< > h Q D u 0) < u o Nosi glavo pokonci, pa čeprav se gora nate podira. Tamilski pregovor ili Številka 14 Letnik 53 Cena 15,- šil. 1,09 evra e 150,-SIT petek, 6. aprila 2001 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 01Z022230K Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Zelo pozdravljam zamisel, da bi se manjšinsko šolstvo spremenilo v alpsko-jadransko. Heiner Zechmann, poslovodeči predsednik Deželnega šolskega sveta Haiderjev odpor proti dvojezičnim napisom . - - - . ' Strani 2/3 Potomca Zale in Mirka Franc Mikel iz Svaten (desno) je potomec Miklove Zale (v 16. rodu), Hanzej Kumer iz Škocijana pa njenega moža Mirka Sereiniga. Njegov stari oče Tomaž Bereinig je 1890 kupil v Spodnjih Ža-manjah kmetijo in gostilno, kjer so v času 1917-37 vsako leto uprizorili to znano ljudsko igro. Gostilne ni več (prodal jo je njegov stric Andrej Bereinig, ki je bil po vojni tudi škocijanski župan), zato pa je toliko večji Hanzijev ponos na njegovega slavnega prednika. Enako velja seveda tudi za Franca Mikla - oba pa sta se spoznala prejšnji teden v celovški kulturni kavarni Sever, kjer so predstavili nemški prevod Miklove Zale (Mohorjeva založba). IZ NAŠIH OBČIN Enojezično ali dvojezično? V Šentjakobu v Rožu razpravljajo, kako bi poimenovali poti. Stran 8 GOSPODARSTVO Nasveti podjetnikom Seminar „Ko pride davčni inšpektor” SGZ v Tinjah je bil nadvse uspešen. Stran 10 KULTURA Za vsakega nekaj Globašani bodo svoj kulturni teden zaključili s koncertom in odrsko predstavo. Stran 11 ŠPORT Končno zmaga za SAK Proti Šentvidu je SAK slavil prvo vigredno zmago, v nedeljo naj bi sledila druga. Stran 15 2 Politika Politika PISMO PREDSEDNIKA NSKS Drage Korošice, dragi Korošci! Prejeli ste pismo gospoda deželnega glavarja dr. Jörga Haiderja. Z nekaterimi njegovimi izjavami, kot npr. da naj v vzdušju dialoga rešimo težave narodne skupnosti, lahko vsekakor soglašam. Toda preberite prosim tudi moje stališče. Pripadniki slovenske narodne skupnosti živijo tudi v Vaši občini. V eni občini z več manjšinskimi pravicami - kot so to dvojezični krajevni napisi - v drugi z manj pravicami. Za mene kot predsednika manjšinske organizacije je jasno, da moramo dobiti pripadniki manjšine več zaščite in podpore prav tam, kjer nazaduje naš delež pri skupnem prebivalstvu. Zato se solidariziramo tudi z željami manjšin, ki živijo v sosednjih državah! Pri okrogli mizi, ki se je udeležujemo skupaj z deželnim glavarjem in zastopniki treh deželnozborskih strank, sem vsekakor pokazal razumevanje, da v prehodni rešitvi dežela nudi občinam za pisne vloge pomoč. Ker pa vem, da v naših občinah obvladajo številni zaposleni slovenski jezik vsaj v narečju, podpiram ponudbo dežele, da omogoča v okviru upravne akademije jezikovne tečaje iz slovenščine, da se v občinah zagotovi uporaba drugega deželnega jezika. Ali se lahko izbere iz razsodbe ustavnega sodišča sprememba topografske ureditve, je vprašanje pravnega stališča. Za mene je dvojezična topografija tudi jasni zunanji znak ne samo za mirno sožitje, temveč tudi jasno priznavanje živi raznolikosti v naši deželi. V tem smislu sem se tudi izrekel za točen rok in za ukrepe, ki naj bi krepili zaupanje v občinah,, da bi zagotovili harmoničen prenos pravnih okvirnih pogojev in razsodb vrhovnih sodišč. Mirna prihodnost obeh narodnih skupnosti na Koroškem je odvisna od tega, kako razumemo in vodimo dialog, in kako resno ga jemljemo. Zato sem kljub nekaterim pismom, polnih sovraštva, ki sem jih prejel v teh dneh, pripravljen, da se v vseh občinah pogovarjam s prebivalstvom. Prosim Vas za Vašo podporo! Z lepimi pozdravi Bernard Sadovnik • To pismo so prejela vsa gospodinjstva v naslednjih občinah: Galicija, Škocijan, Djekše, Dobrla vas, Zitara vas in Suha Haiderjev odpor proti npisom Pismo, ki ga je deželni glavar poslal gospodinjstvom v nekaterih dvojezičnih občinah, je predmet današnje seje sosveta in KOKS. ■ Sadovnik je pozval deželnega glavarja, da skliče okroglo mizo, in napovedal v smislu dialoga javne sestanke v plebiscitnih občinah. »“■v rage Korošice, dragi i Korošci/ Ustavno sodišče je razveljavilo uredbo o uradnem jeziku. Povod za to je bi! konflikt med dobrolskim županom in zastopniki narodne skupnosti. Če bi župan ta konflikt pravočasno rešit, bi si Južna Koroška prihranila razveljavitev uredbe o uradnem jeziku. Sedaj morajo občine okraja Velikovec sprejemati dvojezične vloge in voditi dvojezične postopke. Kot deželnemu glavarju se mi ne zdi potrebno, da se v občinah okraja Velikovec dodatno nastavijo dvojezični sodelavci. Zato sem si prizadeval, da dežela v takih primerih ponudi občinam mobilnega tolmača. To je tudi v skladu z mednarodnim pravom. iz razsodbe ustavnega sodišča tudi ni mogoče razbrati spremembe glede ureditve dvojezičnih krajevnih napisov. Sedanja ureditev zadostuje in jo je sprejelo prebivalstvo, tako večina kakor manjšina. V interesu mirnega razvoja naj bi se zato tudi ne spreminjala. Kot deželni glavar bom pod-vzel vse v svoji moči, da se prepreči razširitev ureditve glede krajevnih napisov. Taka razprava bi namreč povzročila zaostritev političnega ozračja na Spodnjem Koroškem, česar si nihče ne more želeti. Prihodnost narodne skupnosti vsekakor ni odvisna od višjega števila dvojezičnih krajevnih napisov. Deželna vlada je doslej rešita težka vprašanja, mdr. novo ureditev manjšinskega šolstva, v konsenzu. Tako bomo ravnati tudi v prihodnje. V vzdušju dialoga bomo reševali tudi probleme narodne skupnosti. Prosim Vas, drage Korošice in Korošci, da nas podpirate na tej poti preudarnosti. TO pismo so tedni prejela gospodinjstva v občinah. Gre za reakcijo deželnega glavarja na reakcije t.i. domovinskih združenj, ki jih je povzročilo spoznanje ustavnega sodišča glede Voukove pritožbe. Kakor smo že večkrat poročali, vidijo domovinska združenja v razsodbi ustavnega sodišča „nevarnost”, da bi Južna Koroška postala zaprto manjšinsko območje. Deželni glavar jih skuša pomiriti z obljubami, ki so v pravni državi več ko vprašljive. Se posebej velja to za njegovo napoved, da bo kot deželni glavar podvzel vse, da ne bo prišlo do pravičnejše ureditve glede dvojezičnih krajevnih napisov. Poudarja pomen politike v vzdušju dialoga, v razpravi o dvojezičnih napisih pa vidi zaostritev političnega ozračja v dvojezičnih občinah. Sadovnik. Predsednik Narodnega sveta Bernard Sadovnik je v izjavi za medije pozval deželnega glavarja, da skliče okroglo mizo z namenom, da pride do rešitve že us- OH. J OH8 HAIDER L»nd««h»uptmiinn iP Liebe Kärntnerinnen, liebe Kärntner! Der Verfaisungsgerichtshof hat die geltende Amtssprachenverordnung aufgehoben. Ursache war ein Konflikt zwischen dem Eberndorfer Bürgermeister und Vertretern der Volksgruppe, im falle einer rechtzeiligen Bereinigung des Konfliktes durch den Bürgermeister hätte sich Südkärnten die Aufhebung der Amtssprachenregelung erspart, jetzt müssen die Gemeinden im Bezirk volkermarkt zweisprachige Eingaben entgegennehmen und zweisprachige Verfahren führen. Als Landeshauptmann halte ich es aber nicht für notwendig, in den Gemeinden des Bezirkes Völkermarkt zusätzlich zweisprachige Mitarbeiter einzustellen. ich habe mich daher dafür eingesetzt, dass das Land den Gemeinden für solche Fälle einen mobilen Dolmetscherdienst anbietet. Das Ist auch völkerrechtskonform. aus dem Erkenntnis des Verfassungsgerichtshofes kann auch nicht eine Änderung der Ortstafelregelung abgeleitel werden. Die derzeitige Ortstafelregelung Ist ausreichend und wurde von der Bevölkerung, sowohl von Mehrheit wie auch von Minderheit, akzeptiert. Im Interesse einer friedlichen Entwicklung sollte daher an der geltenden Regelung nicht gerüttelt weiden. Als Landeshauptmann werde ich alles In meiner Macht Stehende tun. um eine Ausweitung der Ortstafelregelung zu verhindern. Denn eine solche Diskussion ...würde. nur..zii.elne(..v.efiich.ärfung-d.es.politischen. Klimas im.Unterland fuhren.... Daran kann niemand ein Interesse haben. Die Zukunft der Volksgruppe hängt jedenfalls nicht von einer größeren Anzahl an Ortstafeln ab. Die Landesregierung hat bisher schwierige Fragen, wie die Neuregelung der Minderheitenschulen, Im Konsens bewältigt. Das werden wir auch In Zukunft tun. Im Khma des Dialoges lösen wir auch die Probleme der Volksgruppe. Mit freundlichen Grüßen . w mdi) S prijaznimi pozdravi Haider obljublja, da bo preprečit n ad at j-Vaš Jörg Haider nje dvojezične napise. klajenih ukrepov v zaščito in podporo narodne skupnosti ter do harmoničnega prenosa pravnih okvirov in razsodb vrhovnih sodišč. Nadalje predsednik NSKS poudarja, da k politiki dialoga ni alternative. Sadovnik je izrazil svojo pripravljenost, da bo vodil v občinah dialog s prebivalstvom in napovedal, da bo na javnih sestankih seznanil ljudi s stališči narodne skupnosti. V tem smislu je te dni poslal vsem gospodinjstvom v občinah Galicija, Djekše, Škocijan, Dobrla vas in Suha letak, ki ga objavljamo na posebnem mestu. Pozval je tudi t.i. domovinska združenja, da naj ne vlivajo še več olja v ogenj, ker to ogroža mirno sožitje obeh narodnih skupnosti. Vouk. Na Haiderjev letak je ogorčeno reagiral predsednik zbora narodnih predstavnikov in član predsedstva EL Rudi Vouk. „Takih letakov smo vajeni s strani FRÖ, KHD in Kärntner Abwehrkämpferbunda. Nemogoče pa je, da uradno nasprotuje uresničevanju pravic koroških Slovencev Jörg Haider kot deželni glavar oz. najvišji predstavnik dežele Koroške. Kot ustavnemu pravniku mu je točno znano, da trenutna ureditev glede krajevnih napisov ne odgovarja 7. členu državne pogodbe - s svojo izjavo, da bo z vso svojo močjo preprečil širšo ureditev dvojezičnih napisov, pa se giblje na robu zlorabe uradnega položaja," poudarja Vouk. Po mnenju predsednika ZNP in člana predsedstva Enotne liste skuša deželni glavar Haider spet zelo zavestno sprožiti narodnostni konflikt. Vouk poudarja, da doslej v bistvu še ni izpolnil nobenih obljub, ki jih je dal narodni skupnosti. „Narodna skupnost je kljub temu ostala pripravljena za dialog. Ta pripravljenost za dialog pa se mora končati tam, kjer se osporavajo njene temeljne pravice. S takšnimi akcijami je Haider na najboljši poti, da namerno uničuje pripravljenost za dialog in konsenz, ki smo jo ^postavljali s trudom in napori,” Poudarja Vouk. CAN. Dunajski Center avstrijskih narodnih skupnosti je v izjavi za medije pozval zvezno vlado, da končno ukrepa. Na skupni seji so zastopniki avstrijskih narodnih skupnosti poudarili, da je treba ufesničiti spoznanje ustavnega sodišča brez pridržkov. Prav tako so zahtevali „davno potrebno in od kanclerja Schiissla obljubljeno no-velizacijo zastarelega zakona o narodnih skupnostih”. Janko Kulmesch RAVNATELJI_________________ Konkretna vprašanja SPÖ Državna poslanka Muttonen je skupno z nekaterimi drugimi socialdemokratskimi kolegi in kolegicami naslovila vprašanje ministrici Gehrer v zvezi z dvojezično kvalifikacijo šolskih ravnateljev v koroškem manjšinskem šolstvu. Za vzrok so navedli, da v zadnjem času niso upoštevali načelo dvojezičnosti pri imenovanju ravnateljev. S tem so onemogočene obveznosti zaradi manjkajočega jezikovnega znanja, saj ne imenujejo ravnateljev z dvojezično kvalifikacijo. Ministrici Gehrer so naslovili vprašanja: • Kakšen je Vaš odnos do aktualnega razvoja na Koroškem, ko v manjšinskem šolstvu imenujejo osebe brez dvojezične kvalifikacije? • Kako boste ukrepali, da se boste zoperstavili restriktivnim posegom vrhovnega koroškega šolskega organa pri imenovanju ravnateljskih mest? • Ali bo v prihodnosti zagotovljeno,, da bo v razpisu vodilnih mest v dvojezičnih šolah dvojezičnost kvalifikacijska zahteva za kandidate? • Kako lahko po Vašem mnenju izpolnjujejo enojezični ravnatelji npr. v 56. členu šolskega zakona navedene ..inšpekcijske obveznosti”? • Katere ukrepe si lahko Predstavljate, da se posredujejo prednosti dvojezičnosti širšemu prebivalstvu? Odgovor ministrice Gehrer bo sledil v pisni obliki. Sodelovanje s šolskima nadzornikoma Tomažem Ogrisom in Teodorjem Domejem je zelo dobro. HEINER ZECHMANN Namesto manjšinsko alpsko-jadransko Pogovor NT s Heinerjem Zechmannom, novim poslovodečim predsednikom Deželnega šolskega sveta. besedah poslovodečega l-J predsednika Zechmanna je sodelovanje med njim in šolskima nadzornikoma Ogrisom in Domejem zelo dobro. „Skupno smo izdelali model za objektiviza-cijo, ki velja za imenovanje ravnateljev Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru. Določili smo, da bo v komisiji za objektivizacijo poleg Domeja in Ogrisa zastopan še eden od ravnateljev omenjenih šol. Poleg tega se bo lahko odzval na razpis ravnateljskega mesta samo tisti, ki lahko dokaže kvalifikacijo iz slovenščine, npr. z maturitetnim spričevalom Slovenske gimnazije. Ta kvalifikacija se nam zdi zelo pomembna, ker gre v tem primeru za šole, v katerih se poučuje slovenščina,” tako Zechmann v pogovoru za NAŠ TEDNIK. Na vprašanje, zakaj kvalifikacija iz slovenščine naj ne bi bila obvezna tudi za ravnatelje dvojezičnih ljudskih šol, pa je poslovodeči predsednik Deželnega šolskega sveta odgovoril: „Na teh šolah slovenščina ni obvezen predmet. Hkrati bi tako določilo diskriminiralo enojezične učitelje. Kandidati s kvalifikacijo iz slovenščine pa bi imeli prednosti (Vorteile).” Ravnateljsko mesto na Slovenski gimnaziji - prof. Jože Wakounig je bil imenovan samo za provizoričnega vodjo - naj bi se po Zechmannovih besedah javno razpisalo v naslednjih tednih. Vsekakor pa naj bi bil, tako poslovodeči predsednik Deželnega šolskega sveta, novi ravnatelj znan z začetkom prihodnjega šolskega leta. Zechmann zelo pozdravlja Haiderjevo željo, da bi se dvojezično manjšinsko šolstvo spremenilo v večjezično alpsko-jadransko. „Taka šola bi imela večjo akceptanco. Večjezično je bolje kakor dvojezično. To velja za vse, tudi za državljane Slovenije. Pred kratkim so me obiskali študentje iz Ljubljane, s katerimi sem se hotel pogovarjati v angleščini, pa sem moral ugotoviti velike deficite.” Velike deficite vidi tudi pri posredovanju sodobne zgodovine in premagovanju preteklosti. Sploh pa poslovodečega predsednika Deželnega šolskega sveta zelo boli, če ga skuša nekdo prikazati v nacistični luči. Prav tako si zelo želi, da bi se stvarno prikazala vloga, ki sta jo igrala njegov stari oče in oče. Njegov stari oče je bil v času nacizma predsednik beljaške železniške direkcije, njegov oče pa visok oficir „pod vplivom oficirjev 20. julija” (ti so hoteli izvesti atentat na Hitlerja, kar pa jim ni uspelo - op. J. K.). Zechmann: „Moj stari oče je v okviru svojih poklicnih možnosti pomagal mnogim od tistih, ki jih je zasledoval nacistični režim. Za pregnanstvo koroških Slovencev je vedel. Ni pa vedel za razna druga grozodejstva, tudi ne za tista, ki so jih utrpeli Judi. To se je upoštevalo tudi po vojni, ko mu z razliko do drugih nacistov niso prepovedali političnega udejstvovanja. Bil je eden izmed štirih ustanoviteljev avstrijske FPÖ in eden njenih podpredsednikov. Po vojni je pri nacističnem režimu videl tudi senčne strani, medtem ko je oče predelal svojo preteklost, s tem da je napisal gledališko igro, ki je pred 20-imi leti doživela krstno predstavo v celovškem Mestnem gledališču.” In kako si predstavlja premagovanje preteklosti poslovodeči predsednik Deželnega šolskega sveta? Heiner Zechmann: „Z njo se je treba soočati odprto in znanstveno-objektivno. To velja za obe strani, kar pa se na žalost ne dogaja. V Beljaku obstaja društvo Erinnern, kjer se spominjajo samo nacističnih zločinov. Morali pa bi se spomniti tudi zločinov, ki so jih storili partizani in katerih žrtve so bili domobranci ter Kozaki.” Zechmann si lahko predstavlja, da bi takšen pristop do sodobne zgodovine v večji meri upoštevali tudi v višjih šolah in sicer ne samo pri prostem predmetu politična vzgoja, temveč prav tako pri pouku nemščine, zgodovine in filozofije. Janko Kulmesch Bodo v občini Šentjakob ostale poti zaradi dvojezičnosti brez imen? V Šentjakobu razpravljajo o tem, kako bi poimenovali imena poti. Socialno gospodarska skupnost je zahtevala dvojezična imena, FPÖ in ÖVP sta bili proti. Šentjakob. Poročilo o letnem proračunu za leto 2000 je bila ena izmed glavnih točk. Župan Hanzi Obiltschnig je o njem poročal in točno razčlenil točke posameznih postavk. Ugotovil je, da je kljub ukinitvi davka na pijače in nazadovanju turizma občina zabeležila za leto 2000 presežek v znesku 4,1 mio. šilingov. Poudaril je, da so rezultat dosegli le z doslednim varčevanjem na vseh področjih. Povedal je tudi, da tržna občina nima dolga. Skrbi ga le vsakoletni primanjkljaj pri občinskem otroškem vrtcu, ki je lansko leto dosegel višino 1,150.000 šilingov. Župan je tudi omenil, da so v občini presežek iz leta 2000 namenili za razne investicije v letu 2001. Poročilo in letni proračun so soglasno sprejeli. Soglasno pa so sprejeli tudi prvi redni in izredni proračun za leto 2001. Vaški trg. Nadalje so na občinski seji sklepali tudi o povišanju finančnega načrta za gradbena dela na vaškem trgu v višini 654.000 šil., torej bodo stroški znašali 9.567.000 šil. Sprejeli so tudi finančni načrt za nakup unimoga, ki bo v celoti znašal 3.110.000 šilingov. Občina SKUPNI PROJEKT Šolarji so komponirali alp-sko-jadransko himno Beljak. Gimnazijci iz St. Martina pri Beljaku, Slovenije in Furlanije Julijske krajine so se letos srečali na t.i. Alpsko-jadranskih dnevih. Srečanja se je udeležilo od vsake šole 50 učencev, ki so sodelovali pri različnih projektih iz kemije, matematike in fizike. Pomerili pa so se tudi v odbojki, nogometu in teku čez drn in strn. Ravnatelj gimnazije St. Martin Hierzegger pa je zelo ponosen tudi na skupno komponirano alpsko-jadransko himno, ki je nastala v treh jezikih. Vsaka šola je prispevala eno kitico. je prevzela tudi vzdrževanje potoka Vovnica, ki teče skozi Veliko vas. Potok je lani poplavljal, s tem pa bodo nevarnost poplav zmanjšali. Ta ureditev bo znašala 450.000 šilingov, od tega zneska bo občina prevzela tretjino. Na seji so obravnavali in sklepali o izgraditvi pešpoti iz Šentjakoba proti Podrožci. Sprejeli so finančni načrt v višini 1.3 mio. šil., s tem v zvezi pa so že oddali gradbena in električna dela. Občinski odborniki so tudi soglasno sklenili resolucijo proti ukinitvi dvojezične ljudske šole v Podgorjah. Dvojezična imena. Točka o poimenovanju cest in poti v šentjakobski občini pa je razvnela diskusijo. O tem se razpravlja že od leta 1991 naprej, v pododborih pa se o tem razpravlja redno od leta 1996 naprej. V vseh teh pododborih so predloge SGS vedno zavrnili. Na pretekli seji sta zastopnika SGS prebrala predloge, in sicer, da se naj vse predlagane poti in ceste označijo dvojezično. Po daljši diskusiji je podžupan, vladni svetnik Heinrich Kattnig predlagal, da se ta točka vzame z dnevnega reda in se celotna zadeva fl zakonsko preveri. Župan Obilt- /-sehnig je dal predlog na glasovanje. Zastopniki svobodnjakov in ljudske stranke so prosili za petminutni odmor za posvet, to so jim tudi dovolili. Po odmoru je prišlo do glasovanja. Za nadaljevanje te . točke sta se izrekli svobodnjaška ’ in ljudska stranka, ker pa ni bilo večine, so točko o poimenovanju cest in poti preložili na nedoločen » čas. Ta občinska seja je ponovno f dokazala, kakšna je koroška stvarnost v dvojezični občini. Občinske zastopnike menda boli vsaka slovenska beseda oz. v oznaka. Raje se odpovedo vsem r' napisom, samo da ne bi bili dvoje- p žični. Mi. Pogled iz Bilčovsa na Dravo ter Sveče je ob tepem vremenu prekrasen in ga ne cenijo /e domačini, temveč p tudi turisti. S tako lepim razgledom pa so seveda v tem delu Bilčovsa zemljišča tudi na relativno visokem ce- s novenem nivoju, vrhu tega jih je tudi sicer težko dobiti. Foto: Kumer Domači mizarji so odprli vrata svojim strankam Na dan odprtih vrat so vabili domači mizarji, ki imajo kljub veliki konkurenci tako imenovanih „hiš za pohištvo“ zadosti dela. Dobrla vas / Vogrče. Številni goče.“ Ker si s tem načinom jetje priporočajo tudi' drugim. Ta koroški mizarji so preteklo soboto vabili na dan odprtih vrat, na katerem so obiskovalci lahko spoznali Podjetja in delo domačih mizarjev. V Dobrli vasi je odprlo svoja vrata mizarstvo Ersehen, ki ga je leta 1927 ustanovil Jože Ersehen, dedej današnjih šefov. Podjetje je kasneje prevzel današnji „senior. -šef“ Jože Ersehen, ki je mizarstvo Pred leti dal v roke svojima sinovoma Jozeju in Johannu. Danes irna mizarstvo Ersehen 12 nasta-vljencev in velja v Podjuni za eno najboljših mizarskih podjetij. Čeprav je Erschenov neposredni sosed Rutar-Center, sta šefa prepričana, da jima veliki koncern ni konkurenčen: „Vse, kar pri nas ustvarimo', so unikati, ničesar ni dvakrat,“ tako šefa. Načrtovanje. Drugo pot je šel mizar Günther Marko iz Vogrč pri Pliberku. Ustanovil je svoj načrtovalni biro v Vogrčah, kjer ima že 4 sodelavce. Marko se je specializiral na načrtovanje pohištva. Stranki izdela načrt, s katerim lahko potem dotični pri različnih mizarjih vpraša za ceno. Marko: ..Cene so običajno od mizarja do mizarja različne. Razlike v cenah Pa so deloma zelo velike in se stranke čudijo, kako je to mo- Ker si s tem načinom stranke lahko prihranijo veliko denarja, ima Marko že zelo veliko zadovoljnih strank, ki mlado pod- paje najboljša reklama, tako Marko. Silvo Kumer Šef Günther Marko (desno) z enim svojih sodelavcev Ewaidom Mau-relom pri načrtovanju na računalniku. Foto: Kumer CVETNA NEDELJA Preselc, prantel ali butara... Na cvetno nedejo se obhaja spomin Kristusovega prihoda v Jeruzalem. V spomin na to, da so v Jeruzalemu prihajajočega Kristusa sprejeli s palmovimi vejami, duhovnik v cerkvi blagoslavlja pomladanske veje, povezane v butare. V Rožu in na Zilji pripravijo za cvetno nedeljo prajtelj ali prantel, v Podjuni pa preselc ali presnec. Na cvetni petek se nareže šibje, po stari šegi že pred sončnim vzhodom. V Podjuni zvežejo preselc iz rumenih in rdečih vrbovih vej, lahko pa seveda vzamejo tudi še veje bršljana, brinja, rese ali tise. Če vzamejo rumene vrbe, so obroči navadno rdeči in obratno. Nato se med veje lahko še vtakne zelenje,. vrbove mačice ali cvetlice. Ponekod nesejo k blagoslovu prajteljne moški ali fantje. Po blagoslovu so fantje tekmovali, kdo bo prajtelj prinesel domov prvi. Doma pa še tečejo trikrat okoli hiše. S tem naredijo okoli hiše čarodejni krog, ki ga ne morejo prestopiti zli duhovi. Po blagoslovu se prajtelj imenuje cvetje. Prajtelj ima tudi ob nevihtah čarodejno moč. Ko preti nevihta, ga položijo na ogenj, da strela ne bi udarila ali pa da toča ne bi vsega pobila. Na sveti večer in za svete tri kralje pa žegnani prajtelj tli v kadilnici ob kajenju in kropljenju domov. Blagoslovljene vejice najdemo tudi zataknjene za razpelom, pritrjene pa so tudi na tramih v skednjih in hlevih. Na veliko soboto naredijo iz vejic križce ter jih nesejo na njive in travnike, kjer jih vtaknejo v zemljo in jih polijejo z blagoslovljeno vodo. Pri kmetih pa mačice na veliko noč zjutraj pomešajo med krmo kot zdravilo proti boleznim živine. petek, 6. aprila 200], SODELOVANJE Pogovori med občinama Ravne in Pliberk Pliberk. Pretekli petek so se v Pliberku srečali predstavniki občin Ravne na Koroškem in Pliberk. Občinski možje so se pogovarjali o možnostih čezmejnega sodelovanja. Občina Pliberk je Ravenčanom predlagala, naj jih podpre pri prizadevanjih za gradnjo mostu pri Lipci. Slovenija bi lahko Pliberčane podprla tako, da svoj prometni koncept v določeni meri usmeri na Pliberk in s tem na potrebni most pri Lipici. Ravenčani pa so Pliberčane po-dregali, naj končno zgradijo kolesarsko pot do mejnega prehoda Holmec, kar je pomembno predvsem za razvoj čezmejnega turizma. 55 MILIJONOV Plebiscitni dar je razdeljen Proti volji deželnega zbora in večine koroških občin je deželni glavar Haider razdelil jubilejno plebiscitno podporo zveze v višini 55 milijonov šilingov. Občine so želele, naj deželna vlada podporo razdeli občinam alikvotno številu občanov, kar pa je Haider odklonil. Nekatere podpore: • Nova gradnja okrajnega brambovskega muzeja v Velikovcu - 4 mio. • Zborovska akademija v Borovljah - 2,7 mio. • Večnamenska dvorana v Sinči vasi • Sanacija komunikacijskega centra v Vetrinju - 2,39 mio. • Prireditveni center v Škoci-janu -1,7 mio. • Razširitev obrtne cone v občini Žrelec 1,15 mio. • Obnova „Grenzlandheima“ v Pliberku -1,5 mio. • „Abstimmungsgedenk-Rad-weg - 3 mio. • Center za smučarski tek v občini Šentjakob -1,9 mio. . SPÖ je Haiderjevo odločitev močno kritizirala in je mnenja, da Haider s plebiscitnim darom pospešuje le projekte, za ki bi jih sicer morala financirati dežela Koroška iz rednega proračuna. Tudi v večini občip so zelo negativno reagirali. Pliberk potrebuje 29 mio. za popravilo občinskih cest Če bi hoteli v občini Pliberk popraviti vse občinske ceste, bi potrebovali 29 milijonov šilingov. Denarja ni, ceste pa so vedno slabše. Pliberk. Na minuli občinski seji, pretekli torek, je pliberški občinski svet razpravljal o letnem računskem zaključku za leto 2000. Občina Pliberk je imela lan-ni v celoti 102,7 mio. šilingov dogodkov ter 106,3 izdatkov, kar pomeni, da je imela v lanskem letu 3,6 primanjkljaja. Velik del primanjkljaja gre na račun sanacije občinskih cest. Pristojnemu referentu, podžupanu Štefanu Visotschnigu so nekateri mandatarji očitali, da je nedovoljeno prekoračil proračun za ceste, kar pa je le-ta zavrnil in dejal, daje lani dal izvesti le najnujnejša dela, sicer bi nastala še večja škoda. Visotschnig je ugotovil, da bi občina potrebovala v celoti 29 milijonov šilingov, da bi popravila vse občinske ceste. Med njimi je tudi cesta v Rinkole, ki je trenunto verjetno najbolj potrebna sanacije, saj kmali verjetno ne bo več prevozna. V razpravi o obračunu za leto 2000 so odborniki ugotovili, da je bilo lani treba za 50 % krajšati podpore kulturnim in športnim društvom v občini. Kljub temu so nekatera društva dobila še lepe podpore, tako je občino stalo Občinski igrb za podjetje Cujes Pliberk. Občinski svet je na svoji minuli seji soglasno ugodil prošnji plesarskega podjetja Erwin Čuješ po podelitvi občinskega grba. Za podelitev mora podjetnik plačati 5.000 šilingov. vzdrževanje nogometnega igrišča 294.000,-, za vzdrževanje teniškega igišča pri kopališču pa je občino dala 45.000 šilingov. V razpravi je bilo tudi rečeno, da je zasluga vodje finančnega oddelka Karla Kulmescha, da je občina kolikor toliko dobro bilanci-rala. V prihodnje pa bo treba z novimi iniciativami poživeti gospodarstvo in s tem dvigniti dohodke. Mestni svetnik Jurij Mandl (EL) vidi možnosti predvsem v pristopu Slovenije k EU, ko bo postal Pliberk bolj atraktiven gospodarski prostor. Podžupan Visotschnig je predlog podprl in zahteval, da mora občina bolj udarno zahtevati most pri Lipici, ki je predpogoj za razvoj gospodarstva v občini Pliberk. Silvo Kumer Pavličevo sedlo tudi za izletnike zelo privlačno Od aprila do začetka novembra je novi mejni prehod odprt za avtomobilski promet. Novi mejni prehod Pavličevo aprila do 30. junija dnevno od 8 - na Kaple v Savinjsko dolino je sedlo, ki so ga lani jeseni odprli in 19. ure, od 1. julija do 15. septem- dolga 20 km in nudi nepopisno povezuje občino Železna Kapla in bra od 7. do 21. ure ter od 16. lep pogled v gorski svet in se na-Savinjsko dolino, je od aprila na- septembra do 2. novebmra od 8. ravno ponuja tudi izletnikom, ki prej spet prevozen. Odprt je od 1. do 19. ure. Pot čez sedlo iz Želez- ljubijo gore. Globašani so v Gornji grad prinesli trijezično tablo, ki so jo pritrditi ob začetku občine. Z leve: globaška odbornika Gerhard Fertschnig, Marko Gregorič, deželnozborski poslanec Manfred Volautschnig in podžupan Bernard Sadovnik, desno župan Gornjega grada Toni Rifelj. Foto: Kumer Gornji grad in Globasnica skupno varujeta podnebje Globašani širijo klimatsko alianco tudi čez mejo, v Gornjem gradu v Sloveniji so našli novega partnerja v prizadevanjih za varstvo okolja. Gornji grad / Globasnica. 13 koroških občin je vključenih v klimatsko alianco, med njimi sta tudi občini Globasnica in Železna Kapla. Cilj klimatske aliance, v katero so vključene občine z vse Evrope, je do leta 2010 znižati C02 emisije za 50%. Za dosego tega cilja pa je za alianco tudi zelo pomembno, da na Amazonki v Braziliji ohranijo pragozd, ki skrbi za ohranitev podnebnega ravnotežja. V ta namen je klimatska alianca z Indijanci na Amazonki sklenila partnerstvo in jih finančno podpira. Vsaka partnerska občina prispeva letno 1 šiling za vsakega svojega občana za Indijance na Amazonki, ter 1 šiling za delovanje aliance. Novi člani. Članice aliance skušajo za to globalno zamisel pridobiti nove partnerje, kar je Globašanom uspelo čez mejo v Gornjem gradu v Savinjski dolini. Pretekli torek so Globašani v Gornjem gradu podpisali sporazum o 'sodelovanju na področju alternativne energije, čiščenja vodnih odplak, ohranitev čistega zraka ter varovanje pitne vode. S tem sporazumom želita občini v sodelovanju z drugimi občinami Zgornjesavinjske doline ter občinami Koroške izdelati skupne projekte za kandidiranje pri programih INTERREG 3 in PHARE CBC. Kot viden znak tega sodelo- vanja je globaški podžupan Bernard Sadovnik s koroško delegacijo prinesel v Gornji grad trijezično tablo, ki so jo pritrdili na vseh treh vhodih občine. SOLE EL zahteva ohranitev šol v Podjuni Podjuna. Predsednik deželne Enotne liste Andrej Wa-kounig je zavrnil stališče Pliberškega župana mag. Rai-munda Grilca, ki je v članku v „Kärntner Woche“ izjavil, da bodo šolo v Šmarjeti pri Pliberku kmalu zaprli. Wakounig poudarja, da so majhne šole pomembne za ohranitev podeželske infrastrukture, kar še posebno velja za obmejne regije, ki posebno trpijo zaradi odseljevanja. V tiskovni izjavi mestni svetnik Enotne liste Pliberk Jurij Mandl ugotavlja, da bodo po pristopu Slovenije k Evropski uniji prav obmejne občine nudile nove možnosti in se bo število učencev spet zvišalo. Župan mag. Raimund Grilc je članek v „Kärntner Woche“ na minuli občinski seji v Pliberku relativiral in dejal, da so ga v časopisu napačno citirali. On je le dejal, da bodo morali šolo v Šmarjeti zapreti, če bo število učencev naprej tako padalo. Število bi lahko po trenutnih podatkih padlo pod štiri. Potem, tako župan Raimund Grilc, tudi iz pedagoških razlogov ne bi bilo več smiselno šole obdržati. Slovenski kmetje prišli na informacijski obisk Trenutno v Sloveniji pripravljajo spremembo zakonodaje v zvezi s kmetijstvom. Zato kmetje in politiki iz Slovenije skušajo dobiti aktualne informacijeo tem, kako je zakonodaja urejena v Avstriji. Pri tem jim gre zelo na roko SJK. Frakcijski šef dipl. inž. Štefan Do-mej je pretekli ponedeljek sprejel delegacijo z univ. prof. Erjavcem, poslanci in kmečkimi zastopniki. Med drugim jim je pokazal klavnico Huberta Božiča v Večni vasi, delovanje društva Coppla kaša v Železni Kapli ter Gospodarskega centra v Selah. Goste so predvsem zanimale pravne osnove teh projektov ter drugi predpisi v zvezi kmetijstvom. Za zaključek je goste na kosilo na svojo kmetijo povabil Selan Toni Olip. S. K. Predsednica Coppie kaše Elisabeth Miklau (stoje) je kmetom iz Slovenije predstavila delovanje društva kape Iški h kmetov. Slovenske kmete je sprejel tudi kapelški podžupan F. J. Smrtnik. 8 Rož - Podjuna - Žila Prav danes, 6. aprila, obhaja 61. letnico Hermann Malle z Mač. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam članov SPD Kočna in prijateljev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljencu na mnoga zdrava in sreče polna leta! Minuli torek je praznoval rojstni dan Rado Marko iz Horc pri Šentprimožu. Iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje SJK. Prav tako rojstni dan je obhajala Irena Pristovnik iz Sel. Tudi njej veljajo naše isrene čestitke in najboljše želje. Rojstni dan obhaja Stanko Jelen iz Libuč. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Zofiji Majtan z Metlove, Zofiji Plesnik iz Goselne vasi, Rudolfu Urbanu iz Gorič in Adolfu Sternu iz Železne Kaple. Posebne čestitke pa veljajo Heleni Wuttej iz Pogrč, ki slavi 80-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in jim kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Dobrli vasi je obhajala rojstni dan G iti Pogačnik. Od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Ani Golavčnik, ki je slavila 40. pomlad. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta. V Vidri vasi je praznovala rojstni dan Gitka Sadjak-Opet-nik. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Za minuli rojstni dan čestitamo tudi Izidorju Sternu. Vse najboljše in na mnoga leta! Prav tako okroglo obletnico, 30. pomlad, je slavil Zdravko Mlečnik iz Sel na Kotu. Tudi njemu veljajo naše prisrčne če- ČESTITAMO stitke in najboljše želje za prihodnost. Minuli torek je praznoval 46-letnico Fridi Hribernik. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in drugih sorodnikov se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljencu na mnoga leta! Pred nedavnim je slavila osebni praznik Marica Hafner, za kar ji od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Kulturno društvo „Markovič” iz Rožeka čestita svojemu članu Maksu Kanzianu, po domače Rožanu, v sosednjih Ločah za njegovo 65-letnico, ki jo je obhajal v sredo, 4. aprila. Mnogo zdravja, osebne sreče in zadovoljstva mu želijo tudi domači iz Rožeka. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Prav danes obhaja rojstni dan Ferdo Špendal, jutri pa Marinka Voljčič iz Celovca. Obema iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje „Klub 26”. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebna praznika Marici Hafner in Anči Wolf. Vsi v društvu slavljenkama iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Prihodnjo nedeljo, 8. aprila, bo obrnila 60. list življenjske knjige Antonija Ibounig iz Smarjete v Rožu. Materi boroveljskega župnika Jakoba Ibouniga od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo sorodniki in-znanci. V Selah so obhajali osebna slavja Albin Travnik, Franci Užnik in Jurij Mak. Vsem slavljencem iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in tihega Novopečeni sveški doktor O prva je na O Pedagoški akademiji zaključil šolanje za dvojezičnega učitelja. Leta 1997 je sledila sponzija na celovški univerzi, kjer je študiral medijsko komunikacijo in pedagogiko. Ko je postal magister, se je odločil še za doktorat. Disertaciji je dal naslov: Čas za večjezičnost, prikazuje pa vzroke za prijave oz. neprijave k dvojezičnemu pouku z vidika staršev, učiteljev in šolskega nadzorstva. Svoj študij je Miha Gutownig - doma iz Sveč, sedaj živi z ženo Katarino in sinom Luko v Celovcu - zaključil poleg poklicnih obveznosti; na Zveznem pedagoškem inštitutu je odgovoren za stalno strokovno izpopolnjevanje dvojezičnih učiteljev v Celovcu. Novopečenemu sveškemu doktorju prisrčno čestitamo! -Kuj- Miha Gutownig ČESTITKE TEDNA 40 pomlad Irene Brežjak /'"'velovec je dokončno postal njeno stalno bivališče po prerani izgubi svoje matere in očeta pred osmimi leti. V koroški prestolnici vodi kot vzgojiteljica privatni dvojezični otroški vrtec „Naš otrok”, prav tako pa Irena Brežjak že vrsto let prepeva pri MePZ Jakob Petelin-Gallus. Čeprav ji je postal Celovec druga domovina, pa je kljub temu ostala zvesta domači fari Šentlipš. Tako redno sodeluje pri šentlipškem cerkvenem zboru in vodi skupno s Pepco Weiss otroško skupino, pred leti pa je vodila tudi žitrajsko folklorno skupino. Pretekli ponedeljek, 2. aprila, je Irena Brežjak obhajala svojo 40. pomlad. Za okrogli življenjski jubilej ji želimo obilo sreče, poklicnega uspeha in osebnega zadovoljstva. Bog Te živi! -Kuj- Jubilej šarmantne učiteljice /^troška vV mladina, učiteljski poklic in likovna umetnost so ji srčne zadeve. Pri kolegicah in kolegih - ne samo na glavni šoli v Pliberku, njenem dolgoletnem službenem mestu - jo zelo spoštujejo, zelo priljubljena je pri učencih, pri obiskovalcih razstav, ki jih pogostokrat odpira v Tinjskem domu, pa zelo priznana. Posebej zaslužna pa je tudi zaradi svojega dolgoletnega vodenja otroškega zbora v šentlipški fari. Pred nedavnim je Pepca Weiss iz Pliberka obhajala 60. življenjski jubilej, za kar ji naknadno veljajo naše najprisrčnej-še čestitke. Šarmantni strokovnjakinji na pedagoškem in likovnem področju želimo obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva in sreče in ji kličemo še na mnoga zdrava leta! -Kuj- Pepca Weiss osebnega zadovoljstva. V Štebnu pri Globasnici je prelistala 60. list življenjske knjige Marija Dumpelnik. Slavljenki za ta lepi življenjski jubilej iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja, sreče in zadovoljstva. Minulo soboto, 31. marca, je slavila 81-letnico Mičijeva mama-iz Šentvida. Slavljenki za ta visoki rojstni dan od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslov, zlasti trdnega zdravja, sreče in zadovoljstva. Pred nedavnim je slavila rojstni dan Erika Picej iz Gra-balje vasi pri Škocijanu. Slavljenki od srca čestitamo in kličemo na mnoga, zdrava, srečna in milosti polna leta. Rojstni dan slavi Kristijan Koren iz Pod roja pri Globasnici. Iskreno čestitamo in in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Za minuli rojstni dan čestitamo tudi ljudskošolskemu učitelju in nogometašu SAK Marjanu Šmidu. Vse najboljše in mnogo uspeha! V Čirkovčah je praznovala osebni praznik Helena Ko letnik. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in drugih sorodnikov ter prijateljev od blizu in daleč se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Naslednje voščilo je namenjeno Lenči Wieser z Bajdiš pri Borovljah, ki je slavila rojstni dan. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Na Obirskem je slavil 40. pomlad Dolfi Feistritzer. Iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Prav tako na Obirskem, pri Pistotniku, je slavila rojstni dan Helena Paulitsch. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje v prihodnje. V Ločah bo jutri praznovala rojstni dan Erika Wrolich. Priljubljeni ljudskošolski učiteljici in občinski odbornici EL v Bekštanju iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro v krogu najdražjih tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL. Pred nedavnim je slavila rojstni dan Ana Polzer. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam otrok z družinami se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljenki na mnoga leta! Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Erni Pernat z Bistrice nad Pliberkom, Mariji Mat-schek iz Čirkovč, Mariji Messner iz Doba pri Pliberku, Žiti in Valentinu Šumniku iz Črgo-vič pri Šmihelu, Mariji Sadovnik s Čepič pri Globasnici in Petru Rudolfu iz Sinče vasi. Posebne čestitke pa veljajo Albertu Mesnerju iz Doba pri Pliberku, ki slavi 75-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in jim želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Celovcu je obhajala rojstni dan Claudia Stumpf-Kranz-meier. Iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Pred kratkim je v Šentjakobu v Rožu praznovala rojstni dan Zalka Sitter. Slavljenki veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje za prihodnost. Naslednje voščilo je namenjeno Hemi Hudi iz Male vasi pri Globasnici, ki bo jutri obhajala 61-letnico življenja. Slavljenki od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo člani Slovenskega društva upokojencev Pliberk. Prihodnji torek, 10. aprila/bo praznovala v Celovcu svoj rojstni dan Marija Fazlič, upraviteljica Slomškovega doma. Na še mnoga zdrava in vesela leta kličejo sodelavke in sodelavci Mohorjeve! Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Lipici pri sončnih Radišah je pred kratkim praznoval rojstni dan Franc Walter, za kar mu od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Včerak, 5. aprila, je praznoval rojstni dan šentjakobski župnik Jurij Buch. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo hvaležni farani. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. KAZAZE Zelo zanimiva postna obnova Že več kot 35 let je v kazaški fari višek postnega časa farna obnova v pripravo na praznik vseh praznikov, na Veliko noč. ilj je: Kristus je vstal od I mrtvih, da bi mi stopili na X^y pot novega življenja, kakor nam kliče apostol Pavel. Doslej se je postne obnove udeležilo kar zadovoljivo veliko število farank in faranov. Letos sta vodila duhovno obnovo dva mlada duhovnika. Na četrto postno nedeljo je v Kazaze prišel rad duhovno obnavljat - kot že večkrat - župnik Slavko Thaler. Drugič pa je že prišel v kaza-ško faro kaplan Mihael Joham iz Vetrinja. Ker se je prvič tukaj dobro počutil, ga je domači župnik povabil, da je preteklo peto postno nedeljo vodil duhovno ob- novo za kazaške farane in faranke. Prvič je bil v Podjuno kot no-vomašnik za nadfarni molitveni shod za duhovne poklice 12. avgusta 1995 zvečer. Tedaj je delil novomašni blagoslov in vodil somaševanje. Kaplan je obakrat molil, pel in pridigal tudi v slovenščini, tako lepo, da smo ga občudovali. Pocfobno kot škof Kapellari se je pridno učil slovenščine. Najraje bi simpatičnega kaplana Kazaša-ni kar obdržali. A seveda se je moral vrniti v Vetrinj, v faro, ki je kar večkrat večja kot kazaška. Kaplanu Bog povrni in kmalu na veselo svidenje! f. BOŽANSKA VIGRED/ROŽEK Večer domačih video-filmov \z eprav se je letos število I društev, ki sodelujejo pri rožanskem izobraževalnem tednu „Božanska vigred” katastrofalno znižalo, je rožeško kulturno društvo „Markovič” vabilo na prirreditev v okviru tega, prej zelo uspešnega skupnega izobraževalnega podviga rožan-skih društev. Na progamu prireditve je bilo predavanje univ. asistenke in narodopiske dr. Herte Maurer-Lausegger o „Kruhu iz domače peči” in o „Saneh”. Ker je predavateljica zbolela v zadnjem trenutku, smo si v medijskem prostoru nove ljudske šole ogledali oba njena napovedana videofilma, ki ju je v projektu dr. Herte Maurer-Lausegger „Dokumentacija stare ljudske kulture v narečju” odlično posnel znani Ivan Klarič. Dobro obiskani večer je izzvenel v želji, da naj bi društvo vabilo tudi na redne filmske večere tako dr. Herte Lausegger, ki je uvedla v dialektologijo avdiovizualne medije, kakor tudi igranih slovenskih filmov; saj na tem področju domala ni slovenske-ponudbe. PF TISKOVNI SKLAD Darovali so: Michael Lubas, Vogrče 100.-; Joško Koncilija, Dvor 100.-; Franc Pčrtsch, Bistrica 50.-; Amalija Krištof, Bistrica 100.-; Igor Kraut, Bistrica 200.-; Silvia Merva, Bistrica 70.-; Marija Pečnik, BistricalOO.-; Rudolf Čik, Breška vas 100.-; Marija Jernej, Črgoviče 100.-; Josef Bresnik, Šmihel 300.-; prelat Michael Krištof, Celovec 100.-. Prisrčen Bog lonaj! Ms 10 Gospodarstvo SEMINAR SLOVENSKE GOSPODARSKE ZVEZE Nasveti podjetnikom „Ko pride davčni inšektor” se je imenoval seminar SGZ, na katerem sta davčna strokovnjaka dr. Marian Wakounig in mag. Hermann Klokar svetovala našim podjetnikom, ki so se proti pričakovanju množično zbrali v Domu v Tinjah. i #petek, 30. marca 2001, je \ / Slovenska gospodarska V zveza priredila v domu So-dalitas v Tinjah strokovno predavanje, na katerem sta dr. Marian Wakounig, po poklicu vodja davčne inšpekcije na Dunaju, in mag. Hermann klokar, davčni svetovalec iz Sinče vasi, podala podjetnikom mnogo koristnih informacij o delovanju davčne inšpekcije. Mag. Hermann Klokar je znan davčni svetovalec v Sinči vasi. Dr. Marian Wakounig je poleg svoje funkcije kot direktor enega največjih dunajskih oddelkov za davčne inšpekcije še lektor na WIFI-Dunaj ter zastopnik zveznega ministrstva za finance pri davčnih posvetih evropske komisije. Kot strokovnjak je na svojem področju znan po vsej Avstriji in je vrhu tega o davčni tematiki tako v Avstriji kakor tudi v tujini objavil cel kup strokovnih člankov in knjig. Prireditve se je udeležilo nad 50 ljudi, v glavnem iz Podjune, Roža in Celovca. Nekaj zanimivih in pomembnih podrobnosti: • Davčni inšpektor se mora teden dni prej najaviti, da pride. V primeru, da ima podjetnik tehtne razloge (rezerviran dopust, operacija, ...), se termin_ v dogovoru lahko tudi prestavi. Če pride inšpektor nenajavljen, potem je že ogenj v strehi, to pa pomeni, da grozi kazenski postopek (Steuerfahndung - Finanzstrafverfahren). • Obstajajo točna navodila o tem, kar davčni inšpektor sme in česar ne. To je zapisano v knjižici, ki se lahko kupi (Dienstanweisung für die Betriebsprüfung). • Davčni inšpektor se na kontrolo temeljito pripravi. Pri tem mu pomagajo po potrebi tudi specializirani oddelki, npr. za zunanjo trgovino, računalniški specialisti, itd. • Po pravilih se mora davčni inšpektor najprej pogovoriti s šefom. Če tega ni ali pa če ima priložnost, da tudi (nepripravljene) uslužbence zaplete v pogovor, pride do koristnih informacij. Iz tega sledi, da je pametno biti doma in na to pripraviti tudi uslužbence. • Podjetje mora dati davčnemu inšpektorju na razpolago tudi pomožna sredstva (pisalno mizo, papir, ...). • Od 1. 1. 2001 se knjigovodstvo dela lahko tudi v tujini (primer AUA). V prihodnje bo davkarija zahtevala podatke tudi na datotekah. • Davčni inšpektor ve o podjetniku zelo veliko (včasih celo več, kot je le-ta zaupal svojemu davčnemu svetovalcu). Za to koristi razne vire: dokumente iz kontrole pri drugih podjetjih, ima vpogled v akte pri sodiščih (posebno po ločitvah in zemljiških nakupih), anonimne ovadbe (zelo izdatne informacije v okviru ločitev in družinskih prepirov), primerjava življenjskega stila in premoženja z deklariranimi dohodki; nekateri davčni inšpektorji so specializirani na določene branše in dobro vedo o tem, kar se tam računa in zasluži. • Davčni inšpekciji se predloži vse, kar se tudi knjiži; vedno bolj gledajo preknjižbe. Pri obrtnikih so pomembni originalni listi z delovnimi urami za posamezna naročila in v gostinstvu točen dnevni pregled denarja (koliko je gostilničar zvečer naštel v blagajni inkako se je ta znesek sestavljal); dela se primerjava nabavljenega s prodanim blagom (ali se je kaj kupilo, kar potem ni bilo prodano oz. porabljeno privatno ali prodano na črno). Davčni inšpektor tudi prebira poročila o firmah v časopisih. Pri pregledih turističnih agencij npr. se gleda na račune za potovanja podjetnikov. • Pred začetkom svojega dela se davčni inšpektor ponavadi pogovori s šefom firme. Vsebina in način njegovih vprašanj že kažeta, kam pes taco moli - kakšno bo težišče njegove kontrole. • Če ima že določen sum o pritajenih davkih, podjetnika že pred začetkom inšpekcije vpraša, če ima kaj za priznati (Selbstanzeige). Kdor se prostovoljno že ob začetku „spove”, tega prizadene manjša kazen. • Če davčni inšpektor določenih dohodkov ne more točno preveriti, jih lahko tudi oceni in k temu pribije še t.i. Sicherungszuschlag. • Če grozi kazenski postopek, mora davčni inšpektor podjetnika o posledicah prej informirati. • Najbolje je, da se večji del davčne kontrole vrši v prostorih davčnega svetovalca. • Davčna kontrola naj bi bila najkasneje v 6 mesecih zaključena. Če ne, je treba to jasno zahtevati, ker predolga kontrola moti delovanje podjetja. • Tudi že pregledana obdobja se lahko ponovno podvržejo kontroli, vendar samo, če so prišle na dan nove prej neznane informacije. Terjatve davčnega urada zapadejo šele po 15 letih. • Privatno koriščeni prostori in privatna poraba so pogosto objekt prepirov. Če davčna inšpekcija nima jasnih dokazov, podjetnik pretirane zahteve lahko odkloni. • Ob koncu kontrole sledi končni pogovor o rezultatih kontrole. Pri tem postopku je prisoten vedno tudi šef oddelka. Tu obstaja še določena možnost, da se podjetnik pogovori o kompromisu oz. milejšem gledanju na dejstva. V tej fazi mu lahko veliko tudi pomaga davčni svetovalec. • Ob koncu pa še nekaj statistike: letno davčna inšpekcija pregleda 28.000 podjetij (v celoti jih je v Avstriji 1 mio.). V Avstriji deluje okrog 2000 finančnih inšpektorjev. Le-ti „prikontrolirajo” letno okrog 16 milijard šilingov. Samo za 10 do 15 % „obiskanih” se kontrola konča brez naknadnih dodatnih plačil finančnemu uradu. Zato je jasno, da se podjetniki tresejo od strahu pred davčno kontrolo. Čeprav smo mislili, da je davčna materija suhoparna, sta nas predavatelja presenetila s pestrim in nepričakovano zanimivim predavanjem. Udeleženci so bili navdušeni; neka udeleženka je rekla, da je bilo napeto od prve do zadnje minute. Vrhu tega pa je seminar potrdil, da imamo v naših vrstah dva izredna davčna strokovnjaka, ki sta v stanju, da nam na praktičen in obenem razumljiv način lahko obrazložita davčno problematiko. Želja podjetnikov je bila, da bi Gospodarska zveza še večkrat organizirala podobne seminarje. L. H.,'A. W. ZANIMIVO Posvet o programih EU Letos se začne novo obdobje za nekatere programe EU. Program Leader+ in Ziel 2 so v Bruslju že potrdili. Pričakujemo, da bo tudi Interreg III kmalu potrjen. S tem bo mogoče prijaviti projekte. Ker so.vsebine teh programov večini potencialnih interesentov neznane in zato tudi ne vedo, ali lahko svoje ideje uresničijo s takimi programi, ponujamo naslednjo prireditev: INFORMACIJSKI POSVET na temo „Programi EU Interreg III, Leader* in Ziel 2, vsebine in prioritete za novo obdobje 2000 - 2006” Termin: 25. aprila 2001 ob 19. uri v domu Sodalitas v Tinjah. Predhodna telefonska prijava (0463/508802) zaželena. Na posvet vabimo vse, ki se zanimajo za prijavo projektov. Podane bodo tudi osnovne informacije o postopkih prijave in višini podpor. Na posvetu bodo obravnavali vsa področja razen kmetijstva, ker bodo kmetijske organizacije imele za to ciljno skupino poseben posvet. Obravnavali bodo: gospodarstvo, turizem, kulturo, izobraževanje, šport, okolje, mladino, ženske in regionalni razvoj na splošno. S tem posvetom se Slovenska gospodarska zveza obrača na društ-venike, gospodarstvenike in druge zagnane individualiste. Postani tudi ti PC-artist! Računalniški tečaj za začetnike Štirje večeri po dve uri - od 19. do 21. ure Termini: 17., 19., 24. in 26. april Kraj: Dvojezična zvezna trgovska akademija v Celovcu Vodja tečaja: mag. Hanzi Pogel-schek Prispevek: ATS 1050.-Prijave do 13. 4. 2001 na: SGZ, tel. 0463/508802, faks: 508802-4, e-mail: office@sgz.at Tečaj bo le v primeru, če bo prijavljenih najmanj osem oseb. Tečaj je skupni projekt SGZ & TAK Kultura GLOBAŠKI KULTURNI TEDEN Za vsakega nekaj Tradicionalni Globaški kulturni teden se nagiba h koncu. Letošnji spored vsebuje tradicionalno in novo. Umetnik Jože Boschitz Foto: Štukelj Pokušnja vina (z leve:): podžupan mesta Maribor in enolog Jože Protner, predsednik SKD Globasnica Branko Hudi, vinski strokovnjak Janez Kovmun in odbornica SKD Globasnica Gabriela Micheu. Foto: Kumer rosvetaši KD Globasnica in I—^SPD „Edinost“ Štaben so I tudi letos pripravili za domačine bogat kulturni teden, ki je nudil za vsakega nekaj. Razstava del J. Boschitza - Stalnica Globaškega kulturnega tedna je razstava domačega umetnika. Letošnjo razstavo v prostorih globaške Posojilnice oblikuje „domačin in tujec“ Jože Boschitz, ki živi, dela in ustvarja na Dunaju. Pod geslom „Tuje v znanem” umetnik skicira svoja gledanja in doživljanja narave in družbene stvarnosti. Umetnik estetizira, šokira in definira protislovne pojave in vprašanja človeške eksistence. Prostor je lahko domač, pa vendar tuj in obratno. Degustacija vina - V trendu časa je bila pokušnja vina v gostišču „Juenna”. Kakovostno vino in uživanje le-tega je že neke vrste sestavni del sodobnega življenja. Zmerno uživanje žlahtnih kapljic postaja v preteklih letih vedno bolj domače in na vinskih sejmih doma in na tujem določajo nove trende in razpravljajo o novostih vinske tehnologije. Enolog (vinski tehnolog) Jože Protner iz Maribora je s strokovnim znanjem popeljal goste v svet vina, ki ima v zmernem uživanju zdravilni učinek. Vinska trta šteje med najstarejše kulturne rastline v Evropi, pridelava vina pa je stara nekaj tisoč let. Velike spremembe oziroma novosti je doživela v zadnjih letih vinska tehnologija, ki se nenehno spreminja in dopolnjuje. V Italiji in drugih vinorodnih deželah vinarji pridelujejo vino z računalniškimi programi in kemičnimi analizami (od vrenja do čiščenja vina itd.). Zdravilni učinki zelišč - Znani avstrijski duhovnik Weidinger je predaval o zdravilnih učinkih zelišč, ki postajajo čedalje bolj pomembna pri alternativnih metodah zdravljenja človekovih telesnih in duševnih obolenj. Duhovnik Weidinger s svojimi prispevki v raznih medijih veliko prispeva k popularizaciji rastlinskega zdravljenja. Dia-predavanje in film - Otvoritveni večer so oblikovali domačini z dia-predavanji in filmom o afriški celini. Hanzi Rosenzopf je z dekleti, ki so lani bivala nekaj tednov v Angoli, poročal o misijonskem centru v mestu Kakua-ka. Dekleta so pripovedovala o prijaznem sprejemu, ki so ga bile deležne v revni državi, kjer večina prebivalstva živi v socialnem pomanjkanju in nepismenosti. Gostje iz Koroške so prinesli razna darila, šolske potrebščine, dekleta pa so pomagala pri delu v misijonskem centru. Kilimandžaro - Alpinist Jožko Igerc je pripovedoval o alpinističnem podvigu januarja letos na najvišji vrh Afrike, na Kilimandža- ro. Na 40 kilometrov dolgi poti od baze do vrha tega čudovitega nacionalnega parka so različni naravni pasovi s prekrasno floro in favno. Jožko Igerc je obiskovalcem v drugem predavanju posredoval slikovne in osebne vtise s potovanja v Novo Zelandijo, ki jo je obiskal pred nekaj leti. Zaključek - Globaški kulturni teden bodo zaključili z vigrednim koncertom (prihodnjo soboto ob 20. uri v ljudski šoli) in z otroško odrsko predstavo „Užaljeni medvedek" (v nedeljo ob 14.30 v farni dvorani v Globasnici). Mirko Štukelj Sožitje dveh jezikov v imenskem zakladu Kärnten ... drutM hv und stonfni’ii hf Koroška... \lovrn<>k.i in nrmvka imen Nova knjiga z dvojezičnimi imeni krajev, rek in gor. Minulo sredo, 4. aprila, je Mohorjeva založba predstavila svojo novo knjigo: Koroška -slovenska in nemška imena Devet let se je jezikoslovec dr. Heinz Dieter Pohl podrobneje ukvarjal s slovenskimi in nemškimi imeni na Koroškem. Na predstavitvi je povedal, da je leta 1992 prvič spisal kratek seznam slovenskih in nemških imen, ki ga je predstavil svojim kolegom na lingvističnem zborovanju. Nato se je pri zbiranju gradiva opiral na obstoječo literaturo, med drugim je v svojem delu v večji meri upošteval Zdov-čeva in Ogrisova ter tudi Kranzmayerjeva in Ramovševa spoznanja. Pohl je zbral vse geografske objekte, imena za kraje, predvsem imena za gore in reke, imena je tudi razložil glede na njihov izvor. Približno 105 koroških krajev pa je tudi uradno dvojezičnih. Vse kraje je imenoslovec Pohl razvrstil po slovenskem in nemškem izvoru, poleg tega pa je v posebno kategorijo razvrstil tudi kraje, ki so bili prevedeni iz enega jezika v drugega. Na predstavitvi pa je tudi poudaril, da „najstarejša kulturna dediščina niso zgodovinske zgradbe kot grad Ojstrica, spomeniki kot knežji kamen ali najdbe na Štalenski gori, temveč naš jezik, ki ga nam je posredovala starševska generacija in ki ga posredujemo naprej našim potomcem". Dr. Heinz Dieter Pohl je na Dunaju študiral indoevropsko jezikoslovje in slavistiko, od leta 1979 naprej pa je profesor na celovški univerzi za jezikoslovje in računalniško lingvistiko. Njegova delovna težišča so: onomastika (imenoslovje), jezikovni stiki, dialektologija, avstrijska nemščina. Izdaja tudi znanstvene revije Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft in Österreichische Namenforschung. T A PETEK, 6. aprila 18.00-18.30 Utrip kulture T SOBOTA, 7. aprila 18.00 - 18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca E D E NEDELJA, 8. aprila 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00-18.30 Glasbena N PONED., 9. aprila 18.00 - 18.30 Kratki stik V TOREK, 10. aprila 18.00-18.30 Otroški spored 0 SREDA, 11. aprila 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerni spored R F ČETRTEK, 12. aprila 18.00-18.30 Rož - Podjuna - Žila IjDOBBKl B>£\Kla NEDELJA, 9. aprila 2001 13.30 PONEDELJEK, 9. aprila 2001 ORF 2, 3.40_____________ TV SLOVENIJA 116.00 Predvidoma z naslednjo vsebino: e Cvetna nedelja - spomin Kristusovega prihoda v Jeruzalem: razmišlja članica Katoliškega ženskega gibanja • „Koroška ... slovenska in nemška imena” - Knjiga dr. Heinza Dieterja Pohla - odsev prepletanja med jezikoma na Koroškem • Neposreden stik staršev z novostmi na knjižnem trgu po eni strani, po drugi sporočilo, da bistra glava rada bere, sta namena medtem 7. festivala otroške in mladinske knjige • „Jeziki niso ovira, temveč bogastvo - zato jih bogatimo in ohranjajmo!”: mladina brez meja v Evropskem letu jezikov • „Teatr Trotamora” v Šentjakobu v Rožu: drama o človekovih mejah po romanu „Solaris” poljskega avtorja Stanislawa Lema Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE petek 6. aprila 2001 RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 418 666 99 Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla), _____Slo dedbelov 20.00 B8C News 20.06 Take theJa- 10.00 KatejdoskopNews Rash 11.00 BBC News zz Train 22.00 Context XXI 23.00 Zrcalo kulture 11.06 Tedenski obzornik 12.00 Poročila 12.07 Na (pon) 24.00 Glasba-jazz/world današnji dan 12.13 Divan 13.00 Zrcalo kultura TOREK, 10. aprila 18.00 Otroški količek: Male modrosti 18.15 Govo- 10.00 Kalejdoskop 10.30 Koroška vadi pogovor rim-govoriš (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Proud 10 p .00 BBC News 11.06 Govorim - govoriš 12.00 be Loud 20.00 BBC News 20.06 The Teen Beat poroaia 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 V AttadVDJ Line 22.00 Rdeči boogie/glasbeni maga- pogovoru 18.00 Otroški kotiček: male modrosti 18.30 zin 23.00 Ta mera (pon) 24.00 Soundtrack ledna: Na dan z besedo 18.45 PoraSla 19.00 Sdiiiterln-Get Carter 01.00 Glasba - jazzAvotM nenradč: HAK Spittal 20.00 BBC News 20.06 No- SOBOTA, 7. aprila ehe Lačna 21.00 Campus (pon) 22.00 Literarna ka- 10.00 Glasba 11.00 BBC News 11.06 Labirinti sve- vama (pon.) 23.00 VeščaNachtfalter 00.30 Glasba ta 11.30 Campus 12.00 Poročila 12.07 Na današnji sredah, aprila dan 12.13 Divan 13.00 Svet je vas: Kap Verde - 10.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 glasba 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 V pogo- BBC News 11.06 Literatura je dogodivščina 11.15 vorn (pon.): Sandor Tenče 20.00 BBC News 20.06 Voz lačna 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan Vugo-Rock 23.00 Siesta 24.00 Glasba-jazzAvorid 12.13 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Otroški ko-NEDEUA 8. aprila tiček: Male modrosč 18.15 Govorim-govoriš (pon.) 10.00 Evropa v enem tednu 11.00 Literarna ka- 18.45 Poročila 19.00 Izven zakona 20.00 BBC Nevama 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 ws 20.06 Rufi RadhMp Hop 22.00 Mad Force/ Divan 12.30 Spezial: Abenteuer Erziehung 18.00 Hip Hop 24.00 Spezial (pon.): Abenteuer Erzie-Rdeä Boogie (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Musič tor bung 01.00 Glasba - jazzAvorid Ihe Masses/giasbeni magazin 21.00 The Rest ol ČETRTEK, 12. aprila the Day 22.00 Por Those Aboul to Rock 24.00 10.00 Kalejdoskop 10.30 Koroška vadi pogovor Glasba-jazzrirorid 11.00 BBC News 11.06 Govorom - govoriš 12,00 PONEDELJEK, 9. aprila Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 10.'OO Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 Ta mera ženski magazini 8.00 Otroški kočček: Ma-BBC News 11.06 Zdrava ura: dr. Franz Inzko le modrosč 18.30 Na dan z besedo 18.45 Poročila 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 19.00 Yesterday 8 Today 20.00 BBC News 20.06 13.00 Druga glasba: Slovenski interpreč 18.00 Freak Show 21.00 Glasba 22.00 Svet je vas (pon.) Otroški kočček: Mate modrosč 18.45 Poročila 19.00 Kap Verde 23.00 Glasba RADIO KORO- Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463 -59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro, sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Ori pon, do petka: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 -10.00 Živa 14.00 - 14.30 Viža, 14.30 - 15.00 Korotanov zimzelen 15.00 - 16.30 Kratek stik 16.00 - 18.00 koroDan Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak 9.00 - 10.00 Mozaik 14.00 -16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 -18.00 Smrklja Nedelja: 6.30 - 7.00 Svetopisemske zgodbe 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane 15.00 - 15.30 Zborovska oddaja 15.30 - 18.00 Čestitamo in pozdravljamo Petek, 6. aprila SELE Redni občni zbor DSG Sele Čas: ob 19.30 Kraj: v farnem domu Vabi: DSG Sele ZILJSKA BISTRICA Vemisaža raztave slikarja Franza Brandla Čas: ob 20. uri Kraj: v Uničevi hiši ROŽEK K razstavi Triangob Približevanje umetnosti pod vodstvom Janje Zikulnig Čas: ob 17. uri Kraj: v Galeriji Šikoronja CELOVEC Prezentacija projekta „Mladina brez meja -leto jezikov” Čas: ob 11. uri Kraj: v avli Dvojezične zvezne trgovske akademije Vabita: Dvojezična trgovska akademija, Srednja ekonomska šola Maribor RADIŠE Literarni večer z Martinom Kuchlingom Glasbeni spored: ansambel Schüler Čas: ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Slovensko prosvetno društvo Radiše Sobota, 7. aprila ŠENTJAKOB Premiera Solaris (Stanislaw Lem) Nastopa: Teatr T rotamora Režija: Marjan Štikar Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Produkcija: SPD „Rož”, SPZ VOGRČE Črna komedija Lepotna kraljica Leenana Gostuje: gledališka skupina prosvetnega društva Horjul Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Prireditelja: KKD Vogrče, KKZ PLIBERK Šolanje lektorjev (II. del) Vodi: mag. Marija Perne Čas: ob 19.30 Kraj: v župnišču Vabi: Katoliška prosveta OBIRSKO Redni občni zbor SPD „Valentin Polanšek” Čas: ob 20. uri Kraj: pri Kovaču Po občnem zboru predavanje Hanzija Weissa: Libija Vabi: SPD „Valentin Polanšek” VOGRČE Črna komedija "Lepotna kraljica Leenana” Nastopa: Gledališka skupina prosvetnega društva Horjul Režija: Franci Končan Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Predstava za otroke ni priporočljiva Vabijo: KKD Vogrče, KKZ GLOBASNICA Vigredni koncert „Koncert s prijatelji” Nastopajo: VOX, MePZ SPD Srce, MePZ SKD Peca Čas: ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli Vabita: SKD Globasnica, SPD Edinost Nedelja, 8. aprila PLIBERK Muzika! za otroke Nova Sneguljčica (Plesna šola Mojce Horvat iz Ljubljane) Čas: ob 11. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabijo: SPD Edinost, MePZ Podjuna, MoPZ Kralj Matjaž, VOX, KPD Drava, KKD Vogrče, SPZ ŠENTPRIMOŽ Muzika! za otroke Nova Sneguljčica (Plesna šola Mojce Horvat iz Ljubljane) Čas: ob 14. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabijo: SPD Danica, SPZ ŠENTJAKOB Solaris (Stanislaw Lem) Nastopa: Teatr Trotamora Režija: Marjan Št kar Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Produkcija: Slovensko prosvetno društvo „Rož", Slovenska prosvetna zveza SELE Črna komedija „Lepotna kraljica Leenana” Gostuje: gledališka skupina prosvetnega društva Horjul Čas: ob 19.30 Kraj: v farnem domu Predstava za otroke ni priporočljiva Prireditelj: KPD Planina, Krščanska kulturna zveza VELINJA VAS Dan domačih jedil (originalna rožanska kuhinja) Kraj: v gostilni Seher GLOBASNICA Zaključek kulturnega tedna Otroška igra „Užaljeni medved” Avtor: Marjan Belina Režija: Gordana Schmidt Glasba: Sašo Vrbič Čas: ob 14.30 Kraj: v farni dvorani Vabita: Slovensko kulturno društvo Globasnica, Slovensko prosvetno društvo Edinost iz Štebna Torek, 10. aprila ŠENTJAKOB Moj Bog - pogovor o mojih izkušnjah z Bogom (mag. Marjan Gallob, Jurij Buch) Čas: ob 19.30 Kraj: v župnišču Vabi: Regionalni center Sobota, 14. aprila GLOBASNICA Baklada Čas: 21. uri Kraj: pred ljudsko šolo Vabi: Kulturno društvo „Fackelträger/Bokvarji” Torek, 17. aprila CELOVEC Vemisaža Marko Lipuš (fotografije) Čas: ob 19. uri Kraj: v fojerju vladnega poslopja (Arnulfplatz 1) Vabita: Biro za slovensko narodno skupnost, galerie.kärnten Petek, 20. aprila ŠENTJAKOB Solaris (Stanislaw Lem) Nastopa: Teatr Trotamora Režija: Marjan Štikar Čas: ob 20. uri PRIREDITVE, OGLASI Kraj: v farni dvorani Produkcija: Slovensko prosvetno društvo „Rož", Slovenska prosvetna zveza ŠENTJAKOB Solaris (Stanislaw Lem) Nastopa: Teatr Trotamora Režija: Marjan Štikar Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Produkcija: Slovensko prosvetno društvo „Rož”, Slovenska prosvetna zveza PLIBERK Srečanje otroških in mladinskih zborov Nastopajo: otroški in mladinski zbori iz Podjune Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 14.30 Vabita: Krščanska kulturna zveza, Mlada Podjuna • ŠENTJAKOB Solaris (Stanislaw Lem) Nastopa: Teatr Trotamora Režija: Marjan Štikar Čas: ob 14.30 Kraj: v farni dvorani Produkcija: Slovensko prosvetno društvo „Rož”, Slovenska prosvetna zveza VETRINJ Pevski recital Nastopata: Waltraud Hoff-mann-Mucher (alt), Frank Bernard (klavir) Čas: ob 19.30 Kraj: v Dvorani fresk Vabi: K KZ ŽVABEK Vigredni koncert Nastopajo: Otroški zbor Žva-bek, Pevsko instrumentalna skupina Žvabek, Oktet Suha, Tamburaški ansambel Tamika Kraj: v gostilni Hafner ■ Čas: ob 20. uri Vabi: KPD Drava ŠENTPRIMOŽ Komedija „Vaja zbora” Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19.30 Vabi: SPD Danica RAZSTAVE Opozorilo Naša društva naprošamo, da nam termine za prireditve posredujejo vsak teden najkasneje do torka do 13. ure. Hkrati jih opozarjamo, da bomo v prihodnje objavljali samo tiste termine, ki jih bomo prejeli v pisni obliki - po faksu ali elektronski pošti - v naše uredništvo. Sporočilo po telefonu ali drugih ustanovah ne zadostuje! Tako bi se radi izognili morebitnim napakam pri posredovanju podatkov društvenih terminov. uredništvo faks: 0463/51 25 28*22 e-mail: franz.sadjak@ nastednik.at ROŽEK „Triangolo" Razstavljajo: N. Burkart (Avstrija), R. Čuber (Slovenija), R. Marzona (Italija) Kraj: v Galeriji Šikoronja Razstava je odprta do 14. aprila 2001 - od četrtka do nedelje (med 15. in 18. uro) oz. po telefonski najavi. TINJE Razstava umetniških del Haralda Scheicherja PLIBERK Prešeren na Koroškem Kraj: v Kulturnem domu ŠENTJANŽ „Telesa” (Katarina Sticker) Kraj: v k&k centru Razstava je odprta do 17. aprila 2001. DUNAJ Drago Druškovič Kraj: v Slovenskem kulturnem centru Korotan (Albert-gasse 48, 1080 Dunaj) GLOBASNICA Jože Boschitz - „Tuje v znanem” (1981 -2001) Kraj: v prostorih Posojilnice-Bank Razstava je odprta do 21. aprila 2001 v poslovnem času. Iščem dekle, ki bi imelo veselje za delo pri zobozdravniku. Nudim možnosti šolanja in izpopolnjevanja. Javite se prosim po telefonu ali pismeno po pošti: dr. Michael Weber Sariastrasse 9 9020 Celovec tel. 0463/50590 Dr. Franc Wutti sporoča, da je ordinacija v Borovljah od 9. do 11. aprila zaprta. IŠČemO varuško za enoletnega sina, 3-krat tedensko, na našem ali vašem domu v Celovcu. Plačilo po dogovoru. Tel.: 0650 8200125 SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE GOSTUJE V CELOVCU Predstava „Sen kresne noči” Williama Shakespeara gostuje v petek, 6. aprila (ob 19.30) v celovškem Mestnem gledališču. Vstopnice - ATS 250 - lahko kupite pri SPZ (0463 51 43 00 - 21) in pri KKZ v Celovcu (046351 6243) ter na blagajni celovškega Mestnega gledališča (tel. 0463 54 0 64, faks: 0463 50 46 63) 5TRU6AR5TVO Rokodelec za požlahtnjevanje lesa, strugar Franc Merkač izdeluje ročno stružene unikate. FRAN-unikati izžarevajo toplino, vabijo k dotiku in spodbujajo k vitalni refleksiji. Stalna prodajna razstava v Šmihelu nad Pliberkom 3 je odprta ob ponedeljkih in torkih 9.00 - 12.00/ 13.00 - 18.00 in po dogovoru A-9143 St. Michael/Šmihel 3 e-mail: home@fran.at TEL. 0 42 35 / 44 1 22 NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Celovec, Viktrin-ger Ring 26, II. nadstr. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varst- vu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15.5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacheretr 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 " 0 (FAX * 22): ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Vetnnj/Viktnng, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šiL zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT. w mmm Ö 04239/26 42 od petka, 6. aprila, od 18.30, do sobote, 7. aprila, do 13. ure Priprava na zakon Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik v petek, 6. aprila, ob 19. uri Predavanje: Misterij keliha Predavatelj: univ. prof. dr. Karl M. Woschitz od sobote, 7. aprila, od 14.30, do nedelje, 8. aprila, do 16.30 Priprava na zakon Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik od srede, 11. aprila, od 18. ure, do nedelje, 15. aprila, do 13. ure Dnevi duhovne obnove: Praznovanje smrti in gospodovega vstajenja Spremljevalec: p. Johannes Scherer od petka, 20. aprila, od 18. ure, do nedelje, 22. aprila, do 16.30 Seminar: „Uravnovešen, dinamičen, aktiven” Voditelj: prof. dr. Valentin Wulz od petka, 20. aprila, od 17. ure, do nedelje, 22. aprila, do 15. ure Seminar: „Ples v liturgiji” Voditeljica: mag. Angelika Szlezak v soboto, 21. aprila, ob 19. uri Dia-predavanje: Čez Pireneje do „konca sveta” Predavatelja: Walter Resch in Rudi Jammer v torek, 24. aprila, ob 19.30 Predavanje: Šola in učiteljstvo pri narodovanju koroških Slovencev Predavatelj: dr. Teodor Domej v torek, 24. aprila, ob 19.30 Razstava: Keramični objekti umetnice Nežike A. Novak v sredo, 25. aprila, ob 19. uri Koncert Poje: Waltraud Hoffmann-Mucher Na klavirju: Frank Bernard IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA od ponedeljka, 16. aprila, do petka, 20. aprila 2001 Izobraževalno potovanje v Toskano - Piša, Lucca, Siena, Firenze, Arezzo, Orvieto Spremljata: dr. Siegfried Muhrer in Jože Kopeinig od ponedeljka, 23. aprila, do srede, 28. aprila 2001 Romarsko potovanje po Italiji Spremlja: župnik Valentin Gotthardt 14 Sport PODLIGA VZHOD Bilčovs - Žrelec 1:1 (1:0) Bilčovščani so bili bolj ali manj vseh 90 minut v terenski premoči ter v 25. minuti tudi zasluženo povedli, kljub temu ob koncu njihovo vzorno prizadevanje ni bilo obdarjeno s sadovi. Po napaki v obrambi so gostje namreč 10 minut pred koncem izenačili in tako zelo srečno iz Bilčovsa odnesli točko. BILČOVS: Riegler 3, K. Zwittnig 4, Lipusch 4, Strug-ger 4, Irsigler 3, Glantschnig 4, Kavčič 3, Durnik 3 (55. Pehlič 2), Duantschnig 3, G. Schaunig 3 (77. Modritsch 0), Veladzic 3 Bilčovs: 200 gled.; sodnik: Ranner (povprečen); strelec: Lipusch (25.) RAZRED D Globasnica - Rikarja vas 0:1 (0:0) To je bil derbi na zelo nizki nogometni ravni, kajti obe ekipi nista bili v stanju narediti premišljenih potez. Tako so se možnosti razvijale bolj ali manj po naključju. Največjo možnost za zadetek je v prvem polčasu zapravil Globašan Micheu, ki je enajstmetrovko udaril dober meter mimo gola. Po odmoru se je ponujala podobna slika tekme, svoj višek pa je dosegla v 75. minuti, ko je Wölbl iz prostega strela zadel zmagoviti gol za svojo ekipo. GLOBASNICA: Burek 4, Dlopst 4, L. Sadjak 3, Tratar 3 (35. Hribar 3), Kert 3, Ch. Micheu 3, Dobrovnik 3, Andrič 3, Kavčič 3, K. Galo 3, J. Galo 3 RIKARJA VAS: Pandel 3, Wölbl 4, Lampret 3, Gomer-nik 3, Streicher 3, F. Sienčnik, S. Sienčnik 3, Kordesch 3, Plasnik 3 (60. Sturm 3), Blažej 3, Leitner 3 (78. Knes 0) Globasnica: 150 gled.; sodnik: Obwurzer (dober); strelec: Wölbl (75./prosti strel.); rumeno-rdeči karton: Leopold Sadjak (75.) Žitara vas - Železna Kapla 4:1 (1:0) Že v 5. minuti so domačini povedli, kar pa Kapelča-ne ni vznemirilo - celo nasprotno. Sporn & co so namreč močno nadaljevali z igro, le pri zaključkih so bili nesrečni. Tudi po odmoru so Kapelčani „dominirali", toda gole so zadeli domačini. ŽELEZNA KAPLA: Obrež 4, Sporn 4, Lippusch 3, G. Grubelnik 3, E. Romano 4 (75. J. Ošina 0), R. Lobnik 4, F. Ošina 3, J. Grubelnik 4, M. Romano 3, Parte 4, Drobesch 3 (69. R. PasterkO) Žitara vas: 250 gled.; sodnik: Schrittesser (povprečen); strelec: Parte (70.) Grebinj - Šmihel 7:1 (6:0) Krepko podlegli so v Grebinju Šmihelčani, ki so doživeli enega najvišjih porazov v zgodovini kluba. Predvsem v prvem polčasu so se Šmihelčani predstavili katastrofalno razpoloženi, saj so v tem delu igre prejeli kar šest zadetkov. 2. RAZRED C Ledince - DSG Sele 2:0 (1:0) Selani so nastopili zelo oslabljeni, zaradi tega so bile njihove možnosti že pred tekmo povsem skromne. Kljub temu so se vsi dobro borili, vendar so bili domačini tokrat enostavno boljši. Najmočnejši „Selan" je bil tokrat vratar Dežman, ki je preprečil še višji poraz. DSG SELE: Dežman 5, A. Mak 3, D. Mak 3, M. Oraže 2,1. Kelih 2, E. Wassner 2 (46. R. Roblek 3), M.' Dovjak 2 (46. M. Kreutz 3), P. Oraže 2, M. Kelih 2, L. Kreutz 3 Ledince: 250 gled.; sodnik: Mayer (dober) 2. RAZRED E Dobrla vas - Frantschach 0:0 Domačini so pričeli silovito in že v 2. minuti zabeležili strel na prečko. Sledila je zelo borbena in napadalna igra Dobrolčanov, vendar številnih lepih možnosti niso izkoristili. Po odmoru je bil nastop gostov nekoliko močnejši, najboljšo možnost za zmagoviti gol so kljub temu imeli Dobrolčani, vendar strel z glavo legionarja Pustoslemška ni bil natančen. DOBRLA VAS: Vajksler 4, F. Golautschnig 4, Kampi 3, Jörg 3, Nachbar 4, Roger 3 (55. Zunder 3), Petek 3, Velik 3, Pack 3 (60. Hudi 3), E. Golautschnig 4, Pustoslemšek 3 Dobrla vas: 100 gled.; sodnik: Jantschgy (slab) Šentpeter - Žvabek 4:0 (2:0) Žvabečanom je manjkalo kar osem igralcev, kljub temu so si priigrali nekaj odličnih priložnosti. ŽAVEBK: Jakob 4, Mlinar 4, Breitenegger 3, M. Budja 3, Juvan 4, W. Ramusch 3, Zlinder 3, Homer 3, Polanz 3 (46. Gutsche 3), Sadnjak 3, Buchwald 4 Šentpeter: 100 gled.; sodnik: Kraxner (povprečen) PRIHODNJI KROG V soboto napovedano maščevanje Dobrolčanov Moštvo trenerja Velika ima s Sinčo vasjo še neporavnan račun iz jesenskega dela prvenstva. PODLIGA VZHOD ■ Velikovec - Bilčovs (v soboto ob 15.45): Ker bodo Bilčovščani po dolgem času lahko nastopili v najmočnejši postavi, so si za srečanje proti Velikovcu postavili kar visok cilj: namreč najmanj točko. Vzrok za optimizem je tudi dejstvo, da so bili njihovi nastopi na tujem v preteklosti vedno močnejši kakor na domačem igrišču. 1.RAZRED D E Železna Kapla - Globasnica (v soboto ob 16.30): Čeprav so Kapelčani v minulem krogu podlegli Žitari vasi z 1:4, se je moštvo predstavilo kompaktno in močno. Primanjkovalo je le v napadu. To pomanjkljivost hočejo popraviti na tekmi proti Globasnici, „potem je zmaga na sporedu”, je slišati iz tabora Kapelčanov. Medtem ko bodo Kapelčani nastopili v popolni postavi, bo Globašanom manjkal branilec Leopold Sadjak, ki mora zaradi rdečega kartona počivati. Namesto njega bo prišel v moštvo Buchwald. E Rikarja vas - Metlova (v nedeljo ob 16. uri): Rikarjani so na minuli tekmi proti Globašanom zabeležili sicer tri točke, kljub temu so bili igralci s svojim nastopom nezadovoljni. „Proti Metlovi se bomo morali močno stopnjevati, sicer bomo doživeli veliko negativno presenečenje,” pravi napadalec Adi Blažej. E Šmihel - Eitweg (v nedeljo ob 16.30): Šmihelčani imajo na tej tekmi le en cilj - in ta se glasi: popraviti sramoten poraz proti Grebinju. 2, RAZRED C E DSG Sele - Seebach (v nedeljo ob 16. uri): Tudi proti Seebachu Selani ne bodo mogli nastopiti v popolni postavi (vprašljiv je nastop kar štirih igralcev), kljub temu hočejo popraviti poraz proti Ledincam. „Imam dober občutek, zato izhajam iz tega, da bomo v nedeljo osvojili tri točke,” pravi trener Selanov Miha Kreutz. 2. RAZRED E E Sinča vas - Dobrla vas (v soboto ob 16.30): Dobrolčani imajo s Sinčo vasjo še neporavnan račun, kajti jesenska tekma je bila v Dobrli vasi zaradi navijača, ki je neovirano stopil na igrišče ter napadel igralca gostov, prekinjena in naposled obravnavana od kazenskega senata Koroške nogometne zveze. Rezultat obravnave je znan: 3:0 za Sinčo vas. Za ta nesrečen razplet se sedaj Dobrolčani hočejo v Sinči vasi športno maščevati - namreč z zmago. „V boju za prvi dve mesti na tabeli je na tem srečanju upoštevanja vredna le zmaga. V primeru, da nam ne bi uspelo polno točkovati, pa je po mojem občutku za nas sezona mimo,” je dejal predsednik Dobrle vasi Tinej Lesjak. E Žvabek - Reichenfels (v nedeljo ob 16. uri): Ker bodo Žvabečani tokrat nastopili bolj ali manj v popolni postavi, pričakujejo vsaj točko. Če pa bo končno tudi sreča na njihovi strani, „pa je mogoča tudi zmaga”, je slišati iz tabora Zvabečanov. PODLIGA VZHOD 1. ATUS Borovlje 16 10 5 1 31:9 35 2. ATSV Wolfsberg 16 8 7 1 27:11 31 3. Velikovec 16 8 5 3 30:11 29 4. Launsdorf 16 7 6 3 45:20 27 5. Podkrnos 16 6 5 5 27:23 23 6. ASV 16 6 4 6 19:22 22 7. grelec 16 6 3 7 31:28 21 8. Šmarjeta 16 5 5 6 17:24 20 9. Vetrinj 16 6 2 8 23:38 20 10. DSG Borovlje 16 3 8 5 21:21 17 11. Bilčovs 16 3 6 5 22:24 17 12. Klopinj 16 3 6 7 29:38' 15 13. Pokrče 16 3 4 9 12:27 13 14. Ruda 16 3 211 19:57 11 e Prihodnji krog: ATSV Wollsberg - Vetrinj, Šmarjeta -Ruda, Velikovec - Bilčovs, Žrelec - DSG Borovlje, ATUS Borovlje - Podkrnos, Rokrče - ASV, Launsdort - Kbpinj 1. RAZRED D: 1. Šentpavel 17 11 4 2 35:20 37 2. Metlova 17 10 5 2 39:16 35 3. Grebinj 17 10 4 3 44:22 34 4. Eitweg 17 10 2 5 34:19 32 5. Žitara vas 17 10 2 5 31:19 32 6. Šentlenait 17 8 3 6 20:22 27 7. Šmihel 17 7 5 5 38:36 26 8. Rikarja vas 17 7 3 7 38:34 24 9. §t. Stefan 17 5 3 9 21:32 18 10. Železna Kapla 17 5 210 23:41 17 11. Tinje 17 3 6 8 31:46 15 12. Vovbre 17 4 211 28:41 14 13. Globasnica 17 3 5 9 19:33 14 14. St. Margarethen 17 1 412 19:39 7 • Prihodnji krog: Žel. Kapla - Globasnica, Rikarja vas ■ Metlova, Tinje - Šentlenait, St. Stefan - Vovbre, Šentpavel -Vovbre, Šmihel - Eitweg, St. Margarethen - Žitara vas 2. RAZRED C: 1. Treffen 16 12 2 2 40:10 38 2. Ledince 16 11 2 3 44:15 35 3. HSV 15 8 2 5 32:26 26 4. DSG Sele 16 7 3 6 24:24 24 5. Hodiše 15 6 4 5 23:20 22 6. Osoje 7. Seebach 16 15 6 6 4 3 6 6 27:27 36:33 22 21 8. Kriva Vrba 15 6 3 6 21:29 21 9. Teholica 16 5 3 8 23:28 18 10. Poreč 16 4 5 7 11:23 17 11. Bistrica/R. 16 3 7 6 17:23 16 12. St. Martin 16 4 3 9 14:29 15 13. Rožek 16 2 311 20:45 9 • Prihodnji krog: Rožek - HSV, DSG Sele - Seebach, Osoje - Ledince, Treffen - Bistrica/R., Hodiše ■ Teholica, Kriva Vrba - Poreče 2. RAZRED E: 1. Labot 16 14 0 2 60:16 42 2. Šentpeter 16 13 1 2 44:15 40 3. Dobrla vas 16 11 2 3 34:14 35 4. Sinča vas 15 11 0 4 43:21 33 5. Maria Rojach 16 8 3 5 31:33 27 6. Galicija 16 7 4 5 23:17 25 7. Reichenfels 15 6 3 6 27:23 21 8. Frantschach 15 5 4 6 20:23 19 9. Žvabek 16 5 011 24:44 15 10. Preitenegg 16 3 310 13:33 12 11. Pliberk!! 15 4 011 16:37 12 12. Važenberk 16 2 311 13:34 9 13. Djekše 16 0 313 10:48 3 • Prihodnji krog: Važenberk - Pliberk II, Žvabek - Reichenfels, Galicija - Šentpeter, Djekše - Preitenegg, Frantschach - Labot, Sinča vas - Dobrla vas Dušan Jokovič (stoje levo) in kolegi se že veselijo derbija proti SŠZ. Šah: „Obirčanom” uspel podvig Oahistom SŠK „Obir” iz Želez-One Kaple je uspel podvig v koroško podligo! V zadnjem krogu play off-tekmovanja za naslov prvaka v 1. razredu so Kapelčani premagali doslej vodečo drugo ekipo iz Gospe svete s 5,5:2,5 in si tako zagotovili naslov prvaka in s tem podvig v drugo najvišjo šahovsko ligo na Koroškem. Kapelčani so v play-off-tekmovanju kot edina ekipa ostali neporaženi, zbraliv pa so 25 točk. Ker šahistom SŽZ/Zve-za Bank I podvig v koroško ligo ni uspel, bo jeseni letos prišlo do „slovenskega derbija” med SŠK Obir in SŽZ. NAMIZNI TENIS__________ Moštvo Slovenske gimnazije koroški šolski prvak Tričlanska namiznoteniška ekipa Slovenske gimnazije v sestavu Andraž Kregar, Manuel in Roman Oraže je osvojila naslov koroškega šolskega prvaka. Varovanci mentorice Magde Errenst so osvojili prvo mesto v finalu, na katerem se je za naslov šolskega prvaka potegovalo kar osem šolskih ekip iz cele Koroške. Novi koroški šolski prvaki - moštvo ZG in ZRG za Slovence v Celovcu - bodo sedaj zastopali Koroško na državnem solskem prvenstvu meseca maja na Dunaju. 15 Šport NOGOMET/REGIONALNA LIGA REGIONALNA LIGA/19. KROG Šentvid je bil prvi korak, Voitsberg naj bo drugi... V boju za obstanek v regionalni ligi je SAK z zmago proti Šentvidu storil pomemben korak naprej. Sedaj je na vrsti še naslednji. lovenskim atletikom je minulo ne-^^deljo uspela prva zmaga v vigred-V^nem delu prvenstva. Jasno, da so bili zaradi tega zelo zadovoljni tako odgovorni kakor tudi igralci. Predvsem trenerju Polanzu se je odvalil kamen od srca, kajti končno je bil močan nastop njegovih varovancev tudi obdarjen s točkami. „Le naš prvi nastop ni bil zadovoljiv, ostale vigredne tekme pa smo odigrali zelo pošteno in solidno - primanjkovala nam je sreča,” pravi Polanz. Z zmago proti Šentvidu se položaj na tabeli sicer še ni bistveno izboljšal, bil pa je vsekakor prvi korak v boju za obstoj v ligi. „Upam, da nam bo sedaj na nedeljski tekmi proti Voitsbergu uspel še drugi korak, torej ponovna zmaga, s katero bi se za eno točko približali 13. mestu.” Vendar nasprotnika iz Štajerske ne velja podcenjevati, saj se je moštvo na tekmi proti vodeči ekipi iz Kapfenberga - „pred očmi” trenerja Polanza - predstavilo močno ter zasluženo iztržilo remi. „Težje bo kakor proti Šentvidu, nenazadnje že zaradi slabih terenskih razmer v Trnji vasi, ki ne dopuščajo konstruktivne igre in so zaradi tega pravi strup za domače moštvo," pravi Polanz. Franc Sadjak SAK Voitsberg v nedeljo, 8. aprila, ob 16. uri na igrišču ASV Igralce SAK (na sliki libero Simon Sadjak - številka 15 in sredinski igralec Marjan Šmid) čaka v nedeljo izredno pomembna tekma, kajti v boju proti izpadu jo bo treba nujno dobiti. Foto: Fera Naraščaj Jüniorska elitna liga: 100 gledalcev, toda nobenih točk Juniorji SAK so vigredno prvenstvo pričeli z nesrečnim porazom Proti Spitalo. Pred 100 gledalci so mladi sakovci sicer igrali popadljiv nogomet, v obrambi pa se je le opazilo, da je manjkal li-osro Mario Verdel (zaprt). Toda kljub temu bi bil mogoč vsaj remi, napadalci pa so zapravili najboljše priložnosti. Tako je imel Dom-n'k Malej sam dve 100 % priložnosti. Juniorji SAK so trenutno na 5. mestu, razlika do 2. mesta pa je minimalna. SAK - Špital 1:4 (1:1) SAK: Müller, Stropnik, Babič, Ofner (75. Waldhauser), Hobel (75. °lip), Žel, Hajnžič, Zidej, Malej Strelec: Zidej (30.) Vidra vas, 100 gledalcev. Sodnik: Hitzenhammer (dober) la kron- Bad Bleiberg - SAK U 18 (v soboto ob 14. uri v Vel- lachu) ÜJ6 - jakostna skupina: SAK - Liebenfels 7:0 Strelci: Ogradnik 2, Stropnik, Olip, Kosmrlj, Rotim, R. Pandel ÜJ4 - jakostna skupina: SAK/1 - FC Kärnten 0:7 ÜJ4/2 - regionalna skupina: Žrelec - SAK/2 4:3 Strelci: Waldhauser 2, Kropiunik Trenerja mladincev SAK U 16 Bernard Olip (levo) in mag. Mirko Oraže sta lahko s pričetkom sezone zadovoljna: dve tekmi, šest točk, razlika golov 10:0. V nedeljo pričnejo tudi ekipe U 10 in U 12 Ta konec tedna se prične tudi prvenstvo za U 10 in U 12. SAK ima v teh dveh kategorijah skupno 6 ekip. Ta krog: Ochsendorf - SAK U 16 (preloženo na 18. 4.), Eitweg -SAK U 14 (v nedeljo ob 10. uri), Dobrla vas - SAK U 12 /Pliberk (preloženo); Gospa sveta/Maria Saal - SAK U 12/Celovec (v nedeljo ob 10.45), Pliberk - SAK U 10/1 Pliberk (v petek ob 16.30), Volovica - SAK U 10/2 Celovec (v petek ob 17. uri), SAK U 10/3 Št. Primož - Žitara vas (v petek ob 16. uri), Šmihel - SAK U 10/4 Pliberk (v petek ob 17.30) Vodstvo SAK že po 30-ih sekundah Tekma se je za SAK pričela, kot se bolje ne bi mogla. Že prvi napad (po strašni napaki domačega branilca) je namreč pomenil vodstvo, za katero je s pomočjo Jovanoviča poskrbel Miklau. Tudi navrh je bil nevarnejši SAK, čeprav so gostje v 26. minuti povsem srečno izenačili. Minuto pred odmorom pa so še številni navijači SAK na stadionu v Šentvidu ponovno razveselili vodstva. Stanko Tot je lepo podajo Jovanoviča direktno poslal v gol in s tem ponovno povedel. Po odmoru so bili domačini sicer v rahli terenski premoči, vendar proti taktično zelo zreli in borbeni igri igralcev SAK niso imeli recepta. Zmaga SAK je bila vsekakor popolnoma zaslužena in daje upanja za prihodnje nastope. FC Šentvid-SAK 1:2(1:2) SAK: Matschek 4, S. Sadjak 5, A. Sadjak 5, Zanki 5, K. Woschitz 4, Roy 4, Tot 5, Šmid 4 (76. Hajnžič 4), R. Oraže 5, D. Jovanovič 4, Miklau 4; Šentvid: 500 gled.; sodnik: Aichholzer (zelo dober); strelci: Miklau (1.), Tot (44.) oz. Zanki (26,/avtogol) Pliberk 2-krat poražen Tako na prvenstvu na tujem proti D. Linzu kakor tudi v 3. krogu državnega pokala so Pliberčani doživeli poraz. Sedaj velja njihova popolna zbranost nedeljski tekmi proti Welsu, ki jo vsekakor hočejo dobiti. Donau Linz - Pliberk 3:1 (0:0) PLIBERK: Jesse 4, Javornik 4, F. Wriessnig 3, Hohenberger 3, Skorianz 3, Smrtnik 4, Krewalder 3, Mosser 3, D. Wriessnig 4, Baumgartner 3, Zec 3 (68. Gross 0); Linz: 400 gled.; sodnik: Almer (slab); strelec: Havel (57,82.), Zadel (63.) oz. D. Wriessnig (55.) POKAL: Pliberk - DSV Leoben 0:3 (0:0) REGIONALNA LIGA 1. Kapfenberg 19 12 3 4 34:18 39 2. Pasching 19 11 3 5 39:18 36 3. Špital 19 9 4 6 32:26 31 4. Hartberg 19 8 6 5 29:21 30 5. Gratkorn 19 8 5 6 25:20 29 6. Zeltweg 19 610 3 27:20 28 7. Pliberk 19 8 3 8 31:28 27 8. BW Linz 19 7 4 8 30:25 25 9. Wels 19 6 7 6 29:30 25 10. Šentvid 19 6 7 6 28:31 25 11. Donau Linz 19 7 4 8 19:22 25 12, WAC 19 7 4 8 21:27 25 13. Voitsberg 19 5 6 8 29:34 21 14. SAK 19 3 8 6 19:30 17 15. St. Florian 19 3 7 9 14:36 16 16. Lendorf 19 3 5 11 14:34 14 ■ Rezultati 19. kroga: Hartberg - SV Špital 3:1 (1:0), D. Linz - Pliberk 3:1 (0:0), St, Florian - WAC1:1 (0:1), Voitsberg - Kapfenberg 1:1 (0:1), E. Wels -Gratkorn 0:1 (0:0), Fasching - BW Linz 0:1 (0:1), FC Šentvid - SAK 1:2 (1:2), Lendorf - Zeltweg 0:1 (0:1) M 20. krog: petek, 6. 4.: Gratkorn - Hartberg (18.30), SV Spital - FC Šentvid (19), Kapfenberg -Lendori (19,), Blau-Weiß Linz - St. Florian (19); sobota, 7.4.: WAC - Donau Linz (15.30), Zeltweg - Fasching (16); nedelja, 8. 4.: SVG Pliberk - Eintracht Wels (14.30), SAK-Voitsberg (16) M Strelci SAK: 6 Miklau 3 Roy, Tot 2 Novakovič, Ogris, I. Woschitz, 1 Eberhard ■ Strelci Pliberk: 8 Smrtnik 7 D. Wriessnig 4 Baumgartner, Osekre 2 Gros, Krewalder, Umik 1 Ablade, Zec Božanske jedi pri Knaberlnu v Velinja vas. V okviru letošnje „Božanske kulturne vigredi“ vabi gostilna Seher v nedeljo, 8. aprila, na dan domačih jedil. Na voljo bodo domače rožanske specialitete, kot so to velinjska čisava župa, napolnjena telečja pečenka, svinjska pečenka s krompirjem in kislim zeljem, meso iz sure in močnik, kranjska klobasa s kislim zeljem, sirovi krapi z zeleno solato, kvočni krapi in kompot, domača pogača in masovnjak. Vsem obiskovalcem želimo že zdaj „dober tek“! Pavli Seher vabi to nedeljo na dan domačih specialitet. Vigred je čas ljubezni in porok Tinje. Vigred ne prebuja le narave, temveč tudi ljudi. Posebno se to opaža pri mladih, saj je prav vigredi največ porok. Dom v Tinjah tudi letos vigredi ponuja tečaj, ki naj pripravlja mlade na življenje v dvoje. Eden teh tečajev je ta konec tedna, 6. in 7. aprila. Tečaj vodi rektor Jože Kopei-nig, prijave pa spremlja uprava Doma (tel. 04239 / 26 42). Na življenje v dvoje se lahko pripravljate ta konec tedna v Domu v Tinjah. OSEBE & DOGODKI Teatr “Trota mora“ pošlje psihologa na planet Solaris Psihologa Krisa Kelvina pošljejo na planet Solaris, da bi raziskal skrivnostna dogajanja na vsemirski postaji. Kmalu pa sam postane žrtev planeta, na katerem očitno ne veljajo nobeni zakoni fizike. Ko ga obišče njegova žena, ki je že 10 let mrtva, je razklan med čustvi in razumom. Znanstveno poslanstvo postane huda človeška preizkušnja. Dramo o človeških mejah, o mejah razuma in znanosti je režisiral Marjan Štikar. Igrajo Marko Ferm, Toni Isopp, Martina Kanzian, Mirko Lepuschitz, Hanca Pörtsch, Sebastian Spitzer, Marjan Štikar in Janko Zwitter. Premiera je jutri v soboto, 7. aprila, v farni dvorani v Šentjakobu. Nadaljnje predstave bodo 8., 20., 21. in 22. aprila. Teatr Trota mora je spet pripravi! zanimivo predstavo, ki jo bodo tudi simultano prevajali v nemščino. Foto: KK n i 50 let trgovine Blažej v Pliberku Pliberk. Leta 1951 je Valentin Blažej st. pričel z majhno trgovino z mešanim blagom pri Mlinarju v Li-bučah. Kot trgovec z dušo in telesom je svojo ponudbo hitro povečal in je leta 1957 v Libučah odprl že večjo trgovino, ki jo je kasneje povečal z gostilno s kegljiščem. Leta 1967 seje družina Blažej s trgovino preselila na Metnitzov dvo- rec v Pliberk. V tem letu je v trgovino vstopil tudi sin Valentin Blažej II. Danes je v trgovini tudi že njegov sin Valentin Blažej III. Blažejevi so v osemdesetih letih trgovino kontinuirano povečevali in imajo danes 1000 m2 razstavljalne površine v centru Pliberka. V petek, 6. aprila, in v soboto, 7. aprila, bo „Blažej center" v Pliberku praznoval svojo 50-letnico obstoja. Vse obiskovalce čakajo brezplačni dunajski zrezki ter pijača. Blažejevi pa so pripravili tudi nagradno igro ter - kot je pri Blažejevih ustaljena navada - celo vrsto „posebnih ponudb“. Pripravil Silvo Kumer FLAMENKO Tinje. Moški in ženske od 16. leta naprej se lahko od 18. aprila dalje učijo plesati flamenko. Tečaj bo potekal deset večerov po 60 minut, za sprejem pa ni potrebno nobeno plesalsko predznanje. D Svetovni prvaki plešejo pravljico „Sneguljčico“ Pliberk. Plesalci Mojce Horvat že dolgo veljajo za najboljše plesalce, zdaj pa so potrdili, da niso le najboljši v Sloveniji, temveč na celem svetu. Skupina, ki šteje 72 plesalk in plesalcev, je osvojilo na svetovnem prvenstvu 1. mesto v skupini pionirjev, mladincev in članov. Na cvetno nedeljo, 8. aprila, bodo ob 11. uri nastopili v Kulturnem domu v Pliberku z igro za otroke z naslovom „Sneguljčica“. Sneguljčica je plesna in pevska predstava na najvišjem nivoju in je seveda tudi za odrasle dokaj zanimiva. M I Zt A v V. «: -M y -Jeto l -i ' 1 w . . m&töm r,'fc : y s*? (CS^äE: ,-, dO -* EÄ rs4s=s«-t:X r;';':;:i,.' ... OOM ' ■ - '. d;- H9r E_; IS B- ' <;■ * ■;.:^;t:vv,i •-•: >..J - r.;.«i r,ös ' ,: -*« "Js p» i 1 * I * ifffl wn Bi :*:.sniP‘ ■ ^pftl Ei . ■ ' ^ - , 5$ /''^.c; ii fS Ä* 9;; Pgü ' '« ' blagoslovlje &fl E .KSEil . 11 Cy/< >^