J. Vescnjak: Opombe k poiskusu Iziednacenia neposrednih davkov. Odkar sino ustanovili našo »Jugoslovijo« ali pravilno: državo Srbov, Hrvatov in Sloyencev, ter za njm  upraTo ia druge potrebe in dajatve plačujemo darke se zaaimaaio seveda v prvi vrsti, kako so davki na različne pokrajine in različae staaove razdeljeni, pa ludi, kako se davki v razaib pokrajinah predpisujejo ia izterjujejo. Kmalu smo izvedeli, da glavno breme za državBC upravo nosijo Slovenci in Hrvati, sploh tako imenovani prečanski kraji, ki so prej pripadli Avstro-Ogrski m©narhiji. Spoznali pa smo tudi, da so davki v naši državi prav malo socialno razdeljeni med staaovi in da je srbijaaski sistem indirektaih davkov najhujše in socialno aajkrivičhejše bfeme za revfiejše ljudstvo, pa naj islo pripada Srbom, Hrvatom ali Slovencem. Spoznanje je rodilo v našem javnem življenju zahtevo po izjednačenju davčnih bremen in Slov. ljudska stranka, odnosno njeni zastopniki v «Jugosk>yanskem klubu« so Aali prvi tej zahtevi izraza v svojih prodk gih in govorih. Povdarjati pa moram, da smo t yodstyu že takrat spoznali, kakor spoznavamo še danes. db ne pričakujemo izjednačenja po enutnem davčuem zaJtc nu, temveč, da verujemo le v možnost sorazmerno pravičiiega materijalnega izjednačenja- To se pravi z drugimi besedami: Ni mogoč popolaoma enolen davfcni zakon za celo driavo, mogoče je le na podlagi obstoje&h zakonov razne pokrajine obreineniti sorazmerno z c>zirom na njibov obseg, davčno moč, število prebiya!stya in njiBave upraTne, gospodarske in kulturne p»trejbe. Poizkas izjedna«fenja. Scdaaji finančni miuister dr .Komanudi m njegov šef oddeljka za direktne davke pa sta mnenja, da je megoče izjednačiti direktne davke z enotnim zakonom, po- sebej še recimo zemljiški davek. Tako je nastal sedanji Madni predlog o izjednačenju direktnih davkov. Natančno presojanje v podrobnostih se ne more izvršiti v tednikih, kakor je «Slov. Gospodar«, celo sr dnevnihih ne, temveč je krilika zakonskega predloga v prvi vrsti delo naših sedanjih poslancev v parlamentu in odsekih. Tudi nimamo pooblastila, da bi govorili ir imenu stranke, temveč pišem v pojasnilo našim daykoplačevalcem le svoje opombe in svoje vtise, ki jih imam ob tem predlogu. Pomanjkljivo v predlogu .je pred vsem, da ne vsebuje prav nobenih smernic, gradiva in pojasnil, da bi nam olajšale študiranje zakona, da bi se videlo že iz tega, ali je sploh ta načrt izredijiv. Kdor je videl naprimer jednake vladne načrte in predloge v drugih državah, ta se mora naravnost čuditi, kako nedostaten je vladni predlog. Ali se hoče šef in minister na ta način skriti pred kritiko davkoplačeralcev in njihovih zastopnikov, ali hoče prikriti vsakemu javnemu delavcu več kot dovolj znano pomanjkljivost podlage za takšen izjednačevalen zakonski nairt,- ali hoče, da se na ta način njihov nezrel poizkus po zastopnikih Ijuustva sprejme, sankcijonira in napravi z njim nedogledna kolobocija, to vse nam ostane prikrito. Ce si predočimo, koliko poizkusov so delali za izjed načenje in reformo davkov svojčas Prusi, koliko Avstrijci pa tudi Rusi, kako so zbirali gradivo strokovnjaki, kako so se vršila razna zborovanja ankete strokoTnjakov, potein se moranio čuditi hitrosti našega jugoslovanskega načrta in dvomiti o njegovi strokovni polnovrednosti. Gotovo se nekateri bralci spominjajo, kako je v bivši Avstriji bil obravnavan načrt o splošnem zavarovanju! Koliko znanja, volje in duševne in telesne sile je uporabil za to samo naš pokojni Krek! In tam ste imeli pojasnjeno v vladnem predlogu na več sto straneh vse mogoče načine in obsege zavarovanja ter izkušnje s temi zavarovanji v raznih evropskih državah. Enake, recimo raje: večje gospodarske važnosti je načrt o izjednačenju direktnih davkov, ali lukaj poleg suhih paragrafov nimate ničesar. Prav nič ne izvemo, kakšne kalkulacije je izdelal, ali bi vsaj nioral delali oni, Ri je ustvaril sistem in ga spravil v paragrafe. Drugi nedostatki. Predlog zakona o neposrednih davkih je očividno nastal na podlagi madžarskega vzorca. Ali politikom je znano, kako so se svojčas v madžarskem parlamentu pritoževali razni zastopniki, kako nepopolen, pristranski iu škodljiv je madžarski davčni sistem. Posebno glasni so bili v lem oziru zastopniki Rumunov in Sloyakor ter malokmetijstva in delavstva- Važnejše, kakor to dejstvo, je še za nas pri pfesojanju fiskalni namen, ki ga vsebuje osnutek. Poveč*nje davkov je glavni namen osnutka, kajti, da bi zamogel minister po novem enotnem zakonu pobirati koj zemljarino pra"vično in enakomerno, tega pač menda sam ne veruje! Gotovo pa ne verujemo tega mi. Že v par člankih sem pred mesci opozarjal, kako je trgovska zbornica v Zagrebu in so trgovci v Mariboru in Ljubljani zahtevali za sebe olajšave, za posestnike zemljišč pa večjo obremenitev. To so sedaj v Beogradu v ministrstvu seveda radi slišali in v novi predlog zakona o neposrednih tlavkih tudi sprejeli! Preosnova zemljiškega davka, da se isti plačuje progresivno, bi bila pač gotovo na mestu, toda splošna večja obremenitev Tsakega koščeka zemlje, torej absolutno zvišenjc zemljiškcga davka pa ni na inestu posebcj ne za posestva do 15 ha kulturne zemlje, ki je v lasti obdelovalca samega ter redi njega in njegovo družino. Kmetijsko ljudstvo: kmetski delavec, mali posest- nik, obrtnik so obremenjeni z iiidirektnimi davki in dajatvami tako, da je vsako zvišanje njihovih davščin neumestno in nesocialno. Povišanje zemljiškega davka je tudi nevarno Mi živinio v dobi, ko so kmetijski pridelki sorazmerno približno Irudu, delu in riziku plačani. Imamo pa tudi valutno depresijfc, lo se pravi, naš denar je razmeroma manj vreden, kakor njegova kupna moč. Z Lzboljšano valuto bodo rapidno padale cene kmetijskim pridelkom. Prav nobenega jamstva pa nimamo, da bodo padale tudi cene uvoženim, lorej tujim in domačim industrijalnim izdelkom. Ako se v tem stanju obdaTČi z zvišano zemljarino in drugimi direktnimi davki naše kmetsko ljudstvo, potem bo stalo delovno ljudstvo na deželi gospodarsko prav kmalu tam, kjer smo bili v devetdesetih letih, ko se je delalo zastonj in mali posestnik liki suženj na svojem posestvu ni smel misliti niti na boljši grižljaj svojega lastnega pridelka. Na to stališče pa pod nobenim pogojem nočemo, ne smemo in ne inoremo! Zakaj je enoten zakon še nemogoč? Davčni sistem se mora prilagoditi intenzivnosti in stopnji narodno-gospodarskega življenja. Upošterati mora politični in kulturni razvoj obdavčencev. Sedaj pa si zamislimo, kakšne silne razlike imamo v naši državi v tem oziru! Pri nas se je, recimo reforma zemljiškega davka začela izvajati na podlagi zemljiškega katastra že v dobi Marije Terezije, v Srbiji in v cela Macedoniji ter Čnii gori pa še katastra sedaj ni. Imamo vsled politične preteklosti celo vrsto davenih sistemov. Za Slovenijo in Dalmacijo avstrijskega, za Hrvatsko in Vojvodino madžarskega, za Bosno in Hercegovino avstrijsko-madžarsko-turškega, za Srbijo srbskega, za Crao goro črnogorskega in za Macedonijo turškega in začetke srbskega. In to, kar obstoji in česar je Ijudstvo in davčna oblast vajena skozi desetletja in stoletja, mislijo odpraviti z enotnim zakonom!? Še bolj kakor se je demokratska stranka vrezala in oškodoTala država s svojo vidovdansko ustavo, se bo vrezal demokratski finančni minister in njegov šef za direktne davke s svojim predlogom zakona o neposrednih darkih. In oškodoval bo s svojim eksperimentom državo še bolj, kakor so jo demokrati in samostojneži z ustavo. Da se zakon izvršuje, mora imeti država za to sposobno orodje. Pred vsem mora biti na mestu sposobno odmemo oblastvo. Ali ga imamo za enoten zakon? Nimamo ga in ga tudi še več desetletij ne bomo imeli. Na najmanj pet različnih sistemov so navajeni in izobraženi davčni uradniki in redki ima pojma o reč luA enem sistemu. Mislite, da bo srbski, črnogorski in makedonski davčni uradnik znal in se zamogel poglobiti ˇ sistem madžarskih direktnih davkov?! Še težje, kakor z uradniki, pa bo z ljudstvom. To je konservativno že samo 6% sebi povsod, še bolj konsecTatmio v črnogorski, makedonski in srbski patriarhalični svoji kulturi. O odporu, ki bo ga morebiti uzakonjen predlog pri vpeljavi doživel tukaj, gotoTO gospodje t finančnem ministrstTU še pojma nimajo. O težaTah, ki jih vsebuje ta sistem za patriarhalične analfabete, si ne belijo glar! Najhujše pa je pri Tsem še to, da ni katastra in da se kataster seyeda ne da naprariti r par letih. Bree te podlage pa je izvedba enotnega zakona popolnoma izključena. Kdor pozna zgodovino postanka našega katastra, ta mi bo moral brezpogojno pritrditi. Pri tem pa naj le mimogrede omenim, da je imela darčna refonn« na podlagi katastra za cilj razbremeniter, ne pa višjo obremenitev kmetskih slojer, kakor jo predrideva novi predlog. Kakor je z izjednačenjem zemljiškega davka, tako jf se-reda tudi glede drugih važnih vrst darka. Odmerna in izvršilna darčna oblast izren Slovenije, Hrvatske in Vojvodine, t kolikor že zadnja ima prejšnje davčne uradnike in pripomočke, čisto gotov« ne bo znala in bo mogla predpisati in iztirjati pravi], no in pravično, recimo, osebne dohodnine, kaoTinske, ga davka, saj imamo dovolj jasne dokaze in idutSnje pri davku na vojne dobičke in pri davku na poslova* obrt. Posledice nzakonjencga novega prcdloga. Ako predlog zakona o neposrednih darkik obvelja, imeli bomo pač za celo državo enoten zakon, aU za ce-. le pokrajine bo ta zokon le na papirju, izvršeyati pa s« ne bo mogel. Nam bodo v tej dobi poizkusoT wee kor) pošteno puščaii na žili, toda naš davkoplačeTalec mortj to »Ijubeznivost« prav odločno odkloniti. Posledica uzakonjenega predloga bo tudi, d» sigurnosti in stalnosti ne bo in ob več ali manj ponesrefteBHrj poiskusih bo davčna morala strašno trpela, se pokva, rila, uradniki sami pa bodo zbegani in zdrojeei, ka« kor so že deloina sedaj. Kratkomalo: zakon booto ime li, ali denarja iz vseh krajev ne! In izhod? Izhod je dvojni: 1. Glavni davčni sistem direktnihi davkov, vsaj avstrijski, hrvatsko-madžarski ia srbski, erentuelno makedonski ostanejo, izvrši sepa m podlagi njih materijelno izjednačenje davčnih dajate*, kakot sem omenil v začetku tega članka. 2. Še boljše pa je, ako se izvede samouprav« in s« vsi direktni davki dajo kot glavni vir pokrajinsti sa moupravi. Gotovo pa se mora v vsakem slučaju izrrsiti te, kar je Jugoslovanski klub predlagal v finančnetm odbos ru že leta 1920: finančni minister mora ustT«riti komisijo, obstoječo iz strokovnjakov iz vseh pokrajin, ld imajo razne davčne sisteme; ta komisija zasližuj pri<i zadete interesente in korporacije iz vseh pokrajin ia še le takšni izdelki naj tvorijo predmetno tT«tino, ki jo Tlada predloži zakonodajnim korporacijam.  Uverjen sem, da se bodo dobili ljudje, ki bodo sedaj govorili, da uganjamo demagogijo. Toda nio za t«: tudi ob početku naše zahteve po izjednačenja so govorili in pisali tako, dve leti potem pa ˇ raTBO istea DAŠem smislu za nami sklepali resolucije. Tako je bik pri davkih, tako tudi glede ustave. PTaprotnikoTi «JutroTci« pa nam odločevali ne bodo.