda. 0 posameznih tofikah je pa6 težavno pisati v zadnjem trenutku; kratko lahko rečemb: 60 letnico presvitlega vladarja so proslaviljali raali slovenski otroSiči v Mariboru nad vse lepo, navduSeno in jrimerno. Bog daj nam ve6 krepkega naraščaja, ki se bode vedno rad zbiral okrog šolskih sester! Nevarno je zbolel veleč. ,gd dekan Fr. Jug v Šmarjah pri Jelšali. Zadel ga je mrtvoud na levi sirani. Po)eg tega so se mu še pluča vnela. Priporofia se v molitev. Umorien je bil v Vipavi na Kranjskem dne 14. t. m. kanonik dekan Matijy% Erjavec. Sv. Martin pri Vurbergu. Shod Kmečke zveze, ki se je vršil dne 8. junija t. 1. v prostorih stare šole, in na katerem so govorili gg.: državni poslanec ; Roškar, potovaCni učitplj Pušenjak in drugi, se je krasno obnesel. Zborovianje je tr^Vjalo od Y& do 11 ure predpoldne in zborovalna soba je bila polna samo vrlib mož1 in mlade-ničev. Gospod držaVni poslanec je v krasnih in jedrnatih besedah porofiaJ o dosed^anjem rielovanju državnega >zbora. Zbrano občinstvo ga je z velikim zanimanjem posluflalo in enoglasno izreklo s\*ojerau državnemu poslancu popolno zaupanje. Veliko zanimianje^ je vzbujal tudi govor gospoda potovaln&ga uCitelja Pušenjaka, kiatoTi jo kot strokovnjnSc v zadružništvu govoril o raznih zadrugah in denarnih zavodih. Sledili so še drugi govori, razgovori in predlogi. KonSno še zborovaCci pozivljejo gospotde državne poslance, da naj z vso silo dela|o na to, da se preprefti uvoz srbsko živine v naše dežele, na kar se tozadevna rezolucifa od zborovalce^i podpiše in izro6i gospodu državnemu poslanicn. Ob šplošnem navdušenju je bil zaključen veližasten shod S. K. Z. Cast in hvala gospodom govornikom, ki z vsemi svojimi močmi rielajo in se trudijo za boljšo bodofinost kmečkega in delavskega stanu. VojaSko veteransko drnštvo pri Sv. Andražu v Sjlov. gor. nara poroča, daj ni darovala gospa Golob iz Vurberga druStvu nobenega znaka, tem-? več da je, 'društvo samo sklenilo si naročiti jubilejni narodni trak, ki ga je tucli društvo plačalo. Za S. K. S. Z: Ob priliki ttTmovanja pri Sv. Juriju ob Pesnici jubilejni dar obmejnib. duhovnikov 10 K. — Duhovniki zbrani na dekan. konferenci v Slov. Bistrici 15 K. Občinske volltve na Tezni. Protv volitvi na Tezni se je vložil ugovor na okrajno glavarstvo in na občino. Občno bojno firuštvo v Ptnjn ima svoj redni občni zbor dne 21. junija t. 1. ob 2. uri popoldne v gostilni g. Wcihsensteiii-a, pri katerem se vršijo tudi volitve novega odbora. Sv. Miklavž pri Ormožn. Tukajšnjo bralno društvo si je na svojem rednem letnem občnem zboru izvoiiio sledeči odbor: predsednik: Anton Pajtler, gastilničar v Brebrovniku; podpredsed : Anton Janežič, župan v Brebrovniku; tajnik: Franc Stuhec, knplan; blagujnik: Jakob Ozmec, kmet v Krčevinah; knjižničar: Lenart Rajšp, organist; odbornika: Meško Jožef, župnik in Matija Vogrin, cerkveni ključar; namestnika: Bolienk Puklavec,_ župan v Hermancih in Anton Janežič ml., kmet v Brebrovniku. — č. g. Franca Bratušeka, bivšega tukajšnjega kaplaoa, jc pa imeuovalo častnim članom. Jubilejni sprevod na Dunaju. Jubilejni sprevod na Dunaju dne 12. t. m. je krasno uspel. Od vseli strani so prlšli tujci, da^ vidijo ta impozanten sprevOd. Na vsaki strani skoro 10 km dolge oeste, po kateri se je pomikal sprevod, so bili postavljeni odri, ki so imeli prostor za 100.000 oseb. Vseh skupin je bilo 22. Kakor je bilo' pričakovati po pripravah, so se Slovani na poseben način odJW(k(ov(aili, O Kranjcih jiše ,,Neues Wiener T-agblatt"' -taikjo-lte: ,,Kmečki sprevod — koliko izvirnosti, tiči v tej skupjini! Na čelu stari možje in ml:uli i'antje, ki piskajo na, pastirske pišealke, za njimi belo oblečierue kmetice, ki nesejo n;1, deski svutovno opravo, za njirrii koraka mož, obdajn ga pla&č iz bičevja, potem mlad fant, ki je od iiog do glave skrit v zelenein listovju, iz kaiterega izvirajo girlande, in na teh štirih girlandaii ga vodijo štirje deeki. Potem prihaja ž^enin popolnoma sam, nato nevesta z nevestino krono na glavi tudi sama — toda zadnjikrat. N*a koncu p,rikoraka gruča 50 (— 60 — 100 — ne, 150 in še ve6 iantov . in dieklet, vse v snežnobelih oblekah in cim ve<5 vidfš od te beline, tem manj enostavna Ł)ei ti zdi, tem bolj te okrepeuje ta ljubj^znjivi prizor." — ,,Wdener Adlgeraeine Zeitung" pravi, 'da je W!a skupina Kranjcev čarobno lepa. Občinstvo jei kranjskim' skupinam, kortakajočini pdd slovensikrtmi trobojnicami, prirejalo po celi poti rtajprisrčnejše ovacije ter j;h ometfctvalo s ovetjem. Tudi cesar' se je o kranjskih skupinali zelo pohvalno ferazil ter se za gromovite živio-klice prisrčno zalivaljevial. Tudi Dalmatinci so se odlikoval'3. Prišli so zastopniki iz vseh krajev dežele v svojih narodnih nošiaih. Naprej zastavonoša, potem Alkfarci na konjih, za njimi preKrvalcj raznih mest, koje je spreinljala narodna godba. V! oelem jih je bilo 330 oseb in 12 konjev. . Gališka skupina je predstavljala pirovanje pri takozvanih Huzulih na vstoenem GaCiSkem. Lvovske strelce je spremljala godba. Bilo je 500 oseb, 50 konjev in 6 vozov. Krakovska skupina, ki je imela 800 oseb, 100 konjev in 10 volov, je predstaviljala svatovščino na kmetih z godbo. Iz Istrije in Trsta so bili slovenski in italijanski ribiči in lovci, ki so istotako nadi svoje noše vzbujali splošno pozomost. Historiftnih (zgodovinskih) skupin je bilo 19. Predstavljale so med drugjm1 dvojho svaščino vnukov cesarj© TMaksimilijana 1.^ pft\vo obleg^pjfe. Dunaja po Turkih, 301etno vojsko, 'drugo obleiganje Dunaja ifld. Cesar je gledal cele tri ure sprevod. Izjavil je, da je pač pričakoval kaj velikega, a da jei bil vendar iznenadten nad tako krasno uspelim sprevodom.