Državni zbor. Dunaj, 12. marca 1902. Spodnještajerske reke. Te dni se je obravnavalo o notranjem ministrstvu, ktero ima skrbeti tudi za uravnavo vod. Proračunski odsek predlaga po vladnem'? predlogu, da se naj za ohranitev uravnavnih stavb Mure od Gradca do Stajersko-ogrske meje sedmi znesek izplača v vsoti 90.000 kron; za varstvene stavbe pri Dravi od Maribora do Središča pa 50.000 kron. Zraven tega predlaga prcraSunski odsek, naj vlada skrbi za popravo vseh rek na Spodnještajerskem, posebno še za popravo Mislinje, Sotle in Hudinje. K tej točki: »poprava rek* je govoril član slovanskega središča dr. Stojan, ki je predlagal v zbornici v imenu poslancev: Žičkar, Robič, dr. Ploj in Berks sledeče: >C. kr. vlada se pozivlje, skrbeti za to, da se uravnajo sledeče reke: 1. Sava, kalera pri B1 a n c i, Sevniski okraj, potem po okolicah pod Brežicami z pogostim preplavljanjem in trganjem obrežja prizadeva veliko Skodo; 2. Savinja in Voglajuav Celjskem okraju; 3. Sevnišnica, pritok Save pri Sevnici, o kateri se je bati, da bo spremenila ozko dolino od Zabukovja do Sevnice v okraj gramoza; 4. Dravinja od Zreč pri Konjicah do izliva v Dravo; 5. slednjič Pesnica tudi v zgornjem in sredniem toku.« Iz dobrega vira vemo, da je vladi mnogo ležeče na tem, da se popravijo struge spodnjeStajerskih rek. Tržaški nemiri. Odsek, ki je bil izbran, da se peča s postopanjem vlade, ki \e vpeljala v Trstu izjemno stanje in nagli sod, je predložil zbornici svoje poročilo. Velika večina odseka odobrava vladno postopanje. Socijalni demokrati niso bili zadovoljni s tem sporočilom, in so hudo opsovali poročevalca dr. Fuchsa, ministrskega predsednika in cesarskega namestnika v Trstu. Ministrski predsednik je pojasnoval tržaške razmere in dokazoval, da je bila vladina dolžnost, postopati tako, kakor je postopala. Tržaški obrtniki in trgovci so ga prosili brzojavno, naj skrbi, da se zaduši upor in uvede mir. Zbornica je slednjič odklonila predlog socijalnih demokratov z 180 glasovi proti 76, predlog, da se to poročilo ne vzame na znanje. Enako se je odklonil predlog, da se takoj odpravi nagli sod in odpokliče cesarski namestnik. Poslanec Spinčič je pri tej priložnosti očital vladi, da je sama kriva teh izgredov. Ona bi ne sinela pripuSčati, da smejo tržaški pobalini psovati Slovane; vlada bi morala skrbeti, da se postavno postopa tudi napram Slovencem v Trstu. Skrbeti bi se moralo za slovenske Sole v Trstu, za boljši pouk v krščanskem nauku, za redno obiskovanje šole. Ti pobalini, ki so vedno brez kazni napadali Slovence, so menili pri zadnjih netnirih, da smejo istotako napadati tudi sploh vse meščanstvo. Predlagal je torej, vlada naj skrbi, da se taki nemiri več ne ponavljajo. Ta predlog je propadel. — Vlada je obljubila, da, kakor hitro se prenehajo izgredi v Trstn, se prekliče nagli sod in izjemno stanje. Cehi so glasovali proti vladi, ker ne morejo pozabiti, da je leta 1895. tudi v Pragi vpeljala nagli sod in iziemno stanje. — Vedno bolj se zdaj vidi, da teh tržaSkih izgredov so krivi deloma tako imenovaui anarhisti, ki hočejo prevreči ves red v državi in odpraviti vsako oblastnijo, inpalaSki neodrešenci, ki bi radi spravili Trst in vse primorske avstrijske pokrajine pod oblast laškega kralja. Cesarski uradniki in ljudstvo. Ostro besedo je spregovoril te dni v zbornici ministrski predsednik. Na pritožbo nekaterih poslancev, da ravnajo uradniki pristransko in nepostavno, je dr. Korber sledeče izjavil: »Uradniki morajo služiti koristim prebivalstva v smislu postav, ne smejo svojega političnega mnenja niti v uradu niti v zasebnem življenju nikomur vsiljevati; narodna nepristranost mora veljati ne samo za ministra, marveč za vsakega uradnika do zadnjega praktikanta. Le uradnik, ki deluje v tem smislu, more računati na skrb in varstvo od strani vlade.» Slednjič pristavlja: »Uradniki imaio spolnovati vedno večje in težavnejše zahteve. Velika večina uradnikov si je zvesta svojih dolžnosti.» Zbornica je sprejela te besede ministra z zadovoljstvom. Nemški državni jezik. Vsenemška (prusaška) stranka v državnem zboru, kakor tudi večina drugih nemSkih poslancev zahtevajo že leta in leta, da se naj v Avstriji vpelja nemški jezik kot jezik cele države. Ker pa ti nemški vitezi vejo, da nemščine ne bi mogli kot državni jezik vpeljati ne v Galiciji, ne v Dalmaciji, zato zahtevajo, da se ti dve deželi ločite od Avstrije. Zadnje dni so skuSali vsenemSki poslanci storiti važen korak dalje. Povabili so druge nemške poslance na posvetovanje, kako bi se ta stvar začela. Toda dobili so odgovor, da ostale nemške stranke mislijo, kako bi se ta zadeva najlažje razpravljala v posvetovanju strankinih načelnikov, ne pa v zboru, ki bi bil pristopen vsakemu poslancu. Iz tega vidimo sledeče: vse nemške stranke želijo vpeljati nemSki državni jezik, to }e: ponemčiti avstrijske slovanske narode; a vsaka stranka bi rada za sebe pridobila lavorov venec v tej zadevi. Mučenje vojakov. Poslanee Klofač je zvedel za nekega vojaka v Pragi, o katerem trdi, da so ga njegovi vojaški predstojniki mučili tako dolgo, da se mu je popolnoma pohabil in v stran zaril njegov vrat. PriSel }e Klofač k temu vojaku v vojaSnico ter ga fotografiral ter kazal njegovo sliko po zbornici. Vložil je nujni predlog, da se v zbornici o tem takoj obravnava. Hudo je napadal vojne oblastnije. Prišel je k tej seji domobranski minister. Ta je skušal dokazati, da so trditve Klofačeve neresnične. Ne radi trpinčenja ima oni vojak pohabljen vrat in nosi glavo po strani, temveč se je stvar godila tako-le: «Vojak se je delal bolanega; nosil je samovoljno glavo vedno po strani, da bi vkanil svoje predpostavljene in dosegel odpust od vojakov. Spoznalo se je pa njegovo ravnanje in moral je ostati pri voiakih. Nihče se ga ni dotaknil, nihče mu ni storil kaj žalega. Ker je pa vojak vedno nosil glavo po strani, so se mu živci nategnili in zdaj ima res zavito glavo; a tega je sam kriv.» Tako je razlagal to stvar deželno brambeni minister. Nujnost predloga, da se o tem takoj obravnava, se je odklonila. Razprava o deželno-brambovskem ministrstvu. Dolgo je trajala razprava o ministrstvu notranjih zadev. V torek popoldne — 11. marca — je prišlo na vrsto deželno - brambovsko ministrstvo. Vpisanih je 18 govornikov, ki bojo vsi prišli k besedi vsled dogovora, oznanjenega v zadnjem «Slov. Gospodarju*. Prvi je govoril dalmatinski poslanec Bianchini. Hudo je napadal vlado, da ne jemlje več dalmatinskih Hrvatov k orožnikom, temveč pošilja nemSke žandarje v Dalmacijo, kateri ne razumejo hrvatskega jezika in ne poznajo Seg tamoSniega ljudstva. Pa tudi domače hrvatske žandarje, kar jih je Se v službi, ponemčuje orožniško poveljstvo v Zadru. Ti ubogi, nemščine nevešfii hrvatski orožniki si morajo kupovati na svoje stroSke nemško - hrvatske slovnice ter pisati nemSki svoja poročila. Tu se jim pa ponesreči marsikatero pismo. Tako je dobilo sodišče v nekem mestu od orožnika nemško oznanilo, da sta v bližnji vasi zgorela dva otroka (es ver- brannten zwei Kinder). Nagloma gre komisija preiskavat, kdo je to zakrivil. A zaudila se je komisija, ko najde, da sta zgoreli dve g o v e d i (zwei R i n d e r). Ubogi žandar je zamenjal besedi: Kinder und Rinder. Nemški žandarji smejo delati, kar hočejo, pa se ne kaznujejo; a hrvatskim se huda godi. Nek žandarski stotnik psuje grdo na hrvatske orožnike. — Koncem tekočega tedna pride na vrsto ministrstvo za poduk in bogoeastje.