@(MM1M«MGLAS Uto XLIII - št. 92,93 - CENA 8 din Kranj, torek, 27. novembra 1990 DISKOTEKA PRIMADONA PODARJA 15 POTOVANJ NA COSTO BRAVO VEČ V NASLEDNJI ŠTEVILKI - Dr. JANEZ DRNOVŠEK Bistven je miren razplet Zahvala osvajalcem Everesta - V soboto popoldne so v Preddvoru skupščina občine Kranj, podjetje Živila, Zveza telesno-kulttirnih organizacij kranjske občine in Planinsko društvo Kranj priredili sprejem za alpinistično odpravo Alpe Jadran na Everest. Na vrh sta stopila zakonca Andrej in Marija Štremfelj iz Kranja, odpravo pa je vodil Tomaž Jamnik iz Kranja. Stremfijevema in Jamniku so izročili spominska darila. # J. K., slika J. Cigler Sodišče išče novega stečajnega upravitelja Cučnik odstopil Kranj, 26. novembra - Drugi t luno* stečajni upravitelj Milan (učni k je » petek, 23. novembra, sodišču sporočil, M* nepreklicno odstopu. Zataknilo se je glede podjetnika &runu Dugarju, ki nuj bi najet I lun. Novi Planov stečajni upravitelj Milan Cučnik je to delo opravljal k štirinajst dni, vendar je njegov odstop le na prvi pogled presenetljiv, v o/adju je poskus "rešitve" Klana. Prav njegov ndsioji jc najbolj« potrdil namere radovljiške vlade. da hi podjetje Sport Kl. 2(MMi, ki ga kot vršilee dolžnosti vodi podjetnik Bruno Dtigar i/ Ročinja pri Kanalu, najelo Klan, s takšno rešitvijo pa sv. kot vse kaže, strinja tudi repuhliški minister /a industrijo Izidor Rejc. Milan ( učnik pravi, da je težko voditi podjetji v stečaj in na hkrati reševati, na dlani pa ji\ da se ne strinja s takšno rešitvijo, saj se navsezadnje /ustavlja tudi vprašanje, ali je moč podjetje v stečaju sploh najeti. Kranjsko sodišče /daj išče novega stečajnega upravilelja. ■Otlcj ho Milan < učitik še opravljal svojo dolžnost. • M. V. GORENJSKI SEJEM KRANJ DRSALIŠČE ŠOLE, IZKORISTITE LEDENO PLOSKEV ZA ŠPORTNE DNEVE. ORGANIZIRANE SKUPINE • MOŽNOST POSEBNEGA TERMINA NAJNOVEJŠE TAŽI BLAGOVNICE ASTRA TEDI TRGOVINA ZA TEKSTIL IN IGRAČE i PREŠERNOVA 10, KRANJ SUPER PONUDBA 100 PROIZVODOV PO SUPER CENAH! Razidimo se v miru Nič drugega kot to si želimo ob letošnjem 29. novembru, Dnevu republike, ki letos pospešeno zginja s koledarjev v jugoslovanskih republikah. Hrvaška ga je zbrisala že letos, v Sloveniji smo se letos še sprijaznili z njim, pa tudi drugje bledi njegov, že leta navidezni pomen. Avnojski praznik izginja kot izginja država, rojena na Avnoju v Jajcu. Razvežimo ali poslovimo se v miru, gosposko, kot je dejal srbski intelektualec in demokrat Boris Mihajlovič Mihiz. Tega si želimo v Sloveniji in na Hrvaškem, in če drugače ni mogoče, tako razmišlja tudi večina Jugoslovanov v drugih delih Jugoslavije. Pred tem nas svarita Evropa in svet, ki ne želita, da Balkan načne sožitje stare celine, kjer je še nekaj bolj ali manj prikritih sodov smodnika, od Sovjetske zveze in njenih držav, do Francije s Korziko in Španije z Baskijo. V vseh glavah pri nas še ni takega razmišljanja, še posebej ne v srbski uradni politiki in Srbiji naklonjenih strankah v drugih republikah, v vojaškem vrhu in novi komunistični organizaciji z vodilno idejno vlogo aktivnih ter upokojenih generalov, ki poznajo samo dve rešitvi jugoslovanske krize; trdno federacijo ali Jugoslavijo kot bojišče. Slovenci, ki imamo nesporno velike zasluge za pohod demokracije po Jugoslaviji, priznajmo, tudi zaradi pritiskov Miloševičeve ekipe na nas, ne smemo spodbujati teh skušnjav. Mar ne bi bilo usodno za nas, če bi sedaj zastali pred zadnjim korakom naše hoje v neodvisnost in samostojnost, katerega temelj bo plebiscit. O tem nimamo nikogar kaj spraševati, sami, ne kdo drug, moramo prevzeti odgovornost. Jugoslavija, tako kot vse prejšnje, umira in mi ne smemo shirati z njo. S prizorišča odhaja zato, ker ni uspela rešiti nacionalnega vprašanja in dopustiti narodom svojih držav, novi in novi popravni izpiti pa so agonijo samo podaljševali. Državotvorna sila v Jugoslaviji združenih narodov je razklenila vezi, ne samo Slovenija in Hrvaška, tudi v Bosni in Hercegovini ter v Makedoniji so na volitvah najbolj uspele stranke, ki so za oblikovanje samostojnih nacionalnih držav, pa tudi Srbija, čeprav kliče po ohranitvi Jugoslavije, je prva med vsemi oblikovala svojo državo. Praznik, ki ga imamo letos še zaznamovanega na koledarju, bo torej šel v zgodovino zaradi jugoslovanske razveze, pa ugibanj in pogledov, kaj bo v prihodnje na tem Balkanu. • J. Košnjek Ljubljanska banka in Gospodarska banka se združujeta Po velikosti druga banka v Jugoslaviji Ljubljana, 23. novembra - Že ko je iz nekdanjih temeljnih bank, ki so neomejeno solidarno odgovarjale za obveznosti Združene banke, nastal sistem kapitalsko povezanih bank -delniških družb, je bilo pričakovati, da bodo nekatere rešitve le prehodne in da bo treba delovanje Ljubljanske banke d.d Ljubljana kot "matere" in njenih "hčera" (nekdanjih temeljnih bank) prilagoditi novim okoliščinam, predvsem potrebam po večji finančni moči in koncentraciji denarja v Ljubljanski banki d.d.. Ker sedanja razmerja med "materjo" in "hčerami" onemogočajo Ljubljanski banki d.d., da bi se v tujini še naprej predstavljala s kapitalskimi skladi in celotnim poslovanjem vseh bank iz bančne skupine Ljubljanska banka, se bosta "mati" in ena od "hčera", Ljubljanska banka - Gospodarska banka Ljubljana predvidoma združili z novim letom v enovito banko, ki bo med tovrstnimi bankami druga največja v Jugoslaviji in bo v več kot 170 poslovnih enotah zaposlovala več kot šest tisoč ljudi. Banka bo imela po združitvi do tri četrtine trajnega kapitala slovenskega bančništva. Predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar, s katerim sta se vodstvi bank pogovarjali na sestanku v petek, je ugodno ocenil nameravano združitev bank, med drugim tudi zato, ker bo Slovenija v političnih prizadevanjih za samostojnost in neodvisnost potrebovala učinkovit bančni sistem, ki bo nenazadnje konkurenčen tudi bankam zunaj naših meja. Na očitke, da gre za oblikovanje monopolitistične tvorbe, so bančniki odgovorili, da so njihovi glavni cilji večja učinkovitost bančnega sistema, večja ekonomska in finančna moč banke in od tega odvisna večja možnost za denarno podporo iz tujine. Ko so bančniki opozorili na neugodne omejitvene ukrepe Narodne banke Jugoslavije in zvezne vlade, je dr. Bučar dejal, da se bo tudi na denarnem področju treba osamosvojiti. Na poti osamosvojitve pa nam po besedah Tomaža Jančarja, direktorja LB - Gospodarske banke Ljubljana, močno škodi dvigovanje deviz, kar bo lahko prav kmalu povzročilo hudo likvidnostno krizo. • C. Zaplotnik Učenci iz Osnovne šole Simona Jenka v Kranju so se potrudili po svoje pomagati poplavljencem. Izdelali so lične čestitke in jih v četrtek ter petek popoldne ponudili Kranjčanom na stojnici pred Mladinsko knjigo. Izkupiček bodo, kot rečeno, poslali poplavljencem. - Foto: J. Cigler Gorenjke, Gorenjci! Današnji Gorenjski glas smo izdali v povečanem obsegu in povečani nakladi - namesto v 26.000 je izšel kar v 60.000 izvodih. Veseli bomo. če vas bo časopis, ki vam ga pošiljamo na ogled, pritegnil in boste izpolnili naročilnico na 8. strani in jo izročili svojemu pismonoši, ki vas bo jutri ali v prihodnjih dneh obiskal, ter tako postali naš naročnik. Potem vam bo Gorenjski glas vsak teden dvakrat prinašal v hišo najbolj sveže novice z Gorenjskega in nakratko tudi poročila o dogodkih v Sloveniji in Jugoslaviji. Na Odprtih straneh pa boste lahko prebrali daljše zapise o aktualnih dogajanjih pri nas in odmevih nanje, enkrat mesečno izide kulturna priloga Snovanja. Gorenjski glas vam prinaša tudi zanimiva sporočila o tem, kje je moč kupovati najceneje, kje za mejo najbolje menjajo denar, kam lahko vložite denar, kje so najvišje obresti, pa tudi o tem. kako lahko odprete podjetje, kje kupite delnice in podobne koristne informacije. Naslednja številka bo izšla v torek. 4. decembra. Voščimo Vam lepe praznike! Uredništvo Časopis seveda lahko pomagate tudi urejati, če menite, da je v vašem okolju karkoli zanimivega za objavo, nas pokličite in naši novinarji vas bodo obiskali. Lahko tudi opozorite na problem, za katerega menite, da bi bil potreben novinarske obdelave, lahko nam pišete ali sestavite članek in ga nam pošljete, zelo veseli smo tudi vaših odmevov in prispevkov za pisma bralcev. Naročnina na Gorenjski glas vam prinaša tudi vrsto ugodnosti: časopis boste prejemali 20 odstotkov ceneje, za 25 odstotkov boste imeli popusta pri objavi malega oglasa, osmrtnice ali zahvale, vsako leto 40 izžrebanih naročnikov popeljemo na zanimiv izlet in še bi lahko naštevali. Gorenjski glas je dobrodošel gost že v vsakem drugem gorenjskem domu in je nedvomno najbolj bran časopis na Gorenjskem. V lepo število domov prihaja že več kot štirideset let zato ne pomišljajte in ga naročite. Pa še drag ni. Trimesečna naročnina je vedno nižja od enomesečne naročnine za dnevnike. Pridružite se nam! Uredništvo MIKLAVŽEVI Na mesec le 1000 mark \a bankah po vsej državi bo od sedaj naprej moč na mesec kupili le do KHMl mark efektive. I akšen znesek do i/ ho tudi !i»h >m! nesti preko meje enkrat mesečno. To je konec led-na sporočil namestnik guvernerja Narod te Banke Jugoslavije Mitja Gaspari. /IS je namreč sklenil, da je mha občanom po eni strani omogočMi nakup deviz, po drugi s1 rani pa preprečiti nakupovanje efektive /aradi špekulacij. V neomejenih količinah pa bodo občani lahko dvigali dt-vi/e i/ deviznih hranilnih vlog. • \. S. (Ti o cz CD o> CO CTJ CZ >o tri < f£ O z < o. ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Slovenci v Parizu Prejšnji teden so na zasedanju Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) v Parizu sprejeli in podpisali SA85Pariško listino za novo Evropo. Njena vsebina de iure potrjuje tisto, kar se je de facto zgodilo v Evropi v petnajstih letih od prvega zasedanja KVSE, kije bilo leta 1975 v Helsinkih. Zgodilo pa se je v tem času res veliko, posebej v zadnjem letu dni: Evropa ni več razdeljena na dva bloka, železna zavesa na črti Luebeck - Trst je padla, Nemčija je spet združena. Evropska skupnost (ES) prerašča v nekakšne združene države Evrope, realsocialistični režimi na vzhodu so se sesuli, najbolj avtohtona dva, sovjetski in jugoslovanski, ki sta se razvila iz lastne revolucije in moči, preživljata zadnje krče, in drži se le še albanski... Tudi "graditelji miru", šefi 34 držav in vlad (32 evropskih ter ZDA in Kanade) so drugi; niti eden od tistih, ki so podpisali helsinško listino, ni sedel za konferenčno mizo v Parizu. Nekateri so umrli (Ceausescu, Brežnjev, Franco, Kadar. Krei-sky. Moro, Palme, Tito), nekateri opravljajo druge dolžnosti ali pa so v pokoju (Sulejman Demirel, Giscard d' Estaing, Ge-rald Ford, Edward Gierek, Konstantin Karamanlis, Helmut Schmidt), Erich Honecker in Todor Živkov sta v priporu... Kaj se hoče, tudi politiki imajo svojo usodo. Kar se novih podpisnikov tiče, omenimo le dejstvo, na katero je v Parizu opozoril dr. Dimitrij Rupel: "naš" predsednik dr. Borisav Jo-vičje v Evropi edini, ki ni bil izvoljen na demokratičnih volitvah! Sicer pa lahko rečemo, da so danes na čelu držav in vlad bolj svetla in manj sveta imena kot pred poldrugim desetletjem. Kako pa je s svet(l)ostjo časa? Kakor za koga; za države ES in EFTE se sveti drugače kot za obubožane države evropskega vzhoda, ki, potem ko je minil opojni blišč nove svobode, počasi in spet na realnih tleh spoznavajo, da svoboda v revščini ni bogve kaj. Negotov ostaja odgovor na vprašanje, kaj se bo zgodilo z obema preostalima "ječama narodov", SZ in SFRJ, ki sta zagotovo pred razpadom oziromna preustrojem -se bo ta lahko (z)godil na miroljuben in obvladljiv način? Gorbačov je v Parizu sprejel Joviča in tudi sicer je bilo opaziti očitno navezo med obema; navezo, kije poskrbela, da so graditelji novega evropskega doma premišljeno prezrli predstavnike baltiških republik ter republik Slovenije in Hrvaške. Prvi so bili vsaj posebni gostje francoskega predsednika, druge pa je predsednik Srboslavije sicer vzel v svojo delegacijo, vendar jim ni pustil do besede. Pariz je bil vedno težak poligon za preizkušnjo slovenskih zunanjepolitičnih zmogljivosti - in to ravno v ključnih časih, po prvi in drugi svetovni vojni in danes, vsakič, ko je nastajala "nova" Jugoslavija. Spomnimo se samo težavnih in dolgotrajnih pogajanj na pariški mirovni konferenci v letih 1919-20, po katerih smo izgubili Koroško in Primorsko. Ponovni boj za našo zahodno mejo, ki se je vojaško končal maja 1945 z zasedbo Trsta, se je z diplomatskimi sredstvi nadaljeval v Parizu, našo delegacijo pa je vodil Edvard Kardelj. 3. 6. 1946 so se zunanji ministri štirih velikih zmagovalk sporazumeli, naj bo francoska črta osnova za novo razmejitev med Jugoslavijo in Italijo in odobrili ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) pod nadzorstvom Varnostnega sveta OZN. 10.2.1947pa smo v Parizu podpisali mirovno pogodbo z Italijo, kije določila novo mejo med Jugoslavijo in Italijo. In izgubili Trst za zmeraj. In leta 1990? Dimitrij Rupel in drugi člani slovenske delegacije so storili, kar je bilo v danih razmerah mogoče: predložili so Memorandum o stanju jugoslovanske krize in namerah republike Slovenije, priredili tiskovno konferenco, obiskali sedež Sveta Evrope in še koga. Vidnega uspeha sicer niso dosegli, a vedeti je treba, da uspeti v Parizu ni lahko; ko pa enkrat uspeš, si uspel povsod. Preboju, ki so ga v tem mestu opravili nekateri ambasadorji slovenske kulture (Zoran Mušič, Vinko Globokar, Peter Handke, Evgen Bavčar, Plečnikova razstava...), morajo zato slediti še novi napori gospodarstvenikov (IMV-Renault) in politikov. Posebej zdaj. ko gre za mednarodno priznanje osamosvojene Slovenije. Miha Naglic Prodajni sejem Kranj, 26. novembra - Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem bo od sobote, 1. decembra, do srede, 5. decembra, tokrat že drugič s trgovci organiziral prodajni sejem za Miklavževe nakupe. Na 3000 kvadratnih metrih sejemskega prostora v Savskem logu bo tokrat poskrbelo za Miklavževe nakupe, za najmlajše (npr.: Merkur z igračami) in tudi za najstarejše (Slovenijales s pohištvom), okrog 200 trgovcev. Darilo Gorenjskega sejma pa je brezplačen vstop. • (až) Ofc J5 letnici it kolektiv Gcrenjskegn glasa prejel red ntluk j »rebrno**/do llKawr*ilelj ia lidajalelj CP Glas. Kranj, ttak <"(.!' Oelo Ljubljana.TOZD TCR I Jabljua Predsednica časopisnega sveu Kristina Kobal aaroenina za IV trimesečje je 160,00 dia Gorenjski glas urejamo in pišemo Štefan žargt (glas ni urednik m direktor)* l^eopoldiM Bogataj (v d. odgovornega uredmk.il. Vilma Stanovnik (Iport, turizem, poslovne informacij«). Danica Dolenc 11 žar - Bebler, republiška poslanka in članica republiške volilne komisije, na četrtkovi razpravi, ki jo je o plebiscitu in osnutku nove slovenske ustave pripravil radovljiški občinski odbor Socialistične stranke Slovenije. Vojko Volk. eden glavnih pobudnikov za to, da so socialisti že oktobra dali predlog za plebiscit o samostojni Sloveniji, je dejal, da je bila usoda njihove pobude klavrna in da so jo tedaj zavračali tudi politiki, ki jo zdaj, koje plebiscit predlagal Demos, močno podpirajo. Nekateri so celo javno izjavljali, da bi bil plebiscit neprimeren in škodljiv, da ga ne potrebujemo, ker bo samostojnost Slovenije tako in tako opredelila nova ustava. Isti ljudje /daj trdijo, da ustava lahko nekoliko počaka in da je najpomembnejši plebiscit. Darja Lavtižar -Bebler je pojasnila, da so med socialisti in Demosovimi strankami razhajanja tudi o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo izvedbo plebiscita. V socialistični stranki me- nilo, tla bi zakon o plebiscitu morali sprejeti kot ustavni zakon z dvotretjinsko večino pri glasova nju, Demosove stranke vztrajajo pri navadnem zakonu in navadni večini. Socialisti se zavzemajo za to, da bi bila za odločitev o samostojnosti Slovenije potrebna večina vseh, ki imajo volilno pravico; Demos zagovarja stališče, da bi bilo dovolj, če bi bila "za" večina vseh. ki bi glasovali, Kar zadeva osnutek nove slovenske ustave, je Darja Lavtižar -Bebler dejala, da filozofska sin tagma "svetost življenja" ne sodi v ustavno besedilo, ker bi si jo lahko vsak razlagal po svoje, tudi kol prepoved splava. Pravico do splava pa je v ustavo (reba zapisati, tudi zalo, da bi se izognili mazaškim splavom. Ce bi v zgodovinski dediščini slovenskega naroda posebej izpostavili NOB, bi po mnenju socialistov naredili krivico vsem prejšnjim posku- som slovenske osamosvojitve ' osvoboditve. Socialisti tudi pf*? lagajo, da bi v temeljna dolO* ^ ustave zapisali, da republika S venija zagotavlja blaginjo slov« skenui narodu m da bo SlovenU' na mednarodnem področju dcV vala po načelih nevtralnosti- ™°> mi nacionalna varnost in še ' kateri drugi so zelo širok' omogoč.i|o zlorabe /al" bi ^ treba natančno določiti, kdaj mogoče omejili temeljne ?, ij] kove pravice. Področje sociaim pravic, predvsem pravica ^, L> cev do soupravljanja, je sla ^ urejeno. Določbe, ki govorij0 lokalni samoupravi, ne P°vCetj dosti in jih je mogoče razum nekako lakole: kar bo, pa bo Z, ne bi o vsem odločal center in P lilokracija, se socialisti z.av/ern^ jo u dvodomni parlament 'n j zbor regij pa tudi za to, da . predsednik imel le repre/ent" vno vlogo • C. Zaplotnlk Socialdemokrati na programski konferenci v Celju V bistvenih zahtevah ne pristajamo na kompromise Socialdemokrati se zavzemajo za miren, vendar odločen in takojšen izstop iz sedanje Jugoslavije. Celje, 24. novembra - Ker smo na zadnjih volitvah dosegli samo dobrih sedem odstotkov, lahko svoje cilje uveljavljamo samo skupaj z drugimi demokratičnimi strankami. V Demosu bomo kot stranka ostali vsaj toliko časa, da bomo uresničili, kar smo obljubili volil-cem: uveljavitev pluralistične družbe, vključno z večstrankarskim političnim sistemom in s socialnim tržnim sistemom gospodarjenja. Ko bo to doseženo, se bomo ponovno pogajali s strankami Demosa, je na programski konferenci Socialdemokratske stranke v Celju dejal njen predsednik dr. Jože Pučnik in poudaril, da kritiki sodelovanja stranke z Demosom hočejo - hote ali nehote - razbiti Demos in omogočiti današnji opoziciji, da znova prevzame oblast. Ko je dr. Pučnik govoril o odnosih med socialdemokrati in opozicijo, je dejal, da socialdemokrati vzdržujejo korektne stike z opozicijskimi strankami, se z njimi pogovarjajo o najbolj perečih vprašanjih Slovenije in skušajo tudi v parlamentu z njimi doseči sporazume pri oblikovanju posameznih zakonov. "V Demosu si Prizadevamo pridobiti opozi- cijske stranke tudi za to, da bi nas podprle pri sprejemo nove slovenske ustave, vendar pa pri tem ne bomo dovolili, da bi nas opozicija izsiljevala. V bistvenih socialdemokratskih in demosovskih zahtevah ne pristajamo na kompromise," je dejal dr. Pučnik in v nadaljevanju predstavil stališča socialdemokratov do razmer v Jugoslaviji. Socialdemokrati se zavze- majo za miren, vendarle odločen in takojšen izstop iz sedanje Jugoslavije, ki je kot federacija že razpadla in je nikakor ni več mogoče obnoviti. Zahteva za čimprejšnji plebiscit je v razpravi dobila soglasno podporo, opozicijo pa so obtožili dvoličnosti: javno se zavzema za plebiscit, prikrito pa straši ljudi pred posledicami plebiscita. Kar zadeva osnutek nove slovenske ustave, socialdemokrati zahtevajo, da se iz temeljnih določil črta sintagma "svetost življenja", da ustava natančneje opredeli določbe o soupravljanju oziroma samoupravljanju, pa tudi to, kdaj je mogoče omejiti človekove pravice. Lastnina naj bi dobila tudi socialno funkcijo, osnovno šolstvo bi moralo biti brezplačno, izvenzakonska skupnost naj bi imela enake pravne posledice kot zakonska zveza, ženske naj bi same in svobodno odločale o rojstvu otroka...V ustavo bi bilo primerno zapisati "Republika Slovenije lahko ima vojsko", ker bi takšna formulacija omogočala demilitarizacijo Slovenije brez spremembe ustave, v ustavi naj bi natančneje razmejili pristojnosti med lokalno samoupravo in državno upravo, tujcem ne bi smeli priznati pravice do pridobitve lastnine na zemljiščih. Kar zadeva državno ureditev, so se socialdemokrati zavzeli za parlamentarni sistem, v parlamentu pa naj bi bile zastopane tudi regije, ki bi odločale predvsem o določenih vprašanjih. Odprava družbene lastnine in določitev lastnikov je glavni Namesto sprejema prvošolcev v pionirsko organizacijo, ki je izginila iz osnovnih šol, so v šolah našli domiselno zamenjavo, slovesen sprejem v šolsko skupnost. V Prešernovi šoli v Kranju, od koder je naš posnetek, je bila slovesnost v četrtek popoldne. - Foto: J. Cigler Termo rabi dodatni prostor Tri vprašanja, dva odgovora Podjetje pred tradicionalnim loškim vprašanjem: kje graditi škofja Loka, 26. novembra - Na zadnji seji škofjeloškega izvršnega obrat v Bodovljah dolgoročno sveta je Jože Stanovnik iz Terma zastavil tri vprašanja: kakšen je ostal. V Termu so prosili kraja-interes v občini do nadaljnjega razvoja tega podjetja, na kateri lo- ne za pomoč, vendar je učinek *aciji bo razvoj mogoč in kdaj bo na voljo, kakšno je stališče do bolj negativen kot ne. Če reši-v'aEanja tujeta kapitala v razširitev Termovih programov? Na prvo vprašanje je izvršni Svet odgovoril pritrdilno, na tre,je pa z znanim stališčem, naj bi delež tujega kapitala v naših podjetjih ne presegal 49 odstotkov. Drugo vprašanje je, «Mi ostalo brez odgovora, saj vlada podjetju ne more obljubljati dodatnih površin (tri hek-Jare) brez soglasja sosedov -krajanov, ki po tradiciji znajo ^sakršen predlog "zminirati". Zato je vlada tokrat prevzela le zveznost, da bo sklicala pogovore s sveti sosedskih krajevnih skupnosti Terma na Trati in v Bodovljah, Zavod za družbeni razvoj in občinski sekretariat 2a razvoj pa bosta predlagala Prostorske možnosti uresničile razvoja Terma. Kot je povedal Jože Stanov-.lK v Termu prvenstveno želijo razvijati predelavo na Trati n v Bodovljah. Od zaključka ^"nološko-ekološke sanacije Proizvodnje kamene volne na 'fati je minilo tri leta, meritve X okolju kažejo, da Termo s Vodljivimi izpuhi ne presega I** Onsko dovoljenih meja, z-Px-Va ostaja lc protihrupna _ašcita, ki pa je brez dodatnih S°v»r*in ne morejo zgraditi. ' kleP občinske skupščine je arnrcč ironičen; zahteva in P01rjuje projekt protihrupne *««Clte proti Sv. Duhu, hkrati jjjj lermu ne dovoljuje mini-ni-L ga Poseganja prek tovar- "ske ograje. Poleg prostorske omejitve na Trati imajo v Termu precejšen problem tudi z obratom v Bodovljah. Inž. Bojan Mihovec je povedal, da v njem dela 130 ljudi in da obrat, Čeprav star 30 let, v občinskih prostorskih dokumentih ni opredeljen kot industrijska cona. Spet igra usode: pred leti so ga nameravali preseliti na Trato, načrt ni uspel, ostal je v Bodovljah, v bistvu nelegaliziran. V Termu rabijo legalizacijo, saj nameravajo tudi obrat v Bodovljah podobno tehnološko in ekološko sanirati, kot so tovarno na Trati. Sanacija jih bo stala pet do šest milijonov DEM, zanjo imajo tudi tujega sovlagatelja, ki pa zahteva garancijo, da bo tve ne bo, bodo prisiljeni v postopno zapiranje obrata. V Termu so v desetih mesecih letos izvozili na zahodne trge za 16,3 DEM izolacijskih materialov in, primerjano z enakim časom lani, povečali izvoz za 38 odstotkov. Izvoz v strukturi celotne prodaje predstavlja že krepkih 43 odstotkov, v strukturi proizvodnje pa 57 odstotkov. Cilj je 70 odstotkov. Termovi izdelki so se v tujini uveljavili, evropski konkurenti so z njimi pripravljeni sodelovati, ponujajo jim tehnološko in tržno sodelovanje, kapital in znanje. V Termu zato hočejo napredovati, razvijati predvsem nadaljnjo predelavo, če ne v škofjeloškem prostoru, kar prvenstveno želijo, pa kje drugje. • H. Jelovčan Delavska univerza Tomo Brejc Kranj vpisuje kandidate v TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV in TEČAJ PRAKTIČNE VOŽNJE ZA VOZNIKE VOZIL NA MOTORNI POGON KATEGORIJE Đ Kandidate takoj vključimo v tečaj praktične vožnje. Informacije dobite po telefonu 22-891 in 27-481. problem, ki ga je zaradi gospodarske krize treba rešiti brez odlašanja, je med drugim dejal Marko Selan, ki je predstavil stališča socialdemokratov do lastninjenja. Socialdemokrati so mnenja, da lastninjenja obstoječega premoženja ni mogoče povezovati z (morebitno prisilno) dokapitalizacijo podjetij, da ne gre razlikovati internih in javnih delnic in da naj bodo vse delnice, s katerimi se lastnini družbena lastnina, prenosljive. Načelna stališča do lastninjenja bi v praksi uresničili tako, da bi se vsa podjetja v najkrajšem času preoblikovala v delniške družbe in da bi vsak zaposleni in upokojenec prejel nakaznico za brezplačni dvig navadnih delnic v vrednosti 24 povprečnih lanskih (neto) plač. Vsako podjetje naj bi do konca 1992. leta rezerviralo določeno število delnic za zaposlene v podjetju, ostal delnice pa naj bi dali na trg. V socialnem programu postavlja stranka na prvo mesto zaščito socialnega standarda prebivalstva. V Sloveniji je bilo oktobra letos okrog 50 tisoč brezposelnih (6 odstotkov), vrhunec krize pa bo po napovedih socialdemokratov v sredini prihodnjega leta, ko bo že 20 do 25-odstotna brezposelnost. Vlada pa kljub temu še vedno ni pripravila celovitega programa za reševanje problema brezposelnosti. Zakon o delovnih razmerjih mora zaščititi delojemalce pred samovoljo delodajalcev, zavzeli pa so se tudi za to, da bi zakonsko določili najnižje plače za posamezne poklicne kategorije. Na konferenci so iz stranke izključili podpredsednika Andreja Magajno, Sergeja Plahu-tnika in še pet socialdemokratov iz Most. • C. Zaplotnik Slovensko vodstvo pospešeno pripravlja plebiscit Neodvisna in samostojna država Slovenija Ali naj postane Slovenija neodvisna in samostojna država, bo vprašanje glasovalcem na slovenskem plebiscitu. Kranj, 27. novembra - Včeraj je nadaljevala z zasedanjem ustavna komisija skupščine Republike Slovenije, v nedeljo zvečer so predsedniki predsedstva, skupščine in izvršnega sveta Milan Kučan, dr. France Bučar in Lojze Peterle (ta bo še nekaj dni v bolnišnici zaradi operacije slepiča) sklicali šefe strank in vodje poslanskih klubov, slednji pa so se sestali tudi v četrtek. Osrednja tema vseh pogovorov so plebiscit, priprave nanj in sprejem zakona o plebiscitu, o katerem bo govora tudi na današnji seji slovenske skupščine. Precej bistvenih stvari za plebiscit je že dogovorjenih: vlada bo pripravila analize, na osnovi katerih predlaga, da je plebiscit nujen. Utemeljitev mora biti javno objavljena in soglasno sprejeta v parlamentu sočasno s prejemom zakona o plebiscitu, Slovenija pa mora hkrati sprejeti posebno izjavo za slovensko, jugoslovansko in svetovno javnost o namerah s plebiscitom, saj o naših namerah nihče doma in na tujem ne sme špekulirati ali nam celo ukazovati, kaj naj storimo. Z DA ali NE bomo na plebiscitu odgovarjali na vprašanje: Ali naj postane Slovenija neodvisna in samostojna država. V zakonu o plebiscitu bo tudi poseben člen, v katerem bo pisalo: Državljani Republike Slovenije! Udeležite se glasovanja na plebiscitu dne... Glasovali bomo o vprašanju, ali naj postane Slovenija neodvisna in samostojna država. Odločitev na plebiscitu ima naslednji pomen. Slovenija pridobi pravni status neodvisne in samostojne države na dan razglasitve izida tega plebiscita. Slovenija kot neodvisna in samostojna država ne bo več združena v SFRJ. Postopna uresničitev statusa neodvisnosti in samostojnosti se uredi z ustavnim zakonom za izvedbo odločitve, sprejete na tem plebiscitu/z novo ustavo Republike Slovenije in z ustavnim zakonom za izvedbo ustave. Slovenija kot neodvisna in samostojna država bo lahko sklepala meddržavne pogodbe in konfederalno pogodbo z demokratičnimi državami drugih jugoslovanskih narodov. Smo za neodvisno in samostojno državo Republiko Slovenijo. Soglasja o potrebni večini za plebiscitarno odločitev še ni, plebiscit pa bo verjetno sočasno s končanimi volitvami v drugih jugoslovanskih republikah oziroma s sprejemom nove ustave Republike Hrvaške. • J. Košnjek PRIMEX VIPAVSKA C. 13 65000 NOVA GORICA TELEFON:065/22-412, 26-411 TELEX: 34324 PREX YU TELEFAX: 065126265 NAJDETE NAS POVSOD V SLOVENIJI PRIMEX PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA 061/558-592 KZ DOBREPOLJE VIDEM 061/782-004 KZ VRHNIKA 061/751-237 PRIMEX PREDSTAVNIŠTVO MARIBOR 062/24-146 HMEZAD ŽALEC 063/713-211 TRSAT ZAGORJE 063/785-216 AGROMEHANIKA KRANJ 064/36-032 BRAZDA PODNART 064/70-225 KMEČKI STROJ ŠKOFJA LOKA PRIMEX NOVA GORICA ALPKOMERC TOLMIN AGROMARKET VIPAVA AGROMARKET SEŽANA KZ ČRNOMELJ AGROKOMBINAT KRŠKO INTERMARC NOVO MESTO AMBRO DOLGA POLJANA 064/622-575 065/32-901 065/81-107 065/65-385 067/73-064 068/51-063 068/32-690 068/24-663 065/62-634 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Jelovica pod Blegošem Kar na nekaj krajih proti Martinj vrhu je voda ceste pretrgala Krajevna skupnost Železniki Najprej najnujnejše Planšak, Smoleva, Podlonk oziroma Martinj vrh in nenazadnje usad v Železnikih ter celotna struga na območju Železnikov so območja v krajevni skupnosti Železniki, kjer bi bilo treba z nekaterimi deli zelo pohiteti, sicer bo zima kar precej krajanov odrezala. Železniki, 26. novembra - Razumeli smo takoj po končani ujmi, da je najprej treba ukrepati in pomagati tam, kjer so bile poti pretrgane, ljudje odrezani. Prav gotovo je bilo treba takoj vse sile usmeriti za povezavo Davčarjev, kar bo omogočil šele začasni most za težji promet. Vendar pa smatramo, da je zdaj čas, da se tudi v naši krajevni skupnosti lotimo nekaterih nujnih oziroma najnujnejših prioritet za sanacijo cest, usadov oziroma mostov, sicer bo na nekaterih območjih zima kar precej krajanov odrezala. Tako nekako je minuli četrtek predsednik sveta KS Železniki Franc Benedičič ocenil stanje po poplavah na sestanku, ki so se ga poleg predstavnikov posameznih vasi, udeležili nekateri izvajalci de! in predsednik občinskega izvršnega sveta Vinko Demšar. Skupna ocena je bila, da je škoda na cestah proti Martinj vrhu in še nekaterim drugim krajem ogromna in da so poškodbe na kar nekaj odsekih tolikšne, da jih sami krajani oziroma krajevna skupnost za to. da ljudje že ob prvem snegu ne bodo odrezani, ne zmorejo. Treba bi bilo zagotoviti vsaj strokovno pomoč in najbolj nujna sredstva oziroma material, potem bi ljudje tudi sami kaj naredili. Bojijo se namreč, da bo podjetja oziroma gradbeno operativo prehitela zima. Sneg, če bi zapadel ta trenutek, pa bi razmere spremenil na območju Martinj vrha, Podlonka, Planšaka in še kje v krajevni skupnosti v nevzdržne oziroma kar v katastrofalne. Zato je v najkasneje mesecu dni treba s takšnimi nujnimi deli končati. Slišati je bilo odločno oceno in zahtevo, da za takšna najnujnejša dela v tem trenutku ne bi smeli na prvo mesto postavljati denar; tudi republiške (ne)pomoči ne. Če se je dogajalo, da so "v republiki" prve dneve škofjeloško občino "spustili", potem se to zdaj ne sme zgoditi. Škoda, ki je v škofjeloški občini, jo uvršča med pet, šest najbolj prizadetih v Sloveniji; pa kakorkoli to komu prav ali ne. Predstavniki Cestnega podjetja in Podjetja za urejanje hudournikov ter občinskega štaba oziroma izvršnega sveta so na sestanku opredelili okvirni operativni načrt za najnujnejša dela in se hkrati strinjali, da se zahtevnejših sanacij ne bodo ta trenutek lotevali na ho-ruk. marveč strokovno, temeljito in na daljši rok. Precej kritičnih ugotovitev je bilo na račun Vodne uprave, ki bi že morala začeti ukrepati zaradi načetega obrežja struge na celotnem območju Železnikov. Slišati pa je bilo tudi predlog, naj se občinska vlada poveže s tistimi najbolj prizadetimi občinami v Sloveniji na kmetijskem področju in predlagajo republiki, da te občine ne bi solidarnostna sredstva odvajale na skupni račun v republiko • A. Zalar Predsednik škofjeloškega izvršnega sveta Vinko Demšar je med drugim tudi povedal, da je bil zaradi ocene, da so sredstva obveščanja in nekateri v republiki med najbolj prizadetimi občinami škofjeloško občino nekako izolirali, v republiki okaran. V prihodnjih dneh nameravajo povabiti nekatere iz republike in jih najprej seznaniti s stanjem in škodo v občini ter jim posamezne kraje tudi pokazati. Kar zadeva sanacijo, pa je poudaril, da je vsekakor treba narediti najnujnejše, povedal, da so dobili v občini tudi že nekaj pomoči, da pa sicer denarja povsod manjka. Zato bo sanacija prav gotovo trajala kar nekaj let. Glede oprostitve denarnih nakazil na zbirni račun v republiki pa je povedal, da si prizadevajo, da bi bile vsaj najbolj prizadete delovne organizacije v občini oproščene le-teh. Ko se je I. novembra začenjala ujma, so najprej že pred deveto UTO zjutraj doživeli prvi udar pri TuŠkovih v Smolevi 14. Hudournik, ki bo poslej imel najbrž kar ime Tuškova grapa, je v nekaj niriutah /ačel z muljem, skalami in lesom zasipavati hišo. le hitri pomoči sosedov, gasilcev, gradbenim strojem..., ugotavljata Anica in Marjan Tušek, gre zahvala, da nam ni hiše odneslo. "In vrneta, ki so nam tako hitro in nesebično pomagali, se zares najlepše zahvaljujemo..." Vode nam morda ne bodo več vozili Krampa mi nobena oblast ni vzela. Tako je rekel Klovžar. Jaz pa pravim: garati je bilo treba in garati bo treba... France Jelovčan: vrsti voda..." 'Zdaj je na Pri Grogcu - Jelovica pod Blegošem 4, 24. novembra - Letos, kljub podobnemu poletju, ko so prejšnja leta gasilci morali na Jelovico pod Blegošem h Grogcu, na domačijo Franceta Jelovčana, vodo voziti v cisternah, prvič France ni klical po vodo v dolino. Lani so naredili zasilno zajetje, letos pa so ga skupaj z nekaj lovci dokončali; kakšnih 700 metrov stran od domačije. Grogcova domačija z okrog 25 glavami živine namreč porabi okrog 1000 litrov vode na dan. Ko sta Mici in France skupaj s hčerkama Olgo in Slavico ter vnukinjo Jano 7. novembra praznovala 25-letnico (srebrno poroko), je bila Mici "bolna". "Seveda, ker ga je dal preveč na zob..." "Ni res," je hudomušno odvrnil France, "saj jih imam (zobe namreč) v kozarcu..." S češnjevcem je postregel tudi minulo soboto in hkrati pripomnil, da je bilo letos le malo sadja; čeprav tukaj obrodijo zdrave češnje in moštarce. Jabolka morajo pa tako kupiti v dolini. Sicer pa v glavnem vse pridelajo doma (meso, mleko, maslo, krompir, repo, zelje...). Z ostalim pa se še pred zimo založijo iz trgovine na Hota-vljah. Tudi šolo, službo, faro imajo v dolini, v Gorenji vasi. Včasih so spadali pod krajevno skupnost Javorje, pokopališče pa so imeli v Poljanah. Zdaj imajo vse v Gorenji vasi. Slavi-ca, ki edina hodi v službo, pa dela v Marmorju. "Sedem otrok nas je bilo tukaj rojenih. Mici je prišla sem pred 25 leti iz Leskovice. 26-le-tnik sem in malo osivel sem že bil, ko sem se oženil... Tukaj je treba garati, je bilo in bo. Elektriko smo dobili pred 27 leti. Potem je prišla na vrsto cesta, ki jo je še Hajnrihar začrtal. Pred šestimi leti smo dobili telefon. Zdaj pa je na vrsti vodovod. Krajevna skupnost nam je pomagala. V glavnem pa smo po strokovnih načrtih delali sami. Zdaj je treba še rezervoar za 100 kubičnih metrov (tudi zaradi požarne vode) narediti, potem pa bomo štiri domačije na Jelovici pod Blegošem, kar zadeva vodo, bolj brez skrbi... Mar ne Ivo," je France skušal slišati potrditev pri Petrovčiču in obeh predsednikih. Predstavniki krajevne skupnosti pa v soboto za prihodnje leto niso mogli veliko obljubljati. Z denarjem v krajevni Letos so 700 metrov stran od domačije dokončali zajetje... skupnosti in v občini slabo kaže za naprej. Morda se bo dalo kaj pogovoriti z Zavarovalnico, pa z gasilsko zvezo, pa... Gorje pa, če bi tukaj zagorelo. Preden bi prišli gasilci iz 6 kilometrov oddaljenih Hotavelj, bi bila trdna domačija z okrog 56 hektari zemlje in gozda, na tleh. In tako je še s tremi. Včasih pa jih je bilo šest. Vendar pa je Grogcova, poleg Jezerškove v Stari Oselici, menda najstarejša v tem koncu. Ko smo se odpravljali v doli- no, sem razmišljal, koliko časa neki bi sploh nekdo, vajen k? mestnega življenja, lahko tukaj pozimi v metežu, poleti brez vode in dobre ceste, z vsem gar*" njem, kot pravi France, prezi-vel... Tu pa ljudje želijo le nekaj malega pomoči, saj bodo v glavnem sami delali, za to, da bodo imeli vodo in da bi še nekaj metrov ceste, ki jo tako ali tako sami vzdržujejo, bilo uvrščene med krajevne ceste. Samo garaci imajo lahko tako majhne želje— • A. Žalar Mici Jelovčan: "Dela tukaj nikdar ne zmanjka..." Predsednik skupščine KS Gorenja vas Jože Bogataj, predsednik sveta KS Pavle Ra-zložnik in tajnik Ivo Petrovčič so bili letos že nekajkrat namenjeni na Jelovico. Okroglih 900 metrov in nekaj več nad morjem, še dobre tri kilometre naprej od Suše v hrib pod Blegoš, ti pot vzame kar cel dan. Posebej še, če prideš h Grogcu - k družini Franceta Jelovčana. Velika, trdna je Grogcova domačija na Jelovici pod Blegošem. S Primadono v Španijo Diskoteka Primadona na Trebiji je odprta že štiri leta in je med najbolj obiskanimi diskotekami na Gorenjskem. Obiskovalce preseneča z novostmi v glasbi, obiski estradnih umetnikov, plesnih skupin, modnimi revijami, erotičnimi plesi in nenazadnje med takšna presenečenja sodijo tudi zanimive nagrade. Decembra bo presenetila obiskovalce s super nagradnim žrebanjem. Petnajst (15) obiskovalcev diskoteke bodo izžrebali za 7-dnevno letovanje v .Španijt. Srečneži bodo letovali na prečudoviti španski obali (osla Bravi v hotelih A kategorije. Ogledali si bodo lahko blišč stotih barov in tridesetih diskotek... Potem pa... se bodo seveda spet vrnili v Primadono na Trebijo. Že nekaj časa se na cerkljanskem pripravljajo tudi na telefonijo. Predsednik sveta krajevne skupnosti Cerklje Janez Martin-čič nas je obvestil, da bo sestanek z vsemi interesenti iz KS Cerklje za telefon v sredo, (jutri) 28. novembra, ob 18. uri v zgornji dvorani zadružnega doma. ANTON RAJGELJ 64245 Kropa 2 A tel. (064) 79-478 telex 34677 Rajgel telefax (064) 79-720 PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 6. - 18. URE ETAŽNA KLETKA ZA PREPELICE ETAŽNA KLETKA ZA KOKOŠI NESNICE IN BROJLERJE ETAŽNA KLETKA ZA ZAJCE .'Hi' GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Slavko Kalan Ljudje hočejo delati, dela pa ni Ni še tako dolgo od časov, ko je vsakdo imel delo, kdor je le hotel poprijeti zanj. Danes so vrste čakajočih na delo vse daljše. POMISEL Kranj, novembra - Podjetja ne jemljejo več novih delavcev, ker morajo poravnati svoj dolg dolgoletni podzaposlenosti. Drugim se majejo temelji, stečaji utegnejo tudi na Gorenjskem v kratkem podvojiti število čakajočih na zavodu za zaposlovanje. Tudi nova delovna zakonodaja ne bo v prid čakajočim na delo. Še lani bi bila tako črnogleda tematika neprimerna sijaju praznika republike, letos pa se primerno podaja njenemu obledelemu blišču. O dejstvih in pričakovanjih na tem nič kaj optimističnem področju SLAVKO KALAN, vodja kranjske enote zavoda za zaposlovanje. Je Elan prvi na Gorenjskem, ki gre v stečaj? »Ni. vendar prvi z večjim številom delavcev in to ravno tista organizacija, ki je bila najbolj perspektivna, najbolj eminentna, z visokim imidžem...« Zdaj tudi na Gorenjskem nastopajo razmere, ki jih poznamo iz Maribora: stečaji, brezposelnost, socialna stiska... »Upali smo. da nas ne doleti kaj takega, kar se je primerilo Mariboru, vendar nas je upanje obšlo, Začeli so se enaki dogodki. Potencialna nevarnost je, da Ela-novemu stečaju sledijo še nekateri na Gorenjskem. V Kranju sta v najtežjem položaju Tekstilin-dus in Kibernetika. v Tržiču BPT. v škofjeloški občini rudnik urana, na Jesenicah je v hudi stiski Železarna pa Unitel na Blejski Dobravi, v Radovljici Veriga in Sukno. Toda grožnja s stečaji je le eden od.problemov zaposlovanja in brezposelnosti. Drugi je. da število iskalcev prve zaposlile strmo upada in bilo bi jih še več. če ne bi zavod pomagal financirati pripravništva. Financiramo pa zaenkrat na peti. šesti in sedmi stopnji izobrazbe najbolj SJUficilarnih poklicev in tistih, ki na zaposlitev čakajo najdlje. Pri Zaposlovanju povpraševanje presega ponudbo, na vsako delovno mesto kandidira več kot deset prosilcev. Dosegli smo fazo ciklične nezaposlenosti. Žalostno je, da niti mladi generaciji niti dru-£im iskalcem zaposlitve ne more-pokazati i/hoda: ni novih Programov, ni investicij, ni de-'°vnih mest. brez tega pa je za mlado generacijo malo upanja.« Kolikšna nezaposlenost zdaj vlada °a Gorenjskem? '»Septembrski podatek govori, da je bilo na Gorenjskem tisti čas S828 isk alecv zaposlitve, zdaj jih i? Že blizu 4500. Vsaj take so ocene, podatkov za november seveda Se ni.» Koliko nezaposlenih dobiva nadomestilo ali denarno pomoč? »Napravili smo primerjavo o Prejemnikih denarnega nadome- stila (to je pravica, ki izhaja iz dela) in denarnih pomoči (socialna pravica). Še lani je imelo pravico do nadomestila 353 ljudi. 230 pa jih je v času brezposelnosti prejemalo pomoč. Do letošnjega septembra je prvih 979, kar pomeni 2,8-krat več v letu dni, drugih pa 572. 2,5-krat več kot lani. 1551 prejemnikov nadomestil in pomoči pomeni več kot 35 odstotkov vseh iskalcev zaposlitve, medtem ko se je pred leti ta odstotek gibal med 8 in 10.« Prispevna stopnja iz naslova dobička je vprašljiva. Na Gorenjskem je po podatkih SDK 323 organizacij in podjetij devetmesečno poslovanje zaključilo z izgubo. To zajema 49.291 zaposlenih, se pravi 62 odstotkov delavcev od vseh zaposlenih. To je razlog, zakaj je vir dobička vprašljiv. Zato ob novi zakonodaji v zaposlovalskih krogih razmišljajo, da bi za dejavnost zaposlovanja podjetja prispevala vsaj toliko kot delavci iz bruto osebnih dohodkov. Takšna pravila veljajo tudi v državah razvitega sveta. Kolikšni strošek predstavljajo za Gorenjsko nezaposleni, ki dobe nadomestila in pomoči? Prejšnji mesec so na kranjski enoti zavoda za zaposlovanje v ta namen porabili 3,5 milijona dinarjev. 1,9 milijona je šlo za nadomestila, okoli 930 tisočakov za pomoči, od obojega pa so odrinili za okoli 680 tisočakov prispevkov._ Gospodarstvo močno peša, denar za zaposlovanje pa se zbira iz prispevne stopnje. Ali viri zaposlovanja zadoščajo za vse večje število brezposelnih? Kako se še zbira denar za ta namen? »Denar za zaposlovanje se zbira iz treh prispevnih stopenj: 0,52 iz bruto osebnih dohodkov (za programe zaposlovanja), 0,62 iz dobička (za dejavnost) in 0,50 iz stroškov (za štipendiranje). Prva dva viru, ki sta namenjena nezaposlenim, ne zadoščata Avgusta pa je bil sprejet zakon o reševanju tehnoloških presežkov, sredstva zanje pa se namenjajo iz republiškega proračuna. Vsa sredstva zaposlovanja se zbirajo na republiki, zato nam ni znano, ali jih je dovolj za nezaposlene. Menimo, da jih ni.« Nova zakonodaja, ki se obeta na tem področju, obeta manj pravic, nižjo socialno varnost. Kaj bo to pomenilo za vašo klientelo? »V osnutku sta dva zakona, ki ju bo slovenska skupščina predvi- doma obravnavala na seji 5. decembra: zakon o delovnih razmerjih in zakon o zaposlovanju. Prva novost zakona o delovnih razmerjih je krajši odpovedni rok za delavce, ki so odveč, oziroma delavci že po šestih mesecih čakanja na delo lahko dobe delovne knjižice in pridejo na zavod za zaposlovanje. Druga novost je možna dekvalifikacija za dve stopnji, kar na primer pomeni, če ne bo dela za diplomiranega inženirja, bo ta moral sprejeti tudi delo tehnika. Novost je tudi. da zakon daje velike pristojnosti poslovodnim organom. Delavec, ki odhaja, ni nujno deležen polne odpravnine, prizna se mu, denimo, le delež za toliko let, kolikor jih je prebil v podjetju, ki ga zapušča. Pri zakonu o zaposlovanju pa gre na eni strani zmanjšanje pravic. Po novem namesto na 80-odstotna prehajamo na 60-od-stotna nadomestila, veljajo pa do dve leti: le kategorija delavcev, ki so pred upokojitvijo, je nekaj na boljšem, saj je tri leta upravičen.i do denarnega nadomestila. Osnova za prejemke pa bo poslej zgolj zajamčeni osebni dohodek. Zakon o zaposlovanju pa prinaša še nekaj novosti: upošteva naloge iz aktivne politike zaposlovanja, sedanji zavod za zaposlovanje se bo počasi preoblikoval v borzo dela (posredovali bomo tudi občasna, začasna, sezonska dela), uvaja institut javnega Jela. Daje možnost tudi za kapi-alizacijo delovnih mest. Delavec lahko delovno mesto odkupi, lahko po pogodbi med organizacijo in delavcem z vlaganjem v delo- vno mesto postane delničar. Zavod za zaposlovanje naj bi po zakonu poslal javna služba, ločena od države.« Kakšna bo spremenjena vloga vaše institucije v okoliščinah, ko delovnih mest ni na razpolago, iskalcev dela pa bo vse več? »Nekatera dela so tudi v povečani brezposelnosti enaka prejšnjim, sicer pa sodimo, da bi se morali večjemu število brezposelnih na zavodih odzvati z večjim številom zaposlenih na svetovanju. Zdaj na svetovalca zaposlitve pride kar 800 iskalcev dela. Nič čudnega, da tudi iskalci zaposlitve ostajajo nezadovoljni. Od svetovalcev pričakujejo več, namreč da jim bodo poiskali delovno mesto, teh pa ni. Pri nas smo se novim razmeram prilagodili tako, da iskalcem zaposlitve svetujemo, naj se lotijo podjetništva, saj je v njem velika rezerva z zaposlovanje. Na Gorenjskem je v kratkem času nastalo tisoč novih podjetij, povprečna zaposlenost v njih pa je 0,33 delavca. Mi izobražujemo ljudi iz naše stroke, da začno podjetniško razmišljajo in novo miselnost prenašajo na iskalce zaposlitve, češ da bodo morali za svojo zaposlitev dati vse od sebe. Iskalce zaposlitve s šesto in sedmo stopnjo izobrazbe zdaj pošiljamo tudi na seminar GEA Collige kot morda bodoče podjetnike, zatem pa bomo skušali enako pot izobraževanja in prebujanja nove zavesti uporabili tudi za sodelavce zavoda za zaposlovanje.« Ste ljudje iz stroke optimisti ali pesimisti, kar zadeva prihodnje možnosti zaposlovanja? »Od polne zaposlenosti smo se že davno poslovili, gibanja v številnih gorenjskih tovarnah kažejo na lo, da bo brezposelnih še več. Pričakujemo, da bo brez dela kmalu 10.000 ljudi. Iskalci zaposlitve bodo z našimi storitvami še bolj nezadovoljni, saj gre za ljudi, ki hočejo delati, mi pa nimamo možnosti, da bi jim dali delo. Zakonodaja bi morala biti na tem področju bolj stimulativna. Delodajalcu, ki zaposluje, bi morali nuditi določene ugodnosti. Iskalci dela naj bi prijeli ludi za občasna, krajša, sezonska dela. toda treba je. najti možnost, da bi se jim šlela v delovno dobo « 0 D. Z. Žlebi?, Foto: J. Cigler Vsako delo, le da bi dobili službo Kranj, 22. novembra - So že taki časi, da je vedno več tistih, ki ostajajo na cesti ali lepše poveda-no doma, brez službe. Saj bi delali marsikaj, a kaj, ko dela ni in ni. Večkrat pridejo povprašat ":i Zavod /a zaposlovanje, ali je kakšno delo za njih, a kaj. ko je odgovor večkrat ne kot pa da. Pa vendar, ne glede na i/.obra/bo, imajo doma družine, otroke, pogosto zasluži le eden od zakonca , največkrat živijo le od podpore... Težko je, a nekako se mora preživeti. Firme pa propadajo. Kaj bo, ko bodo na Zavod za zaposlovanje prišli odpuščeni iz Elana, Iskre, Tekstilindusa... Nič dobrega nam ne kaže," je bilo sklepati iz odgovorov, ki so jih dajali čakajoči na Zavodu zaposlovanje v Kranju. TeJa Smole, 24 let 1 najsi mesecev sem delala v OŠ Helene Puhat in ker |e bila ta zaposlitev za določen čas, že od avgusta hodim sem gor spraševal, aji je kakšno delo zame. Vzela hi kakršnokoli služho, čeprav nima nobene veze z mojo stroko, la-*" kot tudi prejšnja ni imela. Manjka mi na-^"feč Se en izpit, da dokončam višjo šolo, '^cr oblikovanje tekstila. Tekstilne tovarne a Gorenjskem vemo. pri čem so, tako da I Jjftc za mojo izobrazbo najbrž ne bo tako , dobiti. Več se govori, kol pa nanuli, /a ■ bolj pesimistično gledam naprej Sem po-Cena., imam dva olroka. zaposlen je samo ,1lv Kljub vsemu nam zaenkrat še nekako inv***"' nc ^° P'1 *'° la^° naPreJ Mogoče •lam nekoliko višjo podporo, kot jo imajo ^'kateri, predvsem zato. ker sem v prejšnji ~*bi imela precej visoko plačo. Prebiram ( 11 "glase, a je največ akviziterslv a, za kar Pj msem najbolj primerna, saj je en otrok .. °°bvezen. drugi pa še čisto majhen. Sem e<-m Pesimist, kar se službe tiče. Hedvika Knaflič, 27 let Danes bo desel dni, odkar nimam več službe. Delala pa sem v hotelu Toplice na Bledu' kol sobarica. To je bila sezonska zaposlitev za šest mesecev, neke stalne zaposlitve doslej še nisem imela. Izu-čena sem za proda jat ko, a mi je trenutno najbolj pomembno, da sploh kaj dobim, saj sem samohranilka z dvema otrokoma, živimo pa od preživnin za otroka. Hodim okrog zasebnikov in iščem delo Težko je. Dejan Majnik, 15 let Nisem končal osnovne .šole, zato sedaj hodim v večerno šokj., v sedmi razred. Večkrat pridem sem povprašal, ali je kakšno delo. sicer pa naj bi se tako ali tako javljal lu vsak mesec, vsaj enkrat. Do sedaj nisem bil '.-■'.'•J -■*»■*■«"•*'• %. jiffi še nikjei /aposten, torej iščem prvo zaposlitev, zato tudi nimam podpore, saj je za pravico do podpore potreb- no delati že najmanj devet mesecev. Delo iščem tudi sam, preko oglasov, telefonarim. a največ ponujajo akviziterslvo ali pa težka dela, ki jih jaz še ne zmorem. Vseeno upam, da bom čimprej dobil kakšno delo. Mihael Pavčič, 21 let Danes sem dobil delovno knjižico. Pol leta sem bil pripravnik pri KZK Mercator Kranj, delal sem na farmi Hrasije. Končal sem srednjo veterinarsko šolo, začel sem na fakulteti, a sem moral, zaradi finančnih težav doma, odnehati in si poiskati delo. Včeraj sem uspešno opravil pripravniški izpit, potem pa je bilo domenjeno, da me vzamejo v službo, a je danes gospod vodilni rekel, da do nadaljnjega ne bodo zaposlovali. Kljub vsemu pa se mi zdi, da vseeno kakšen manjka v firmi, meni recimo ni nikoli manjkalo dela. Danes sem prinesel samo delovno knjižico, drugače pa bo šlo najbrž po pravilu "s nad i se", sam moraš iskat delo, sam moraš prošnje pisat, vsaj do sedaj je bilo tako. Trenutno hi vzel kakršnokoli zaposlitev, čeprav ni v moji stroki, samo da bo. Zdaj sem poroden, pričakujem naraščaj. Res. da so tu še starši, vendar se na njih ne mislim preveč zanašal, nekako bo treba priti skozi. Žena ima sicer srednjo šolo, izobrazbo ekonomskega tehnika, a sedaj ko je noseča ni možnosti, da bi dobila kakršnokoli delo. Glede podpore še ne vem, če bo kaj. saj prav im. zame je to nekaj novega, bili na cesti. Zadnjo plačo bom sicer še dobil, kako pa naprej, pa še ne vem. • Igor Kavčič, foto: Jure Cigler Novi časi, novi običaji Nekaj zadnjih štrajkov ali zapletov na relaciji direktor - delavci spet daje misliti, da so dovčerajšnji odnosi tudi v tem pogledu dokončno mimo. Kot je pred nekaj leti pisal neki publicist, sta pred domala pol stoletja delavski razred in partija pri nas sklenila nekakšno pogodbo: prvi je drugi dal oblast, ona pa mu je zagotovila dostojen standard in brezprizivno socialno varnost. Letos je pogodbi potekel rok trajanja, z večstrankarsko demokracijo so nastopile pogodbe drugačnega kova. Svoje čase, ko je partija še lahko izpolnjevala svoj del pogodbe, štrajkov tako rekoč ni bilo. Ko je začela kršiti njena določila, je tudi delavski razred začel posegati po klasični (in skrajni) metodi političnega boja. Pred dvema, tremi leti, je s stavkovnimi zahtevami po povečanju plač te navadno tudi dosegel, pa naj se je pri tem početju držal kakih pravil ah ne. Danes se neredko zgodi, da nasprotni strani zlepa ne prideta skupaj, da direktorjem ni več treba kloniti pod težo političnih argumentov ali da delavci kljub dogovorjenim pravilom igre (kolektivna pogodba določa glavna) ostane na cedilu. Novi časi z novimi običaji vred imajo svoje prednosti, toda žal je prav toliko (če ne več), tudi pomanjkljivosti. Oglejmo si le eno od njih, s katero je bilo opravka v zadnjem štrajku na Blejski Dobravi, pa tudi v kratkem stiku med vodstvom Živil in ljudmi iz sindikata. V enem primeru so se delavci dvignili zato, ker jim niso izplačevali niti zajamčenih plač, v drugem so se prepirali zaradi tega, ker so si ljudje iz vodstva sami odmerili previsoke plače. V obeh primerih je delavske interese skušal zaščititi domači sindikat ob pomoči profesionalne sindikalne »centrale«. V obeh primerih pa sta vodstvi hudo nasprotovali »vmešavanju v notranje zadeve«, kakor sta označili pomoč poklicnih sindikalistov. Ko tako vneto segamo po vzorih razvitega kapitalizma, po katerem slednjič tudi managment meri svoje (domnevno, saj so tajne) astronomske plače, bi si kazalo tamkaj izposoditi tudi razmerja med lastniki (managerji) in delavci (sindikati). Naj spet prikličem v spomin pomladni obisk pri italijanskem multinacionalnem gigantu Olivettiju, kjer direkcija sindikatu niti v sanjah ne krati pogajalske vloge, če gre za ekonomski in socialni položaj delavcev in uresničevanje kolektivne pogodbe. Tudi tamkaj sindikat pride v tovarno od zunaj, se torej »vmešava« v njene interne probleme. Toda pravice delavcev, pa naj gre za pravila kolektivne pogodbe ali kalorije na delavčevem jedilniku v tovarniški menzi, so vse kaj drugega kot interni problem. Škoda, da se managerji (lastnikov kapitala pri nas tako ali tako še ni) tako dobro zavedajo samo svojih prednosti po vzoru kapitalizma, niso pa jih voljni priznati drugi strani! • D. Z. Žlebir Komisijska trgovina METULJ Janeza Puharja 1 KRANJ Tel.: (064)38-681 NUDIMO: - Prodaja in sprejem tehničnega blaga - VIDEOTEKA - Audio video storitve REKAR AVTOMOBILI import - export d. o, o. Kranj MAZDA 323, 626, 323F DAIHATSU APPLAUSE 1,6 Li SUZUKI SWIFT 1,3 sedan TELEFON: (064) 33-085, 36-971 Trgovsko In storitveno podjetje Kranj d.o.o. Vas vabi v novo prodajalno v ulici Jaka Platiše 17 na Planini (tel. 34-002), kjer si lahko po ugpdnih cenah kupite žensko, moško in otroško perilo, pižame, copate, nogavice, srajce. Na zalogi imamo tudi vse vrste uvoženih pijač, čokolade, parfumov (Yves Rocher, Trussardi. Azzaro, Gucci), dekorativno kozmetiko VValtz, svinčnike Parker, stenske ure Seiko... Pričakujemo vas! del. čas od 9. -12. ure in od 15. -19. ure sobota od 8.-12. ure PRIDITE V KS^^ NATREBIJL^^AfiJ KJER JE VEDNO ZANIMIVO^^ PROGRAM S KANČKOM EROTIKE VSAK PETEK IN SOBOTO OD 21. - 03. ure PREJELI SMO Zakaj so nacionalizirali lokal? 28. avgusta je bil v Pismih bralcev v Delu objavljen prispevek Anuške Urevc-Bogataj o nacionalizaciji njihovega lokala v Škojji Loki. Še do danes Delo ni objavilo odgovora, zato sem se tudi jaz odločil, da napišem svoje mnenje o Anuškinem kameleonskem sprenevedanju, in upam, da bo ugledalo objavo. Kdor je spis znal prebrati, je moral spoznati, da je nastal v portoroškem boljševiškem krožku. Na to najprej kažejo dokumenti iz NOB. Citati, na katere bi bil ponosen vsak zaveden Slovenec in so bili pač v tem kontekstu uporabljeni za bolj sočno razlago, seveda prihajajo iz arhiva Loškega muzeja. Odkod naenkrat, Anuška, Tebi tako globoka nagnjenja do novejše slovenske zgodovine. No ja, če si že taka poznavalka, poznaš tudi najbolj tragičen loški dogodek iz tega časa. Gre za februar 1944, ko so Nemci zaprli večino zavednih Ločanov. Petdeset jih je bilo 9. februarja ustreljenih za Kamnitnikom, ostale pa so zadržali v Begunjah. Moja mama je bila tedaj tam tri mesece zaprta in potem izgnana na Koroško. Zakaj Tvojega . očeta ni bilo med njimi? Tako kot si napačno ocenila medvojne dogodke, si se očitno zmotila tudi pri iskanju krivcev za nacionalizacije. Predlagam Ti, da poiščeš pravi naslov v svoji najbližji okolici. Med drugimi je tudi Tvoj mož najmanj eno desetletje oblačil in vedri! v Škojji Loki, najprej kot občinski sodnik in potem še kot partijski voditelj. V tem času so se še nadaljevale krivice, ki jih Ti pripisuješ drugim. Mojemu očetu so tedaj odvzeli še zadnje, od česar je živel - žago in mlin. Skojja Loka in njeni oblastniki so sploh prednjačili v uničevanju in prisvajanju tuje lastnine. Povprašaj torej svoje najbližje sosede, in ko boš dobila odgovore, jih sporoči še meni. Skojja Loka. II. 10. 1990 Matjaž Hafner Šknfja Loka Jegorovo pr. 33 Reprivatizacija in privatizacija Pošten in pravno urejen svet ne pozna nacionalizacije po jugoslovansko, tam se nacionalizirano premoženje plača, zato se niti ni čuditi, če tuji ekonomisti ob procesu privatizacije podjetij niti ne omenjajo bivših lastnikov. Od nacionalizacije naprej, ko je bilo vse naše, je slovenski narod pristal tu, kjer smo. Murko-vičeva vlada ponuja seduj delavcem interne delnice, ki jih menda še dolgo ne bo močno ne prodali, ne pokloniti (niti svojim otrokom'), skratka, spet bo vse še bolj naše, vsi bomo še bolj odločno samoupravljali in se a.simptotično bližali lepšemu življenju. Medtem ko se krešejo mnenja o načinu lastninjenja, ti izprijen- a, to je vodilni ljud/e v mnogih podjetjih, gradijo na račun sala nje družbene lastnine in obubožanega ljudstva svojo lepšo prihodnost Mnogi cd teh bi že davno morali biti za rešetkami! Do konca leta lahko pričakujemo do 70.01)0 brezposelnih, poleg tistih »srečnežev«, ki zu delo prejemajo med tremi in štirimi tisočaki mesečno in to za delo tudi v treh izmenah Kjerkoli hočemo, lahko preberemo, da sosednje, zahodne kapitalistične države, ustvarjajo nekajkrat večjo dodano vrednost na zaposlenega kot mi. ter toliko bolje zato tudi živijo. Absurdna je misel, živeti po evropsko, misliti in delati pa drugače! Neki se na vso moč trudijo rmtnirati reprivutizacijo in še naprej, kot evropski fenomen. hočejo po poti, ki jo Evropa ne pozna, ker ni niti najboljša, niti pravična do vseh. Nemčija npr. vrača podjetja bivšim lastnikom v nekdanji Vzhodni Nemčiji v naravi in jim celo omogoča najemati kredite za dokup v primerih, ko gre za povečano vrednost. Tako rešuje to Nemčija, ki ima zaradi take ureditve življenjsko raven, o kateri zaenkrat lahko le govorimo, in valuto, okoli katere se vse vrti, žal tudi mi. V obravnavi je Zakon o privatizaciji podjetij. V Delu z dne 30. 10. lahko preberemo, da se je z nakupom internih delnic spremenilo že več podjetij. Alije to res mogoče ? Nacionalizacija je bila izvršena hitro, z oboroženim spremstvom. Denacionalizacijo in lastninjenje pa je potrebno izvršiti na kulturnejši in pravičnejši način! Kako? Predlagam, naj bi se privatizacija izvedla na sledeč način. Ideja, ki niti ni moja. je bila: a) Nacionalizorano premoženje, z adekvatnim delom novo ustvarjene vrednosti, se vrne bivšim lastnikom oziroma dedičem v naravi, kjer to ni mogoče, pa s primerno odškodnino v obliki delnic od družbenega premoženja. b) Povečani del premoženja pod A in vse ostalo družbeno premoženje, ustvarjeno skupno pred in po nacionalizaciji, naj se v določenem razmerju razdeli državljanom Republike Slovenije (tudi otrokom!) in Republiki Sloveniji. Delnice vseh - dobrih in slabih podjetij, naj bi dobili preko hol-dinških družb VSI državljani Republike Slovenije, ne pa vsak samo iz podjetja, kjer je zaposlen. To je edina pravična delitev, ker VSAK je po svoje prispeval k tej supni lastnini. Določeno prednost pa vsekakor morajo dobiti vsi sodelavci in upokojenci, oziroma njihovi dedni v podjetjih, kjer so ali so bili (za neko minimalno določeno dobo) zaposleni. c) Delnice bi se morale tržiti, ker bi s tem podjetja dobila svojo pravo tržno vrednost in šele na to naj bi bile ponujene tujemu kapitalu, kar bi preprečilo razprodajo tujcem, našemu človeku pa vlilo voljo do dela, do dobrega gospodarjenja in mu z divi-dendami dalo udeležbo na letnem dobičku. Lastninjenje je menda zaustavljeno. Kar je bilo že lastninjeno. je potrebno anulirati, ker nihče nima pravice ne deliti ne jemali družbene lastnine, ki pripada vsem državljanom Republike Slovenije Ko bo po sprejetju Zakona prišlo do lastninjenja, bo potrebno rešiti predhodno nacionalizirano premoženje, zato bi morali 5$. člen. točko 2 Zakona o privatizaciji podjetij črtati. S tem, najpravičnejšim mutnom, bomo dobili vsi. vsi po enakih delih in vsi vse tisto, kar nam jt bilo odvzeto. Če se bo delalo drugače, se bo delala krivica in to istim ljudem že drugič. Milan Prah SVETOVANJE F! N A N Č U AGENCIJSKE l~N DRUGE S T 0~R I ? V E Global Kranj, d o o 64000 Krani C JLA 4 tel 1064) 21320 lax (064 ) 28167 SVET VAM POLAGAMO NA DLAN! Praznični, novoletni in vso zimo organizirani [PROGRAMI POTOVANJ CIPER DUNAJ ISTANBUL KAIRO - LUKSOR LONDON PARIZ p Kompletni programi so na voljo v Adrn Airvvavs, % L|ubl|ano, Gosposvetska 6, tel. (061) 302 030, teleks: 31795 ADAIR YU, ž telefaks: (061) 321-668 in pn vseh pooblaščenih turističnih agencijah ADRIA AIRWAYS 2 POZOR, POZOR! V Zg. Gorjah 69 je odprta nova trgovina TERMOTEHNIK Po ugodnih cenah vam nudimo oljne gorilce svetovno znane firme API, obtočne črpalke GRUNDFOSS, priključke za cisterne, rezervne dele, avtomatike, različen elektromaterial in še mnogo drugega. Pri nakupu oljnega gorilca vam nudimo brezplačno nastavitev, strokovni nasvet - organiziramo priklop. Trgovina je odprta od 9. do 12. in od 15. do 19, ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. mnHBHBH Pokličite nas po tel. (064)77-120 0LE lBDTT[ElE RTV SERVIS KERTJANEZ Oprešnikova 82, KRANJ Tel.: 064/26-945 NUDI VAM • POPRAVILA BARVNIH TV GORENJE NA DOMU • VGRADNJA TELETEKSTOV IN VSEH VRST BARVNIH EKRANOV • POPRAVILA GLASBENIH APARATOV GOSTILNA LOVEC Gorice, tel. 46-030 Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe Priporočamo se za obisk! PEČARSTVO AVGUŠTIN KOMENDA Suhadole 5 c PO NAROČILU IZDELAMO KMEČKE PEČI IN KAMINE ROČNO DELO -KVALITETNO DELO Informacije 061/841-417 VIDEOTEKA PALMA Pa|erjeva 3 64208 SenCur 0 PIZZER13A ,P0I3GRADQM TRŽIČ, Koroška 26, tel.: 52-055 stari del mesta - 200 mod cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peči Odprto od 10. - 22. ur« nedelja od 17. - 22. uro PONEDELJEK ZAPRTO AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v novem gasilskem domu na Trati Pričetek 4.12.1990 Praktična vožn|a na vozilih OPEL CORSA in GOLF INFORMACIJE tel. 631-729 Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a tel.: 34-034, 34-033, 36-033 DNEVI UGODNIH NAKUPOV od 27.11. do 8.12.1990 • TRAKTORJI TOMO VINKOVIČ po najnižjih cenah TV818 TV821 TV822 IMT 539 50.614,00 din 52.380,00 din 62.380,00 din 86.703,80 din POSEBNA NAGRADA KUPCEM AGROMEHANIKE JE VREDNOSTNI BON AGROMEHANIKE SAMO V OMENJENIH DNEH LAHKO POLEG ZNIŽANIH CEN KORISTITE UGODNE KREDITE ZA NAKUP TRAKTORJEV IN VSE DRUGE KMETIJSKE MEHANIZACIJE. POKLIČITE po telefonu 34-035, 36-033, 33-034 TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN OD 7. -17. URE, OB SOBOTAH OD 8 -12. URE KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Marjan Tomšič: pišem drugi del Šavrink BARD SLOVENSKE ISTRE Kranj - Ko je pričel Marjan Tomšič po kakih petnajstih, dvajsetih letih bivanja v Istri, najdlje je delal kot učitelj, tudi pisati o Istri, seje z njegovimi knjigami godilo kot pri nekakšnem velikem poku: njegovo pisateljsko prizadevanje, da razkrije, se dokoplje do vsega mitskega v ljudeh, pokrajini, naravi sploh je naletelo v slovenskem knjižnem prostoru na hvaležen odmev, na zanimanje literarnih kritikov, ki ga uvrščajo med predstavnike magičnega realizma, na radovednost bralcev in vsega ostalega, kar začenja spremljati popularne knjige. Njegovo kratko bivanje v Kranju - bil je gost literarnega večera na kranjski Gimnaziji - pa je bila tudi priložnost za tale pogovor. V slovensko književnost ste s svojimi knjigami, naj omenim le Savrinke in zadnjo Kažuni, prinesli nov veter. Bralci so začutili dobro pisanje, večina vaših knjig je razprodana. Literarna zgodovina pa kot bi bila v Zadregi, zatisnila si je oči pred novim pojavom "Tomšič" in je o vas molčala. No, Taras Ker-mauner piše v predzadnji številki Naših razgledov o Tomšiču kot pisatelju magičnega realizma, kamor sodi tudi znameniti latinskoameriški Marquez. Kdo ste, Marjan Tomšič? "Kot pisatelj sem se uveljavil s knjigo Savrinke, izšla je pred štirimi leti v založbi Kmečki glas, potem ko je na njihovem natečaju dobila prvo nagrado. Uspeh knjige je bil takojšen, odmeval je pri bralcih in pri kritiki. Hvaležen sem takratnemu uredniku založbe Branetu Gradišniku, ki je v meni prepoznal pisatelja in me spodbujal ter sprejel v program tudi knjigo Kažuni. Toda pri nas to vseeno ni dovolj, da bi pisatelja literarna zgodovina opazila. Na pisateljskem srečanju lani na gradu Statenberk med referati o slovenski postmoder-nistični književnosti ni bilo ne mojega dela ne mojega imena, kot da ne obstajam, kot da v zadnjem desetletju nisem pisal. Potem sem ugotovil, da me moji mlajši pisateljski kolegi resnično ne poznajo in ne berejo - toda po tej logiki, če nekoga ne bereš, ga potemtakem tudi ni? No, stvari se zdaj popravljajo in takih nerazumljivih krivic li-terarnokulturne srenje zdaj ni več. Res pa je, da sem bil kar začuden, ko se je podrobnega ocenjevanja mojega dela lotil tako pomemben poznavalec slovenske literature, kot je Kermauner." V vaših knjigah je zaslediti *'odilo, da se dobro povrne z dobrim, slabo 3 slabim, vedno izbirate pot v dobro in pravičnost:' "SliSi se morda čudno, toda vedno sem nezavedno ču-t'L kaj je prav in kaj ni, zato tudi v literaturi ubiram takšna pota. Mislim, da so le tako lahko nastale tudi Savrinke. V vseh knjigah je zaznati n<-Va\edno vero v bo/je; ni-sem veren, daleč od tega, toda temu svojemu občutku scm vedno zvesto sledil, in to v knjigah, pa tudi v življenju *!} zato nosil vse posledice, govorim o zakonitostih, na ki|terih temelji življenje, mi-JMm na kozmične zakone, po katcrih kozmična tehtnica Vse poravna. Krivice ne mo-rcmo delati neprestano, vse *e Poravna, na tak ali druga-fen način. To je nekaj, kar 'niarno v svojem bistvu, in Če delujemo proti temu, deluje-UJ° proti sebi; lahko se vara-^° leta in leta, pa pride tre-putek, ko se vse izravna na ["plastičen način - kol nekda-"J1 zid med obema Nemčija-"V*. kot lažni stolp nase prejš "Je Politike. Verjamem v sa-m°dejno moč narave, mo-gfcjla je od človeške pameti, j^'^endarle po svoje orne- o£t,t0 v'"*/'/" te nuili jjtarijivo obliko - istrsko mito-lt-fj'J"t f%' I*' doslej v literaturi ni . ". l**l*diti. Še kot učitelj ste *" KVftd zbrali istrske pripoved- ke in rešili pred pozabo narodno blago, ki ne sme biti pozabljeno. Kljub temu da je v vaših knjigah navzoča istrska magija, pa je okvir teh bajk takšen, da se dotika vseh, ne le poznavalcev. "Stvar je v tem, da nas je naša doba, ki jo živimo, oslepila s svojimi dobrinami. Saj poznamo tisto, da človek ne živi le od kruha; toda trenutno blagostanje nas je prepričalo nasprotno, sami sebe smo prepričali, da je tako. Mene pa je nekaj vleklo v magični svet, proč od od oprijemljivih, vidnih stvari. Čutil sem, da je človekovo bistvo vendarle v onem drugem, duhovnem planu. Poglejte, pravljice niso nič drugega kot izraz človekove zavesti, hrepenenja po onem drugem, duhovnem svetu. Mislim, da zdaj prihaja čas poduhovljenja, sicer zelo počasi, toda človek se vendarle kot igla na kompasu obrača iz zgrešene smeri usmerjenosti na materialni svet, znova v duhovnega. Naše notranje čutenje nam pravi, da je v tem rešitev človeka, njegove prihodnosti, našega planeta. V Istri, kjer zdaj živim že 23 let, sem resnično našel izredno živo magično doživl|a nje sveta, tako kot nikjer drugje. Istrani so izjemni ljudje, bistri, toda revni, enostavno niso hoteli postati bogati, vztrajali so v materialni revščini, da bi lahko ohranili svoje duhovno bogastvo, svet iracionalnega doživljanja. Osupnil in očaral mc je še živi svet pravljic, magičnega, v to sem se kot pisatelj zagrizel, vpletel, tu sem našel svojo resonanco z Istrani, postali smo prijatelji." Ali je morda tudi v tem kaj magičnega, da lahko vi kot rojeni Štajerec tako doživeto predstavljate istrsko literaturo, kot da ste se rodili v Istri, dihali njen zrak, pili istrsko vino, govoriti istrska narečja? Ali pa smo lahko prebivalci prav vsakega kraju, kjerkoli se ustavimo? "Slovencev je komaj za eno večje evropsko mesto, zato ne priznavam štajerskih, istrskih, gorenjskih pisateljev, le slovenske pisatelje in Istrani so v tem zahodnem delu, ki ga najbolj posnim, pač Slovenci. Je pa res, da o svojem rodnem kraju, Račc pri Mariboru, nimam lepih spominov i/ otroštva in se nikoli nisem počutil kot Račan. Tega je bila kriva politika, vražja polilika. Politika je zame magija, črna magija." Dobrih petnajst let hodim po Istri. Z magično močjo sem se zaljubil vanjo. Šel sem za svojim notranjim klicem in v njenih ljudeh odkril brezmejne razsežnosti, v njihovih dušah zaklade. Večkrat sem slišal: Ta uboga Istra, vdova otožna, zaostala Istra... Zdaj vem, da to ni res. Zato pravim: Ta bogata Istra, polna skrivnosti in polna prečudovitih ljudi! A da jih spoznaš, moraš živeti ob njih, trpeti z njimi, moraš začutiti v sebi žejo njihove zemlje v najhujši pripeki, se moraš zaplesti v njihova upanja, njihova sovraštva, v ta njihov brezup garanja od jutra do večera... Istrski svet je resnično svet še vedno žive in delujoče magije, ki jo prodirajoča mestna civilizacija razkraja. Uničuje to enkratnost! A po vaseh globlje v deželi ljudje še vedno dihajo v ritmih tisoč let starega, z modrostjo prepredenega žitja. Želel sem upodobiti predvsem te njihove obraze. Če mi je vsaj malo uspelo, sem zadovoljen. Se zato ukvarjate z belo ma-WJo? "Slišal sem res, da mi pravijo beli mag. No, svojega kraja nisem mogel sprejeti za svojega, Istra pa meje sprejela kot velika mati, vse sem našel tu in se močno navezal. V Istri je malo politike, pravijo, da je to porkarija' in se nočejo ukvarjati s tem. Zadnje čase je sicer že drugače, poprej pa je tako kot materialni svet politika škodila njihovemu notranjemu svetu, zato so nezavedno odklanjali vse, kar je bilo s tem povezano. Toda čas neusmiljeno gloda in pravljični svet, svet dobre magije v Istri se prav tako razkraja, izginja. Ko sem prišel v Istro, deset kilometrov od Kopra še ni bilo asfalta, v vaseh so hiše imele odprta ognjišča, ni bilo kopalnic, telefona, televizije. Zdaj so tam nove hiše, zdaj imajo vse te dobrine, od kopalnic s ploščicami do televizije. Rja civilizacije je prodrla tudi sem. 1/ Marezig sem se zato preselil nekoliko globje v GračiŠče, kjer je še bila prava Istra. Zdi se mi, da civilizacije s svojimi materialnimi dobrinami prodira tudi v človekovo notranjost in jo razkraja. S lem |e konec pra- žitja, konec prasveta. Nič tragičnega seveda, če se en svet umakne drugemu, tudi to je. zakonitost. Toda lepote odhajajočega sveta je treba ohraniti in Istrani se zdaj zelo trudijo, da bi kaj tega ohranili, proces pa se seveda ne da več zaustaviti." Enostavne življenjske modrosti, kot so boj med svetobo in temo, boj med dobrim in zlim so v vaših knjigah povedane v arhaičnem okviru, vendar za sodobnega bralca. Je ta enostavnost, preprostost vaš pisateljski ključ do uspešnosti? "Ta navidezna preprostost je prevara, zanimiva prevara, na katero so opozorili literarni kritiki. Vse je silno preprosto, pa vendarle ni. Za vsemi stvarmi se skrivajo še drugi svetovi in to sluti bralec in ga priteguje, kot priteguje sli -karjeva slika zato, ker še nekaj slutimo zadaj za naslikanim. Bralca preprosto vodim k spoznavanju vzrokov tragi-čnosti našega življenja, posredno razkrivam vzroke naših usod. Za vse pojave so vzroki, kar delamo, ni brez posledic, pa čeprav le peljemo z avtom po cesti trideset kilometrov na uro. Vse, kar delamo, ima posledice, tako dobre kot slabe. Toda tragi-čnost je v tem, da človeka nekaj sili, da ne more biti dober. Prepričan sem, da je najtežje biti dober. Kar poskušajte biti dobi, boste poželi vedno slabo. Toda prepričan sem tudi, da se dobro vendarle enkrat v krogu povrne k nam v neki drugi obliki, na drugem kraju. Biti dober pa pomeni soočati se z zlom. O tem pišem v svojih knjigah. Človekova usoda je, da ne more biti dober niti do samega sebe, kaj šele do drugih, temu se protivi človekov ego, in to je pravi satan." Se vam zdi, da bralci segajo po vaših knjigah tudi zato, ker med vrsticami berejo vendarle neko tolažbo, da so še dobre stvari, da se je vredno boriti proti vsemu slabemu... "Se strinjam, ta namen ki ga slutijo, to priteguje. Človek je v bistvu nesrečno bitje, dela zlo in to ga seveda ne osrečuje. Sovražiti je tako hi h ko: mimo pridrvi avto, pa ga že lahko sovražimo. Toda kako pomagati človeku, ki je poln negativnih čustev in zato nesrečen? Tu pride pravljica; dajte mu ljubezen, spremenite ga iz grde žabe v princa. Hecno, kajne, toda ta čarovnija deluje. Rešitev je pač v tem, da ne vračamo enako z enak ini Vzljubiti je treba človeka z vsem gorjem, ki ga nosi v sebi, kar ga dela nesrečnega, grdega, slabega, bolnega. Ko vzljubimo, tudi od-čaramo." In vi odčarate svoje bralce? "Jaz znam samo pisati, čeprav me imajo nekateri za belega maga, toda nisem čarovnik. Če v knjigah na težko določljiv in težko viden način prebujam dobroto v človeku, potem pristanem na to, da sem beli mag, pisatelj. In sprejemam tako poslanstvo v svetu, ki postaja po svoje grozljiv. Če literatura kaj lahko pomaga ljudem, potem jim, s tem ko pišem, tudi sam po svoje pomagam." • Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši bodo danes, v torek, ob 18. uri odprli razstavo France Prešeren - ljubezen, jezik, domovina - ob 190. letnici pesnikovega rojstva. Razstavo sta pripravila Gorenjski muzej in Osrednja knjižnica v Kranju. V galerijskih prostorih Mestne hiše pa bodo ob 18.30 odprli razstavo del akad. slikarja Roka Zelenka in oblikovalke keramike Leje Ber-netič - Zelenko. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik razstavlja akad. slikar Jaka Torkar. V galeriji Kosove graščine je na ogled 7*. medre-gionalnafoto razstava treh dežel Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Najvidnejši žirovski in idrijski ustvarjalci. RADOVLJICA - V dvorani radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 dr. Cene Avguštin ob diapozitivih predaval o Koroški tostran in onstran meje. V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava del akad. slikarke Dore Ples ten jak in akad. slikarja Domna Slane. KROPA - V Bertoncljevi sobi Kovaškega muzeja Kropa je odprta novoletna prodajna razstava del akad. slikarja Kamila Legata. V Osnovni šoli Staneta Žagarja v Lipnici')t še na ogled drugi del razstave o zgodovini osnovne šole v Lipniški dolini. ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica bodo danes, v torek, ob 19. uri odprli razstavo akvarelov Štefana Bertonclja. V kulturnem programu sodeluje s prozo France Štukl. V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar in grafik Črtomir Frelih. V galeriji Fara razstavljajo člani Foto kino kluba Anton Ažbe. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V paviljonu NOB je do konca tega meseca odprta prodajna razstava likovnih del, katerih izkupiček je namenjen prizadetim v poplavah. Razstava je odprta vsak dan med 16. in 18. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. KAMNIK - V kavarni Veronika je na ogled razstava reprodukcij kamniškega kamniškega samouka Vilija Kordeža. V razstavišču Veronika je na ogled razstava perorisb Petra Jovanoviča na stihe pesnika Franceta Balantiča. DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale so na ogled kiparska dela Jožeta Stražarja. HIŠNIK ZNOVA DECEMBRA- Kranj - V Prešernovem gledališču bo v začetku decembra znova predstava Harolda Pinterja Hišnik, s katero je gledališče začelo letošnjo sezono. Predstave bodo ponovili še za ostali del abonmajskih obiskovalcev. Predstave bodo: v sredo, 5. decembra, ob 19.30 za abonma rdeči, četrtek, 6. decembra, ob 19.30 za abonma modri in v petek, ob 19.30 za abonma petek II. VABILO NOVIM PEVCEM Kranj - Mešani pevski zbor Primskovo je zbor z dolgoletno tradicijo. S svojim programom, ki obsega domačo in tujo zborovsko literaturo iz vseh obdobij, nastopa doma in v tujini. Zbor načrtuje razširitev svoje dejavnosti, zato vabi nove pevke in pevce, da se mu pridružijo. Pevske vaje so vsak torek in četrtek od 20. do 22. ure v prostorih Zadružnega doma Primskovo (vhod v pevsko sobo z dvoriščne strani). Vabljeni!. Pirniče - Oder treh herojev v Pirničah bo danes, v torek, ob 19.30 premiera Klavstrof obične komedije Dušana Kovačev i ča. Predstavo je pripravila gledališka skupina A makom, v kateri so zbrani gledališčniki Taliiini ljubitelji Kieselsteinski Kranj, Oder treh herojev Pirniče in Modri plahutnik Ljubljana. Predstavo je reži-ral Iztok I ory, dramaturg je Peter Militarov, kostumi so delo Polone Kos. Alpinistična monografija NA MEJI MOŽNEGA Pri radovljiški založbi Didakta je te dni izšla knjiga Toma Česna Sam. Ob sofinanciranju Komisije za vrhunski šport se je na slovenskem knjižnem trgu pojavila monografija, kakršne doslej o alpinizmu nismo poznali. O Tomu Česnu je bilo letos po uspehu - preplezana južna stena Lhotseja, problem leta 2000 imenovanega - povedanega že skoraj vse, kar se z merili svetovnega alpinizma da povedati. Knjiga z značilnim naslovom, ki v mnogočem označuje alpinista Česna, je priložnost za pripoved o alpinizmu v prvi osebi. Priložnost seveda tudi za bralca, da v tem poišče tudi odgovore na vprašanja, ki si jih zastavljajo alpinisti, tudi alpinisti takih sposobnosti kot Tomo Česen. Avtor ni prevzet od svojega zadnjega uspeha, pač pa opisuje tudi nekatere svoje alpinistične dosežke, zaradi katerih je bila njegova alpinistična pot takšna, kot je bila. Izjemna alpinistična pot vsekakor zasluži tudi izjemno knjižno predstavitev. Nekaj srečnih okoljiščin seje združilo ob tej knjigi, da je nenavadno hitro izšla. Spomnimo se, da je dogodek, za katerega uvodničar v Ceshovi knjigi Tone Škarja piše, da je mejnik v zgodovini alpinizma, bil letošnjega 24. aprila. Avtorjev tekst enakovredno dopolnjuje še 120 barvnih fotografij izbranih iz okoli 800 diapozitivov obsegajočega arhiva. Knjiga, ki so jo vzorno natisnili v tiskarni Mladinske knjige, je izšla v nakladi 8000 izvodov. • L. M. TVSPORED PETEK 30. novembra 9.00 Spored za otroke in mlade 9 00 Pisana frnikula, slovaški igrani film 10.35 Pogum za tveganje: Pionirji sodobne kirurgije, angleška poljudnoznanstvena serija 11.25 Podmornica, nemška nadaljevanka 12 15 Festival kajkavske popevke Krapina '90, posnetek 2. dela 13.00 Sedma vžigalica, avstralski risani film 14.00 Video strani 14.10 Radost Evrope 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik: Tednik, ponovitev 18.10 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19 30 TV dnevnik 19 55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nebu naproti, ameriška dokumentarna serija 21.20 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 22.10 TV dnevnik 22.30 Namesto koga roža cveti, za Amnesty International, 1. del 23.15 Sova Družinske vezi, ameriška nadaljevanka Prsti, ameriški film 1.15 Video strani _2. program TV Slovenija 16.00 Domači ansambli: Fantje treh dolin, ponovitev 16.30 Beseda na strehi sveta, pogovor z velikanoma alpinizma 17.25 Pajčevina na strehi sveta, dokumentarna oddaja 17.50 Morilci med nami, 2. - zadnji del angleško madžarskega filma 19.30 TV dnevnik 20 00 Ob svetovnem dnevu boja proti AIDSu 21.40 Oči kritike 22 20 Koncert z dirigentom S. Celibidachejem 23.20 Vprašajte ZIS 0.20 Satelitski programi - po skusni prenosi _1. program HTV 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9 30 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična nanizanka 10.00 Šolski program, kontaktna oddaja 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 16.10 Video strani 16 25 Poročila 16.30 TV Koledar 16.40 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična nanizanka 18.25 Številke in črke, kviz 18.45 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 TV film 22 20 TV dnevnik 22 40 Poročila v angleščini SOBOTA 1. decembra 8.20 Video strani 8 30 Izbor tedenske programske tvornosti 8 30 Nemščina 9 00 Muzzv, angleščina za najmlajše 9.15 Radovedni Taček Miš 9 35 Lonček, kuhaj: Rižev nara stek 9 45 Čebelica Maja: Maja in go-senčica 1005 Križem kražem, oddaja TV Skopje 10 35 Alf, ameriška nanizanka 11.00 Ex libris: O Juliju Bettetu in o vzgoji pevcev 11.55 Zgodbe iz Školjke 12.25 Večerni gost 13.10 Oči kritike 13.50 Lepa naša domovina: Trgovina, ponovitev zabav noglasbene oddaje 1425 Ciklus filmov VValta Dis-nevja: Na mesečini, ameri ški mladinski film 16.20 Sova, ponovitev 16 50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17 05 Ljubljana DP v košarki (ž): Jezica - Partizan, vključitev v prenos 18 30 Divji svet živali, ponovitev angleške" pol|udnoznan stvene serije 19 00 Ali že veste 19 12 Risanka 19.15 TVokno 19 30 TV dnevnik 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje3x3 20.35 Križkraž 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova Zlata dekleta, ameriška nanizanka Murphyjev zakon, ameriška nanizanka Duhovi gdč. Morrison, angleški film I. 30 Video strani _2. program TV Slovenija 9.55 Valzoldana: Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (ž), prenos 1. teka 10.45 Satelitski programi - poskusni prenosi 12.55 Valzoldana: Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (ž), prenos 2. teka 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 16.55 EPP 17.00 Leningrad: Gala koncert Čajkovski, prenos 18.50 EPP 19.00 Mati in sin, avstralska humoristična serija 19.30 TV dnevnik 20.15 Filmske uspešnice: Prostovoljci, ameriški film 22.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (ž), posnetek iz Valzoldane 22.40 Satelitski programi - poskusni prenosi _1. program HTV 8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8 30 Vesela sobota, spored za otroke 10 00 Izbor šolskega programa 10 30 Kaj je film II. 00 Nemščina Alles gute 11 30 Izbrali smo za vas 14.30 Učna leta izumitelja Polža, slovenski film 15.30 TV teden 15.45 Narodna glasba 16.15 En avtor, en film 16.40 Poročila 16.45^ Sedmi čut, oddaja o pro- ' metu 16.55 Spletka, angleška nadalje vanka 17.25 TV dražba 18.55 Asterix, risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Pogovor tedna 20.15 Super policaji, ameriški film 21.45 TV dnevnik 22.05 Poročila v angleščini 22.10 Silnice, oddaja o kulturi 22.55 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 23.40 Športna sobota TV Saraje-vo 000 Poročila NEDELJA 12.00 13.05 13.55 14.25 18.45 19.10 19.30 20.00 20.50 21.40 22.00 22.05 23.05 23.50 2. decembra 8 10 Video strani 8.20 Živžav 9.15 Hov!, ponovitev angleške nanizanke 9 40 Gradovi Zaton gradov 10.10 Zgodba o Hollywoodu, ponovitev 11.00 Mati in sin, humoristična oddaja 11.30 Videomeh 11.55 EP video strani 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Video strani 13 10 ONA + ON, ponovitev 14.40 Alternative, poljska nada Ijevanka 15 35 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17 00 TV dnevnik 17.05 Pobeg, ameriški film 18.45 EPP 18 50 Risanka 19.00 TV mernik 1915 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19 55 Vreme 20.05 Primož Trubar: Nigdirdom, TV nadaljevanka 21.15 EPP 21.20 Zdravo 22.40 TV dnevnik 23.00 Sova: Spet ti?, ameriška humoristična nanizanka, Murphvjev zakon, ameri ška nanizanka 0 15 Video strani _2. program TV Slovenija 10 00 Danes za jutri, oddaja za JLA in igrani film 14 00 Športno popoldne 19 00 Da ne bi bolelo: Med strahom in pogumom 19 30 Glasgovv: Podelitev evrop. nagrad za film, prenos 21 30 Vulkani, francoska poljud noznanstvena serija 22.00 Reportaže z nogometnih tekem, posnetek svet. pokala v smučanju, slalom ž, športni pregled TV Novi Sad poiane za otroke Kmetijska oddaja Daktari, ameriška nanizanka TV družinski magazin Sestanek brez dnevnega reda, Kulinarični kotiček -Emo, igrani film Evoksi, risana serija TV sreča TV dnevnik Boljše življenje, TV nadaljevanka Midasov dotik, angleška poljudnoznanstvena serija TV dnevnik Poročila v angleščini Glasba za lahko noč Športni pregled TV Sarajevo Poročila 1. program HTV 9.45 Poročila 9 50 TV koledar 10.00 Dobro jutro, nedeljsko do PONEDELJEK _3. decembra 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade 9.00 Miti in legende islamskih ljudstev 9.30 Da ne bi bolelo: Med strahom in pogumom 10.00 Mozaik, ponovitev, tamburaška skupina Bisernica iz Reteč in Muzsikas, madž. ansambel za ljudsko glasbo 10.30 Mozaik, ponovitev, Utrip, Zrcalo, Mernik 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Zdravo, ponovitev 18.25 Spored za otroke in mlade 18.30 Radovedni Taček. Jajce 18.45 Čebelica Maja 19.10 Risanka 19.15 TVokno 19 30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Plavalni tečaj, film 20 50 Osmi dan 21.35 Od obzorja do obzorja 21.50 TV dnevnik, vreme 22.10 Krst pri Savici, balet 22.45 Sova: Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka Murphyjev zakon, ameriška nanizanka 0.00 Video strani _2. program TV Slovenija 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka 20.55 Sedma steza, športna oddaja 21.15 Lepa naša domovina: Turizem, zabavnoglasbena od daja 21.45 Circom 22 25 Yutel _1. program HTV 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Sedmi veter, otroška serija 10.00 Šolski program 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Izbrali smo za vas 13.55 Oddaja za otroke 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 TV koledar 16.40 Sedmi veter, otroška serija 16.55 Hihitavčki, otroška serija 17.10 Šolski program 17.40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke 18.45 Alpe Jadran, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.00 7 dni v tednu, zunanja politika 21 30 TV dnevnik 21.50 Poročila v angleščini 21.55 Kinoteka Hollywooda: Act of Violence, ameriški film 2325 Poročila TOREK 4. decembra 8 50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 9.30 Človekovo telo 10 00 V hribih se dela dan 10.30 Nemščina 11 00 Sedma steza, športna od- daja 11.20 Osmi dan 14.25 Video strani 1435 TV mozaik: Šolska TV, po novitev 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16 55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17 05 Šolska TV 18 10 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19 20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 1955 Vreme 20 05 Življenje v barvah, franco ska nadaljevanka 20.55 EPP 21.00 Mednarodna obzorja Bol garija 21.30 Mestne zgodbe - Tuzla 22.30 TV dnevnik 22.50 Sova Dekameron, slovenska nanizanka Murphvjev zakon, amen ška nanizanka 0.15 Video strani _2. program TV Slovenija 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 16 30 Svet športa, oddaja HTV 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 Naša pesem 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Gradovi: Pomniki se spreminjajo 21.05 Umetniški večer. Železni človek, poljski film 23.35 Yutel SREDA 5. decembra 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Spored za otroke in mlade: Živ žav 9.55 Plavalni tečaj, film HTV 10.35 Življenje v barvah, francoska nadaljevanka 14.50 Video strani 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 1 17.05 TV Mozaik 17.05 Vulkani, francoska poljudnoznanstvena serija 17 35 Po sledeh napredka 18.05 Spored za otroke in mlade, Križem kražem, oddaja TV Skopje 19.00 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Umetni raj, slovenski film 21.50 EPP 21.55 TV dnevnik 22.15 Okno: Povratek k Staxu 23 10 Sova Alf, ameriška nanizanka Murphvjev zakon, ameriška nanizanka Zgodba o Hollvvvoodu, angleška dokumentarna serija 1.15 Video strani _2. program TV Slovenija 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor: Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.45 Tuzla: Kvalifikacije za evropsko prvenstvo v košarki - Jugoslavija : Španija, izredni športni pregled 22.00 Svet sporoča 0.00 Yutel ČETRTEK 6. decembra 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade 9.00 Grizli Adams, ameriška nanizanka 9.25 Šolska TV, oddaja za učite Ije: Likovni pouk 9.40 Pustolovščina slikarstva slikar in njegov univerzum 10.10 Muzzy, angleščina zć najmlajše 10.25 Mostovi 10 55 Zakon v Los Angelesu, ameriške nanizanke 15.05 Video strani 15.15 TV mozaik: Muzzv, angleščina za najmlajše 16.00 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 1 17.05 Mozaik, šolska TV ponovitev 17.05 Oddaja za učitelje: Likovni pouk 17.20 Pustolovščina slikarstvo, slikar in njegov univerzum 18.00 Spored za otroke in mlade 18.00 Teleski '90: Pripravimo se na smučanje 18.30 Alf, ameriška nanizanka 19 00 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Vojne usode, angleška nadaljevanka 21.10 Tednik 22.15 TV dnevnik 22.35 Sova Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka Murphvjev zakon, ameriška nanizanka 23.50 Video strani 2. program TV Slovenija 17.30 19.30 20.00 20.45 21.15 21.30 22.00 0.30 Regionalni program TV Slovenija - studio Ljubljana TV dnevnik Danes v skupščini Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija Mali koncert Svet na zaslonu Retrospektiva Komedija na slovenskem odru. Sedma zapoved: Kradi malo manj Yutel 16.00 Satelitski programi skusni prenosi 18.30 Mostovi po- Naročilnica Nepreklicno naročam Gorenjski glas za eno leto Ime in priimek Naslov Št. osebne izkaznice Podpis Ime in priimek pismonoše, ki je prejel naročilnico kovinOtehna blagovnica FUŽINAR Jesenice Tel.: (064) 81-952 Posebna ugodnost nakup na 5-mesečno potrošniško posojilo vam odobrimo takoj v blagovnici Možnost nakupa na čeke tekočega računa. Popust ob nakupu z gotovino. NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE PETEK, 30. novembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program - glasba - 9.05 Z glasbo v dober dan -11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Studio ob 17.00 in glasba -18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon lz raja - 23.15-4.30 Nočni program - glasba SOBOTA, 1. decembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -t- pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Kulturna panorama -11.05 Radijski kabaret - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno - 19.45 2 zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno - Harrv Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni Program - glasba NEDELJA, 2. decembra: Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8 05 Radijska igra za otroke -9-05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16 00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba PONEDELJEK. 3. decembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba 7.00 Druga jutranja kronika -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Pihalne godbe vam igrajo - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Anka Petričević: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba TOREK, 4. decembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Človek in zdravje - 12.10 Pojemo in go-demo - 12.30 Kmetijski nasveti -14.05 Znanje za prihodnost 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli -20.00 Radijska igra 20.39 Glasbeni intermezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -Jan Kochanovvski: Pesmi 23.15-4.30 Nočni program, glasba SREDA, 5. novembra: Prvi program 4.30 8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Z glasbo 2] vezenine bled Hajuhova 1, Bled Delavski svet podjetja Vezenine Bled razpisuje prosta dela }B naloge DIREKTORJA PODJETJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: -da ima VII. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, tekstilne ali druge smeri - da ima 5 let izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih ter da je bil pri opravljanju teh del uspešen ■ da aktivno obvlada vsaj en tuj jezik Od kandidata pričakujemo, da se bo v skladu s statutarnimi določili vključil v izdelavo nadaljnjih programskih izhodišč za razvoj podjetja. Ponube z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati Pošljejo v roku 15 dni na naslov: Vezenine Bled, p. o.. Kadrovsko splošni sektor (prijava za razpis), Kajuhova c. 1., 64260 Bled. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. 4IM CELOVEC. lialuiholstr 1(1. let. W43/463-5l Ki 1S Specializirana trgovina i a dojenčke in otroke! od 1.600 VI S bruto naprej VI I IKI OI>!)| I KI /A Ol ROŠKO IN /I NSKO MODO, MODA /A NOSI (NK t DARILA ZA NAJMLAJŠE Trgovina Tipka Tupaliče 59 Preddvor Igračke kot pravi glasbeni inštrumenti: orglice že od saksofoni trobente klarineti ksilofoni male električne klaviature "avte že od 30 din dalje 215 din 190 din 196 din 242 din 2.430 din (v dveh obrokih) 220 din dalje v dober dan - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo - 19.00 Radijski dnevnik -20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno -Leonardo Boff. Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - ČETRTEK, 6. novembra:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glas- ba - 8.05 Znanja široka cesta -9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku -14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust -22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tiodor Rosic: Ikona svetega konstantina -23.15-4.30 Nočni program, glasba VIC - MLADI VOZNIK Podjetje - center za izobraževanje voznikov vozil na motorni pogon Zlato Polje 1, Kranj Bodoči vozniki pozor! Bi radi postali voznik B kategorije? Imate željo, nimate pa poguma! Nič lažjega. Pogum boste dobili tn vaša velika želja se vam bo izpolnila, če boste poklicali na telefonsko številko 23-619 ali pa nas boste obiskali osebno na sedežu firme (med ETP in AMD) vsak dan med 8. in 16. uro, ob sobotah od 8. - 12. ure. UGODNO T 10 % POPUST KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 TEL. 36-995 PRI NAKUPU NAD 600,00 din MOŽNO PLAČILO NA 2 ČEKA DEL. ČAS od 8. - 12. ure in od 14. - 19. ure UGODNO o o si o P5 H O < N H > < N D < o o z ! J N < Sindikatom nudimo količinski popust! MEHANIKA LANGUS LJUBNO 29, TEL 70-009 POPRAVILO TERENSKI IN OSEBNIH VOZIL ŠKODA. ZASTAVA, RENAULT, GOLF, itd. • Servis vozila • Generalno popravilo • Priprava vozila za tehnični pregled • Nastavitev žarometov • Pranje motorja v VAP. POPRAVILO KMETIJSKE MEHANIZACIJE • Redni servisi • Popravilo zavor • Popravilo hidravlike • Nastavitev vbrizg, šob • Generalno popravilo Vsem občanom vesele praznike za dan republike. kovinOtehna Blagovnica FUŽINAR Jesenice Kasetofoni SAMSUNG ob nakupu z gotovino - 10 % 2.&7S.- 2.412.- nemogoce je mogoče - nemogoče je mogoče GOLNIK, TEL. 46-502 je po novem odprta vsak dan od 9. do 22. ure Poleg 18 vi št pizz vam nudimo še ostale jedi in slaščice ŽELIMO VAM PRIJETNE PRAZNIKE IN SE PRIPOROČAMO! cosmos d o o avtomontaža cosmos d.o o PRIPOROČAMO VAM SODOBEN IN EKONOMIČEN TRAKTOR. IZDELAN V KOOPERACIJI COSMOS-SAME k: mi TIP DELFINO 35, 4RM POGON NA VSA 4 KOLESA MOC MOTORJA 25 kW (34 KMi PRODAJA ZA DINARJE MOŽNOST KREDITIRANJA \7 SREDSTEV KOOPERANTOV PRI VAŽI KZ Prodajamo tudi traktorje ŠOLAR 50, FRUTTETO 75. EXPLORER 80 DOBAVA TAKOJ! COSMOS d o o . LJUBLJANA CELOVŠKA 182 telefon (061) 551 141 554-250 RINO d. o. o. Kranj Huje 10, Kranj tel. 064/35-207 Kompletna ponudba računalniške opreme - dobava računalnikov in ostale opreme - servisiranje in vzdrževanje - izdelana programska oprema - programska oprema po naročilu - računalniške obdelave knjigovodskih poslov - YU nabori znakov za poljubne tiskalnike Oglasite se nam in skupaj bomo poiskali rešitev! Samopostrežna trgovina Kranj, Mirka Vadnova 14, tel. 22-053 Vabimo vas v novo trgovino na miren nakup živil in ostalega blaga:- Med drugim prodajamo tudi vse vrste moke Senta ter pšenična krmila in testenine, Delovni čas: Od 7. do 12. in 13. do 19.30, ob nedeljah od 8. do 12. ure. BRZ V TRGOVINO RŽ v Industrijski coni na Primskovem ^mms^JoiLAs 10. stran OBVESTILA, OGLASI Torek, 27. novembra 1990 — i i bombažna predilnica in tkalnica i tržič i Bralce Gorenjskega glasa obveščamo, da od 19.11.1990 dalje nudimo za izdelke BPT: - posteljno perilo - namizne garniture in metrsko blago 20 O popust Zato se odločite za nakup in obiščite našo prodajalno na Deteljici v Bistrici pri Tržiču ali Diskontno prodajalno v Tržiču. TOSHIBA - HANTOR TREZORJI - NOVO "ŠUC" - KRANJ - LIKOZARJEVA 1a (Primskovo) TEHNIČNA TRGOVINA ■ lilfllllKI.|IMIl«>l1l Ponovno posredujemo izredno ugoden uvoz TV aparatov Toshiba Glasbenih centrov in stereoradiorekorderjev Toshiba in Hantor Zagotovljena garancija in servis v Kranju in Šk. Loki DOBRODOŠLI V NAŠI NOVI PRODAJALNI - NA PRIMSKOVEM (pri Obrtnem združenju) EKSKLUZIVNA AKCIJSKA PRODAJA IN PREDSTAVITEV ZIDNIH IN STOJEČIH j TREZORJEV - BLAGAJN I NAMESTO V NOGAVICO V DOMAČI TREZOR Nudimo vam vse vrste trezorjev s specialnimi varnostnimi ključavnicami ali s šifrantom • ---^ ameriške firme A & B Trezorji so atestirani v ZDA i Cene promocijske - že od 1.900,- dinarjev I s Dobava takoj! 'Si PODJETJE LAHKE OBUTVE p o.,"Strojarska 12 Žin Tel 064-69-332 se cas novoletnih obdaritev Ali veste, da je tudi topla in udobna copata lahko lepo darilo? Če jih na vaših policah ni dovolj, pokličite 064/69-661. Na zalogi imamo otroške, ženske in moške copate v različnih barvah in modelih. Pokličite nas in oglasili se bomo pri vas z našo kolekcijo izdelkov. UREJENI NOHTI Ali sodite med ženske, ki hočejo biti urejene do konic nohtov? Če se vam nohti lomijo ali cepijo, potem se obračate na pravi naslov! Po preizkušeni in nežni "Aleksandro" metodi, ki vaš naravni noht ščiti in krepi, vam oblikujemo umetne nohte, ki se ne razlikujejo od naravnih. Naročite se že danes, kajti z urejenimi in lepimi rokami boste samozavestnejše. Se priporoča: ALMA - NAIL Vodopivčeva 13 Kranj tel.: 21-222. doma 11-348 Delovni čas: ponedeljek in četrtek od 7. - 15. ure torek, sreda, petek od 13.-20. ure mi smo z vami! Da bi vam olajšali Iskanje pri gradnji ali obnovi doma. •Tu smo. 8 celovito ponudbo gradbenih materialov, stavbnega pohištva, keramičnih Izdelkov Z resnično veliko izbiro blaga. mi smo z vami v vašem mestu! Kranj - Primskovo tel.: 26-076 ali Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. ► ♦ ♦ ♦ ♦4 ODEJA Tovarna prešitih odej Škofja Loka, Kidričeva 80 INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POSEBNA NOVOLETNA PONUDBA DARILA IZ PREŠITEGA BLAGA V NOVOLETNIH VZORCIH • PRTI VSEH DIMENZIJ • SETI • ROKAVICE • PRIJEMALKE • DARILNI ŠKORNJI CENE IZREDNO UGODNE TRGOVINA ODPRTA VSAK DAN od 8. do 19. ure OB SOBOTAH od 8. do 12. ure KEMIČNA TOVARNA PODNART - p.o. PO D NART Proizvaiamo preparate za: POVRŠINSKA ZAŠČITA IN OBDELAVA KOVIN TER DRUGIH MATERIALOV • Predobdelava • Elektrokemično in kemično nanašale kovin, zaščitnih in dekorativnih prevlek na kovine ter plastiko • Fosiatiranje in obdelava po fosfatiranju • Termična obdelava • Čiščenje Odpadnih vod • Široka potrošnja LABORATORIJSKE KEMIKALIJE POMOŽNA GALVANSKA OPREMA Svetujemo izbiro najustreznejših tehnoloških postopkov. Čestitamo ob Dnevu republike! Torek, 27. novembra 1990 OBVESTILA, OGLASI 11. stran mmmmmiLAs Pekovi čevlji se vedno slovijo ; po kvaliteti Vzorčni modeli iz butične prodajalne Pekove prodajalne dobro poznamo po vsej Jugoslaviji, Sloveniji, še posebej pa na Gorenjskem. Se kako dobro jih poznajo tisti, ki hočejo biti obuti v kvalitetne, lepe in modeme čevlje. In če so bili ti včasih po cenah za mnoge nedosegljivi lahko trdimo, da to že nekaj časa ne velja več. Prepričate se lahko v mnogih prodajalnah, posebej pa v Pekovi trgovini v središču Tržiča, ki so jo poimenovali Peko Butik. Odprta je vsak delovmk od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ob sobotah m dnevih Pred praznikih pa od 8. do 12. ure. "V tej trgovini prodajamo veliko vzorčnih modelov čevljev. Od teh jih precej nikoli ne pride v redno izdelavo. To so vzorčni modeli v številki 37 in sicer za Afis in domači trg. V številki 36 pa so vzorčni modeli za ameriški lrg- S tem se predstavljajo ludi vzorčni modeli, ki jih v Peku izdelujemo le za ameriški lrg in se kasneje pri nas ne prodajajo. V naši trgovini Butik prodajamo tudi tako imenovane ostanke od iz->vo7a. ti pa so v vseh Številkah. Poleg ;cga smo založeni z ameri- ško kolekcijo Rockporta. ravno tako pa seveda z vso domačo kolekcijo. Izbira ženskih čevljev je res velika. Imamo tudi vzorčne moške modele čevljev v številki 41. otroški modeli so v številkah 32. 31.21 in 24. Otroških in moških čevljev je nekaj manj kot ženskih, saj je ženska kolekcija resnično bogata. Vsi čevlji pa temeljijo na kvaliteti in udobnosti. Sedaj se namreč delajo čevlji z malo širšimi petami, z anatomskimi vložki. Ti so izredno mehki in moram reči. da jih stranke zelo pohvalijo. Zgornji deli čevljev so usnjeni, tudi podplati so v glavnem usnjeni, nekaj pa je še gume, zlasti pri zimski kolekciji." pravi poslovodkinja trgovine Peko Butik Damijana Vrhovnik. Seveda pa kupce vse bolj zanimajo tudi cene. še zlasti, če vemo, da smo še pred kratkim Gorenjci po čevlje mnogokrat odhajali v trgovine čez mejo. Tako se Kajti do sedaj smo imeli v tej trgovini največ teh. Sedaj pa imamo tudi ostale številke in precej strank je tudi iz Ljubljane. Lahko rečem, da smo za kvaliteto, ki jo ponuja Peko. tujim trgovcem zelo konkurenčni. Ce pogledate v Avstriji,stane na primer resnično usnjen škorenj okrog tri tisoč šilingov. Pri nas ga dobite že za ceno od tisoč do tisoč štiristo dinarjev. Če pa pogledamo domačo konkurenco, pa je kvaliteta še vedno na naši strani," pravi Damijana Vrhovnikova. Hkrati tudi poudarja, da se v prodajalni Butik občasno dobijo tudi zelo poceni čevlji z napakami. Tako imajo trenutno po zelo ugodnih cenah moške salonske čevlje in zaključuje: "V današnjih časih se kljub vsemu izplača kupiti malo dražje Peko-.e čevlje, ki jih v primerjavi z različnimi poceni uvoženimi čevlji, odlikuje trpežnost in udobje. Mnogokrat namreč ob cene vzorčnih modelov čevljev gibljejo od 300 do 700 dinarjev, škornjev pa od 500 do 1100 dinarjev. Moški vzorčni modeli čevljev stanejo od 500 do 900 dinarjev. Kar je redne kolekcije, pa se dobijo čevlji nekako od 400 do 900 dinarjev, škornji pa stanejo med 700 in 1400 dinarjev. Seveda pa prav ta Pekova trgovina v središču mesta ni znana le Gorenjcem, vanjo prihajajo tudi stranke od drugod. "Nekaj je takih, ki pri nas redno nakupujejo v glavnem vzorčne modele. ceni pozabljamo na zdravje, tako da je še vedno veliko deformacij nog prav zato, ker se ne nosi pravilna obutev." $OIXX UiTUVJ AVTO JE PREDRAG, DA BI GA ZANEMARILI! Sava Kranj izdeluje avtomobilske preproge, ki odlično zaščitijo prednji in zadnji del tal v avtomobilu. Dezenirana površina preproge učinkovito zadrži smeti in umazanijo pa tudi vodo izpod čevljev, dežnika... Izdelujemo preproge za naslednje vrste vozil: Zastava 101 in 128 Yugo koral VW Golf BMW serija 3 sive . HYUNDAI l in MAZDA črne DAIHATSU barve univerzalna preproga 560 x 370x 11 mm 510 x 370x 11 mm Podrobnejše informacije po telefonih 25-461,24-241, prodaja izdelkov Gumarne Ruj. d* o« o« ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo MIKLAVŽEV SEJEM V HOTELU BOR - Preddvor od četrtka, 29.11., do vključno srede, 5.12. Od četrtka do nedelje od 11. do 19. ure, od ponedeljka do srede od 16. do 20. ure. Bogata ponudba daril za vse člane družine, posebej za otroke. Možnost plačila v treh obrokih. Vsak dan od 18. ure dalje program z obiskom Miklavža in obdaritvijo otrok. Hotel BOR vam v tem času nudi poceni družinska kosila, smetanove torte in raznovrstne tople napitke. Miklavž vas pričakuje! ne 2W ©rt KDOR JtS**> IZBERFm MERCATOR - IZBIRA KRANJ Trgovsko podjetje, d. o. o. KRANJ ZA PRAZNIKE 10% CENEJE! S. -s "S "o >S> m-im - -z? ju. g 5- S 1? -2? « .s -© © I g S I #S Mercator - IZBIRA Kranj vam novembra in decembra ponuja desetodstotni popust v svojih trgovinah (živila in gradbeni material)! Popust ponujamo v obliki denarnih bonov, ki smo jih ponudili podjetjem oz. sindikalnim organizacijam. Najmanjši znesek je 500,00 din, za to plačano vrednost pa boste dobili za 550,00 dinarjev bonov! Bone pa lahko takoj kupite na upravi podjetja, Maistrov trg 7, Kranj (telefon 21-276 in 27-479)! Telefon Telefax Telex KOVINARSKO PODJETJE PO ZELEZIsJIK Otoki 16 '-'i-: Železniki \\ N.C. 064 66-221 06467260 34-645 YU NIKO Za bi A P A JALNI rat" «1 agrotehnika - gruda KRANJ VSTOPITE v našo trgovino in izkoristite ugodnosti, ki vam jih nudimo! Vrtne kosilnice 20% Siloreznike 10% Škropilnice nahrbtne in prevozne 20% Brane - travniške MEGA 2,4 m 15% Kosilnice Gaspardo 10% Kosilnice Britev 165 in Sokol 145 10% Gorska kolesa UNIS 40% Sobna kolesa TRIM 40% Drobilce za sadje (preše) 15% Ventilatorje in sušilce za seno (Hover) 15% Varnostne loke za traktorje 10% Motokultivatorje Labin Progres 10% Motokultivatorje Gorenje Muta 20% - PRI GOTOVINSKEM PLAČILU VAM NUDIMO POPUSTE OD 10- 40% - VELIKO IZDELKOV LAHKO DOBITE NA OBROČNO ODPLAČEVANJE IN PO ZNIŽANIH CENAH. 3 OBROKI, 40 % POLOG IN LE 5 % OBRESTI UGODNOSTI VELJAJO do 31.12.1990 VSE DOBITE NA ENEM MESTU - V TRGOVINAH AGROTEHNIKE - Oražgoška 2, Kranj, tel.: 26-682 od 7. do 17. ure - Novi Svet 21, Šk. Loka, tel.: 622-166 od 7. do 17. ure - Skladišče Naklo, Kranj, tel.: 47-171 od 7.30 do 15. ure Irfch LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV 64220 ŠKOFJA LOKA MALOPRODAJA KIDRIČEVA 66 TEL.: (064)631-301 UGODNA PONUDBA • SKRINJE, OMARE, VITRINE, PULTI • KLIMA, TOPLOTNE ČRPALKE • BRUSI, VENTILATORJI • KOMORE • TEHNOLOŠKI PRESEŽKI NE ZAMUDITE UGODNE PRILOŽNOSTI! OBIŠČITE NAS VSAK DAN OD 8. -16. URE V SOBOTO OD 8. -12. URE. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: DANICA DOLENC IN HELENA JELOVČAN Za naš pravilni odnos do lesa BELINKA svetuje Vprašanje Imarn novo balkonsko ograjo, ki je sicer vsa pokrita s streho, vendar, kadar dežuje z vetrom, ograjo moči. Lepo prosim, kako naj ravnam, da jo bom ohranila čim dlje. Ograja je iz masivnega lesa, premazana pa je bila lani dvakrat z Bellesom, tretjič pa z Beltonom. J. Omer-za, Jesenice Odgovor Običajno priporočamo, da se les, ki je zunaj stavbe, najprej premaže z Bellesom, in sicer enkrat ali dvakrat (to je impregnacijski grund, ki ščiti les*ke-mično - pred lesnimi škodljiv- Domači zdravnik svetuje I ci), kar ste vi pravilno storili. Nato pa priporočamo tri nanose Beltona ali dva nanosa Bel-topa, lahko tudi tri nanose Bel-topa, vendar zelo tanke. Vi ste uporabili Beltop, vendar ste nanesli samo en nanos. Zato svetujemo, da balkonsko ograjo čim prej premažete še z enim normalnim ali dvema zelo tankima nanosoma Beltopa. Dr. mag. Riana Benko, dipl. ing. BELINKA, Kemična industrija Ljubljana S česnom do zdrave barve "Kol ieina krvi je bila vedno merilo za zdravje, piše francoski zeliš-čar M. Messegue. "Čeprav danes preveč krvi marsikomu povzroča težave, ne smemo pozabiti, da imamo tudi v bogatih deželah še vedno ljudi, anemike, ki je imajo premalo. Pogosto so anemični otroci, pre-bolevniki in starejši ljudje. Kako pridejo anemiki spel do zdrave barve in rdeče, žive krvi, ki preseva skozi kožo? S česnom, samo s česnom, pravim in me ni sram, ker to kar naprej ponavljam. Česen je hrana za otroke in stare ljudi. Potem z zelenjavo, ki vrača moči: z zeljem, špinačo, zeleno in črno redkvijo, ker ta krepi in zbuja tek. In s sadjem: odlična je predvsem marelica, ki po energetskih vitaminih celo prekaša ribje olje (ki so ga Hoji vrstniki v otroških letih tako sovražili). Izmed zelišč svetujem encijan, ki zbuja tek in krepi. Kdo ne pozna odličnega encijanovega vina? Za preliv (ščepec na skodelico) bi morali uporabljati tudi vodno krešo. to rastlino, polno vitaminov, ki preprečuje rahitis. Vsakdo od nas bi moral svojo kri prav tako dobro poznati kot svojt •me, starost in naslov. V naši beležnici ali na listku v denarnici bi morali imeti stalno čitljivo zapisano našo krvno skupino in Rh faktor, da bi lahko, če hi se primerila nesreča, hitro dobili transfuzijo. Ljudem nad štirideset let svetujem, da si dajo redno pregledati kri. Samo s preiskavo krvi lahko ugotovimo hude bolezni: povečano količino holesterina (preveč maščobe v krvi), sladkorno bolezen (preveč sladkorja), povečano količino beljakovin ali sečnine. Te bolezni lahko, če jih pravočasno odkrijemo, pozdravimo s strogo dieto, če pa močno napredujejo, so posledice zelo hude. Znova vas resno opozarjam, da mora vsak skrbno bedeti nad zdravjem svoje krvi. Svetla in živahna kri zagotavlja zdravje. Dobro prekrvavljeno srce dolgo bije. In ali ni srce že od nekdaj simbol ži-i vljenja?" Jupije, druga Romanina kaseta za otroke Po prvi kaseti, ki je doživela kar srebrno naklado, je pevka Romana Krajnčan posnela že drugo. Dala ji je optimističen naslov Jupije, po refrenu iz naslovne pesmi Kavbojska, ki je v živahnem countrv stilu. Poleg te pesmi je na novi kaseti še devet prikupnih skladbic, med njimi tudi ena o slavni bolhi Mici Špici, ki jo poznate že s prve Romanine kasete. Romani so po glasbeni plati pri drugi kaseti pomagali mož Lojze Krajnčan, ki je hkrati še producent, Milko Lazar, Primož Grašič, Oto Pestner in Dominik Kranjčan, besedila pa so izpod peres Jane Kolarič, Šana von Grai-erja, Jožeta Petelina in Janija Kovačiča. Posebno zanimiva je Kovačičeva priredba pravljice o Rdeči kapici. Kot posebnost velja omeniti tudi pevsko pomoč šolskega otroškega zbora iz Predoselj. Ovitek kasete je izdelal Kranjčan Vinko Tušek, pri snemanju pa sta Romani denarno pomagali podjetji Sloveni-jaturist in Peko iz Tržiča. Kaseta je že v prodaji. Sicer pa simpatična Romana Krajnčan zelo veliko nastopa pred mladim občinstvom v šolah in vrtcih, kjer otroci že prepevajo z njo tudi najnovejše pesmice. Napoveduje nekaj predstavitvenih koncertov nove kasete. Prvi oziroma največji oo 8. decembra v Cankarjevem domu v Ljubljani, za njim pa oo prišel na vrsto tudi Kranj. • H. J., Folo Boštjan Gunčar KATARINA IN DAMO RAČUNATA - Narisala Sanela Ja-MĆ, OŠ Pitra Kavčiča Škofja Loka Poskusimo še me Kokosove rezine "Glede na zanimive nasvete in dobre recepte na Glasovi strani "Za dom in družino"" v rubriki Poskusimo še me, sem se tudi jaz odločila, da vam napišem dober domač in preizkušen recept za kokosove rezine," nam piše naša bralka Kristina Ahačič iz Pod ljube I ja. Sestavine za testo: 25 d kg moke, 17 dkg margarine, 7 dkg sladkorja, 3 rumenjaki, 1/4 pecilnega praška, limonina lupina in malo ruma. Vse skupaj zgnetemo v testo. Pustimo, da pol ure počiva na hladnem. Potem ga razvaljamo na 1 cm debelo in položimo na pekač. Napol spečemo. Peče naj se 15 minut pri 200 stopinjah C. Potem ga vzamemo iz pečice, ga premažemo z marmelado, po vrhu pa polijemo še z nadevom. Nadev: stepen sneg iz 3 beljakov, 15 dkg zmletega sladkorja, 10 dkg kokosove moke. Ta nadev premažemo po marmeladi in po vrhu potresemo še pest kokosove moke. Potem damo pecivo ponovno v pečico, da se svetlo riavo zapeče. "Veliko uspeha pri delu!" je ob koncu zapisala Kristina, jaz bi pa dodala, da je pred vami brez dvoma sladica, ki jo boste hitro osvojile in bo na marsikateri mizi postala reden gost. O zavisti so rekli Zavistnež postaja siromašnejši, če gleda, kako drugi bogate. HEBBEL Kaj je zavistnež, ki zavida drugemu človeku, kot beda, ki zavida drugi bedi? GRAF Ne pozabimo na ribe Dnevi ribjih jedi v hotelu Creina od 23. novembra do 2. decembra nas nehote spomnijo, da so ribe vse preredko na naših mizah. Na okrog dvajset načinov jih bodo te dni pripravljali v tem kranjskem hotelu, šef kuhinje Jože Zalar pa nam je zaupal dva zelo enostavna, a dobra recepta iz svoje kuhinje. Če ni denarja za hotel, stopimo v najbližjo ribarnico in si pripravimo ribe doma. Hobotnica v solati s krompirjem Očiščene hobotnice skuhamo v slaflem kropu z malo vina. Ko so kuhane, jih olupimo ter hladne narežemo na kolobarje. Kuhan krompir narežemo kot za krompirjevo solato. Hobotnice in krompir zmešamo s česnom, peteršiljem, kisom, oljem, solimo in popramo. Namesto navadnega olja uporabimo pravo olivno ali pa bučno olje - katero vam je pač bolj povšeči. Polnjeni kalamari Kalamare očistimo in v žepke namašimo zvitke pršuta in sira ter zašpilimo z zobotrebcem. Spečemo jih na vroči maščobi, skupaj z lovkami. Ko so pečeni, jih potresemo z na hitro prepraženim česnom in peteršiljem - le toliko, da zadiši. Solimo na koncu. Slovo Alije slovo beseda, beseda. ki ti vedno le preseda ? Ali pa slovo morda je zvezda. zvezda s sinjega neba? Ali pa mogoče je utrinek, utrinek z novega sveta? Ne, to ni beseda, beseda, ki ti vedno le preseda: ni zvezda, zvezda v sinjega neba; ni utrinek, utrinek z novega sveta. ■ To je bolečina našega srca, ki skeli tako močno, da nikomur se povedati ne da. Mojca Špan, 8. b r. OŠ bratov Zvan Gorje Računalnik Moja najljubša igra je igranje na računalnik. Pri tem moraš poznati tudi že malo programiranja. Najprej napišeš na računalnik ukaz za snemanje igrice. Potem pritisneš na kasetofon. Ko se ustavi, dodaš še zadnji ukaz. Nato pa že lahko igraš in se zabavaš. Matej Debeljak, 6. c r. OŠ Prešernove brigade Železniki Ena po domače Na Velko planino res dolga je pot. čez pasje pečine jo maha en trot. Na dike se usede, po rit se pelja, ta vosu pa misle, da smučal se zna. Petra Somrak, 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Moja knjižna polica Na moji omari sta dve polici, ki se skoraj šibita pod težo knjig. Ko sem bila še majhna, sta mi starša prebrala veliko pravljic. Kmalu sem tudi sama začela dobro brati in od takrat rada in veliko berem. Knjiga Ptiček brez kljunčka mi je bila dolgo časa najljubša. Prebrala sem jo kar štirikrat. Mladinski pisatelj Anton Ingolič v njej opisuje resnične zgodbe svoje vnukinje Maše. Zdaj, ko sem malo starejša, se mi je knjižni okus nekoliko spremenil. Sedaj je na moji knjižni polici najbolj popularna zbirka Pet prijateljev. Takoj, ko izide nova knjiga, jo kupim in še isti dan preberem. Na moji knjižni polici se najdejo tudi druge zanimive knjige. Na primer: Ta glavna Urša, Ko zorijo jagode, zbirka Bevkovih del. Potovanje v tisočera mesta, Ostržek itd. Imam pa tudi leksikone, enciklopedije, knjige o živalih in zgodovinske knjige. Te pa vzamem v roke le občasno, ko kaj potrebujem ali pa me kaj zanima. Knjige si včasih kupim sama, največ knjig pa dobim za rojstni dan ali Novo leto. Tako je moja knjižna polica iz leta v leto bogatejša. Urša Bajt, 5. č r. OŠ Matije Čopa Kranj TRGOVINA PftJER ĐELEHARJEVA 6/A ŠENČUR Vabimo Vas v našo samopostrežno trgovino, ki se nahaja v Šenčurju -100 m za gostilno "Jama"! Poleg pestre izbire živil - alkoholnih in brezalkoholnih pijač, tekstila in galanterije - vse po ugodnih cenah, smo vam za praznike pripravili še: prašek - uvoz 5 kg margarina - uvoz 500 g buteljčna vina že od čokolada - uvoz salame iz uvoza že od 103,60 din 13,60 din 26,00 din dalje 9,70 din 132,00 din za kg Prodajamo tudi vsakodnevni sveži kruh in krofe iz pekarne KOMENDA. Nismo pa pozabili na trikotažo. Na voljo vam je velika izbira igrač iz uvoza! Obiščite nas in se prepričajte vsak delovnik od 8. do 20. ure, sobota od 8. do 17. ure, nedelja in prazniki od 8. do 12. ure. Za obisk se priporoča trgovina PAJER, Šenčur, tel. 064/41-392. SAMO MULTIPRACTIC JE PRAVI MULTIPRACTIC BRflun Iskra NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO TRGOVINA ZA OTROKE Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tel 35-103 Trgovina ZAJČEK sporoča, da je poleg stare trgovine odprla NOVO in da sedaj lahko pri njih dobite: - vsa oblačila za otroke - otroško kozmetiko in celotni program CHICC0 - vse vrste vozičkov, stajic, hojce, avtosedeže, nahrbtnike domačih in tujih proizvajalcev -vse vrste igracin dan - hlače tovarne TRIKO N iz Kočevja vseh velikosti, za staro in mlado po proizvodnih cenah IZ SUPER PONUDBE: - otroški kombinirani voziček 2.450,00 din - kombinirani italijanski voziček 4.590,00 din -avtosedež 1.070,00 - bunde od 590,00 dalje - hlače TRIKON moške od 365,00 in ženske od 480,00 dalje ter termo do 670,00 din - vseh vrst igrače iz uvoza po neverjetnih cenah OBIŠČITE TRGOVINO ZAJČEK NA TRGI) RIV0LIV KRANJU! GLAS 14. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK TOMAŽ KOŠIR: Z demilitarizacijo bi nas svet hitro prepoznal in priznal kot civiliziran narod jutrišnje Evrope Slovenija nima več časa za čakanje "Ideja o osamosvojitvi oziroma odcepitvi Slovenije dobiva veliko povsem ekonomskih argumentov. " Ljubljana, 20. novembra - Slovenija je na robu gospodarskega zloma, kar je eden najpomembnejših razlogov za osamosvojitev, o tem smo se pogovarjali s TOMAŽEM KOŠIRJEM, predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije. "Razmere v slovenskem gospodarstvu so katastrofalno slabe, na Gorenjskem posebej, kako jih ocenjujete v gospodarski zbornici?" "Razmere so res katastrofalne, slovensko gospodarstvo je pred zlomom, pravzaprav se je zlom že začel. Poglejmo nekaj podatkov. Industrijska proizvodnja v desetih mesecih v primerjavi z lanskim letom upadla za 10,6 odstotka, pri čemer je bil padec v zadnjih mesecih nekoliko manjši, k temu je verjetno pripomogla manjša razbremenitev, ki je bila izpeljana od polletja naprej, najbrž pa je slovensko gospodarstvo bolj fleksibilno od povprečja v Jugoslaviji. V zunanji trgovini doživljamo pravo katastrofo na področju konvertibilne menjave blage, Jugoslavija je imela v desetih mesecih 3,1 milijarde dolarjev primanjkljaja, Slovenija že blizu pol milijarde dolarjev, v zadnjih letih, vključno z lanskim, pa je imela Slovenija pozitivno trgovinsko bilanco. Ob koncu leta torej lahko na ravni Jugoslavije pričakujemo 4 do 4,5 milijarde dolarjev konvertibilnega primanjkljaja, ki bo požrl večino ali celotni presežek od turizma, prometa in gradbenih del v tujini. Pre-I ričan sem, da se bližamo ne-'ivni plačilni bilanci." "Kdaj je izvoz začel padati?" "V prvi polovici leta je naraščal, potem je naraščal vedno počasneje, zadnja dva meseca pada, če ga realno merimo, dolarski podatki namreč še vedno kažejo, da je na lanski ravni. Padanje izvoza je posledica razmerja med tečajem in domačimi stroški, ki je veljalo v začetku letošnjega leta, večkrat je bilo že rečeno, da šele čez šest do devet mesecev vpliva na izvoz in devizni priliv. Vemo, da se je letos to razmerje še poslabševalo v škodo izvoznikov, torej lahko pričakujemo, da bodo do drugega kvartala prihodnje leto gibanja v zunanji trgovini zanesljivo slaba, čeprav bi takoj spremenili tečaj." "Prepričan sem, da se bližamo negativni plačilni bilanci." "Potrjujejo se torej napovedi?" "Izvozniki in strokovnjaki so to napovedovali, navsezadnje je to še en dokaz, da se ekonomije ne da goljufati." "Izgube slovenskega gospodarstva so velikanske?" "V devetih mesecih znašajo I 1,7 milijarde dinarjev oziroma približno 1,7 milijarde mark, ob polletju so znašale 1 milijardo mark. Zelo hitro naraščajo, konec leta se bodo verjetno približale 2,5 milijarde mark, kar pomeni, da bodo izgube predstavljale 10 odstotkov družbenega proizvoda Slovenije. V podjetjih z izgubami je zaposlenih več kot 300 tisoč ljudi, kar je skoraj polovica zaposlenih v gospodarstvu. Poleg kroničnih izgubašev pa se izguba 'ocira v podjetjih, ki imajo veli-IcO izvoza. Javna poraba v državi še naprej narašča. Gospodarska gibanja v oktobrski številki ugotavljajo, da je bila v Jugoslaviji septembra za 44 odsto- tkov višja kot septembra lani, v Sloveniji avgusta za 12 odstotkov višja kot avgusta lani. Proporc je za Jugoslavijo porazen, v Sloveniji pa se rast javne porabe v drugem polletju umirja, saj je republika in večina občine začela proces delnega zmanjševanja davkov in prispevkov. Vsekakor se kaže, da javna poraba bistveno prispeva k letošnji inflaciji. To je treba_reči tudi za plače, ki so v zadnjih mesecih naraščale, kar je bilo najprej inicirano z zelo visokim povečanjem plač zvezne državne uprave, carine, policije itd, temu je sledilo zelo močno povečanje plač zlasti v Srbiji in na Hrvaškem, z zamikom procentualno bistveno manjše tudi v Sloveniji- Inflacija je po maloprodajnih cenah od 18. decembra lani doslej že 100 odstotna, po industrijskih cenah v Jugoslaviji 55-odstotna, v Sloveniji do konca oktobra 36-odstotna. "Če ne moremo skupaj v Evropo, potem moramo naprej tisti, ki lahko. " "Vse več je stečajev?" "V Sloveniji je bilo do konca oktobra 66 prijav za uvedbo stečajnega postopka in obsegale so približno 20 tisoč zaposlenih, za november še nimamo podatkov, zanesljivo pa je število večje. Če bi bil to končni podatek, ki dejal, da to ni veliko, da je morda celo zdravo, toda polovica slovenskega gospodarstva ima velike izgube, izgubaši pa so praviloma nelikvidni, kar je še hujši problem od izgub. Veliko podjetij ima stalno ali občasno blokirane žiro račune, oktobra blizu 400 podjetij več kot pet dni, vse to pa so potencialni stečaji. Plaz, ki nam grozi, je torej izredno velik. V Sloveniji je nezaposlenih 60 do 70 ljudi, če k temu dodamo 20 tisoč ljudi v podjetjih, kjer je uveden stečaj, to še ni katastrofa, če pa upoštevamo 300 tisoč zaposlenih v podjetjih z izgubo, katastrofa res ni daleč. "Nič ne kaže, da bi se plaz ustavil, iz ekonomske politike, ki jo je predsednik Markovič napovedal v svojem nedavnem nastopu tega ni moč razbrati?" "Naši pogledi, kako naj gospodarstvo preživi, so drugačni. Če želimo umiriti inflacijo, bi se morali v državi končno sporazumeti o bistvenem zmanjšanju javne porabe, dr. Sachs je priporočal vsaj 20-od-stotno zmanjšanje, vendar to ni bilo narejeno. Zaustaviti bi morali naraščanje plač, uravnovesiti tečaj in ostalim parametrom ustrezno zbalansirati celotno monetarno sfero. Praktično to pomeni, da bi morali ponoviti protiinflacijski program. Iz nastopa predsednika Markoviča je razvidno, da posegi v zmanjšanje javne porabe niso pripravljeni, nasprotno, v Delu je danes objavljen podatek, da naj bi prihodnje leto zvezni proračun znašal 154,7 milijarde dinarjev. Po sedanjem tečaju je to 12,8 milijarde dolarjev, lani je prvotno znašal 6 milijard dolarjev in bil nato "Slovenija bo uspela državne funkcije zanesljivo vzpostaviti ceneje, če bi se uspeli dogovoriti za demilitarizacijo. " popravljen na 8 milijard dolarjev. Za tečaj je napovedal, da bo vztrajal pri sedem dinarjev za marko, kar zadeva monetarno sfero, bi vprašal le, kaj pomeni objavljena sanacija bank. Markovičev program niti slučajno ni naravnan tako kot meni stroka v Sloveniji, da bi moral biti, očitno poskuša nadaljevati politiko, ki je nastala tekom letošnjega leta, ko se je od posameznih točk programa vse bolj odstopalo. "Kaj to pomeni za slovensko gospodarstvo?" "Dokončni zlom in katastrofo, časa za čakanje ni več. Strinjam se, da se podjetja ne smejo zanašati le na državo in njene ukrepe, navsezadnje sem bil petnajst let v podjetju, sami smo morali iskati rešitve, ker nam nihče ni pomagal. Toda, makrodisproporci so tako veliki, da jih je z notranjimi izboljšavami vedno težje in celo nemogoče premostiti. Podjetja, ki veliko izvažajo na Zahod, so bolj izpostavljena konkurenci, že doslej so bila prisiljena iskati notranje racionalizacije, zanesljivo niso slabša od drugih, temveč nadpovprečno učinkovita. Zdaj pa jih je vse več med izgubaši, torej je s sistemom nekaj narobe. Če jih bomo pustili propasti, res ne vem, kaj nam bo še ostalo. Zato pa pravim, da Slovenija absolutno nima več časa, da bi čakala oziroma da bi se sprijaznila z najavljeno ekonomsko politiko v prihodnjem letu. S tem ko je zvezna vlada objavila ekonomsko politiko, ki ne upošteva argumentov ob vrsti priložnosti posredovanih s strani Slovenije, menim, da je praktično gospodarsko prisilila republiko Slovenijo, da poišče svoje rešitve. To pomeni, da s tem dobiva ideja o osamosvojitvi oziroma odcepitvi Slovenije veliko povsem ekonomskih argumentov." "Če želimo inflacijo umiriti, bi se morali v državi končno sporazumeti o bistvenem zmanjšanju javne porabe. " "Dejansko se materializira. Je moč napraviti izračune, kakšna je cena osamosvojitve oziroma odcepitve? "Pridružujem se tistim, ki pravijo, da osamosvojitev ali odcepitev ni zadeva, ki bi jo lahko do konca izračunati in ugotoviti, je pametna ali ne, čeprav seveda menim, da je v tem procesu potrebno upoštevati čim več relevantnih dejstev in podatkov. Znano je, da Slovenija približno četrtino svojih nakupov in prodaje opravi z drugimi republikami, od tega približno 10 odstotkov s Hrvaško. Nikakor se ne strinjam s tezo, da bomo z osamosvojitvijo vso to menjavo izgubili, po moje je realno pričakovanje, da bodo težave velike s Srbijo, v sodelovanju s Hrvaško ne bomo veliko izgubili, ostale republike so delna neznanka. Že prva srbska blokada je pokazala, da ekonom- skega interesa politično ni moč do kraja pretrgati. Računamo torej lahko na srednjo pot, začasno bomo zanesljivo izgubili velik del menjave, nikakor pa ne v celoti. Drugi vidik, ki ga je potrebno upoštevati, je svetovni oziroma evropski trg. Mislim, da je v Sloveniji sprejeta teza, da se moramo zgledovati po bolj razvitih od nas, če želimo napredovati in nikakor ne smemo pristati na procese, ki bi nas izolirali od Evrope in sveta. V Jugoslaviji je proces evropeiza-cije in približevanja evropskim integracijam lani sorazmerno uspešno potekal, spomnimo se samo aktivnosti predsednika predsedstva dr. Janeza Drnovška, zdaj pa so zamrznjene. Mislim, da Slovenija ne sme čakati, kdaj se bo celotna Jugoslavija sposobna intenzivno vključiti v Evropo, čeprav bi bilo to najlepše, najbolj elegantno in zaželeno. Če ne moremo skupaj v Evropo, potem moramo naprej tisti, ki lahko." "Bodo v tem pogledu volitve v južnih republikah kaj spremenile ali pa je zaradi materialnih razlogov to težko pričakovati? "Seveda bodo volitve prinesle določene spremembe, tudi v Srbiji, vendar je izredno težko pričakovati, da bi se v Jugoslaviji dogovorili za poštena ekonomska pravila igre, to je moč sklepati iz vrste primerov v zadnjih letih. Znano je denimo, da je Slovenija zaradi nelikvidnosti po 15. oktobru začela zadrževati del vplačil prometnega davka v zvezni proračun in doslej zadržala približno 160 milijonov dinarjev. Zaradi tega je bila 'klicana na zagovor' k predsedniku Markoviću, ob tej priložnosti pa je bilo ugotovljeno, da Srbija že od začetka septembra ni odvajala prometnega davka in carin ter zadržala več kot 2 milijardi dinarjev, kar je 13-krat več kot Slovenija. Bojim se, da volitve ne bodo tako hitro in drastično spremenile razmer, da bi se v Jugoslaviji lahko takoj dogovorili za nova pravila igre." "Sanacija bank ni nič drugega kot posledica nepoštenih odnosov?" "To je račun, ki ga je potrebno plačati za nazaj, plačali naj bi ga iz skupnega /aklja Tretji vidik, ki ga je pri osamosvojitvi potrebno upoštevati, je stroškovni, koliko nas stane jugoslovanska država in koliko nas bo stala slovenska. "Bojim se, da volitve ne bodo tako hitro in drastično spremenile razmer, da bi se v Jugoslaviji lahko takoj dogovorili za nova pravila igre." Znan je podatek, da jugoslovanska država Slovenijo stane zadnje čase približno 2 milijardi dolarjev letno, kar je 16 do 17 odstotkov družbenega proizvoda. Zastavlja se vprašanje, ali lahko samostojna Slovenija potrebne državne funkcije vzpostavi z manj denarja. Večkrat slišimo, da tudi slovenska ne bo poceni, da slovenski proračun že zdaj znaša 5 milijard mark in da je to več denarja, kot ga prispevamo za zveznega. Vsekakor se zavzemam za pocenitev slovenske države, toda pogledati je potrebno, kakšna je vsebina te porabe. Iz slovenskega proračuna financiramo slovensko šolstvo, zdravstvo, kulturo itd, slovensko državno infrastrukturo, denar gre za plače slovenskih državnih uslužbencev, ki ga zapravijo na slovenskem trgu. Marsikaj bi lahko napravili ceneje, toda to so stvari, ki jih slovenski narod potrebuje. Več kot polovica zveznega proračuna porabi vojska, torej postavka, ki v ničemer ne prispeva k izhodu iz krize, velik del proračuna je namenjenega najrazličnejšim intervencijam v gospodarstvo, ki so sporne v tem smislu, da vsaka pomeni prilivanje, malo pa dobimo nazaj. Zato slovenskega in zveznega proračuna ne smemo metati v isti koš. Če torej poskušam komentirati, bo Slovenija uspela državne funkcije vzpostaviti z manj denarja ali ne, bi rekel, da bi bila zanesljivo bistveno cenejša, če bi se v Sloveniji uspeli dogovoriti za demilitarizacijo." "V kolikšni meri je ta ideja realna, uresničljiva?" "Preden bi odgovoril, bi rad rekel, da menim, da ima ta ideja z gospodarskega vidika dve strahotno močni argumentaciji. Prva je seveda denar, ki ga armada porabi, v sedanji krizi bi ga Slovenija lahko porabila v produktivne namene. Prepričan pa sem, da je drugi še pomembnejši od prvega, saj bi z demilitarizacijo Slovenija samo sebe postavila na sveto vni zemljevid kot izjemno napredni narod, kot državico jutrišnje Evrope, ki bi bila zgled drugim, mislim, da bi bilo to tisto, po čemer bi nas svet zelo hitro prepoznal, razlikoval in nas priznal kot civiliziran narod. Poleg pravnega mednarodnega priznanja osamosvojene Slovenije je zelo pomemben gospodarski vidik oziroma kako se bo Slovenija kot identiteta s pozitivnim imidžem pojavila v svetu. Trdim, da bi bila demilitarizacija velikanski napredek v izgrajevanju ugleda Slovenije v svetu. Trenutno nas na zemljevidu ni, ljudje na Zahodu nas gledajo kot Vzhodno Evropo, kot problematično območje, znotraj katerega je Jugoslavija posebej problematična in nič kaj dosti ne razlikujejo, daje na njenem severnem koncu nekoliko drugačna Slovenija. Mislim, da bi bila v tem pogledu demilitarizacija veli--kanska naložba. Če se vprašamo, je realno izvedljiva, je zdrava, je nevarna, potem bi samo spomnil na primer Kostarike. Če bomo šli po nasprotni poti in oblikovali lastno vojsko, se bojim, da se nam bo dogajalo isto, kot se drugod, da bo imel slovenski vojaški vrh prav tako pretirane in nenasitne potrebe po družbenem proizvodu, kot jih imajo vojske povsod po svetu." "Kijih bo zelo lahko utemeljiti?" "Seveda, ker smo na Balkanu, bodo stalne utemeljitve, da smo ogroženi od drugih, pri čemer se človek vpraša, kaj je učinkovitejše za majhen narod, za majhno državo; je bolj učinkovito, če se brani z oboroženo silo ali pa je v današnjem svetu popuščanja učinkovitejša obramba z moralno močjo naroda, ki se je prvi v Evropi odločil za demilitarizacijo. Mislim namreč, da bi v tem primeru poželi velike simpatije mednarodne skupnosti in seveda tudi ogromno moralno podporo, če bi komurkoli prišlo na misel, da bi majhen, demilitariziran narod poskušal ogrožati s silo." "Ideja je lepa, toda mar ni problem v tem, da jo je trenutno na Slovenskem težko vnovčiti, ljudje so predvsem zaradi gospodarskih razmer prestrašeni, mislim, da je to večja ovira kot pa morda želja, da bi bili Slovenci navdušeni vojaki?" "Verjamem, da se ljudje ne bojijo toliko zaradi militantnih indikacij v Srbiji ali pa zaradi nemirov, v tem pogledu imamo srečo, da živimo na tem koP-CU države, bolj se boje za delovna mesta, delavci za službo, upokojenci za pokojnine, skratka, kako bomo preživeli. Strah se zelo hitro širi, ljudje so deprimirani, kar je porazno za motivacijo naroda. Zato bi bila demilitarizacija tudi prispevek za izhod iz gospodarske krize, namesto za vojsko bi bil denar na razpolago za preživetje, za investicije v delovna mesta. Prepričan sem, da bi osamosvojitev dala narodu tudi velik psihološki naboj, ljudem bi odprla perspektivo, ponovno bi verjeli, da se splača truditi, da delajo /ase. Kratkoročno morda lahko prevladajo bojazni, koliko jugoslovanskega trga bomo izgubili, dolgoročni optirnuni pa je seveda, da je potrebno H1 z zahodnim svetom naprej. Kot gospodarstvenik se vedno izogibam politiki, vendar pa bi tokrat rad rekel, da je Za izvedbo projekta samostojne Slovenije neobhodno potrebno mohili/irati in aktivirati vso ustvarjalno energijo naroda, kar pomeni, da bi morali najti način za preseganje delitve naroda po barvah." • M. Volc-•jak Namesto uvodnika Bojan Štih Kratke in izmišljene zgodbe iz let 1941-1945 lil Zapis v nekem partizanskem dnevniku: »Zdaj mislimo o sebi najbolje in najlepše. Toda kako bo čez petdeset let? Ali bodo naša dobra dela in hudi grehi pravično ovrednoteni? Bojim se, da bodo čez pol stoletja govorili in pisali o nas, da smo bili le prosovjetski idealisti, ubijalci in konspirator-ji. pa še tatovi. Vidim daleč naprej, ker poznam zgodovino. Brskali bodo po naših napakah, kijih je veliko. Je že tako, francosko revolucijo je ukrotil Napoleon, o Cromwellu pa tako ali tako vsi mislijo, da je vodil fanatike in prestopnike. Kaj je mislil Trocki o Stalinu, vemo, kaj pišejo razočarani revolucionarji o Leninu in boljševikih, je tudi znano. Ko je revolucija v zenitu, se rodi njen mit, ko se revolucija izgubi v zgodovini, se razkrije njen dvojni protislovni obraz. Ampak ni zgodovinskega dogodka, ki ne bi bil ali ne bi poznal človeške stiske. V teh stiskah pa človek blodi in tava, zato v imenu prihodnje pravičnosti zagreši marsikateri zločin. Greh, ki je bistvo zgodovinskega procesa. Zgodovinski dogodek najprej zažari v čudoviti lepoti, potem sije s svojo novo pra- vico, nato zbledi v večnem dvomu ljudi in končno ugasne kot čisti nesmisel in greh. Tako bo tudi z nami. Toda tisti, ki nas zdaj ubijajo, so boljši od onih, ki nas bodo čez petdeset let secirali in žalili. Ne pišem o politiki in njenih funkcionarjih, ki so negativno bistvo vsake revolucije, v mislih imam človeška upanja in hrepenenja! Zdaj, ko sem videl oblast na osvobojenem ozemlju, vem, da smo že poraženi zmagovalci. Lenin je bil oče oktobrske revolucije, toda obenem je bil tudi njen grobar.« Pisec tega dnevnika je padel, njegovo pisanje pa so našli v nahrbtniku. Ko je član varnostne službe prebral dnevnik, je predlagal komisarju, da s poveljem prepove pisati dnevnike. Če pa že res kdo mora pisati dnevnik, mora vsak svoj zapis pokazati komandi in varnostni službi. Predlog je bil sprejet in povelje o načinu, kako pisati dnevnike, je bilo ustno sporočeno vsem bojevnikom enote. Šele čez sto let, ko bo že vse varno in tudi mrtvo, bodo ljudje zvedeli, koliko partizanov je tudi po tem povelju pisalo svoje »resnične« dnevnike... Urednikova beseda Praznične Odprte strani smo tokrat posvetili samostojni Sloveniji - uvodnik je napisal Miha Naglic, o tej temi pa so govorili tudi letošnji gostje Gorjupovih dnevov v Bovcu. Kaj so povedali, lahko preberete na srednjih straneh. Tudi s predsednikom slovenske gospodarske zbornice seje Marija Volč-jak pogovarjala o isti temi. Pogovor lahko preberete na gospodarski strani. teopoldina Bogataj —">T MIHA NAGLIC Dnevu republike v slovo Slovenija gre svojo pot Slovenci se v tretje odločamo za svojo državnost in njeno mednarodno povezanost Poznam nekoga, ki sliši na ime Andrej in goduje 30. novembra. Ker pa je dan pred tem Dan republike, za katero se je tudi sam boril, in ker so dan za tem včasih praznovali zedinjenje v državo, ki sicer ni bila prida, a ima na čase, ko je bil še mlad, lepe spomine, praznuje kar tri dni skupaj. Tako doslej. Kako pa bo poslej, ko se bo rojstni dan druge Jugoslavije pridružil prvemu tako, da bo le še zgodovinski datum in nič več praznik? Kako bomo praznovali poslej? To zdaj ni več vprašanje. Zdaj nas zanima, kateri bo dan osamosvojitve Slovenije! 1848 - Za Zedinjeno Slovenijo! "Izvirni greh", ki nas še vedno žene v osamosvojitev, je bil storjen leta 1848. V mislih "nam seveda politični program jedinjene Slovenije (ZS), po katerem naj bi se vsa ozemlja, na katerih prebivajo Slovenci, združila v eno upravno enoto v pkviru habsburške monarhije; da se vsi Slovenci, kakor naj "ližnji brati, zjedinimo v jeden narod..." (1). "Značilnost tega Programa je v njegovi utemeljenosti na etničnem, naravnem, ne na zgodovinskem pra-v njegovi nacionalni pravilnosti (v okvir ZS ni nameraval vključiti nobenega ozemlja, ki ne bi bilo etnično slovensko) in v njegovi orientaciji po bližnji 2vezi s hrvatskim narodom. Te Prvine prvega slovenskega političnega programa so postale lc,eal, kateremu so se poskušali Približati vsi poznejši slovenski Politični programi." (2) <-jre torej za ideal, ki nikoli ni b,l in nikoli ne bo dosežen; sPrya je šlo za narodno združitev in ne za samostojno državo, danes gre prav za to. S tistimi deli narodnega telesa, ki so v nesrečnem spletu okoliščin ta-k» po prvi kot po drugi svetovi vojni ostali onstran meja, pa se bomo lahko tesneje pove **Jl tudi prek njih, saj nova poučna ureditev Evrope dopuš-«> vse svobodnejši pretok ljudi, 6«ga in idej. 1918 - Za Jugoslavijo! Prvo priložnost za udejanjenje programa ZS je prinesel razplet prve svetovne vojne. Dogajanje na frontah je pokazalo, da nemške zmage ne bo, konec leta 1916 je umrl cesar Franc Jožef in januarja 1917 je VVil-son že predložil pogoje za mir. Cesar Karel je bil prisiljen obnoviti parlamentarno življenje. Poslanci južnoslovanskih ozemelj monarhije v dunajskem parlamentu so na prvem zasedanju (30. 5. 1917) predložili zahtevo, "naj se vsa ozemlja monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zedini-jo pod žezlom habsburške - lo-tarinške dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega zatiranja tujcev in zgrajeno na demokratičnem temelju." (3) Ko bi pozneje res ostali v teh okvirih, bi se ZS nemara celo uresničila. Tako pa seje zgodila prava katastrofa: hoteli so svojo, samostojno državo in jo mesec dni (novembra 1918) tudi imeli, nato pa so se v jugoslovanski ev-foriji združili s kraljevinama Srbijo in Crno Goro, zamenjali eno dinastijo z drugo in prešli z dežja pod kap, pod katerim stojimo še danes. A tako se je moralo zgoditi in če se ne bi, ne bi nikoli spoznali, da nismo za skupaj in bi nemara še vedno "hrepeneli" drug po drugem. Vsako spoznanje zahteva svoj čas. In čas sedmih desetletij je pokazal, da se v jugoslovanskem prostoru ob vseh gospodarskih in kulturnih razlikah soočajo štiri različna pojmovanja ureditve skupne države. (4) Najmočnejši je srbski hegemo-nizem, za katerega je Jugoslavija le razširjena Srbija; prvič se je realiziral z vidovdansko ustavo, ki je bila v bistvu nace-pitev stare srbske liberalne ustave na "osvobojene" province. Srbskemu hegemonizmu se že vseskozi zoperstavlja hrvaški (kon)federaiizem: udejanjenje pravice do samoodločbe vsakega jugoslovanskega naroda v okviru zvezne države ali sodržavja. Tretjo, vse močnejšo tendenco predstavlja unitarno jugoslovanstvo, popolna in vzajemna integracija na temelju unitarizma in centralizma brez velikosrbskega hegemonizma. Četrti je bil še donedavna slovenski (in makedonski) avtono-mizem: krepitev skupne države navzven ob daljnosežni rasti notranje avtonomije. Vsaka od teh tendenc ima seveda tudi svoja imena: kralj Aleksander in Nikola Pašič, Slobodan Mil-ošević in Vuk Draškovič poosebljajo prvo; Stjepan Radič, Viadko Maček in Franjo Tuđman drugo; kralj po letu 1929, Tito, nekdanja ZKJ in njena še vedno obstoječa vojska, federalni uslužbenci, zvezno predsedstvo in Ante Marković stojijo za tretjo; Anton Korošec, Stane Kavčič, po letu 1974 Edvard Kardelj in še donedavna tudi Milan Kučan pa za četrto - če naštejemo le najvidnejše predstavnike vsake. Interes slovenske avtonomije je v prvi Jugoslaviji zastopal Korošec. Prostor zanjo je odpiral in ohranjal s politiko podpiranja hrvaško srbskega spora; prepričan je bil, da bi Slovenci v Jugoslaviji ne pomenili nič, če bi prišlo do sporazuma med obema. Slovenski politiki, ki so nas v letih 1918-1988, od zedi-njenja do slovenske pomladi, zastopali v Beogradu, so resda pristajali na najrazličnejše politične in gospodarske kompromise, ki smo jih potem drago plačevali, vendar to še ne pomeni, da niso imeli pred očmi slovenskega interesa. Dodajmo še, da prva Jugoslavija za Slo-, vence ni bila le "pomota", ampak tudi nuja. Silni italijanski in nemški pritisk na naših mejah ob koncu vojne sta nas naravnost pahnila v objem našega naravnega jugoslovanskega zaledja, v katerem je slovensko gospodarstvo imelo tudi dobro surovinsko bazo in obetavno tržno perspektivo. 1945 - Za novo Jugoslavijo! Vihra druge svetovne vojne nas je nanovo povezala z drugimi jugoslovanskimi narodi. Že pred vojno so vse vodilne slovenske politične stranke soglašale v prepričanju, da je treba Jugoslavijo preurediti v federativno državo. Izid je bil tak, da je vojaško močnejša ter z anti-fašističnimi zavezniki povezana in od njih priznana OF "pod vodstvom K P in njenih programskih komunističnih in vsejugoslovanskih vizij konstituirala slovensko federalno državno enoto, kateri sta bili priznani formalna suverenost in samoodločba v okviru federativne Jugoslavije". (5) Tako je bilo na ravni načel, v praksi pa se je zgodilo, da je v novi Jugoslaviji velikosrbsko zamenjala partijska hegemonija. Boljševiško enoumje je bilo tako močno, da so se pod njim "potuhnila" celo nacionalna nasprotja in zdelo se je, da je nacionalno vprašanje v "bratstvu in enotnosti" rešeno enkrat za vselej. Toda materialistično pojmovanje zgodovine je tako neizprosno, da niti svojim razlagalcem in aktivistom ni prizaneslo: razvoj produkcijskih sil je prišel tudi v jugoslovanskem primeru v nasprotje s težnjo po ohranjanju starih produkcijskih odnosov. "Kolikor večja je bila ekonomska moč podjetij, toliko manjši je bil prostor za samovoljno oblast partije in konec šestdesetih let je partija s Titom na čelu ugotovila, da izgublja svojo moč, pa je naš Tito udaril: porezal je večji del tehnostruk-ture v podjetjih, ponekod kompletne politične strukture od vrha do tal, skratka, državo je obglavil. Proizvodnja je začela drastično upadati..., posledica česar je bilo prekomerno zadolževanje v tujini." (6) Črnemu enoumju, ki danes ihtavo in v eno mero ponavlja, kako je bilo v času 45-letnega rdečega enoumja vse zanič, lahko oporekamo z mnenjem, da je treba teh 45 let razdeliti na dve obdobji: na veliko razvojno obdobje do leta 1970 in na sosledje umetne blaginje, stagnacije in nazadovanja, ki je nastopilo po partijskem državnem udaru v letih 1971/72. V njem sta posebej vidno vlogo odigrala tudi dva Slovenca: Titov partijski pribočnik Dolanc in dvorni pisar Kardelj, ki mu je Tito po udaru naročil, naj v blagor vseh naših narodov in delovnih ljudi zasnuje novo vizijo raja na zemlji. Tako je nastopilo in bilo z ustavo iz leta 1974 sankcionirano carstvo združenega dela, v katerega smo - resnici na ljubo - verjeli bolj ali manj vsi in se v njem tudi sorazmerno dobro imeli. Ker pa je ta Kardeljeva vizija premišljeno prezrla zakone ekonomije, se je sesula in zdaj smo tam, kjer smo. 1990 -za osamosvojitev Po grenkem razočaranju, ki smo ga Slovenci doživeli tako v prvi kot v drugi Jugoslaviji, je v zadnjih letih dozorelo spoznanje, da se moramo osamosvojiti. Ker to ni le volja te ali one stranke, je prav, da se o tem odločimo na vseljudskem glasovanju - plebiscitu, da bo odločitev res "ljudstva sklep". Ostaja vprašanje, kako se bodo na našo odločitev odzvali drugi jugoslovanski narodi in armada, ki še naprej politizira in se razglaša za varuha nekakšnega skupnega jugoslovanskega interesa? In kaj poreče "nova Evropa", ki so jo pred dnevi zacementirali v Parizu in katera nas očitno še ne priznava kot med-narodnopolitičnega partnerja? Kakorkoli že. Čas je za odločno in premišljeno ravnanje. Prvo pomeni plebiscit - odločimo se za osamosvojitev - drugo pa obdobje po njem, ko bo morala osamosvojena slovenska država pridobiti mednarodno priznanje; "kot suverena država bomo samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope." (7) Ko se poslavljamo od nedavno preminule avnojske Jugoslavije in nas spomin na tisto, ki je nastala z zedinje-njem že dolgo ne navdihuje in ne zavezuje več. nam ob naši odločenosti ostane le še to, da se priporočimo svetniku, ki je na koledarju med 29. novembrom in L decembrom: sv. Andreju, apostolu, čigar ime v starogrškem izvirniku (andreios) označuje tistega, ki je možat in pogumen. Hrabroslav bodi naš zavetnik v času, ki prihaja! Opombe 1 Matija Majer. Kaj Slovenci terjamo?, Celovec in Ljubljanu. lH4 vedno soglasja, da gre za prestiž med temi organi, je bilo eno od vprašanj. Lojze Peterle je odgovoril: Med usmeritvami predsedstva republike, vlade in skupščine ne vidim glede glavnih političnih odločitev bistvenih razlik. Prav tako enako govorimo, ko nas obiskujejo tuji diplomatski in drugi predstavniki, novinarji. V glavnem razmišljamo enako. Jaz tu ne vidim nekih temeljnih razhajanj, se pa to da prikazati drugače kot v resnici je. Jaz v osnovi ne vidim razhajanj. Tako je Tanjug povsem napak prenesel mojo izjavo, da smo bili Slovenci že dvakrat nasilno vključeni v Jugoslavijo. Rekel pa sem, da nima smisla, da bi Jugoslavija ostajala kot prisilna skupnost narodov. Tako je moje mnenje in nikjer ga nisem razlagal drugače! Prepričan sem tudi, da se bo, potem ko bodo suvereni subjekti tudi druge republike, za kar je vedno več znakov, povečal ekonomski interes za sodelovanje s tem ali onim partnerjem, ko se bo politika umaknila iz gospodarstva. Naborniki, manjši problem Janez Janša, minister za obrambo: "Moii/o me vprašanja, kako tt pogajamo z zveznimi organi, luko republiški kol zvezni sekretariat Jla organ ene ali druge vlade. Mi delamo tisto, za kar smo zadolženi pO zakonih, sklepih in odlokih \z\rinega sveta lOkviru takega delovanja je težko govorili o kakšnih pogajanjih. Naborniki so manjši problem v tem času. To je le eden od segmentov. Povezava medprocesi v Jugoslaviji in Sovjetski zvezi /c. Svet se hoji osamosvajanja baltskih republik predvsem zalo. ker je v Sovjetski zve. I llko jedrskega orožja, ki hi lulo v teh sporih lahko uporabljeno. V tem je povezava med Slovenijo in težnjami baltskih republik plebiscitu bodo važne tri stvari: ekonomsko osamosvajanje, nacionalna varnost m mednarodno priznanje Popravnega izpila ni, če pademo na vojaškem področju. I u bodo in/e glavni problemi', možnost reakeije federalne vojske, umik federalne vojske in pogajanja o lem ter delih \ premoianja JI A. ki predstavita velik del federalnega premoženja. Vojaški vrh je za reforme, vendar v smislu federacija ali bojišče. Veliko bo odvisno od volitev v Srbiji, lit se bo odločalo o usodi JIA Strah pred JLA pa je stalen, odkar se je začela demokracija, zaradi notranjih trenj pa lahko pride mdi m razpada JI.A, zato se moramo v Sloveniji odločili čini prej." JOŽE KOŠNJEK Jgtridr. D imitrij Rupel, Janez Janša Upanja Interes za sodelovanje z Madžarsko k°j*e Peterle: "Med mojim zadnjim obiskom v županijah, kjer živijo Slovenci, smo se dogovorili, da je sodelovanje treba poglobiti. V ospredju je bilo vPrašanje prometnega povezovanja, manjšin, sploh pogojev, ?a se ta meja sprosti. Pogovarjali smo se o odpiranju več mejnih prehodov. Podrobnejše gospodarske strukture sosednjih županij ne poznam, vendar imajo pristojna ministrstva proglasiti za manjšino, pa 30.000 Slovencev v Zagrebu in podobno. Slovenci, ki živijo po Jugoslaviji, se imajo za goste in zahtev po priznanju statusa manjšine ne postavljajo. Slovenija ne bo pristala na koncept mešanega ozemlja. Drugo pa je seveda vprašanje temeljnih človekovih pravic, za katere mora ta država garantirati. Za to sem se in se bom vedno zavzemal, da nihče ne bi bil prizadet zaradi svoje drugačnosti ali svojega različnega porekla. Pri nas so Srbi ljudje, ki so se preselili k nam, nekateri imajo državljanstvo, drugi ne, vendar statusa avtohtone manjšine ne morejo pridobiti. Drugo je vprašanje pravic. V Ljubljani je šola v srbohrvaškem jeziku, ne vem za take slovenske ali druge šole v Beogradu ali kje drugje." Dr. Dimitrij Rupel: "Treba je razlikovati med prebivalstveni-mi skupinami, ki so jih razdelile meje in kar se je zgodilo s Blokada škodi predvsem Srbom Lojze Peterle: "Mi smo že naročili naši Službi družbenega knjigovodstva, da novih taks v Srbiji ne plačuje oziroma ne sodeluje v plačilnem prometu. Prihodnji teden se bomo sešli z direktorji najbolj prizadetih podjetij, ponovno pa se bomo skušali pogovoriti s srbsko vlado. Mui bi sicer lahko ustavili prodajo zastavinih vozil in podobno, vendar bomo skušali najprej stvari rešiti na drug način. Sicer pa že prva srbska blokada ni bila preveč uspešna. Srbski kupec ceni naše blago in se je na najrazličnejše načine potrudil, da bo prišel do njega. Enako se dogaja sedaj in je Srbija s temi ukrepi predvsem kaznovala svojega kupca. Tudi sedaj kupujejo Srbi naše blago ali v Sloveniji ali na Hrvaškem. Srbija se je izločila iz jugoslovanskega trga. To zadeva del slovenskega gospodarstva. Slovenija je na Srbijo vezana z okrog 10 odstotki trgovinske menjave. Že prva blokada nas je usmerila k zahodu. Dosegamo nad tretjino jugoslovanskega izvozd na zahod, kar pomeni, da dosegamo neko kvaliteto in da smo v tem vodilni v Jugoslaviji." * «.»«KI.. du se .o področje natančneje analizira. Največje Možnosti za sodelovanje so tu-r'zem, lesna industrija in ko-^■nska industrija. Za življenje ^'ovencev v Porabju bodo se-^aJ boljše možnosti. Zelo sem vesel pogovora z madžar-s*irn zunanjim ministrom, kije ?astopal zelo odprto stališče in |e predlagal, da si pomagamo, *°likor si moremo. Če sem konkreten: Če ne bi imeli Slovenci v Porabju vzgojiteljic, Učiteljev, duhovnikov, naj pridejo iz Slovenije, ali obratno, £e bi imela take potrebe mađarska manjšina pri nas. Enako lahko uredili za šolanje na .?J in oni strani meje. Tega starca sem bil zelo vesel, žal pa ?! bila izpolnjena obljuba, da ' imeli Slovenci na Madžarskem svoje zastopnike v parla-I entu, kar na naši strani je, saj .!jiata manjšini, ne glede na ve-'kost, po tri predstavnike v Pari lik Parlamentu. Tudi pri nas je pri-?° do zmanjšanja števila Mad--arov. Mislim pa, da so imeli v j^eteklosti Madžari pri nas več Rodnosti kot Slovenci na Madžarskem." Slovenija ne bo Mešano ozemlje J*°do Srbi v Sloveniji dobili sta-s manjšine, kar se posebej j 5° postavlja v Srbiji in neka-. r,h srbskih časnikih in meni, J* Slovenija ne spoštuje helsin-|h določil o pravicah manjšin, ^ronia določil o človekovih in r*avljanskih pravicah nasploh? r^fce Peterle: "Mi poznamo n>o dve avtohtoni manjšini: adžarsko in italijansko, in 1^'^'m, da bo tako tudi ostalo. , r,teriji /a avtohtonost so ja-e '• To, da živi v Beli Krajini v U 1 vasi prebivalstvo srbskega K^?kla, in da je bilo tako ne-aJ tudi na Celjskem, še ni ar-irient za podeljevanje statusa ^njšinskosti, dosedaj pa tudi pr *'° pobud, da se Slovenija *av^'Us' za ^'"nacionalno dr-lJ0 zapadejo v malodušje in oportunizem. Navadno pridejo do *«l zaključkov. Prvič: ljudje so pod vplivom kulakov ali reak-'onarnega duhovnika: in drugič: sum sem za delo, aktiv fronte J Velju. aktivisti so med seboj v osebnih sporih. Koliko je še kulakov : legitimacijo Osvobodilne fronte, česi?1 S0 pr'krili pridelke od obveznega odkupa in zalivajo svinj-, a korita z mlekom, ki ga našim otrokom in delavcem pri tet-,erp delu tako manjka. Naj povem primer iz Radovljice: Žena *.avt'a in mati šestih otrok je prišla k bogatemu kmetu po liter <*«o. Kmetje pomolzel kravo, prinesel mleko k ženi. ga vpričo W zlil v svinjsko korito in zabrusil: "Moje svinje naj pojedo mle-P0'lIi">' otroci pa crknejo!" Pa vendar so primeri, da frontovci It \rajo podpise za pomilostitev teh špekulantov in sovražnikov (fuds%a'POdpisezapomUo 5 Neka* n naši tovariši so pri odkupu krompirju pokazali bi -hJn' 0Porllt/iizem. prav tako tudi pri drugih odkupih. Zato bo j8 zavzeti revolueionarnejše stališče. Vsi veste, da je težava z Cfv ^" smo odkupovali svinje za potrebe jeseniških delav- • šo nekateri frontovci odkrito zagovarjali kulake. Bili so tudi ta ^a so "ckoteri poklali svoje še ne dopita ne prašiče, ker f}(, >laSi'dli sovražni propagandi, da jim bo oblast odvzela praši- nem že uskladili o vseh spornih vprašanjih (o odpravi monopola gozdnega gospodarstva pri trgovini z lesom, o ukinitvi si-sov za gozdarstvo, o gozdarski javni službi itd.) in da se zdaj predvsem prerekajo o tem, ali odpraviti odkazilo lesa ali ne. Gozdarji zagovarjajo odkazilo, v Slovenski kmečki zvezi pa mu nasprotujejo. "Kmet se bo šele tedaj počutil gospodar v svojem gozdu, ko bo lahko sam odkazoval drevje za posek; dokler pa bo nekaj veljal le žig, bo vsak posekal več, kot je dovoljeno," je dejal Oman in se zavzel tudi za to, da bi krivično odvzete gozdove čimprej vrnili prejšnjim lastnikom in da bi tudi po prenehanju gozdarskega moratorija zaščitili njihove koristi. V razpravi o gozdarski zakonodaji in vračilu gozdov je bilo slišati tudi mnenje, da so gozdarji dobili gozdove v boljšem stanju, kot jih bodo zdaj vračali, in da prosta trgovina z lesom ne bo velika prednost, če se kmetje ne bodo znali organizirati, ker trgovcem z lesom ne bo šlo za drugo kot za dobiček. Ivan Oman: "Kar zadeva hribovsko kmetijstvo, bi se morali zgledovati po Švici, kjer ni pomembno, koliko hribovski kmet pridela hrane, ampak dobiva plačo že zato, ker je pripravljen živeti v hribih in obdelovati zemljo." Predlogi za gospodinjsko izobraževanje Zanimiva je bila tudi razprava o kmetijskem šolstvu in o odnosu nekaterih učiteljev do kmečkih otrok. Štefan Oštir, ravnatelj Srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj, je povedal, da je zadnje čase vse več predlogov in zahtev po gospodinjskem izobraževanju za kmečka in nekmečka dekleta. V Sloveniji je bilo doslej tovrstno izobraževanje organizirano na treh kmetijskih šolah (Šentjur, RakiČan in Svečina), vendar so se dekleta z Gorenj- Pospeševalna služba bo po novem javna služba. Kot smo slišali, se na Gorenjskem ne bo organizirala v okviru Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske, ker so se delavci zavoda izrekli "proti", ampak bo pod okriljem no vousta vljene (kranjske) enote ljubljanskega kmetijskega zavoda. V Sloveniji naj bi imeli vsega 300 pospeševalcev, kar je precej manj kot zdaj, od tega naj bi se jih 50 ukvarjalo s kmečkim gospodinjstvom. Marija Markeš: "Čeprav se je v preteklosti veliko vlagalo v hleve in "v zidove", pa povprečna slovenska krava še vedno daje manj kot 2000 litrov na leto. Republika namerava v prihodnje zagotavljati denar predvsem za kakovostni razvoj, za naložbe v čredo in za to, da bodo krave "poplačale" tudi vlaganja v zidove". ske bolj kot v te šole vpisovale v dobre gospodinjske šole na sosednjem Koroškem. Da bi ustregli vse večjim zahtevam in potrebam, so se v kranjski šoli in ljubljanskem zavodu za šolstvo že pogovarjali o snovanju gospodinjskega učnega programa. Kot možna lokacija za gospodinjsko šolo se omenja nekdanji samostan v Velesovem, rok za začetek gospodinjskega izobraževanja pa 1. september 1992. Štefan Oštir je tudi povedal, da se še naprej prizadevajo za ureditev šolskega posestva v Strahinju in da so prošnjo za pomoč dali na več naslovov, med drugim tudi ministroma za šolstvo in kmetijstvo, vendar za zdaj konkretnih odgovorov še niso dobili. Tine Benedičič se je spotaknil ob nespametno politiko, ki je privedla do tega, da je kmetijstvo šolstvo izgubilo šolo in šolsko posestvo v Poljčah, in ob tem obžaloval, da se mora zdaj ponovno postavljati na lastne noge. Sramota je, da posestva v Strahinju ne moremo opremiti vsaj tako, kot je opremljena marsikatera kmetija, je razmišljal Ivan štular. Matevž Debelak je predlagal, da bi že v osnovno šolo uvedli kmetijski pouk, Janko Šumi je dejal, da je štipendijska politika (do kmečkih otrok) napačna in da bi bilo treba pregledati, kdo je dobil štipendije, Janez Šebat pa je z več primeri opisal odnos nekaterih učiteljev do kmečkih otrok. Med drugim je navedel, dva konkretna primera, ko je učiteljica odvračala otroka od tega, da bi se odločil za kmetijski poklic. • C. Za-plotnik Republiški odbor za mleko Odkupna cena mleka ostaja enaka Ljubljana, 23. novembra - Čeprav so bili novembrski stroški prireje mleka na kmetijah (po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije) za 1,7 odstotka večji kot mesec prej in so znašali 5,30 dinarja za liter, je republiški odbor za mleko na petkovi seji sklenil, da se odkupne in prodajne cene mleka decembra ne spremenijo. Živinorejci bodo tako za liter mleka skupaj z vsemi republiškimi dodatki, premijami in dodatki za kakovost dobili povprečno 4,60 dinarja za liter. Ker modelna kalkulacija inštituta temelji na mlečnosti 3800 litrov na kravo, pomeni, da bo odkupna cena, ki je povprečno za 70 par nižja od izračunanih stroškov prireje, pokrila stroške le tistim rejcem, ki namolzejo najmanj 4200 do 4300 litrov na kravo. Petkova seja odbora za mleko je tudi razkrila, da so mlekarne pred nekaj več kot dvema tednoma na lastno pest podražile mleko v PVC vrečkah z 8,20 oz. 8,30 dinarja na 8,60 dinarja, čeprav je odbor oktobra sklenil, da se novembra odkupne in prodajne cene mleka ne spreminjajo. • C. Z. Absolutne pravičnosti ni Na Gorenjskem so bile doslej tri razprave o vračanju nacionaliziranega, zaplenjenega ali kako drugače krivično odvzetega premoženja, vse so bile dobro obiskane in vse so tudi pomenile začetek organiziranega delovanja in nastopanja razlaščenih, ki se kljub predvolilnim obljubam o moralnem in materialnem popravljanju povojnih krivic vse bolj bojijo, da jim bo vlak za zmeraj odpeljal in da bodo v "odprtem lovu na družbeno lastnino" ostali praznih rok. Vsaj nekdanji lastniki podjetij in njihovi dediči se tegji že zelo bojijo! Čeprav so pričakovali, da bo vlada zaradi negativnega mnenja treh skupščinskih komisij pripravila nov osnutek zakona o privatizaciji (družbenih podjetij) in tudi drugače opredelila pravice razlaščenih, so o (nespremenjenem) osnutku v torek razpravljali poslanci republiške skupščine, v dveh zborih pa so že tudi prižgali zeleno luč za nadaljnjo skupščinsko obravnavo. Vlak lastninjenja torej drvi. strojevodje dajejo privatizaciji prednost pred denacionalizacijo in razlaščenim ponujajo delnice (zgubarskih podjetij) in vrednostne papirje, na katere se v Jugoslaviji ni mogoče veliko zanesti, potnikov, ki bi bili pripravljeni po nizki ceni razgrabiti družbeno lastnino ("nikogaršnjo revščino"), pa tudi ne manjka: naši zdomci in izseljenci pa razni Grubeliči, ljudje, ki so prišli do denarja na sumljive načine, domači in tuji "mafijaši"... Manj nestrpnosti in nervoze je med nekdanjimi lastniki gozdov in kmetijskih zemljišč. Ne samo zato, ker bi bilo po nekaterih ocenah mogoče prejšnjim lastnikom takoj vrniti 90 odstotkov odvzetih gozdov in 70 do 80 odstotkov kmetijskih zemljišč, če bi za to že bile zakonske možnosti, ampak tudi zato, ker marsikje sedanji "družbeni gospodarji" ne nasprotujejo vračilu "v naravi". Na četrtkovem pogovoru o denacionalizaciji v Tržiču smo, na primer, lahko slišali direktorja tržiškega gozdnega gospodarstva in kmetijske zadruge, ki sta kmetij-sko-pravnega strokovnjaka dr. Ludvika Toplaka celo spraševala, ali so kakšne zakonske možnosti, da bi odvzeto premoženje, s katerim sta po sili razmer gospodarila zadruga in gozdno gospodarstvo, že zdaj vrnili prejšnjim lastnikom. Razlaščeni, med katerimi je bilo tudi precej kmetov, so bili ob odgovoru razočarani: čeprav sta obe strani "za " vračilo, pa za zdaj vsaj formalne zakonske osnove še ni. Vse seveda ne bo tako preprosto, kot nekateri pričakujejo ali razmišljajo na glas. Ker so povojne oblasti na zelo različne načine posegale v zasebno kmečko lastnino, je tudi problematika, ki so jo kmetje vseskozi občutili kot krivico in jo tako čutijo še zdaj, zelo raznovrstna. Vprašanj je veliko, končni odgovor pa je lahko le eden: absolutne pravičnosti ni bilo in je nikoli ne bo. # C. Zaplotnlk 1 MEŠETAR Kakšne so cene akumulatorjev in traktorskih g izbiri, trgovini Slavka Prosena na Smledniški 17 v um v Agro-Kranju? vrsta materiala cena (v din) V, 50 Ah V, 75 Ah V, 100 Ah 12 V, 40 Ah 12 V, 50 Ah 12 V, 55 Ah 12 V, 63 Ah 12 V, 97 Ah 12 V, 110 Ah 12 V, 135 Ah 12 V, 140 Ah 12 V, 180 Ah akumulator Topla Mežica 12 akumulator Topla Mežica 12 akumulator Topla Mežica 12 akumulator Vesna Maribor 1 akumulator Vesna Maribor akumulator Vesna Maribor 1 akumulator Vesna Maribor 1 akumulator Vesna Maribor 1 akumulator Vesna Maribor 1 akumulator Vesna Maribor 1 akumulator Vesna Maribor 1 akumulator Vesna Maribor 1 guma Tiger 10x12 guma Tiger 10,75 x 15 guma Sava 10,75 x 15 guma Sava 550 x 16, vodilna guma Sava 600 x 16, vodilna guma Sava 750 x 16, vodilna guma Rekord TR 7,5 x 18 guma Rekord TR 7,5 x 20 guma Rekord TR 9,5x24 guma Sava 11,2 x 24 guma Sava 10 x 28 guma Sava 11 x 28 guma Sava 13 x 28 guma Sava 14x28 Mešetar se je tokrat mudil tudi v kranjski Creini in si zapi sal nekaj cen. Pa jih poglejmo! vrsta izdelka 950,00 1.299,00 1.699,00 899,00 950,00 999,00 1.230,00 1.699,00 1.975,00 2.218,00 2.499,00 3.299,00 1.199,00 1.398,00 1.499,00 777,00 777,00 1.046,00 1.989,00 1.754,20 2.233,00 2.468,00 2.299,00 2.805,00 5.384,00 5.999,00 cena (v din) cisterna CV (vakuumsko centrifugalna) 1200 29.724,00 cisterna C V 1700 31.844,00 cisterna CV 2200 34.083,00 cisterna C V 2700 34.991,00 cisterna CV 3200 35.810,00 kardan za cisterne CV 1.029,00 cisterna z mono črpalko CMK 2700 69.065,00 kardan za cisterno CMK 2.134,00 električni mešalnik gnojevke EM 45 22.260,00 traktorski mešalnik gnojevke TM 45 11.250,00 kardan za traktorski mešalnik gnojevke 3.786,90 transportni plato A-2 6.870,00 transportni plato A-3 7.150,00 trosilec mineralnih gnojil PS 502 16.820,00 kardan za trosilec mineralnih gnojil 983,00 silokombi s frezo SKS 10 459.000,00 kardan za silokombi s frezo 8.239,00 snežni plug 16.000,00 prikolica Farmar, 4 tone 37.000,00 SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK AVTO MOBIL SKI TRG Rabljena vozila ponovno dražja Ljubljana, 25. novembra - Nedeljsko deževno vreme tudi tokrat ni pregnalo številnih ljubiteljev jeklenih konjičkov, saj se jih je na osrednjem ljubljanskem sejmu rabljenih avtomobilov na Viču, nabralo kar precej. Sejemski prostor je bil skoraj povsem poln pločevine, med tistimi, ki so sejem obiskali, pa so prevladovali bolj opazovalci. Za prodajalce je bila tokratna nedelja izredno slab dan, saj je sejem zapustilo bolj malo avtomobilov s preizkusnimi tablicami. Vzrok seveda tiči v preveč navitih cenah, ki so nasploh odlika ljubljanskega sejma. Pri nekaterih vozilih so cene dobesedno podivjale. Tako so se v tem mesecu precej podražile priljubljene katrce, ki jih je na trgu tudi težko dobiti. Dražji so tudi vsi avtomobili kragujevške Zastave, svojih cen pa se dobro držijo tudi volksvvagnovi golfi. V rahlem upadu so samo cene fiatov 126 P. Prodajalci zaradi pomanjkanja deviz ponovno dajejo prednost prodaji za marke. In še naš nasvet: če kupujete rabljen avto na ljubljanskem sejmu, vztrajajte pri znižanju napisane cene, ker so v večini višje od tržnih. • M. G. Cene rabljenih avtomobilov na sejmu v Ljubljani 25. novembra Tip vozila letnik 1989 letnik 1987 letnik 1985 Renault 4 GTL Yugo 45 Koral Yugo 55 Skala Fiat 126 PGL VW Golf Diesel 77.000 68.600 40.600 161.000 46.900 46.900 47.600 37.800 35.700 112.00 Pri Daš dobiš decembra nova trgovina Kranj, 24. novembra - Zasebno podjetje Daš dobiš, ki se je na Gorenjskem prvo začelo ukvarjati s posredniško prodajo rabljenih avtomobilov, kasneje pa so začeli prodajati nove japonske avtomobile, bo v prihodnjem mesecu v stavbi ob K & H banki na Primskovem odprlo novo trgovino. Tja bodo preselili prodajo novih vozil, ki sojo pred kratkim obogatili s Fia-tovim in Renaultovim programom, najpomembneje pa je, da bo v novi trgovini možno dobiti vse rezervne dele za japonska vozila, ter vozila Renault, Opel in VW Golf. Direktor podjetja Daš dobiš, Damjan Vidic je povedal, da bodo poleg konkurenčnih cen poskrbeli tudi za hitro dobavo rezervnih delov za vsa druga vozila in ostalo avtomobilsko opremo po želji kupcev. Cene novih vozil pri podjetju Daš Dobiš Tip vozila cena brez prometnega davka Honda Civic 1.5 DX 188.618,00 Honda Civic 1.6i-16 258.436,00 Honda Legend AT 590.182,00 Suzuki Swift 1.0 GL 128.618,00 Suzuki Vitara L 245.346,00 Mazda 121 132.982,00 Mazda 323 F 1.6i 207.164,00 Renault 5 Five 132.545,00 Nissan Micra Mouse 137.422,00 Nissan Sunny SLX 175.604,00 Tekstilni oddelek v Murkinem Trgovskem centru Zdaj zaokrožena celota Lesce, 22. novembra - V četrtek zvečer je Murka v svojem Trgovskem centru v Lescah v prenovljenih prostorih nekdanje Čokolade, odprla tudi tekstilni oddelek in tako zaokrožila svojo ponudbo na blizu 900 kvadratnih metrih prodajnih in skladiščnih površin v tem delu Lesc. Trgovski center Murka zdaj pod svojo streho združuje kar tri poslovalnice, diskont, market in tekstilni oddelek. Objekt so adaptirali v slabe pol leta s pretežno lastnimi sredstvi. Celotno investicijo ocenjujejo na 7 milijonov dinarjev, kar glede na velikost pridobljenih prodajnih prostorov in veliko parkirišče za več kot 90 parkirnih prostorov, niti ni veliko, vseeno pa pomeni za kolektiv Murke veliko odrekanje. Trgovski center je bila davna želja Murke in ker se ni uresničila ob zgornjem vhodu v Lesce pred leti, je to za današnje težke čase, ki jih preživlja naša trgovina, odlična rešitev. Trgovski center Murke je moderno opremljen in sodobna tehnologija prodaje omogoča široko in raznoliko izbiro blaga na enem mestu. Na novo odprti tekstilni oddelek je v zgornjih prostorih, nad marketom. Kupcem bodo tu nudili vse od konfekcije, pletenin, perila, galanterije in pozamenterije do metrskega blaga in kozmetike. Posebna prednost diskonta in marketa je tudi v delovnem času: odprta sta vsak dan od sedmih do sedmih in tudi v nedeljo od 8. do II. ure, razen tekstilnega oddelka, ki bo ob nedeljah zaprt. Če se vam bo zgodilo, da boste ob koncu tedna pozabili na kruh, ne pozabite: v Murkinem marketu v Lescah boste povsem svežega dobili tudi v nedeljo dopoldne. In še to: ne bo se vam več treba mučiti s težkimi košaricami - vse izbrano blago lahko sedaj z vozički pripeljete do svojega avtomobila. Nakupi pa bodo tu vselej ugodni: tokrat za posamezno blago veljajo od 15 do 50-odstotni popusti. • D. Dolenc Koliko je vreden dinar / Tečajna lista z dne 23. novembra Država Devize Velja za srednji tečaj Avstrija 100 ATS 99,5027 Nemčija 100 DEM 700,0000 Italija 100 LIT 0,9314 Švica 100 CHF 829,1891 ZDA 1 USD 10,4073 Japonska 100 JEN 8,1387 Dinar Čez mejO - Na avstrijskem Koroškem se vrednost dinarja zadnje čase ne spreminja dosti. Ugodno je, če za sto dinarjev dobiš od 85 do 90 šilingov, vendar je to redko. Še najboljša je menjava v enotah Zveze bank - zveze slovenskih zadrug. Tam za sto dinarjev dobiš 88 šilingov, tisti, ki dinar kupujejo, pa morajo za sto dinarjev odšteti 94 šilingov. Nekaj slabše dinar menjajo v drugih bankah, kjer za sto dinarjev ponujajo 78 - 85 šilingov, pri trgovcih pa je dinar še vedno vreden od 75 do 80 grošev. V Italiji je dinar vreden od 90 do 100 lir, najugodnejša pa je menjava v Tržaški kreditni banki. V Trbižu večinoma še vedno enačijo tisoč lir s šilingom in dinarjem, nekateri pa se so dinar že razvrednotili za 10 do 30 odstotkov. V trgovinah in na tržnici se splača pred nakupom dobro pozanimati! Čma borza - Črnoborzijanci trenutno prodajajo devize (največ je mark) za preplačilo okrog 8 odstotkov. Če so nakupi večji, jih je moč dobiti tudi za petodstotno preplačilo, sicer pa je precej odvisno od zvez in trenutnega stanja na črno-borzijanskem trgu. S kranjske tržnice Mg cena rimi ■ 1 kg cena din česen 50 limone 25 čebula 10 grapefruit 25 solata 25 mandarine 25 radič 35 pomaranče 20-30 korenje 20 grozdje 40 zelje 10 jabolka 15 cvetača 35 kaki 50 kumare 30 orehi 120 mango 40 fižol 50 kaki 35 jajca 2-2,5 Gene smučarskih vozovnic v Avstriji Mnogi naši ljubitelji smučanja so si lelos izbrali zimske počitnice v sosednji Avstriji. Tako so aranžmaji naših turističnih agencij (posebej v času zimskih počitnic) v glavnem zasedeni. Za tiste, ki odhajale na smučanje prek meje (menda je v Mokrinah (Nass-feldu) okrog 40 cm snega, v Bad Kleinkirchheimu pa okrog 50 cm), naj tokrat zapišemo nekaj cen dnevnih in tedenskih smučarskih vozovnic. Cene so seveda odvisne od števila naprav in dolžin prog — pomembna razlika v primerjavi s cenami smučarskih ■vozovnic pri nas in v tujini pa je tudi sezona. Tako so v vrhuncu sezone vozovnice nekaj dražje kot sicer. Za vrhunec sezone pa štejejo dneve okoli božičnih praznikov (22. 12. —5. 1.) in od 2. februarja naprej (večinoma do konca marca). Cene smučarskih vozovnic v Badgastainu in okoliških smučiščih (cene so v ATS). Tam je 53 različnih smučarskih naprav in 250 km smučarskih prog. Pri večdnevnih smučarskih kartah je v ceno vračunan tudi smučarski avtobus ali vlak. visoka sezona otrošk; dnevnaski passvozovnica 310 270 110 7-dnevna vozovnica 1.710 1.450 1.030 14-dnevna vozovnica 2.860 2.430 1.720 mesečna vozovnica 4.670 3.950 2.810 Cene smučarskih vozovnic v Katchbergu (St. Margarethen) Tam je dvanajst različnih smučarskih naprav, urejenih pa je okrog 50 kilometrov smučarskih prog. visoka sezona dnevn;t vozovnici 7-dnevna vozovnica 14-dnevna vozovnica 240 1.280 2.150 240 .15(1 .930 150 750 1.230 Na večini avstrijskih smučišč so tudi najrazličnejši popusti za družine, skupine in starejše od 60 let. Del denarja dobiš povrnjenega tudi, če končaš s smučanjem kakšno uro prej in karto neseš nazaj. iNiTREST Ihr Partner fiir optimale Geldanlage PREDNOSTNE DELNICE To so delnice, ki imajo določene prednosti pred navadnimi delnicami. Običajno se ta prednost nanaša na prednost pri dodelitvi dobička. Prednostne delnice imajo zagotovljeno neko minimal-1 no dividendo. To pomeni, da imajo lastniki prednostnih delnic zagotovljeno prednost pri izplačilu dividend. Primer 1: Podjetje BMW ima 150.000 navadnih in 50.000 prednostnih delnic. Za prednostne delnice je zagotovljena minimalna dividenda 5 DEM. Podjetje je v poslovnem letu prigospodarilo 3 milijone DEM. V tem primeru se dobiček deli na rezerve (denar gre nazaj v podjetje z namenom, da se naslednje leto prigospodan še večji dobiček) in na dividende. O tem koliko denarja gre nazaj v podjetje in koliko v dividende odločijo delničarji sami na glavnem zboru delničarjev. Delničarji so se na primer odločili, da gre nazaj v podjetje 1 milijon DEM, preostanek 2 milijonov DEM pa se razdeli med delničarje. Dividenda za navadne delnice znaša torej: dividenda = dobiček ' ^investicija število vseh delnic diwWi, ^ 3-000.000 DEM- 2.000.000 DEM = JODEM 200.000 Na delničarje se torej razdeli dividenda v višini 10 DEM. Navadno je vrednost dividende prednostnih delnic enaka. Primer 2: Vzemimo, da je isto podjetje v tekočem letu zaslužilo le 450.000 DEM. Na glavnem zboru pa delničarji odločijo, da gre v rezerve podjetja 50.000 DEM. V tem primeru, bi dividenda na delnico znašala: 450.000 DEM - 50.000 DEM dividenda - = 2 DEM 200.000 Ker pa imajo lastniki prednostnih delnic zagotovljeno prednost pri plačilu minimalne dividende v višini 3 DEM, je dividenda pri navadnih delnicah še manjša. Izdatek za minimalne dividende prednostnih delnic: izdatek = število prednostnih delnic x minimalna dividenda izdatek = 50.000 x 3 DEM = 150.000 DEM V tem primeru se velikost dividende navadne delnice izračuna po sledeči formuli: dobiček - rezerve - izdatek za minimalne dividende \ število vseh delnic - število prednostnih delnic 150.000 DEM ' - - 1.667 DEN dividenda = 450.000 DEM - 50.000 DEM dividenda = — 200.000 - 50.000 V primeru, da pri izračunu dividende pride do večmestneg3 decimalnega števila se običajno zaokroži na dvomestno število,v tem primeru na 1,6 DEM. Če pa je dobiček podjetja še manjši, se skoraj ves dobiček porabi le za izplačilo prednostnih dividend. Zato so prednosm delnice priljubljene zlasti takrat, ko je gospodarski položaj pod)e tja slab. a Praviloma prednostne delnice nimajo pravico do glasa i glavnem zboru delničarjev. Tudi nazivna vrednost vseh izdaj prednostnih delnic ne sme presegati nazivne vrednosti vseh izfl . nih navadnih delnic. Prednostne delnice, ki niso notirane na bor imajo v časopisih posebno označbo. Včasih imajo prednostne de niče omejeno najvišjo dividendo, medtem ko je pri navadnih de nicah višina dividende neomejena. Če podjetje želi spremeniti ugodnosti, ki jih nudijo predn stne delnice, potrebuje soglasje njihovih lastnikov. Tudi ko hoc podjetje izdati nove prednostne delnice, potrebuje tro s°9laL lastnikov starih prednostnih delnic. Če je na tem zboru tri četn1" glasov za spremembo pogojev ali razpis novih prednostnih dein se lahko dejanje izvrši, .e Prednostne delnice izdajo podjetja predvsem takrat, ko J prodaja navadnih delnic zaradi slabega gospodarskega položaj podjetja ali celotnega gospodarstva nezanesljiva. Prednostne delnice brez pravice d° glasa Prednostne delnice, ki imajo pravico do izplačila neplačan^ ali le deloma plačanih minimalnih dividend iz preteklosti, nim3) pravice do glasa. Skupna nazivna vrednost teh delnic ne sme pr segati skupne nazivne vrednosti vseh ostalih delnic. Te delnice nudijo lastnikom dodatne pravice: v - Če minimalna prednostna dividenda ni bila izplačana ali ni baa celoti izplačana, se obveznost do izplačila manjkajočega znes* prenese na naslednje leto. ... - Ce delničarji tudi naslednje leto ne dobijo izplačane manjkajoč minimalne dividende, dobijo pravico do glasa. To pravico imaJ^ toliko časa, dokler niso vse prednostne dividende izplačane tem primeru je potrebno lastnike prednostnih delnic povabiti n glavni zbor delničarjev. Piše Aljosa Jerovšek v sodelovanju z Intrest C Vroča linija za brezplačne finančne nasvete - pokličete lahko vsak dan med 9.30 in 13.30 po telefonu (06j) 571 - 949 toč*- * Torek, 27. novembra 1990 OBVESTILA, OGLASI 21. stran (mmmmšSGLAs («H»€*f-20% Trgovina v centru Kranja na Cankarjevi 4,1. nadstropje, tel. in fax (064)39-714. KOZMETIČNI IN DROGERIJSKI IZDELKI Velika izbira domačih in uvoženih izdelkov. Posebej vas opozarjamo, da smo zastopnik firme CLAUDE D'ENRI iz MILANA. ŠMINKE, LAKI, SETI ZA UČENJE, MANIKIR SETI, KOPALNE SOLI, PARFUMI: OPIUM, LOU-LOU, CHANEL5,... OTROŠKA KONFEKCIJA Spodnje perilo pižame maje s kapuco srajce trenirke jakne (bunde) od 13,00 din dalje od 89,00 din dalje od 141,00 din dalje od 114,00 din dalje od 130,00 din dalje od 399,00 din dalje IGRAČE Cene vas bodo prepričale, da se vam pot čez mejo ne izplača. Pri nakupu nad 500,00 din možno plačilo na 2 čeka. Odprto od 9. -19. ure SOBOTA od 9. ■ 13. ure. A TRCO NOVO: VTOMARKE TRGOVINA - UVOZ - IZVOZ L| UBIJANA DAIHATSU CUORE 850 ccm, 44 KS, 5 vrat MPC 138.500,00 din PRODAJA IZ ZALOGE: MPC din FIAT PANDA Yong 2 127.010,00 FIAT UNO CS 90 141.900,00 SUZUKI Svvift 1.0 GL SUZUKI Svvift 1.3 GL RENAULT 5 TL 1.4 PEUGEOT 205 Look FIAT KOMBI DUCATO brez p.d. STARO ZA NOVO Avtomobili Renault, Peugeot, Fiat, Tovota, Suzuki, Honda Vsi modeli - kratki dobavni roki Plačilo pred prevzemom Trgovski center Črnuče, Ljubljana, Titova 393, tel. (061)374-216, 372-373, 371-176, fax. 374-693 Delovni čas: od 8.-14. ure, ob sobotah informacije od 8.-13. ure I OBIŠČITE NAS! = 161.910,00 172.300,00 186.678,00 178.100,00 259.430,00 tehnounion ZASTOPSTVO TUJIH FIRM. VOŠNJAKOVA 2 LJUBLJANA NUDI SPOSOBNIM IN AMBICIOZNIM ODLIČNO PLAČANO ZASTOPNIŠKO DELO NA OBMOČJU GORENJSKE NUDIMO VAM STROKOVNO POMOČ, UVAJANJE V SAMOSTOJNO TERENSKO DELO, TER MOŽNOST HITREGA NAPREDKA. INFORMATIVNI DAN BO DNE 4.12.1990 OB 17 URI V RADOVLJICI, V SINDIKALNEM IZOBRAŽEVALNEM CENTRU, GRADNIKOVA 1, ZA ZAMUDNIKE SO INFORMACIJE PO TELEFONU 064/74-360. PULA Preživite 4 praznične dni za 29. XI. v Pulju, na jugu Istre Pričakujeta vas hotela A kategorije »Histria« in »Brioni« z zimskimi bazeni, s športnimi in z drugimi možnostmi. Izjemno ugodni aranžmaji INFORMACIJE: Agencije Dalmacijaturist, Generalturist, Globtour, Golfturist, Izletnik, Kompas, Kvarner express, Mercator-turist, Montenegroexpress, Putnik, Slavnik, Slovenijaturist, Stop, Turist agent, Unis, Yugotours ali Arenaturist - Marketing, 52000 Pulj, Smareglia 5 Tel.: (052) 34588, 23811 Telex: 25228, 25323 Telefax:(052)42138 Hotel Histria Mizarstvo, žaga in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Jezerska cesta 108/c Tel.: 064-35-770 I i i p! m- - ^ 9 * -1 ! i • Ko gradite in opremljate dom, vam priporočamo, da se odločite za našo opremo balkonov in vhodnih vrat. • Poleg tega nudimo sobna vrata, talne, zaključne in okrasne letve. • Vsi naši izdelki so iz masivnega lesa, ki vam jih izdelamo po vaših merah. • Naša žaga vam hitro razreze tudi vašo hlodovino v vseh dimenzijah. • Vzorce si lahko ogledate v našem razstavnem salonu cilmifci I N LINE JE NOVA BLAGOVNA ZNAMKA, KI Vam PRIHRANI ČAS. K PLETENINAM LAHKO IZBERETE BARVNO USKLAJENE MOŠKE SRAJCE IN HLAČE ŽENSKE BLUZE, HLAČE IN JAKNE. N VSE TO NA ENEM MESTU - V PRODAJALNAH AlMIRE: + V RADOVLJICI + V MODNI HIŠI PRISTAVA BLED + V GRIMŠĆAH ♦ IN V KOKRI IN ELITI V KRANJU ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo Vabimo vas na MIKLAVŽEV SEJEM na Gorenjskem sejmu v Kranju od 1. do 5.12. Obiščite nas na našem stalnem razstavnem prostoru v hali A, kjer bomo imeli veliko izbiro igrač, sladkarij in ostalih daril. . ; * od 1. 12. dalje za OKNA, VRATA, POLKNA, MONTAŽNE STENE, HIŠE... IZKORISTITE • KONKURENČNE CENE in • DRUGE UGODNOSTI NAKUPA iS JELOVICA ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/631-241, fax. 064/632-261 PRODAJNA MESTA: ŠKOFJA LOKA, MURSKA SOBOTA, CELJE NOVA GORICA, IZOLA, NOVO MESTO V diskontu kranjske Mlekarne Bogata izbira, sveze in poceni Kupci, ki redno zahajajo v diskont kranjske Mlekarne, ne pravijo zaman, da se "sem splača priti". Diskont je namreč dobro založen z vsemi mlečnimi izdelki iz domače mlekarne pa tudi z izdelki drugih slovenskih in jugoslovanskih mlekarn in celo z uvoženimi. Blago je vedno sveže, ker tako zahtevajo kupci, ki v diskontu kupljene mlečne in druge izdelke prodajajo v svojih zasebnih trgovinah ali jih uporabljajo v pizzerijah in gostinskih lokalih, pa tudi cene so zaradi manjše trgovske marže nekoliko nižje kot v navadnih živilskih trgovinah. Kranjčani in okoličani verjetno dobro vedo, kje je Mlekarna. Vsem, ki Kranja ne poznajo najbolje, pa povejmo, da je do Mlekarne mogoče priti z različnih koncev mesta in da jo najdete v Cirčah, na robu stanovanjskega naselja Planina, nekako v vogalu križišča pri Delavskem mostu. In kje je diskont? Ce rečemo, da za "tovarniško ograjo", to še ne pomeni, da kupce čakajo sitnosti pri vratarju, razne formalnosti in podobno. Nasprotno: vse je enostavno, tako kot na vsaki poti v trgovino. In kdaj je diskont odprt? V dneh od ponedeljka do petka vsak dan od 6. do 16. ure, v sobotah od 6. do 12. ure. V Mlekarni že razmišljajo, da bi delovni čas še podaljšali. Pa ne samo to: razmišljajo tudi o tem, da bi nabavili kombi in z njim po potrebi večjim kupcem (zasebnim trgovinam, lastnikom pizzerij in drugih gostinskih lokalov) dobavljali blago na dom. Podatek, da v diskontu prodajajo 400 do 500 različnih mlečnih in drugih izdelkov, pove, da je ponudba velika in izbira pestra. V njem je mogoče kupiti vse mlečne izdelke, ki jih delajo v domači mlekarni in sirarni, le nekaj deset metrov proč, pa izdelke Sirele iz Bjelo- varja, Zdenke Veliki Zdenci, Ljubljanskih mlekarn, celjske, mariborske, ljutomerske, vipavske ter drugih slovenskih in jugoslovanskih mlekarn, izdel- ke iz uvoza, izdelke, ki jih potrebujejo predvsem pizzeristi (pelati, moka, šunka, jajca, olje itd.). Čeprav med kupci v diskontu prevladujejo lastniki za sebnih živilskih trgovin, pizzerij, gostinskih lokalov in menz, pa vodja komerciale Rado Ve-selinovič poudarja, da vedno skušajo ustreči tudi "malim kupcem". Novica, da so v diskontu trgovske marže najmanj za polovico nižje kot v navadnih trgovinah, se je hitro razširila in precej pripomogla k temu, da Kranjčani, okoličani pa tudi že drugi radi zahajajo v di- skont. No, skorajda bi na nekaj pozabili! V diskontu kranjske Mlekarne imajo tudi "železno kravo" - kravo, ki daje mleko. Da tega ne bi vzeli preveč zares, povejmo, da gre za napravo, pod katero je mogoče postaviti posebno steklenico in vanjo natočiti mleko Mleko je prav takšno kot mleko v embalaži, bistvena razlika je po besedah Rada Veselinoviča v tem, da je v steklenico natočeno mleko najmanj za petino cenejše kot v embalaži. V kranjski Mlekarni so za pomoč poplavljenim namenili tono sira trapista oz. v denarju približno 60 tisoč dinarjev. Sir so na prizadeta območja peljali sami, dobili pa so ga v občinah Celje, Kamnik. Laško in Litija. Slavku bank. namestnik poslovodkinje: "S prodajo smo za zdaj zadovoljni, še bolj pa bomo, ko se bo med ljudmi še bolj razvedelo, da ima Mlekarna svoj diskont. Pomembno se mi zdi tudi to, da zaposleni v diskontu nismo samo navadni trgov ci in da o mleku in mlečnih izdelkih tudi kaj vemo." Bujan ličar, kupec: "S prijateljem imava na Planini živilski diskont Tonček. Ko sva premišljevala, kje bi nabavljala mlečne in še nekatere druge izdelke, sva ugotovila, da je najbolj ugodno v diskontu Mlekarne. Izbira je dobra", cene zadovoljive, postrežba na ravni, diskont pa nama je še pri roki." Rado Veselinovič, vodja k°" merciale: "Diskont smo odprli julija letos. Za to smo se odločili, da bi lažje in bolj ustregli zasebnikom, ki so že prej kupovali jj Mlekarni, pa tudi vse bolj številnim novim lastnikom zasebnih trgovin, pizzerij.-Ponudba na enem mestu pa je tudi najboljša reklama za Mlekarno." Majda Kotnik, puslovodki-nja: "Čeprav je veliko težje prodajati kupcem, ki blag" še prodajajo naprej, pa se mi zdi, da so kupci /ud°' voljni. Izbira je velika, 'z' delki sveže, cene nižje kot v navadnih trgovinah." Martin Anžič, kupec: W*! nujem na Planini in do d'" ■konta Mlekarne ni.m1 •že- ni daleč Danes sem si iz lezne krave" med driigjH natočil tudi mleko. C enej* je in še bolj sveže." 2V Gorenjski devetdesetletniki Lovec brez psa je kot jezdec brez konja y Selan v Rožu mu je stekla zibelka pred devetdesetimi leti. Tu "je se mihen biu, je jančeke meu..." Mihej so ga klicali. Od tod prijetno pogrkavanje v govoru. Krivična usoda koroških Slovencev ga je ob plebiscitu, ko je kot borec za severno mejo ob strani generala Maistra vse preveč jasno pokazal, da je Slovenec in nič drugega kot Slovenec, po krvi, duši in srcu, vodila na to stran Karavank. Tu je P°gnal nove korenine, vse življenje posvetil naravi, kinologiji in lov-9hu. Kdor hoče biti lovec, mora biti tudi gojitelj, dopoveduje lovcem že vse življenje, in vsak lovec mora imeti psa, kajti lovec brez Psa je kot jezdec brez konja. Dvainsedemdeset let je bil lovec, prvi je pri nas začel s kinološkim delom, ustanovil v Jugoslaviji prva kinološka društva lastnikov ptičarjev, brak jazbečarjev, jamarjev, ša-rivcev. Bil je predsednik izpitne komisije za lovske čuvaje in lovce Pr' Zvezi lovskih družin Gorenjske, in bil je predsednik izpitne komisije pri Kinološki zvezi in prvi kinološki sodnik za vse pasme psov na Gorenjskem ter prvi kinolog pri nas sploh. Kinologiji in lovstvu je posvetil vse svoje življenje. Kako da je postal lovec? Kako bi ne? V Borovljah je bita vsaka druga hiša puškama, z Borovniki je skupaj gor rastel. !" kinolog? Še kot otrok je •rnel rad živali. Vse, kar je bilo v hlevu, na paši. Ko je bil še pr-vošolček v Selah, je imel psa Kastorja. Mešanček je bil, brak jazbečarju je bil podoben, nič Posebnega, a bister in neu-8nan, koi Mihej. Bil je njegov, •rnel gaje najrajši na tem svetu. Se danes se smeje ob anekdoti 12 šole: ko ga je nekega dne župnik pri verouku vprašal, ko-8a na tem svetu najbolj ljubiš, Mihej, je ta namesto pričakovanega "enega in edinega ljubega boga", ustrelil: "Kastor-ja!" Oče je bil gozdni delavec pri veleposestniku v Žigpolu nad Dravo. Tudi Mihej naj bi naredil gozdarsko šolo. A že s sedemnajstimi leti je bil mobiliziran v prvo svetovno vojno. Sedem mesecev je preživel v ognju fronte v Tirolah, v kaverni brez strehe nad glavo, enkrat fta dan je dobil jesti. Vseeno je 'rne\ srec0 mso ga uje|j prj jT[. ent_u, kot toliko drugih. Domov Se je vrnil živ in zdrav. "Zdaj je pa Jugoslavija!" so mu navdušeno pravili doma v Žigpolu in Selah. A je še ni bilo. In je tudi nikoli ni bilo. Takoj se je znašel med borci za severno mejo ob strani generala Maistra. "Mi smo se seveda eksponirali. Če bi bil plebiscit spomladi, bi ne bilo težav. Vse je tedaj dihalo za Jugoslavijo. Ker pa je bil plebiscit preložen na jesen, se je ta čas marsikaj pomembnega zgodilo. Srbi so pošiljali na Koroško svoje oborožene odrede, konjenike, ljudje so se prestrašili. Plebiscit je uspel in nam ni kazalo drugega kot: Horuck, tiber den Leubel! " V Kamnik ga je najprej zaneslo. Še v uniformi je prišel. Vojaška obleka in deset prstov je bilo vse, kar je imel. Kam? Imel je nekaj gozdarskega znanja. Cegnar, star mož pri Meščanski korporaciji v Kamniku je v njem videl sposobnega mladega fanta: takoj ga je postavil za nadlogarja. Čez nekaj let so v Stahovici nemški in češki strokovnjaki začeli graditi moderno žago "na gater". Prav jim je prišel za prevajanje. Lov je v tem koncu spadal pod kraljevi dvor in v delovni pogodbi je bilo zapisano, da morajo po potrebi pri lovu sodelovati vsi gozdni in lovski čuvaji, vsi uslužbenci žage. Naneslo je, da je bil prav Miloš - takrat so ga menda že tako klicali - dodeljen v spremstvo kralju Aleksandru. "Če bi Aleksander ne umrl, bi bilo moje življenje gotovo drugačno," razmišlja danes Miloš. "Vabili so me na dvor. Bi šel ali ne? A ker so se pri Meščanski korporaciji vodilni gospodje hitro menjavali, sem se naveličal in odločil za dvor. Dobil sem dekret za Centralno dvorno lovišče Do-banovački Zabran. Tu sem ustanovil veliko fazanarijo, organiziral love za dvor. Kakšni lovi so bili to! Nekoč, menda je bilo 1937. leta, smo v "položu" ujeli 700 fazanov in 500 zajcev. Enkraten pogled je bil na trofeje. Živali polože po tleh v ravni vrsti, vsako deseto porinejo ven... Angleži, Italijani so bili zraven. Bila pa je to velika odgovornost. Ves dan si moral zdržati na konju, postavljati gonjače, štante." Tudi vojno je Miloš preživel v Srbiji. Po osvoboditvi so iz Ljubljane pisali, da imajo zanj mesto na gozdarskem ministrstvu in da je tudi v Sloveniji treba organizirati lovitveno gojišče. Miloš Kelih je tako postal prvi direktor lovišča Kozorog Kamnik, bil je direktor GG Novo mesto, dve leti v Kranju, nato pa upravnik Gozdne uprave Pokljuka pri GG Bled. Okrog 1965. je šel v pokoj. Od takrat pa je ves svoj prosti čas posvetil le kinologiji in lovu. Z lovom je začel že doma na Koroškem. Sedemnajst let mu je bilo, ko je doživel svoj prvi, gosposki lov. Gonjač je bil, kaj pa drugega. Z drugimi mladeniči je užival, če je lahko ukradel malo gamsove dlake za "gansport". "Nisi bil fant, če nisi imel "gansport". Narediti gamsov šop ni lahka stvar. Znanja in spretnosti zahteva. Sam sem jih naredil zagotovo več kot tisoč, Gams ima v ozkem pasu po hrbtu najdaljšo dlako. Nad križem je najlepša, kar preliva se. Dlako prečešeš, daš v kozarec, potreseŠ, da je "cvet" enako visok, najdaljše dlake pobereš, zložiš v šopke, sortirano, da so enako dolgi skupaj, potem jih povežeš, dodajaš šopek šopku... Prava umetnost je narediti dober gamsov šop. Najlepši, kar sem jih naredil, je bil visok 21 cm. Marsikomu sem že pokazal, kako se naredi, a ga menda še nihče ni naredil do konca. Jaz sem se naučil sam. Pri nas na Koroškem so izdelavo držali v tajnosti, a še kot otrok sem prisluhnil in videl, kako je izdelovalec potresa! dlake v kozarcu. Iz treh gamsov lahko narediš enega zelo dobrega in dva slabša. Moj je narejen iz šestih gamsov. Ni enostavno streljati gamsa. Ločiti moraš med mladim in starim. Starejši ima liso na stegnu in po gobcu bolj temne dlake, mlajši pa svetle. Dve živali nista enaki, tudi po barvi. In v tropu kozla ne moreš iskati, razen v pr-sku. Starejši se držijo sami, koliko je star pa lahko ugotoviš šele, ko ga imaš na tleh. Spoznavati gamse se ne da naučiti, le izkušnje ti dajo svoje. Tudi polomiš ga, pošteno, in potem ali pustiš vse skupaj ali pa vztrajaš. l Lov je lep, le lovsko etiko je treba upoštevati, sicer je to navadno klanje. Odstrel pa mora biti, ker nobena žival ne živi večno. " "Bili ste dvorni lovec in potem tudi ob Titu. Kako se spominjate svojih državnikov -lovcev?" i "Kralj Aleksander je bil prijeten človek. Nikoli ni bil nervozen. Če je zgrešil, se ni sekiral. Čisto drugačen pa je bil knez Pavle. Če je kdo drug več ustrelil kot on, je bil pust, užaljen, hud. S Titom sem prvič lovil še v Sremu. Nad zajca je prišel. Pokazal sem mu, kje naj stoji. Toda ni mu bilo po-všeči. "Meni se više svidža ovde!" je dejal in postavil se je na mesto, ki si ga je sam izbraL Vnaprej sem vedel, da je to slabo mesto. In res so šli zajci mimo. "Kako si znao?" me je vprašal potem in obrazložil sem mu, da imajo zajci svoje stečine, ki jih stari lovci poznamo. Dober lovec mora veliko vedeti. Prav znanju je danes, po moje, dane premalo pozornosti. Premalo je tečajev, šol. Včasih smo lovce bolje pripravljali na izpit. Po tri tedne skupaj sem bil Z njimi, ves dopust sem pustil, ne v gostilno ne v cerkev nisem stopil tiste dni Tudi ko je bil drugi predavatelj zraven, sem bil z njimi, da smo skupaj ponavljali." Še mi govori o posebnostih lovstva, o raubšicu, ki je bolezen, posebna strast, ki pa je kot pijancu človek ne more zameriti, o starosti, ki nekoč le pride. Šestica se je narobe obrnila, pravi v smehu za svojo devetko v letih. Zadovoljen je s svojim življenjem. Ima svoj dom, dobre otroke, dobre snahe, polno iskrenih prijateljev. Kaj hoče človek še več? Psa nima več, še vedno pa ima pri ključih v žepu piščalko, s katero je na lovu klical po dva psa hkrati in ju usmerjal. To je spet posebno znanje! Za fotografiranje se obleče v lovsko obleko. Njegov gamsov šop se lepo potresa na klobuku. V vsej njegovi košatosti ga skušam zajeti na belem ozadju, hkrati pa posneti kar največ trofej. Preko sto gamsov je odstrelil, kdo ve koliko jelenov. Žena je včasih vodila to evidenco. Tistegale ruševca je še pred dvema letoma uplenil na Vršiču. In katefa je njegova najljubša trofeja? "Najslabšo imam ravno toliko rad, kot najlepšo. Vse pri lovcu mora biti gojitvenega značaja. Ne da se povedati nelovcu ta občutek pravega lovstva. To ni ubijanje. To mora biti. Žival bi sicer tudi sama preminila. Tako pač je. Vsaka živa stvar je na svetu začasno. " "In kaj bi svetoval mladim lovcem?" "Če hočeš loviti, moraš gojiti! Gojitev je vse, tudi lisica. Ce hočeš imeti fazane v lovskem revirju, moraš mesojede držati na kratko. Pozimi je treba skrbeti za krmišča, da so vedno dobro založena, kajti sicer divjad mora k ljudem. In če pride na dvorišče, tam navadno tudi ostane." • D. Dolenc ZAVAROVALSTVO SE PRILAGAJA NOVIM RAZMERAM ... Ker življenje potrebuje varnost Zavarovalstvo se tudi že prilagaja novim vancem nudili potrebno varnost. Začeli Poslovnim tržnim zahtevam. Ze letos, če Prav je še precej problematično" leto za gospodarstvo, kar se odraža tudi v zavarovalstvu, je začelo z nekaterimi izpopolnitvami oziroma novostmi, da bi zavaro- Osebna zavarovanja Na področju osebnih zavaro-Vai»j sta bili zaradi velike inflacije v zadnjih letih, predvsem pa lani, Jarejeni dve pomembni stvari pri *'vljeiijskih zavarovanjih. V Triglavu so se odločili za prilaganje ^varovalnih vsot in premij infla-c'ji dvakrat na leto. Druga poseb-Jjtt pa j« zavarovanje, kjer so vsi ■"•eski oziroma dogovorjene višine ftane na izbrano valuto (marka, '"R, dolar, lira) plačljivo v divjih. Na vprašanje, /akaj se /a to ni-»0 odločili že prej (in so jih predeli na primer Avstrijci), je od-s°vor: "Med avstrijskim in našim »varovanjem je bistvena razlika v av»rovalnem kritju. Pri avstrij- pa so na najbolj občutljivih področjih oziroma tam, kjer so pomembne zavarovalne vrste najbolj množično zastopane pri zavarovancih Zavarovalnice »ISS Tnglav. I^JJ S" sken, zavarovanju je izpostavljena h — ranilna funkcija, pri našem pa ^varovalniška. Zato je naše zavajanje kvalitetnejše. Prej pa tega ",s"»o naredili zato, ker je šele 23. RoK8 izŠel /akon' ki "am *e omo" J ' sklepanje zavarovanj vezanih * JjJo valuto. S tem smo potem t f Julija in danes je na (io-^"Jskem že okrog 1500 tovrstnih ZavarovanJ- Posebnost tovrstnih Dri avr,<>vi|',i P* Je> A* jim dodajamo Z /,v|i?nj*kem tudi nekaj oblik 'Sodnih zavarovanj..." Br-im^u pa Je Dri Prej5niih prozo^ , dodano kiitje tudi za ne-v;ii, Z10 snm 111 100-odstotno in-U0 .**I?*'. Dev i/no pa je obogate-udi s utko imenovano devi-°dikodnino. če se namreč Itto *ftVi Dr*f*?Vanec poškoduje, ima vna-J "»govorjen za vsak dan do- ločen devizni prispevek v dinarski protivrednosti. Pri šolskem in kolektivnem zavarovanju je bilo to že prej, zdaj pa je ta oblika tudi pri deviznem. Takih primerov je doslej na Gorenjskem pri Triglavu že kakšnih deset, pet pa je že zaključenih. • Tretja skupina v osebnih zavarovanjih pa so razne izpopolnitve in izboljšave pri nezgodnih zavarovanjih : Tako so razširili kritje in zmanjšali premijske obveznosti pri zavarovanju otrok, ki so v vrtcih, pri gasilcih, hotelskih gostih. Na novo so uvedli zavarovanje krvodajalcev. Pri potnikih v osebnih avtomobilih so močno zmanjšali premije. Razen tega tudi sproti usklajujejo kritja z inflacijo. Skratka, ocenjujejo, da so tovrstna zavarovanja precej izpopolnili in /daj kar dobro potekajo. Premožen iska zavarovanja Na področju premoženjskih zavarovanj je precejšnja novost Turistično zavarovanje, ki je sestavljeno podobno kol stanovanjsko in zajema več vrst zavarovanj. Začenja se s tatvino vozila ali stroški reševanja, nadaljuje s smrtjo ah trajno invalidnostjo «i stroški zdravljenja ter prevozi zaradi nezgod, upošteva vlomsko tatvino, rop in poškodovanje prtljage ter vključuje nenazadnje del odgo-uMimsincga zavarovanja in stroške, ki nastanejo zaradi prekinitve potovanja, ali pa zaradi kasnejše vrnitve. Torej gre za zavarovalno skupino, ki je sestavljena iz 5 vrst zavarovanj in je izključno namenjena vsem vrstam potovanj; od organiziranih - kolektivnih do osebnih... Pri premoženjskih zavarovanjih so uskladili tudi izhodišča za določanje zavarovalnih vsot. premij in obračune odškodnin. Tako so izpopolnili sistem tako imenovanih revalorizacij oziroma usklajevanj zaradi inflacije. Slednje ne velja samo za letos, marveč tudi z.a lansko leto, ko gre za veljavna zavarovanja iz preteklega leta. Vse to v Triglavu že tekoče usklajujejo in hkrati tudi upoštevajo vse rezultate pri gospodarjenju s kapitalom ter dogovorjene revalorizacijske učinke v pogodbi... Avtomobilska zavarovanja Nov zakon je prinesel spremembo pri kritju škode iz obveznega zavarovanja. Zavarovalstvo namreč ne poravnava več škod. do katerih prihaja zaradi neznanih povzročiteljev; tako imenovanih pleh škod n.pr. na parkiriščih. Vendar pa so se v zavarovalstvu takoj lotili tudi tega problema (saj je teh škod kar nekaj). Razvili so tako imenovano zavarovanje avtomobilov na parkiriščih. To je neke vrste delno kasko zavarovanje in se je zadnje Čase tudi že precej uveljavilo in razširilo. V pripravi pa je še eno zanimivo zavarovanje. Ze previdoma z novim letom nameravajo uvesti 1 i j m. ž i delno kasko zavarovanje za izposojanje avtomobilov (rent a car) in sicer za čas, ko ima lastnik poškodovani avtomobil zaradi nezgode v popravilu. Lastnik avtomobila se bo v takšnih primerih lahko odločil in si na primer v servisni delavnici (tako za zdaj kaže) sposodil avtomobil. Pri avtomobilskem zavarovanju pa pripravljajo še nekatere druge novosti in posebnosti. Tako na primer pri avtomobilskem kasku nasploh razmišljajo, da bi uvedli neko osnovno vrsto kasko kritja (kot je zdaj to zavarovanje stekel), dodati k tej na primer požar, pa potem parkirišča, najem vozila za čas popravila in na koncu sklenili polno kasko zavarovanje s škodo zaradi karambolov. Posebnost tovrstnih kasko zavarovanj bo. da jih bo vsakdo pač sam izbiral in se po zmožnostih in presoji odločal za višino oziroma vrsto kasko kritij. Poplave - neprijetno presenečenje Novembrska poplava, ki tudi Gorenjske ni obšla, je bila v pravem pomenu besede neprijetno presenečenje. Do zdaj, kol pravijo v Zavarovalnici Triglav v Kranju, njihovi zastopniki niso niti imeli pravih razlogov, da bi prebivalce na Gorenjskem prepričevali in prepričali, da si zagotovijo za to nesrečo dodatno kritje. Je že tako, da v krajih, kjer poplav doslej ni bilo. ljudje to težko razumemo. Zdaj pa se je to zgodilo tudi na dobršnem delu Gorenjske. Vendar pa se Zavarovalnica niti slučajno ni pri sedanjih poplavah "umaknila", marveč se je takoj in s polno odgovornostjo vključila. Je namreč nekaj zavarovalnih vrst, ki imajo to nevarnost (poplave) vključeno tudi v svojem osnovnem kritju. To so na primer vsa osebna zavarovanja, stanovanjsko zavarovanje, avtomobilsko kasko zavarovanje, zavarovanje blaga in prevoza in zavarovanje živali. Elektro pa ima tudi na Gorenjskem avtomatsko kritje za poplave in plazove. Kar je bilo torej škod zaradi poplav iz tovrstnih zavarovanj, je zavarovalstvo vse prevzelo. Sicer pa, kot ugotavljajo, je bilo škod največ na tako imenovani infrastrukturi (ceste...). "Na Gorenjskem smo se v reševanje te problematike vključili takoj oziroma 2. novembra, pravi Franci Lotrič iz Zavarovalnice Triglav v Kranju. "Dežurali smo skupaj s Centrom za obveščanje, od 5. novembra naprej pa smo delali na terenu z ojačanimi ekipami cenilcev. Ugotavljamo, da bomo imeli v postopku okrog 350 zadev in sicer okrog 90 odstotkov pri zavarovanjih občanov, 10 odstotkov pa v delovnih organizacijah. Do zdaj smo že končali nekaj manj kot 300 škodnih primerov, izplačali pa smo že okrog 6 milijonov dinarjev. Pretežna večina škod izhaja iz stanovanjskega zavarovanja, ker le-to vključuje tudi pomožne prostore (kleti, drvarnice, garaže...), ki jih je tokrat voda največ zalila. Po denarju pa bodo največje obe-veze na elektrosistemu. Sicer pa smo pretežno dela zaradi poplav končali v štirinajstih dneh. Pri sedanjih poplavah pa se moramo vsi skupaj zamisliti nad sorazmerno majhnim deležem zavarovalstva. V prihodnje bomo morali biti za tovrstna zavarovanja vsi skupaj bolj občutljivi. Sicer pa nas nasploh v zavarovalstvu še vedno spremlja problem vrednosti zavarovanj. V povprečju je pri zavarovanjih pokrita desetina do četrtina vrednosti. Skupni cilj bi moral bit: z zavarovanjem čibotje pokriti pravo, realno vrednost." In nazadnje še ena novost iz Zavarovalnice Triglav. H koncu gredo namreč priprave za ustanovitev delniške družbe Triglav d.d. Ljubljana, v kateri bo tudi območna (gorenjska) enota Kranj. Delniška družba Triglav d.d. Ljubljana bo pravna nas'ednica Zavarovalne skupnosti Triglav. Na ta način postaja Triglav enovita delniška družba s ciljem zagotavljati dobra zavarovanja, dobro gospodarsko varnost ob za to potrebnih premijah. Sicer pa je to nedvomno tudi izziv, da v zavarovalstvu začno poslovati po tržnih načelih. Ta načela pa odpirajo poslovno konkurenco v Sloveniji in v prostoru ostalih republik ter seveda tudi v zamejstvu. Pomembno načelo pa bo tudi, da delniško družbo ustanavljajo delničarji, ki pričakujejo, da bo Triglav posloval tržno in profitno. GLAS 24. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Torek, 27. novembra 1990 NK Triglav Uvrstitev v prvo slovensko ligo Kranj, 20. novembra — »Naš načrt je bil, da za prvim po jesenskem delu ne zaostanemo več kot dve točki. To smo uresničili, saj smo za prvim, Proletarcem iz Zagorja, zaostali le eno. Spomladi se bomo potegovali za prvo mesto in uvrstitev v prvo slovensko ligo. Naša ekipa je za to dovolj kakovostna,« pravi nogometaš kranjskega Triglava Goran Novkovič. Koje NK Triglav pred tremi sezonami izpadel iz prve slovenske nogometne lige, je gorenjski nogomet zašel v pravo krizo. Lani seje v najkvalitetnejšo republiško konkurenco uspelo uvrstiti nogometašem Nakla, prihodnje leto pa bomo v tem tekmovanju mogoče gledali kar dva predstavnika z Gorenjskega, saj ima Triglav za to vse možnosti. Triglav je dve sezoni igral slabo v drugi slovenski ligi, lani se je celo boril za obstanek. Uspešen spomladanski del pa je že kazal na povsem drugačno vlogo v novi sezoni. Trener in igralci ne skrivajo ambicij. Po jesenskem delu, ki seje končal 18. novembra, so zasedli tretje mesto na prvenstveni razpredelnici, eno točko za Proletarcem iz Zagorja in z enakim številom točk kot drugouvrščena Svoboda Ultra. Tak je bil tudi načrt. Svoboda in Proletarec bosta tudi najtrša tekmeca za uvrstitev v prvo republiško ligo, vendar bosta obe ekipi morali v spomladanskem delu v Kranj. Ekipi Triglava se bosta decembra priključila Siniša Brkič in Alan Tušar, ki se bosta vrnila iz JLA in bosta do začetka prvenstva že pripravljena. Marca se bo iz vojske vrnil še Gorazd Pelko, ki bo najverjetneje zaigral v drugem delu. Tudi kakšna okrepitev bo dobrodošla. Želja po uvrstitvi v višjo ligo bo ob širokem izboru igralcev in marljivem delu realna. Moštvo Triglava je izredno mlado in prav to je njegova perspektiva in prednost pred drugimi. Ne kupujejo se starejši igralci, mladih, ki že uspešno igrajo v ostalih starostnih kategorijah. Te bo treba le še uspešno vključiti v člansko moštvo. Odnosi med trenerjem in igralci so dobri. To in prijateljstvo med igralci, pogojeno z dobrim delom, je dalo dobre rezultate. Spomladi bo boj za uvrstitev v prvo republiško ligo trd. Ekipi Triglava z opremo in finančno pomagajo Planika, Manufaktura in trgovina Čajna. Za ekipo Triglava igrajo: Franc Fuchs, Goran Novkovič, Roman Rešek, Boris Groš, Ilija Jakara, Jože Hercigonja, Milan Atlija, Novo Blagojevič, Sandi Kovačič, Raj ko Kondič, Martin Jeraj, Slavko Lebar, Dušan Delič, Tomaž Spiler, Drago Koče-var, Igor Pozvek in Robert Kurelac. A. Gasser Množične tekaške prireditve Kranj, 22. novembra - Iz Smučarske zveze Slovenije, od Odbora za množične tekaške prireditve smo dobili koledar letošnjih prireditev. Tako bo 16. decembra tek Po zasneženi Pokljuki , 29. decembra pa bo v Logatcu Novoletni tek. Na Osankarici bodo 6. januarja Pohorski teki, v Cerkljah pa 13. januarja Cerkljanski teki. 20. januarja so na sporedu Duplanski teki. 27. januarja pa Bloški teki. Februarja bo Trnovski maraton (3. februarja), v Ivančni Gorici bo 9. febrarja Tek livarja, v Ravnah na Koroškem bo 10. februarja Koroški maraton, v Kranjski Gori pa bo 17. februarja Ski tour 3 . Tudi marca se obetajo tri množične tekaške prireditve. 3. marca bo Bohinjski tek , 10. marca bo na Pokljuki Pokljuški maraton (prej tek Yassa), 17. marca pa bo na Rogli Tek Uniorja . Moški na vseh tekmah nastopajo v starostnin kategorijah: do 30 let, od 31 do 40 let, od 51 do 50 let in nad 50 let, ženske pa v kategorijah do 30 let, od 31 do 40 let in nad 40 let. Za akcijo Razgibajmo življenje bodo organizatorji objavili razpise prireditev in rezultate vseh sodelujočih v dnevnem časopisju. Odbor pa ne odgovarja za morebitne prestavitve ali odpovedi prireditev in spremembe propozicij. • V. Stanovnik Smučarski sejem v Škofji Loki Škofja Loka, 27. novembra - Škofjeloški smučarji organizirajo v športni dvorani na Podnu sejem rabljene in nove smučarske opreme. Sejem bo odprt 29. in 30. novembra in I. decembra med 9. in 19. uro. Vsak dan bo žrebanje vstopnic za nagrade. • P. Pokom Naši smučarji in smučarke so pripravljeni na začetek sezone Na tekmah bomo pokazali, kaj zmoremo Vodstvo naših alpskih reprezentanc in naši smučarji so prepričani, da bo tudi letošnja sezona uspešna. Porok za to so dekleta s Pušnikovo, Bokalovo in Šarčevo v načelu, pa tudi večinoma mlada moška ekipa. Šah Zmaga Murke iz Lesc Kranj, 23. novembra - Na 14. šahovskem festivalu Iskra 90 pod pokroviteljstvom Iskre Telekoma je zmagala v prvi skupini ekipa Murke I iz Lesc v postavi Osterman, Jerič, Mali in Harin-ski pred ekipo Tomo Zupan in Olševkom, Slogo itd. V II. skupini je zmagala Sava Kranj pred pionirji Tomo Zupan in Fronto II iz Ljubljane, v III. skupini Upokojenci iz Škofje Loke pred Gumar-jem iz Kranja in Iskro Števci, med ženskami pa Iskra MKD pred Iskro Tel in Iskro Telekomom. - • J. Cimperman Lokostrelci v Šenčurju Šenčur, 10. novembra - V telovadnici osnovne šole v Šenčurju je bil prvi turnir zimske lokostrelske sezone, na katerem je sodelovalo 52 lokostrelcev iz vse Jugoslavije. Najbolj se je izkazala Irena Rosa iz Ankarana, ki je kategoriji compound neomejene s 556 krogi dosegla nov državni rekord v disciplini indoor 18 metrov. Tekmovanje je organiziral Lokostrelski klub Šenčur. Rezultati - člani prosto: I. Samo Medved (Moste) 576, 2. Stanko Natlačen (Postojna) 552, 3. Simon Pavlin (Ikos Kranj) 544; compound neomejeno: I. Milan Mišljenovič (Beograd) 581, 2. Dušan Krivec (Šenčur) 572, 3. Johan Škofic (Domžale) 571; instinktivno: 1. Dušan Letnar (Kamnik)446, 2. Franci Klemen (Dragomer) 409, 3. Peter Strnad (Moste) 406; članice compound: I. Irena Rosa (Ankaran) 556 (DR), 2. Zdenka Iskra 504, 3. Vida Lukanc 454 (obe Šenčur). Med članicami prosto je zmagala Marija Tomazin (Jesenice) 503, med članicami instinktivno Jelka Povše (Kamnik) 397, med mladinci prosto Uroš Rozman (Jesenice) 445, med mladinci instinktivno Miodrag Gogič (Jesenice) 475, med pionirji instinktivno so bili najboljši Jeseničani Aleš Gruškovnjak 271, Nihad Hadžimuratovič 228 in Primož Reško-vič 155, med pionirkami prosto je zmagala Jerica Škofic (Domžale) 219 in med pionirji compound neomejeno Janez Škofic (Domžale) 321 krogov. M. Podržaj Ljubljana, 24. novembra - Na tradicionalni tiskovni konferenci alpskih reprezentanc, ki so jo pred pričetkom sezone pripravili minulo soboto v Ljubljani, so naši optimistično razpoloženi. Kljub vrsti težav v pripravljalnem obdobju so vsaj najboljši v dobri formi in pripravljeni spopasti se s svetovno elito. Tekme v svetovem pokalu se tako za fante kot dekleta začenjajo že prihodnji teden (če ne računamo tistih, ki so bile že poleti v Novi Zelandiji), vrhunec letošnje sezone pa bo prav gotovo svetovno prvenstvo v Saalbachu, ki bo potekalo od 21. januarja do 3. februarja prihodnje leto. Prireditelji so se minuli četrtek predstavili tudi v Ljubljani. "Zastavili smo si cilj. da na tekmah pokažemo, kaj zmoremo in rezultati naj bodo tisti, ki bodo dokazali, kakšno je bilo letošnje delo Smučarske zveze in kaj v teh težkih trenutkih še pomeni." je ob začetku tiskovne konference poudaril direktor alpskih reprezentanc Tone Vogrinec. Moška ekipa je večinoma mlada, vendar perspektivna "Seveda pri pripravljanju srednjeročnih načrtov nihče ni računal, da bomo morali ekipo tako pomladili. Z odhodom Tomaža C i/m a na, ki se je julija odločil za pot med profesionalce, pa smo morali spremeniti tudi V prvi ženski ekipi je pet tekmovalk "Naše delo je letos potekalo po načrtih. Nekaj problemov smo imeli z vremenom, sicer pa smo priprave speljali tako kot vsa leta. Gotovo je delo otežila tudi menjava smuči pri tekmovalkah, ki so v svetovnem vrhu. Vendar je bilo vse dobro in korektno rešeno in zalo niti ni bilo preveč moteče. Mislim, da je ekipa pripravljena. Tudi razpored tekem je tak, da se bo dalo pred svetovnim prvenstvom še kaj korigirati in ne bomo imeli ležav doseči načrtovanih rezulatov," je povedal glavni trener ženske reprezentance Jože Drobnič. Ekipa letos šteje pet tekomovalk. To so Veronika Šareč, Katjuša Pušnik, Nataša Bokal, Narcisa Šehovič in Urška Hrovat. Zaradi poškodbe je prenehala Mojca Dežman, prav tako pa v ekipi zaradi že znanih vzrokov ni več h Mateje Svet. Poleg rezultatov v tekmovanju za svetovni pokal so si letos v reprezentanci zastavili tudi uvrstitve na svetovnem prvenstvu. Tako naj bi se Veronika Šareč v slalomu uvrstila do petega mesta, v veleslalomu pa do petnajstega. Katjuša Pušnik ima za cilj uvrstitev v slalomu do deselega mesta, v veleslalomu pa do osmega mesta. Po tem kar kaže njena sedanja pripravljenost, pa bi bili rezultati lahko tudi boljši. Nataša Bokal naj bi se na svetovnem pr-ventvu v slalomu uvrstila do desetega mesta, v veleslalomu pa do dvajsetega. "V tem trenutku bi lahko rekli za Natašo, da je v dobri formi, da je pripravljena na sezono in da so njene ambicije lahko tudi nekaj višje - v slalomu "Za dobro smučarije sem včeraj sklenil s piscem člankov v Mladini, ki so razburkali slovensko javnost, sodno poravnavo, na osnovi katere mora Vinko Vasle v Mladini objaviti naslednji tekst: "Obdolženi Vinko Vasle obžalujem vse žaljive in neresnične navedbe o zasebnem tožilcu Tonetu Vogrincu v svojih člankih objavljenih v tedniku Mladina št. 22 z dne 8. 6. 1990 in št. 23 z dne 13. 6. 1990 ter se za takšne objavljene navedbe in trditve opravičujem. Poleg tega se Vinko Vasle zaveže, da bo povrnil Tonetu Vogrincu dosedaj nastale stroške kazenskega postopka z njegovim zastopanjem v znesku 1.320 din. Vinko Vasle se tudi zaveže, da bo nakazal Zvezi paraplegikov znesek 20 tisoč din v roku petnajstih dni." Po drugi strani sem se jaz obvezal, da ne bom tožil Vasleta zaradi odškodnine, da "povlečem " obe tožbi in da naprej ne tožim več. To je v bistvu kompromis, iz katerega smo gotovo izstopili častno. Naš interes je gotovo, da se o smučarskem športu piše in stalno sem na razpolago za kakršnekoli podatke, tudi za takšne, ki bi bili morda za nas neprijetni. Pred javnostjo nimamo ničesar skiivati in pripravljeni smo dati vse informacije. Moje mnenje je tudi, da v tem trenutku nima smisla "vračati udarcev" vsem, ki so bili v zadevo vpleteni. Osebno se bom skušal koncentrirati le na to, za kar me Smučarska zveza plača - seveda, če bo zadeva tudi z druge strani korektna. Če pa to ne bi bila. pa še vedno obstaja možnost, da v spor stopi Smučarska zveza in zahteva odškodnine. Te bi bile dokazljive, saj nam je vsem jasno, da je naš smučarski šport zato doživel veliko škode, "je na tiskovni konferenci tudi povedal Tone Vogrinec. "1 .elos je na delo smučarske zveze vplivalo več elementov. To pa so zlasti težko gospodarsko stanje, napadi s slami Mladine in pa stanje v Elanu. Tako Smučarska zveza kot njeni posamezniki niso imeli ničesar skupnega s težavami v Elanu. Nasprotno, mislim, da je Smučarska zveza tista, ki je "potegnila krajši konec", saj smo v Elanu in Lesu izgubili znaten del sredstev za svoj program. K temu so pripomogle tudi težke gospodarske razmere pri nas in stanje v Smučarski zvezi je bilo poleti zelo težko. Kljub temu smo se odločili, da gremo z vsem programom naprej in mislim, da bodo rezultati v sezoni to tudi dokazali. Akcija Podarim - dobim se začenja novembra in odziv na to akcijo je za nas izjemno pomemben. Z njo bomo lahko in moramo sfinancirati naš program do prihodnjih olimpijskih iger. Skratka, upam, da je najtežje obdobje za nami," je poudaril predsednik Smučarske zveze Slovenije Janez Zaje. tudi do petega mesta," pravi tre- kratkoročne načrte. Tako sla ner Jože Drobnič. nam oslala dva stebra, izkušeni Sicer pa so deklela letos imela Grega Benedik in član srednje ge-42 dni priprav na snegu, če bo neracije Sašo Robič Predvsem vse po sreči z vremenom pa bodo od teh dveh pričakujemo kakšno trenirala tudi še preostale štiri ločko. od Benedika v slalomu in dni do začelka svetovnega pokala. Hokejski daj - dam Na prvem decembrskem hokejskem derbiju na Jesenicah bo že drugo žrebanje v nagradni igri Hokejski daj - dam, kjer bodo podelili novih enajst bogatih nagrad, prva je 10.000 dinarjev. Nagradne kartice lahko kupite na novih prodajnih mestih v škofjeloškem koncu: gostilna Katrnik, gostilna Pri Aleksu, okrepčevalnica Ambasada v Žireh, okrepčevalnica Primadona na Trebi ji, gostilna Lipan na Hotavljah, okrepčevalnica Pri Zalogarju v Dolenji vasi, bife Silva v Gorenji vasi, pizzerija Krekov hram v Sel-cah, pizzerija Log in bife Racovnik v Železnikih, brunarica Mah v Škofji Loki, gostilna Pod Rodico v Grahovem; v kamniškem koncu v trafiki Petek pri avtobusni postaji, v gostišču Pod gradom in v gostilni Grog v Kamniku, v gostilni pri Planinskem orlu in v okrepčevalnici Bat v Stahovici, v gostilni Pri Narobetu v Trzinu, pa tudi v gostilni Marinšek v Naklem pri Kranju in v avtobusnem prevozu Bonita 11 na Jesenicah. Denar, ki ga bodo dobili s Hokejskim daj - damom, bodo porabili za razvoj hokeja na Jesenicah, predvsem za nemoteno delo mladih selekcij, pa tudi članske vrste. • I. K. Kranjski konjeniki uspešni v Lipici - V Lipici je bilo republiško in državno prvenstvo v dresur-nem jahanju, na katerem je sodelovalo 57 jahačev iz šestih klubov, velik uspeh pa so dosegli jahači Konjeniškega kluba Kranj. V kategoriji do 18 let v nalogi A sta bila zelo uspešna dva člana kranjskega kluba. Blaž Kalan je zmagal, Polonca Kalan pa je bila tretja, oba pa sta nastopila s konjem VVhisper-jem. Njuna visoka uvrstitev ponovno potrjuje pravilno športno delo Konjeniškega kluba Kranj, ki se je v dveh letih iz popolne anonimnosti prebil na opazno mesto v slovenskem dresurnem jahanju. Na sliki Tomaž Kalan z VVhisperjem. - A. Kalan Robiča v veleslalomu. Vsi ostali naši tekmovalci so rojeni po lelu 1970. lako da imamo izredno mlado in. lahko trdim, zelo perspektivno ekipo. Mislim, da imamo, razen Norvežanov, daleč najmlajšo A reprezentanco. Jem fantom pa ne smemo postaviti pre> isokih ciljev v svetovnem pokalu, vsekakor pa so cilji postavljeni visoko v evropskem pokalu in na I IS tekmovanjih. Predvsem se od njih zahteva napredek na I IS listah v vseh disciplinah," je ob predstavitvi letošnje moške ekipe poudaril glavni trener Matjaž Kranjc. "Moška reprezentanca je letos izpolnila ves program treningov slaloma, ponagajalo pa jim je Ligaški izidi Letos bodo naša dekleta in fantje nastopali v novih oblačilih živahnih barv. Tako bodo razpoznavni po zelenih dresih z modrimi kockami, pa tudi smučarski pajaci in buden bodo zeleni z vijoličasto, rumeno in modro kombinacijo. Generalni pokrovitelj ostaja LNIOR. sponzor tako ženske kot moške reprezentance pa je po novem italijanska firma ZU-EGG. Seveda pa ostajajo tudi številni drugi sponzorji. V četrtek sta se na posebni novinarski konferenci predstavila letošnja organizatorja svetovnih prvenstev alpskih smučarjev in nordijcev. Tako v sosednji Avstriji v Saalbachu in Hinterglem-mu, kot v Val di Fiemmu 1 Italiji se vneto pripravljajo na osrednja letošnja zimsko-športna dogodka. Oboji namreč pričakujejo poleg tekmovalcev tudi veliko število ljubiteljev smučanja, med njimi tudi precej naših, saj sta obe smučarski središči blizu Slovenije. Karte bodo po dostopnih cenah (od 80 do 150 din), dokaj poceni pa bo moč tudi prenočevati v Številnih nočitvenih kapacitetah. vreme v zadnjih ttirfrffffšdtl dneh. ko so imeli v načrtu treninge v veleslalomu in supervelesl*' lomu ter nekatere pregledne tekme z drugimi reprezentancam' lf1 B reprezentanco. "Kljub te"111 bomo šli hrabro v prva tekrnova; nja. startali bomo tudi na prVI tekmi superveleslaloma, kj*J imamo pravico nastopiti le z dve' ma tekmovalcema, Prepriča" sem. da imamo ekipo, ki bo N povprečju nedvomno naredil* vzpon. Nisem pa prepričan, d'! imamo trenutno tekmovalce. bi lahko zadovoljili našo javnost in tudi nas trenerje, ker veste, da smo zadovoljni le z uvrstitvam1 med deset najboljših." je tudi delal Matjaž Kranjc in zaključil' "Torej, s fanti je trenutno vse v redu, motnje so nastale le z. opremo, saj smo ostali brez redni'1 serviserjev. To rešujejo naši močniki in od časa do časa red"! pomočniki iz našega "žalostnega Elana. To pa je seveda bistvCl1 korak nazaj. Poleg tega so 1,3 vzdušje ekipe vplivali tudi n^u' pravičen i napadi na SmučarS** zvezo, ki nedvomno skalijo tu* m koncentracijo tekmovalc*Vl • V. Stanovnik mm K R A N Nogomet - Nogometaši Živil - Nakla so v zadnjem kolu slovenS nogometne lige doma visoko premagali ekipo Vozil z rezultat0 7 : I (4 : 0). S tekmo manj (igrajo jo 2. decembra v Štorah)P jesenskem delu prvenstva peti na lestvici. • V. Stanovnik Košarka - Košarkarji Triglava so gostovali pri ekipi Varde itvjl gubili z rezulatom 95 : 66 (41 : 26). V soboto. I. decembra, koš* k.irji Triglava doma gostijo ekipo Železničarja (I). Košarkar'. Odeje Marmorja so v derbiju slovenske li^e premagale košarka ce Kranja z rezultatom 58 : 55 (22 : 26). • V. Stanovnik Rokomet Rokometašice Kranja so gostovale pri ekipi MlinO^f. sta in izgubile z rezultatom 22 : 19 (12 : 7). V soboto, 1 bra, ob 18. uri doma gostijo ekipo Burjo Centroeoop Rokom* ši Šeširja so doma igrali z ekipo Jadrana in izgubili z rezulta to. 21 : 28. Na tekmi sta se od aktivnega igranja poslovila An;0 ^ Završnik in Jože Ramovš . Rokometaši Preddvora so gostoval'P ekipi (il'd Grosuplje in izgubili z rezultatom 2\ : 19. • V. S novnik Odbojka I kipa odbojkaric Bleda je gostovala pri ekipi Je<^ stva in izgubila z rezultatom 0 : 3, odbojkarji Bleda pa so do zmagali z. ekipo Mislinje z rezultatom 3 : 0. • V. Stanovnik KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Sodba deseterici, vpleteni v verigo avtomobilskih vlomov Za kolovodjo poltretje leto zapora Obravnava na Temeljnem sodišču v Radovljici trajala kar štiri dni. Radovljica, 26. novembra - Temeljno sodišče v Radovljici je po štiridnevni obravnavi izreklo sodbo deseterici mlajših "družabnikov", k" so bili neposredno ali posredno vpleteni v niz vlomov v avtomobi-,e v lanskem in tem letu. Avtomobili so bili zvečine parkirani na Pokljuki, v t.i. križišču Razpotje, nekateri pa tudi na območju Do-brče, v Povijah, Bistrici pri Tržiču. Iz nasilno odprtih avtomobilov «» vlomilci kradli predvsem avto radio-kasetofone, akumulatorje, ,uČi, gume, orodja ipd., na vesti pa imajo tudi vlom v pisarno SGP Tehnik pri gramoznici v Ratečah. Kolovodja večine akcij je bil 22-letni Tadej G ril iz Sp. Dupelj, ki je v priporu od 27. maja letos m mu je sodišče izreklo enotno kazen dve leti in pol zapora. Tadej Gril, ki je najpogosteje "delal" skupaj s sovašča-pom, 18-letnim Robertom K., je na sodišču odgovarjal za pet kaznivih dejanj velike tatvine, dva poskusa kaznivih dejanj velike tatvine, osem kaznivih dejanj tatvine, kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, kaznivega dejanja ponarejanja vrednotnic {er kaznivega dejanja prikrivanja. Prijeli so ga, skupaj z Robertom K., 27. maja okrog dveh Ponoči, ko je vlamljal v osebni avto, parkiran na Razpotju. Zasedo so postavili policisti iz Bohinjske Bistrice. Po opozorilu enega od njih sta vlomilca sedla v svojo stoenko. Tadej Gril je speljal in pri tem ranil komandirja Franca Savska. Kasneje so ga ustavili blejski policisti, ki so beguncema pripravili zaporo pri avtobusni postaji Krnica. Tadej Gril je poleg- nizu vlomov v avtomobile 8. januarja letos dodal še en podvig. V kranjskem Globusu je pri Merkurju "kupil" glasbeni stolp se- lečo, ki ga je "plačal" z desetimi ukradenimi čeki Ljubljanske banke, last Igorja F. Tadej Gril mora poleg zaporne kazni, v sorazmernem deležu z ostalimi devetimi pajdaši, poravnati vso škodo oškodovancem z obrestmi vred ter stroške sodnega postopka. Za Roberta K. iz Sp. Dupelj, ki je (deloma kot starejši mladoletnik) obdolžen petih kaznivih dejanj velike tatvine in enega poskusa, je Temeljno sodišče v Radovljici naložilo zavodski ukrep oddaje v vzgojni zavod. Robert M., star 22 let, iz Zg. Dupelj, je za poskus kaznivega dejanja velike tatvine in pet kaznivih dejanj tatvine dobil tri mesece zapora, ostalih sedem udeležencev iz naveze pa pogojne kazni od dveh do sedmih mesecev zapora, če v dveh letih storijo novo kaznivo dejanje. 22-Jetnega Primoža E. s Tre-bije je sodišče zaradi kaznivega dejanja tatvine obsodilo pogojno na šest mesecev zapora, 23-letnega Matjaža K. s Trebije zaradi kaznivega dejanja tatvine pogojno na tri mesece zapora, 26-letnega Matjaža P., že kaznovanega, iz Žirov pogojno na sedem mesecev zapora, Jožeta J., starega 22 let, iz Gorenje vasi - Reteče zaradi kaznivega dejanja velike tatvine pogojno na štiri mesece, zaradi kaznivega dejanja prikrivanja pa pogojno na dva meseca še 2I-letnega Aleša L. iz Sp. Dupelj, 24-letnega Tomasa J. iz Tržiča in 21-letnega Igorja H. iz Sp. Dupelj. Ti fantje so bodisi sodelovali pri vlomih, bodisi ukradene stvari kupovali ali jih sprejemali v dar, čeprav so vedeli, od kod izvirajo. Sodba še ni pravnomočna. • H. Jelovčan Amnestirana se vračajo za zapahe Že pred štirimi meseci, ko so slovenski zaporniki s stavko izsilili od republiške vlade obljubo po amnestiji, so se kresale besede strokovne in laične javnosti o tem, ali je amnestija upravičena, pametna poteza ali ne. Zlasti, ker med zaporniki ni bilo političnih, ampak zvečine klasični kriminalci: vlomilci, tatovi, posiljevalci, morilci. Zdaj je vse bolj jasno, da je bila amnestija, s katero se je vlada uklonila pritiskom zapornikov, zgrešena, vsaj za "rojene" kriminalce, povratnike. O tem pričajo domala vsakodnevne vesti na časopisnih straneh kronike, ki nizajo številna nova kazniva dejanja amnestirancev. Take primere imamo tudi na Gorenjskem. Naj omenimo le enega; Franc Zaletel, ki je bil pomiloščen in izpuščen iz zapora 5. oktobra, je v mesecu dni, ko se je znova znašel za zapahi, zagrešil kar tri vlome v počitniške hišice na območju Preddvora ter rop v Strahinju. Ob tem lahko le ponovimo misel: da ima vsak (pomiloščen) zapornik svojo ceno. Koliko škode je naredil v času, preden bi se mu iztekla redna kazen, koliko ljudi je s svojim nepoštenim početjem na novo prizadel, koliko ur (nepotrebnega) dela, stroškov je naredil policiji, preden ga je ujela v past... Žal so razgrete glave, ki so pred meseci zagovarjale ali ugovarjale amnestiji zapornikov, zdaj večinoma potihnile. Amnestija s svojimi posledicami je, kot se zdi, pozabljena, kot napaka spravljena v vladni arhiv. Upajmo, da ne samo kot napaka, ampak tudi kot izkušnja, da kaznjencev ne kaže vsevprek pomiloščati. Cena te izkušnje je visoka. # H. Jelovčan KRIMINAL Policisti so prijeli Franca Bohinca iz Tržiča, povratnika, na begu iz zapora, zaradi več vlomov v počitniške hišice v tr-z'ški, radovljiški in jeseniški občini. V začetku novembra je nezna-Jjec v gozdu v Opalah, lastnice posekal in odpeljal sedem s«nrek, vrednih 13.000 dinarjev. 21. novembra med 20.30 in uro je neznanec iz kolesarnice pri tovarni Alpina v Zireh °dpeljal nezaklenjen moped tomos ter s tem lastnika U. K. Prikrajšal za 5.000 dinarjev. tfaadel za 4" tisočakov deviz novembra med 13. uro in 23.30 je neznanec iz slano-tonjskih prostorov N. P. v Kranjski Gori odnesel 45.000 avstrijskih šilingov in 200.000 lir. Ljudje kljub vse Pogostejšim vlomom v stano-*onja še vedno nepremišljeno hranijo denar v "nogavicah". Manj srečne roke pa je bil lomilec, ki je 21. novembra ob '?-30 prišel skozi kletno okno v Q'|o F. D. v Frankovem naselju v škofji Loki. Ko je že nabral nekaj zlatnine in bižuterije ter Vse skupaj spravil v športno tQrbo, ki jo je dobil v dnevni p00', ga je presenetil lastnik. °pihal jo je in ukradeno bla-B° "pozabil" vzeti s seboj. požigalca , 4.8-letni Jože J. iz Podlubni-Ka je 20. novembra okrog 15.40 {*? Manovanju in balkonu polil n l>tre bencina in ga zažgal ter Ppfcakal v gorečem stanovanju, '^katerega s° ga rešili sosedje. Med reševanjem se je z ogljiko- l,Tl monoksidom zastrupil so-Tii Milan M <>«ipel.jalt so ga v ■ Ogenj je napravil za pkr°g 20.000 dinarjev škode. .°gasili so ga škofjeloški gasil-.'• J«že J., ki je kronični alko-je pred leti že požgal staranje. Zdravnik ga je poslal ..Psihiatrično bolnišnico Begunje. .y isti bolnišnici se zdravi tu--i' 34-|etni Miro P. iz Leš nad 2^'cem, ki je 20. novembra ob v '0 pred vhodna vrata stanovske hiše med kuhinjo in Punico postavil sod smole in sta.za?gal, sam pa zbežal k se-Br' v sosednjo vas. Ogenj je jj^vočasno opazil oče Valen-sn: ki je poklical na pomoč so-\r?f; ln gasilce. Škode je bilo za 3°-° dinarjev. Rop v Strahinju Franc Zaletelj s Kokrice, star 59 let. povratnik, je bil pomiloščen in izpuščen iz zapora 5. oktobra, dobre štiri mesece pred iztekom kazni. Utemeljeno je osumljen, da je do 17. novembra, ko so ga prijeli delavci UNZ Kranj in ga poslali v radovljiške zapore, vlomil v tri počitniške hišice na območju Preddvora in v avto, svoji dejavnosti na predčasni prostosti pa je nazadnje dodal še rop. 14. novembra je okoli 9. ure prišel v stanovanjsko hišo v Strahinj 64, kjer poleg drugih živi tudi Marija D. Poltretjo uro ji je delal "družbo " v kuhinji, potem pa ga je prosila, naj odide. Zaletelj je planil proti njej ter jo s pestmi večkrat udaril v glavo in prsi. da je padla na tla. Nato je iztrgal telefonski priključek iz vtičnice, vpil nad Marijo D., da jo bo ubil. Iz predala nočne omarice je vzel žepni kalkulator in črn usnjen etui. Pri nadaljnjem "raziskovanju" ga je zmotil poštar Franc S., kije prišel k hiši. Zaletelj se ga je ustrašil in zbežal, v kuhinji pa celo "pozabil" tri vrečke s svojimi stvarmi. Peš je odšel na Golnik in obiskal razne znance. • H. J. Halo, 93 Kranj, 26. novembra - Kranjski poklicni gasilci so v ponedeljek. 19. novembra, gasili požar v smetnjaku pri nebotičniku. Smetnjak je bil pod balkoni in če ne bi hitro posredovali, bi se ogenj lahko razširil navzgor. V petek. 23. novembra, so gasili požar na podstrešju stanovanjske hiše Marije Bavec na C. Kokrškega odreda v Kranju. Ogenj je izbruhnil na nedstopnem delu podstrešja zaradi dotrajanosti električne inštalacije, ki vodi iz omarice skozi strop. Del ostrešja je pogorelo, škode je za okrog 60.000 dinarjev. • H. J. spravljenih pod sedeži v kupe-ju, odkrili dva avtomata M 56 jugoslovanske izdelave ter 2250 nabojev. DIsti dan so bili uspešni tudi policisti na mejnem prehodu Ljubelj. Zasačili so Ivana B. iz Kutine, ki je na začasnem delu v ZRN, ko je pod zadnjim sedežem v avtu tihotapil ameriško puško merlin z daljnogledom, ki jo je kupil v Celovcu za 6.600 šilingov. Serija vlomov v stanovanjske hiše po Škofji Loki se nadaljuje. V nedeljo med 16.15 in 19.15 je neznanec odklenil garažna vrata hiše F. T. v Frankovem naselju. V kuhinji je vzel 500 din, iz spalnice pa 7610 DEM, 4.850 šilingov, 5.000 švicarskih frankov in 50 angleških funtov ter moški poročni prstan (skupna vrednost 65.270 dinarjev), nato pa odšel skozi balkonska vrata v pritiiičju. Dva dni prej, v petek, zvečer je vlomilec prišel v hišo S. R. v Podlubniku, vendar je odnesel le za 140 dinarjev bižuterije, čeprav bi lahko tudi vrednejše predmete. Policisti raziskujejo tudi več vlomov v parkirana osebna vozila; 23. novembra je neznanec vlomil v jugo na Moše Pijadeja v Kranju, 24. novembra ponoči v golfa v Podljubelju (lastnik ga je na srečo presenetil) ter v avto v ulici Lojzeta Horvata na Planini. • H. J. NESREČE Rešilec zbil otroka V petek okrog pol osmih zjutraj je voznik rešilca Srečo Bogataj, roj. 1960. iz Škofje Loke na cesti pri naselju Gabrk zbil osemletnega Roka Božnarja iz Gabrka, ki je hotel čez cesto na avtobus. Dečka je avto oplazil in mu zlomil levo golen. Ostro pred kolesarja 20-letni Marko Brelih s Koprivnika je v soboto popoldne z avtom peljal po C. 31. divizije v Zireh proti Alpini. Pri hiši št. 68 je prehitel 68-letnega Franca Možina ter pred njim ostro zavil desno prek pločnika na parkirišče. Pri tem je z desnim blatnikom zadel kolesarja, ki je padel in obležal huje ranjen. Odpeljali so ga v ljubljanski UKC. Trk od zadaj Slaven Puštaj, roj. 1970. iz Švice je v nedeljo po drugi uri popoldne z. avtom peljal od Mlekarne v Kranju po cesti Kranj - Škofja Loka. V križišču je zavijal levo proti Ljubljani, ko seje vanj^ni zadaj s stoenko zaletela 25-letna Skofjeločanka Bojana Rant. Od tam jo je odbilo v drog javne razsvetljave. Hudo ranjeno so odpeljali v jeseniško bolnišnico. • H. J. GORENJSKA NOČNA KRONIKA 0r°žje in naboji H '.soboto, 24. novembra, so cjcVniki na vstopnem vlaku Zii-ohi eksPres na Jesenicah med ,ae,»i v dveh potovalkah. Prikrivala nasilneža J. P. je v bloku na Janeza Pu-harja v Kranju z nožem zabodel prijateljico C. L. Ženska je nasilneža sprva prikrivala, trdila, da jo je napadel in ranil neznanec, potem pa le priznala, da sta se z J. P. sprla in je bil on nasilni "Bosanec ". Ko so ga policisti odpeljali na policijsko postajo, je bil od alkohola še vedno močno razgret, skočil je skozi steklena vrata ter jih razbil. Seveda so ga zadržali in ovadili dveh kaznivih dejanj. Razgreta soseda Na Kidričevi cesti sta se ob sedmih zvečer brcala in klofuta-la soseda A. T. in M. V. Oba bodo policisti poslali k sodniku za prekrške. Sapadel policista F. Š. je pregloboko pogledal v kozarce Pred lokalom liarok na Veljka Vlahoviča v Kranju je razgrajal, vpil. dokler nekdo ni poklical policistov. Možak se je lotil tudi policista in si tako preskrbe/ prenočišče v "policijskem hotelu". Sledi sodnik za prekrške. Metala kozarce V bistroju Jelen na Planini je zavrela kri M. B. in M. P. Ker jima natakar ni hotel postreči s pijačo, sta se znašala nad kozarci, ki sta jih metala v tla. Pred prihodom modro-belega avtomobila sta jo ucvrla, vendar so ju policisti izsledili in prijavili sodniku. Udarila najdražjega V lokal MM seje nekaj po deseti zvečer zatekla V. K. in prosila policiste za zaščito. Ti so ugotovili vzrok njene bojazni: z najdražjim sta se sprla in nepremišljena ženska ga je meniničtebi-nič udarila. Zdaj se bo nesojena žrtev zagovarjala pred sodnikom za prekrške. Jutranja pijanost A, S. iz Drolčevega naselja je čez vsako mero pijan domu razgrajal, nadlegoval ženo in sina. Policisti so zapisali, da je bila ura šele S. 20. ko so ga odpeljali s seboj in dali počivat v sobo za streznitev. Kar ste si že dolgo želeli DOGRAJEN JE trgovski center lesce tei.064/75-449 TEKSTIL#MARKET»DISKONT Konkurenčne cene in pestra ponudba različnih proizvodov Delovni čas v novembru in decembru: Market in Diskont od 7,-19.ure/tudi ob sobotah nedelja od 8.-1 Lure Tekstilni oddelek vsak dan od 9.- I9.ure /nedelja ZAPRTO GLAS 26 STRAN OBVESTILA, OGLASI TEKSTILINDUS Dobrodošli v naših trgovinah, kjer smo za vas pripravili mnogo lepih tiskanih vzorcev tkanin iz flanele in velvetona. Presenečeni boste nad bogato ponudbo v modnih barvah. Ob nakupu ne prezrite tkanin za prte z novoletnimi motivi. Naj bo praznovanje ob lepo pogrnjeni mizi še prijetnejše. Informativno prodajni center Tekstilindus Prešernova ulica 1, v Kranju Trgovina v modni hiši Pristava na Bledu Vse tiste, ki ste potrebni oddiha, vabi Gostišče Ciril v Atomskih toplicah Nudimo vam vikend pakete, penzione in polpenzione po zelo ugodnih cenah (popust za otroke). Sprejemamo naročila za izletniške skupine (kosila, večerje). Ne najde se povsod, treba je poiskati! Rezervacije po telefonu: 063/828-109 Obiščite nas! Q Zlatarna GOLDIE Trgovsko podjetje KOKRA, p. o. Kranj Poštna ulica 1 Trgovsko podjetje KOKRA Kranj, razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA PRODAJE NA DROBNO Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - diplomant visoke šole ekonomske ali komercialne usmeritve - pet let delovnih izkušenj - sposobnost organizacije dela in poslovanja. Kandidati bodo imenovani za dobo štirih let. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Trgovsko podjetje KOKRA, p. o., Kranj, Poštna ulica 1. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v skladu z veljavnimi predpisi. Reševa 14 blizu doma obrtnikov v Kranju Naramnice od 80,00 din dalje Blazinice za rame od 12,00 din dalje Športne nogavice od 25,00 din dalje Gumbi - tisoč različnih vrst Volna že od 220,00 din/kg dalje Zadrge Trakovi (tudi za rolete) Vrvi za makrame od 2,00 din dalje Gobelini od 200,00 din dalje Podloga od 70,00 din dalje Bombaž za kvačkanje in pletenje od 15,30 din dalje 20 g Odprto vsak dan od 8. do 12. in 15. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Zlatarna GOLDIE Cankarjeva 70 64240 Radovljica tel. 064/74-577 AKCIJSKA PRODAJA IZREDNA PRILOŽNOST V MESECU DECEMBRU PRESENEČENJE ZA VAS »c SAMSUNG za gotovino 7.790.- ekran 55, teletext, kabel tuner black matrix 3 5 l; I no_____ za gotovino 5.790.- 30 programov daljinsko upravljanje IZ OStale ponudbe: BTV Samsung 51 (model) 91 6.290,- — videorekor-der Fischer 6.790.- BTV Gorenje 56 8.990.- ekran 63, 9.990,-, ekran 71 10.990,- itd. iz programa Samsung, Fisher, Nordmende, Gorenje Možnost nakupa na 6-mesečno posojilo Vljudno vabljeni! del. čas od ponedeljka do petka 9. do 12. ure 15.30 do 19.30 ure mednarodno podjetje Ljubljana CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) tei 064/22-367 LUPILNIK (Priključek za motorno žago) Je priprava, ki skupaj z motorno žago omogoča strojno lupljenje drevesne skorje. Z lupilnikom lahko delate na mestu poseka ali kjerkoli na terenu. Pripravo je možno hitro in enostavno montirati na motorno žaga. po priloženem navodilu. Zaradi majhne teže (2,5 kg) in pripravnosti priključka je lupljenje drevesnih debel zelo olajšano. IZDELUJE IN SERVISIRA: Tel.: 061/59-506 062/657-853 rflflRKET TRETOfi T V Stražišču, Gasilska 5 MARKET, KI JE HKRATI DISKONT^ ZAKAJ? Računalniško vodena prodaja omogoča, da ima skoraj vsak izdelek tri cene glede na količino nakupa PONUDBA TEDNA Coca cola 1 liter 1 stekl. 13,90 din 2 stekl. 13,36 12 stekl. 12,90 din Sirup Višnja Grajsko črno Fructal 1 liter 1 stekl. 33,84 din Slovin 1 liter 1 stekl. 16,97 din 2 stekl. 32,32 din 3 stekl. 16,23 din 12 stekl. 30,51 din 12 stekl. 15,50 din Zimski delovni čas 8 - 19. ure sobota 7. - 19. ur« nedelja 8. -12. ur« t PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! NOVA ZAČASNA TELEFONSKA ŠTEVILKA JE 11-037 PRIŠEL JE ČAS KOLIN! PRI NAS LAHKO NABAVITE: MESARSKE STISKALNICE (ŠPRICE) ELEKTRIČNE STOJEČE -ROČNE STOJEČE LEŽEČE OD 5 DO 12 KG "V. w "t —d— ROČNA STOJEČA STISKALNICA 8- 10- 12 KG ELEKTRIČNA STOJEČA STISKALNICA 8 - 10- 12 kg ROČNA LEŽEČA STISKLANICA 5-8 kg ELEKTRIČNI STROJČEK ZA MLETJE ŠT. 32 (pogon reduktor) ROČNA DVIGALA Z ZAJLO OD 500 DO 3000 KG Polnilec za rolšunko - Kljuke za meso. KLJUČAVNIČARSTVO ALOJZ PELKO, Visoko 8,64208 Šenčur pri Kranju,Tel (064)43-0^ T°rek, 27. novembra 1990 RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ 27. STRAN (S®IMSKfJI©ISJIGLAS Oni dan so mi prišli v roke vsi sklepi, ki jih je po volit-% vah in do danes sprejel naš parlament. Obsežno in zanimivo •čtivo, kot nalašč za branje v pustem in turobnem jesenskem dnevu. Malo sončka ti pa le posije v dušo, ko črno na belem Q vidiš, s kakšno vztrajno vehemenco vrtijo kolo zgodovine in ž korakajo v boljši jutrišnji dan. W Med vsemi sklepi in zakoni, s katerimi mi tako skrbno Q tlakujejo pot v pravno državo, suverenost, samostojnost pa •so mi daleč najbolj všeč tisti zakoni, ki so zlahka in takojci konkretno izvedljivi. Pametni zakoni, za katere veš, da jih za-Q radi njihove umnosti in priljubljenosti pri širših ljudskih a množicah ne bo nihče več spreminjal. Zakoni torej, ki bi jih 9 kot civilizirana družba morali imeti. % Med takimi sklepi, ki jih zaradi partijske blaznosti in A enoumja nismo imeli, je vsekakor najboljši, najlepši in sploh ^ naj sklep družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine, da se ^ proti toči uvede zvonjenje z zvonovi! Bravo! Mene so s tem skle-£ pom neomajno in dokončno prepričali, da zdaj pa zares ko-J rakamo v Evropo, kajti ni je civilizirane državice, kjer se % pred točo kot nori ne bi obešali na vse razpoložljive »kembl- •ne«. Ljudstvo, ki se toče boji, je bilo vzradoščeno. Končno se % je našla razmišljajoča in brihtna glava, ki očitno ve, kakšna £ globoka modrost se skriva v ljudskih rekih in pregovorih. Če J dobesedno vzameš rek »po toči zvoniti je prepozno«, ti pač Q mora priti na misel: zakaj torej ne bi zvonili tedaj, ko je še TEMA TEDNA TOČA dovolj zgodaj? Že v srednjem veku so oznanjali, da zvočni valovi preprečujejo nastajanje zrn v nevihtnem oblaku, zvonjenje pa je bila tudi mila priprošnja, da bi huda ura čimprej minila. Vse bi bilo lepo in prav, če se po sprejetem sklepu ne bi oglasila stroka, češ da je tak sklep »brez fizikalno - meteorološke osnove, šarlatanski in tako neumen, da se mu lahko smeje ves civilizirani svet!« Stroka je priporočila, naj bi naročili tuje študije o tej zadevi, če domačim strokovnjakom ne verjamejo. In da bi tudi v tujini ugotovili, da je tak sklep - traparija! Neki strokovnjak je bil še tako besen, da je zapisal, da odslej resno dvomi tudi v pomembnejše in usodnejše sklepe parlamenta, ki sprejema sklepe o zvonjenju proti toči. Ali zdaj vidite, kako je to pri nas: vsi se v vse vtikajo in pravi blagodat je, da smo uveljavili prakso, da se tečna znanost lahko oglasi šele post festum. Proti toči ne bi nikoli in nikdar zvonili, če bi v parlamentu sedeli razni znanstveniki, čudaki, ki si svet in njegove pojave razlagajo skrajno racionalno in ne premorejo niti najmanjših čustvenih, kaj šele transcedentalnih nabojev in prebojev. Ali ni lepo in pluralni družbi v prid, da se uzakonjajo stare navade in običaji, ljudsko vraževerje in s tem posredno vse mejne znanosti, ki jih prava znanost tako avtoritativno zavrača? Tako dovzeten parlament bi posthumno rehabilitiral še Pepelko, češ da jo je v pravljici hudobna mačeha le preveč namučila. A vse lepe stvari vam prej ali slej lahko pokvarijo hudobci vseh sort. Ko se bo javno razvedelo, koliko naši parlamentarci dajo na stoletno pratiko in sanjske bukve, znabiti, da bo zlobna izvenparlamentarna opozicija ubrala druge strune. Zdaj lahko malo javka in mijavka le po časopisih. Ce pa ji poslej ne bo kaj všeč lahko pred skupščino ročno spusti trop črnih mačk in mačkonov, ki bodo parlamentarcem - kaj enkrat! - petkrat prekrižali pot! To pa je najhujša groza, ki lahko doleti poštenega vražeslovca. V izogib paniki ob morebitni taki tragediji, povzemamo iz tovrstne literature učinkovit protiukrep: če bodo spustili črne mačke, ni treba ne jokati in ne bežati. Dovolj je, da nemudoma obrnete glavo nazaj in zaporedoma trikrat pljunete: pc, pc, pc! Če bodo pljunci koga zadeli, ga pa bodo. Pa kaj? Za znanost, ki se uveljavlja v parlamentu, je pa že treba kaj malega potrpeti... • D. Sedej Komunisti so zanič, Demos je pa še slabši Van Kramberger, ki ga vsi poznamo po njegovi ljudski neposredno-li potuje po Sloveniji in prodaja svoje knjige. Ivana, ki pravi, da a Corenjce še posebej rad in je že vložil prošnjo na kranjsko ob-c"io, da bi dobil »parcelo na britofu, saj želim biti v Kranju poko-smo našli na avtobusni postaji v Skorji Loki. Pripovedoval "n je, kaj si misli o sedanji slovenski politiki, o ponovni kandidata naslednjih volitvah in še o drugih rečeh. Najbolj pa ga boli, so mu ubili njegovo zvesto spremljevalko, opico Ančko, zato je tUri da a tragični dogodek tudi takoj komentiral. ^»Nekateri so pa res od vraga! £°}0 opico Ančko, ki je bila sim-01 slovenstva in za katero so mi rajali 21.000 mark, so mi za-JjMi! Pa je bila na londonski telečji, na BBC, iz kozarca je zna-P'ti, na stranišče je šla in vodo p0t egnila, zobe si je umivala... yrozno! ^aj bi rekli, Ivan, v kakšnih ča-51,1 živimo? p »Hudi časi so. Hujši kot prej. . n'J so eni kradli. zdaj pa krade- ilšM?^' ^' nor)ene8a zakona, de-r ' ar hoćeš. V vsaki državi mo-ftv,,'1..Nekakšen pravni red. bu.Veri,'J' pa lahko miličnika pre-£,, a* in bo miličnik kaznovan, 7**} je glavo držal, ne pa ti. ki si ' butal... r0 je žalostno, to je res j^stno. lokalne oblasti vidijo. n> nikjer nobenega strokov-•2 ,*a, pa vsi na debelo mučkajo padejo. tQ.?adnjJč mi je telefoniral direk-Ij/prosuplja. Lilela, oni Grube-in se je eno uro z mano pogo-l^rJ.al. Z,\ nasvet me je prosil in Je to govoril, sem občutil, da sam kriv. To je isto kot v Pfcomercu. Vsi so televizorje ||te dobivali, politiki in drugi 0,h' pomešani, on pa zdaj ne re Povedati. Bi bil velik škan- ii i iti,, da| t»h"»n'S"*e ° Par'amcntu stran- »T 1 e stranke se borjjo samo za 2 Pride oni dan neki gospod ^nčine mimo. se ustavi pred bel,n° in na hitro reče: »Kram-.,r8er, mi smo volili na blef! Na ki jih nismo slasti so vsi listi volil, "istr •»jih nj 11 Kar poglejte vlado in mi-|r<;' Stranke so nesposobne: v so komunisti, ki nrei niso Ivan Kramberger mogli v vlado priti, pa so /daj v njej. Isto sranje, drugo pakova-nje! Poglej jih ti samo v parlamentu, kako se sem in tja štukajo kot otroci! Saj se jim ja celi svet smeje! Za gospodarstvo ni nihče sposoben! Komunistična stranka in DEMOS se v parlamentu hakla-jo, da je groza, gospodarstvo pa propada. Naši ministri le solzice teh izseljencev lahko v dlan lovijo in nič drugega! Razen tega, da s temi potovanji seveda na veliko zapravljajo!« Ste bili kaj razočarani, ker na volitvah niste zmagali? »Prav nič! Edini na svetu sem, ki je kot svoboden kandidat dobil 18 procentov glasov, Le v Franci- 8 TEKSTILINDUS Co Kr renjesavska c. 12 »nj, p. o. 75 ^a osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in nagraje , atlJe ponovno objavljamo prosto delo in naloge v splošno kadrovskem sektorju Ravnika POgoji; stopnja zahtevnosti (diplomirani pravnik) eta delovnih izkušenj na strokovnih delih pravnih poslov • Pravosodni izpit ^P°^iisno delo tri mesece Ej** „ar-'< ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pi-cjr Pojave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v splošno ka-^Vski sektor podjetja najkasneje v 8 dneh po objavi. Infor- Kar P° tel" 26"864' »*b'rj at' bodo ° izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni ji je neki klovn dobil 6 procentov, kar je bilo že neznansko presenečenje. Amerikanci so na veliko pisali, kako da je lahko človek, dolgolasi, poseben karakter, dobi! toliko glasov. Zdaj vem: če bi imel že na začetku kratke lase, eleganco, kravato, bil gentleman. bi zmagal. In Bosance sem preveč napadal s tistim: liter mleka, kilo kruha pa vozno karto pa v Bosno! Če ne bi vojske napadal -tudi tu je 5 procentov - pa krajevnih skupnosti pa komunistov, bi bilo vse na moji strani. Demos in komunisti pa so na moj račun kasirali. A je šlo tako hitro, da nisem imel niti časa razmišljati: najprej sem moral zbrati 5.000 podpisov sam, sam financirati kampanjo, po štiri nastope sem imel na dan...« Boste na naslednjih volitvah spet kandidirali? »Vsekakor. Ustanavljamo tudi Ljudsko stranko, z odbori, tudi v Kranju, v kateri pa bom jaz samo član. Delavci stranke v Sloveniji sploh nimajo in naša bo na naslednjih volitvah . absolutno zmagala, saj so delavci, ki predstavljajo 70 procentov, velika žrtev teh volitev. Narod bo rekel: »Komunisti so zanič. Demos je še slabši, ostane le Kramberger.« Boste dali kaj za prizadete ob poplavah? »Niti dinarja! Eni bodo obogateli, reveži pa bodo še naprej ostali reveži. Saj vidite, kaj se je zgodilo ob potresu v Črni Gori. Sam sem obiskal štiri stare mamice, ki jim je voda poplavila ozimnico v kleti. Njim sem dal -zbiralnim akcijam pa ne dam niti ficka. Tisti, ki imajo tri traktorje, jih bodo dobili še tri do štiri, tisti, ki pa so zdaj imeli malo. pa bodo tudi po poplavah ostali reveži. Zakaj pa kakšen slovenski minister ne da od svoje plače kaj za poplavljence0 Ali morajo res samo reveži dajati za reveže? Veste, od zdaj tudi za reveže ne bom mogel več veliko dati. Moj sinek je mongoloid, revež je hudo prizadet, dal sem ga pregledati tudi v Nemčiji. To je posledica volilne kampanje, ko so o meni tako grdo pisali in je ženo. ki je velika mučenica, v Mariboru nekdo napadel. Veliko je trpela. Sineku bom zapisal sto tisoč mark. da bo imel za svoje nesrečno življenje, ko mene več ne bo. Kučan me je že trikrat sprejel in ko sem ga prosil, da bi bil boter mojemu sineku. je takoj privolil. Rekel sem mu. da ne bom nič zameril, če bo odklonil, če bi to škodovalo njegovi politični karieri. A je odločno rekel: »Ivan, to je moja privatna stvar in z mojo kariero nima nič opraviti!« Veste, jaz bi rad, naj ima ta revček vsaj nekaj v življenju - tudi to, da mu je bil boter neki predsednik. Kučan me je že trikrat sprejel. Peterle pa že šestkrat ni imel časa zame. Poglejte: 18 procentov glasov sem dobil in zato nisem kar tako. a me sprejeti nočejo, ker se me bojijo. Mislijo, da bodo večno na oblasti, da jih bo narod volil. Kakšna zmota in kako neumno ravnanje! Namesto tega, da bi nekoga, ki ima 18 procentov volil-cev za sabo, sprejeli in ga pridobili na svojo stran, se ga otepajo! Kakšna samovščečnost in kako usodna kratkovidnost!« # D. Sedej Večer z gorenjskimi poštarji Pred leti smo v našem Časopisnem podjetju Glas sodelovali z gorenjskimi pismonošami tudi tako, da jim nismo le dvakrat tedensko trpali našega časopisa v poštno torbo, ampak smo vse poštarje povabili na kakšno skromno zakusko in samo zanje organizirali izlet. Zdaj smo skleniti, da to lepo navado privlečemo iz pozabe. Začeli smo z družabnim večerom za vse gorenjske pismonoše. Družabno srečanje z glasbo in šaljivimi igrami smo skupaj z dobrotljivimi sponzorji minuli petek zvečer pripravili v zadružnem domu na Primsko-vem. Franc Strupi se je v imenu podjetja PTT promet iz Kranja zahvalil Gorenjskemu glasu za prijeten večer in med drugim dejal, da je na Gorenjskem 50 pošt, da je zaposlenih 169 pismonoš in celo tri pismonoši nje, tri dekleta... Dnevno je na Gorenjskem od 80 tisoč do sto tisoč pošiljk, poštarji pa vsak dan dostavijo pošto 90 odstotkom Gorenjcem, medtem ko ima 10 odstotkov prebivalstva dostavo trikrat na teden. In še zanimiv podatek: gorenjski pismonoše prehodijo dnevno 2.400 kilometrov! Pogovarjali smo se z nekaj poštarji, ki so se odzvali našemu vabilu. Povedali so nam. kakšno je njihovo delo, nas pohvalili za to, ker smo jih povabili (»lepo je, da se nas vsaj nekdo enkrat spomni«) in rekli tudi kakšno zabavno na račun svojega dela. Miha Likar je pismonoša v Preddvoru: »Končal sem triletno gradbeno šolo, vendar sem se pred petimi leti zaposlil pri PTT podjetju v Kranju kot pismonoša. Vsak poklic je lep in časten, če ga z veseljem opra-1 vljaš. Moj delovni okoliš meri kar 56 kilometrov, pošto pa ra-znašam na mopedu. Ni nobenih posebnih težav, tudi s strankami ne: če si / njimi prijazen, so tudi oni s tabo. Ta družabni večer se mi zdi kar v redu. Lepo je, da se nas vsaj Glas spomni.« Marjan M r ovije iz Mojstrane: »Pri pošti sem šest let in pol. pošto pa ra-znašam po Mojstrani in na Dovjem ter na Belci Kar precejšnja razlika je med ra/na-šanjem pošte po mestu ali po vasi, kajti po vaseh so ljudje bolj v stiku s ljudmi se bolj pogo- »svojim« poštarjem, z varjaš in noij razumeš. z.aenkral kakšnih večjih konfliktov nisem imel, če pa je že bila kakšna pritožba, je bila malenkostna in smo se kaj hitro pobotali.« Brane Češka je najmlajši tržiški poštar: »Star sem šestnajst let, pri pošti redno zaposlen, ra/našam pa po mestu, po Bistrici. Največje težave so s priporočenimi pošiljkami z odkupnino, saj -;->,\ '■''*'*' so ljudje po služ- bah in jih je težko dobiti. Zaslužek je kar dober, delo ni preveč naporno, tako. da mi je kar všeč.« Valentin Metelko je pismonoša v Gozd Martuljku: »Ne ra-zna.šam pošte le po Gozd Martuljku, ampak jo z mopedom vozim tudi v Srednji vrh. Veste, kakšna je razlika med raznašanjem pošte v vasi ali v mestu: če na vasi naslovnika ni doma, pošto mirne duše lahko zaupaš sosedu, saj jo bo zanesljivo oddal, medtem ko se bo v mestu, kjer se ljudje med seboj ne poznajo, to ne dogaja. Ljudje se najbolj bojijo telegramov - vsak ga s strahom odpre.« Miro Koritnik, pismonoša iz Besni-ce: »Pismonoša sem trinajst let in zato delo dobro poznam, ljudi v »rajonu«, kjer delam, pa tudi. če normalno in pošteno delaš, te ljudje spoštujejo, sam pa sem povrh vsega še rad med ljudmi. Poštar, ki je dolgo v nekem kraju, vse ve in vse pozna, vendar pa nikdar ne sme prenašati raznih čenč. Ta družabni večer Gorenjskega glasa je kar v redu, lahko pa bi prišlo še več naših kolegov. Ha, vidi se. da Gorenjci, četudi je zastonj, še jesti ne pridejo! Kot organizatorji pa ste napravili eno hudo napako: v vabilu ste napisali, da MORAMO soproge sabo pripeljati! Sam sem svojo seveda pripeljal, ker zna sama domov...« Lado Jensterle z Jesenic: »Z zadovoljstvom sem bil poštar vseh 31 let, po Jesenicah in vsa ta leta sem svoj poklic rad opravljal. Vmes so me večkrat spravljali v »fabrko«, a nisem nikdar hotel iti. Spominjam se številnih dogodkov, najbolj pa mi je ostal'v spominu pripetljaj, ko sem neki ženski prinesel telegram, da ji je umrl mož. Pred vrati je tako naneslo, da je mislila, da sem jo hotel napasti: vzela je metlo in sem jih pošteno »fasal«. Telegram sem ji potem kar na tla vrgel. Psi pa seveda poštarjev nikdar niso marali: kadar so v Pod-mežakli samo zaslišali moj moped, je družno lajala vsa vas, ugriznil me pa nikoli nobeden ni.« Viktor Strgar iz Tržiča: »Pismonoša sem 26 let in nikdar niti pomislil nisem, da bi bil kaj drugega. Zamisliti si nisem mogel, da bi »bil za ograjo«, veliko rajši imam razgibano terensko delo. Z ljudmi pa moraš biti domač, prijazen in tako nimaš nikdar nobenih problemov. Huje je s psi - oja, tudi ugriznili so me že. Ljudje takoj začutijo, kakšen si in če si pošten in se nate lahko zanesejo, potem je vse v redu. Ta družba-ni večer pa je zelo v redu, saj se nas je doslej takole spomnil samo Gorenjski glas« • D. Sedej, Foto: Gorazd Šinik Veste, kaj je pomemhn LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI GRADIŠ, | J> KIDRIČEVA 56, 64220 ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/632-181 I^T NAŠA PONUDBA: • NOTRANJA OPREMA IN STAVBNO POHIŠTVO PO NAROČILU • LESENE OBLOGE, OGRAJNI ELEMENTI IN STOPNICE • ŽAGAN LES VSEH VRST NOVOST V PONUDBI! MONTAŽNI KMETIJSKI IN DRUGI GOSPODARSKI OBJEKTI Z MOŽNOSTJO PREMAGOVANJA VELIKIH RAZPONOV (OD 10 DO 20 m) BREZ PODPOR. Odslej do pohištva ceneje! V ponedeljek, 26.11.1990, prične s poslovanjem Šterov SALON POHIŠTVA d.o.o. v V Škofji Loki, Podlubnik 266 Nudimo vam pohištvo vseh pomembnejših domačih proizvajalcev po najkonkurenčnejših cenah. Poleg tega pa tudi uvoženo pohištvo iz Italije, Avstrije in Nemčije. Salon je odprt vsak dan od 9.-12. ure in od 14. -19. ure. Ob sobotah pa od 9.-12. ure. Nudimo vam tudi biološko bogatejše proizvode, kot so BIO, ALPIN, SUVITA, KORUZNI In SOJIN KRUH. Izdelani so iz mešanice različnih žit z dodatki semen in otrobov. So brez konzervansov in obdržijo svežino 5 do 8 dni. Poleg tega prodajamo avstrijske proizvode: Miisli vseh vrst, krekerje, flipse, prepečenec In lahke kruhke. X Slovenija avto sss ~~ TRGOVINA VELIKO IN MALO p. o. S SS^ZL, KRANJ, Titov trg 1 KREDITNA PRODAJA Z UGODNO OBRESTNO MERO • MOTORNIH ŽAG • MOTORNIH KOLES • IN VSEH DRUGIH IZDELKOV VABLJENI! Cankarjeva S M000 KRANJ tel:064 23 474 USNJENA GALANTERIJA - torbice - čevlji - škornji Vse po izredno konkurenčnih cenah DROGERIJA - kozmetika - parfumi - modni dodatki Vse po več kot ugodnih cenah Vam nudi trgovina ■j —---. t Vsak dan od 9.-19. ure sobota od 9. -12. ure praznične /^=acekar MIKLAVŽEVE BLED DNI smo vam pripravili veliko ponudbo sadja in suhomesnatih izdelkov ter daril za Miklavža po ugodnih cenah. Vsak dan svež kruh. Trgovina odprta 29. in 30.11. od 7. do 13, ure. Ob nedeljah odprto tudi popoldne! Obiščite nas! NOV NOČNI LOKAL V TRŽIČU [ TEDI TRGOVINA ZA TEKSTIL IN IGRAČE m PREŠERNOVA 10, KRANJ SUPER PONUDBA! ROBINSON club TRŽIČ JEANS HLAČE 150din JOGI RJUHA(90 x 190) ! TERMO HLAČE 150 din 99 din TENIS NOGAVICE 15 din BRISAČE (50 \ 70) 39 din ŽENSKE HOLA-HOP KUHINJSKA KRPA 15 din 19 din MOŠKE JAKNE 529 din MOŠKE FLANEL IGRAČE ŽE ZA 20 din SRAJCE 150 din _ DETELJICA (v novem delu prodajnega centra) » Odprto vsak dan od 21.-02. ure ZA VSE, KI UŽIVAJO V PRAVEM PLESNEM KORAKU! IN SE 90 POCENI PROIZVODOV 1 * OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! . 7 9 Torek, 27. novembra 1990 OBVESTILA, OGLASI 29. STRAN d®S^SSME2€»AS KOROŠKI NAKUPOVALNI VODIČ Obiščite BELJAK, kjer ni toliko gneče! Po utrujajočih nakupih v Avstriji se okrepčajte v PIZZERIJI ORLI v Tenetišah Pizze iz krušne peči, solata orli, solata kraljica. Odprto vsak dan od 17. - 24. ure sobota, nedelja, prazniki od 12. - 24. ure NOVO BAR ORLI: VROČA ČOKOLADA V soboto. 8. decembra, bodo zaradi praznika •- vse trgovine na Koroškem ZAPRTE! ■ Iz Avstrije verjetno ne boste odhajali s praznim bencinskim rezervoarjem, saj je bencin trenutno Povprečne cene: navaden super neosvinčen tam cenejši! 9,40 ATS 9,90 ATS 9,30 ATS A MITSUBISHI DOMEVSCEK FURNITZ PRED BELJAKOM KARNTNERSTRASSE 50. TEL: 9943-4257-2210 ODLIČNE CENE iN TAKOJŠNJA DOBAVA 3 X 3 LETA GARANCIJE t NAD. DELI IN SERVIS • DODATNA OPREMA S U BAR U AKCIJA: SUPER CENE ZA ZIMSKE GUME IN PLATIŠČA CELOVEC, ROSENTALERSTR. 48 Tel.. 9943-463-511745 AUTOHAUS tflili* STREICHER brother PFAFF - > NUDIMO VAM VSE ==Jb ŠIVALNE, PLETILNE IN ^ ■ mw -h m m jr-~iAt>-H0BBY LOCK 783 PC neto ATS " 5i817i- 1 % m OVVERLOCK STROJE h ZNAMKE PFAFF, 3 BROTHER, BABY LOCK, , JUKI, ELNA, BERNINA, 2 HUSOVARNA itd... ) -:-;- LJ CELOVEC (CENTER) / 10 OKTOBERSTR. 22 ' TEL: 9943-463-513648 Hir SALON OBLEK BREZPLAČNE SPREMEMBE ŠE ISTI DAN.' ODPRTO: PON. - PET. 9.00 -18.00 SOB. 9.00-12.30 VSAKO PRVO SOBOTO V MESECU 9.00-18.00 NOVO: PRIMERA 1.6 ATS 157.500.- SINTSCHNIG 11 NISSAN MICRA 1.2 95 400 SUNNY 1.6 113 600 TERRAN0 4x4 TURB0DIESEL • EKSPORTNE CENE 282 500 # POPUST PRI GOTOV. PLAČILU CELOVEC BELJAK LASTENSTR. 58 KARAVVANKENVVEG 56 Tel.: Tel.: 9943-463-33114 9943-4242-33112 CELOVEC, ROSENTALERSTR. 205 Tel. 9943-463-281913 • NADOMESTNI DELI • SERVIS • DODATNA OPREMA • VELIKA IZBIRA VOZIL STALNO ODLIČNE NETO CENE RAZSTAVNIH AVTOMOBILOV Z 2000 KM. J/>/ KI < > < PRI TRETJEM SEMAFORJU ZA DRAVSKIM MOSTOM LEVO. SCHRODI - BELJAK, NIKOLAIGASSE 37, Tel. 9943-4242-26600 PHILIPS stereo IV BARVNA, TXT, SCART = 70 cm, DALJINSKO VODENJE, SYHS,... namesto neto VVVVI1 PANASONIC TV BARVNA, VSE FUNKCIJE... namesto BLAUPUNKT TV BARVNA, 40 CM, SCART, DALJINSKO VODENJE 5i500i namesto 4.590, TELEFUNKEN stered TV BARVNA, TXT, SVHS, SCART, DALJINSKO VODENJE... namesto 8.990, BLAUPUNKT stereo TV BARVNA, 70 Cm, TXT, SCART, DALJINSKO VODENJE namesto BLAUPUNKT AVT0RADI0 SDK, DIGITAL, 20 VVATOV, 24 PROGRAMOV. namesto 1.990. PHILIPS - VIDE0REK0RDER VPS, VHS, 4-ST0PENJSKI PROGRAM ZA EN MESEC, KAZALO ČASA... namesto SHARP - VIDE0REK0R0ER VCA103 namesto S0NY AVT0RA0I0 DIGITALEN, VAROVALKA PROTI KRAJI, METAL, 24 PROGRAMOV,.. 4.590. 3.790. namesto 2.490. MAGNAT ZVOČNIKI MONITOR A 80 W(1 PAR) ' namesto IC^MtfT- neto 2.990.' MONITOR B 120 W (1 PAR) namesto 1^*996.- neto 3.990.- PHILIPS TV BARVNA 70 cm, SCART, 40 PROGRAMOV, namesto 0MEGA ZVOČNIKI 120W{1PAR) namesto 0NKY0 - GARNITURA RADIO - CD, KASETA, GRAMOFON namesto 3.490. 10.990. S0NY IN DEN0N STAREJŠI MODELI VSE do - 70 °/c HIFI - ZVOČNIKI VSEH ZNAMK -60°/< TECHNICS • DUAL • REVOX • MBOUART • SONY • ESPREE MISSION • AUDIOLABOR • MACAUDIO • PANASONIC • BLAUPUNKT • PHILIPS • DENON • ONKIO • AKAI • FISCHER PANASONIC • JVC • SHARP • TELEFUNKEN • PIONIER HORNY - PHON • MAGNAT... Torek, 27. novembra 1990 MALI OGLASI, OGLASI 31. STRAN ®@IIMMIESGLAS Hitro vam POPRAVIMO vse vrste Pfalnih strojev, pomivalnih strojev, električnih štedilnikov in bojler; na vašem domu I« 39-001 17282 OSTALO Prodam otroški kombiniran VOZIČEK.« 47-820_16956 Prodam dve PRIKOLICI, primerni *a manjši traktor. «061/50-933 _17153 Bizeljsko belo in rdeče VINO prodam. Trboje 2/a, Kranj 17218 Motornega ZMAJA ugodno prodam. Viktor Lazar, Rovte 78, Rovte nad Logatcem,« 061/768-084 TRŽIČ Partizanska 11 tel.: 52-154 VSE ZA OTROKE PO UGODNIH CENAH (od dudke, oblačil, vozičkov...) POSEBNO BOGATA IZBIRA IGRAČ! Odprto: od 9.-12., 15.-19. ure RAZNO PRODAM Jagodno prodam električni ŠTEDILNIK, HLADILNIK, električno URO za števec, dva masivna žametna FOTELJA in globok italijan-gkjotroški VOZIČEK. « 11 -141 prodam STROJ za čiščenje talnih oblog in tal, znamke Hoover, zelo rpalo rabljen, za 2.000 00 din in italijanski športni VOZIČEK, znamke peg, za 600,00 din. «25 893, po 15. uri 17199 Prodam ŠIVALNI STROJ Ruža skoraj nov in kombiniran j^oŽki VOZIČEK Roki. « 633-864 P/odam polovico mlade GOVEDI, g^vas 38, Šenčur_17233 Prodam KLETKE za kokoši. Janez prašič, Černivec 9, Brezje 17237 Prodaja se BILJARD v Bifeju "Pra-igrca", Sp. trg 4, Škof ja Loka prodam TAPISERIJO "Sončni za-nod", čudovite barve, velikost 110 x 64 cm. Cena 600,00 din. ^062/413-046, ves dan 17256 Vodarn SMETNJAKE iz pocinkane gjočevine. « 34 457_17261 Ugodno prodam krzneno JAKNO -teliček s kapo, štev. 42. «11-387, PojO. uri_17266 prodam suha hrastova DRVA. Su-!!gj6, Kranj_17285 poceni prodam 120-basno HAR J^ONIKO. «632-642 17291 Prodam otroški STOLČEK za hra nienje otroka, uvožen iz Italije. ^36 893 17296 fjodam bukova DRVA. «45-425 y^ak dan prodajam sveža PREPE-i-'CJA JAJCA. Vuzem, Ljubljanska ^■Radovljica (zjutraj ali zvečer) gradbeni Material G'Ps PLOŠČE, deb. 9.5 mm, pro-^^«51-575_17187 Ndam 100 kom MODELARCA in ? k9 BAKRENIH ŽEBLJIČKOV 2,5 ?g^«21 201 c[°dam 50 kososv GRADBENIH fJ-tMENTOV in črno bel TV, star 3 jg!l« 78-424_17231 rodam semenski KROMPIR dezi Kli P° 5,00 din za kg, jedilni ,"°MPIR, po din za kg ter g" kg težkega PRAŠIČA. Voklo 6, ^enčur^-^49-524 17245 ŠIVALNI STROJ za šivanje debe-lega usnja in 20 m hrastovega OPAŽA, prodam. « 36-490 17280 VIOLINO, za 3.000,00 din, BORŠO za dojenčka, stekleno nizko okroglo MIZO in OKNO, dim. 135 x 100 cm. Tepina, Huje 17/a, Kranj, ^5* 34-878_ _17287 IZOBRAŽEVANJE Nudim KONVERZACIJE v neškem jeziku, za vse stopnje. Nastev v oglasnem oddelku. 17271 KUPIM Smrekove ali jelkine DESKE cola-rice ali PLOHE ali HLODOVINO, kupim. «42-751_17186 LOKALI_ V Škofji Loki ali okolici najamem PROSTOR za delavnico. Možnost popoldanskega zaslužka. « 633-781_17047 Poslovni PROSTOR za mirno dejavnost, oddam v najem. «36-490 Ugodno oddam v najem suh SKLADIŠNI PROSTOR, v Cerkljah. Šifra: DOBER DOSTOP 17281 POSLOVNE PROSTORE v centru Kranja, oddam v najem. Šifra: 70 KVAD R ATNIH M ETR O V 17299 VARSTVO_ Iščeva gospo z lastnim prevozom, ki bi 2 x tedensko VZELA IZ VRTCA v Gorjah najino 3-letno hčerko in jo PAZILA od 14.30 do 15.30. Prosim zglasite se zvečer na naslovu: Sašo Osenčič, Sp. Gorje 1/b 17249 VOZILA Dekleta! Prazniki se bližajo! Preživite jih v dvoje, lepše bo. Oglasite se Afroditi ženitni posredovalci v Poslovnem centru, Planina 3, Kranj, tel. 33-171 in 35-972. 80-litrski BOJLER, RADIATOR Ju-goterm, dim 900 x 1.000 mm, ena vhodna termoizolirana VRATA in ena notranja VRATA - hrast, šir. 61 črn, vse novo, zelo ugodno prodam. «69-918 17270 Prodam «802-042 FASADNI ODER. 17269 PRIDELKI Prodam drobni KROMPIR in REPO za krmo. « 42-362 17243 POSESTI Zamenjam zidan VIKEND na Krvavcu, za hišo v Kranju ali okolici. Šifra: HRIBI 17202 Zazidljivo PARCELO v mestu Tržič, v izmeri 3.327 kvad. m., prodam. Voda, elektrika na parceli, asfaltiran dovoz. « 51 -974, zvečer 17204 GARAŽO - jeklena konstrukcija (cevi 30 x 30) za montažno garažo (2.4 x 4 m - brez kritine), prodam kot material. Cena 450 DEM v dinarski protivrednosti. « 81 -462 _17215 Prodam PARCELO v Selcih, 200 m od ceste, 4.300 kvad. m. GOZDA, 4300 kvad. m. TRAVNIKA. «622 391 17219 Na Gorenjskem (Zapuže) prodam HIŠO, z velikim vrtom najboljšemu ponudniku. Informacije na «77-187, popoldan 17267 vm t Že 500 let stopamo ješprenj in kašo. Krvavice so najslajše iz ^stopane kaše in ješprena. Dvorska vas 12 64275 Begunje Tel. 064/73-810 NOVO V VAŠEM OKOLJU! Nudimo veliko izbiro živil, pralnih praškov, alkoholnih in brezalkoholnih pijač itd. po konkurenčnih cenah. Vsak dan svež Magušarjev kruh! Delovni čas; od 7. do 13. ure in od 14 do 19 ure, ob nedeljah in praznikih od 8 do 12. ure. Prodam R 4 GTL, letnik september 1988, garažiran 29.000 km. Cena 7.700 DEM. Šubic, Zg. Bitnje 240/a, Žabnica (blizu trgovine) Prodam Z 101. Informacije vsak dan popoldan, razen sobote in nedelje. Marenčič, Ul. mladinskih brigad 4, Kranj, «22-004 17169 Ugodno prodam LADO Riva, letnik 1989. «27-181, dopoldan ali 35-396, popoldan_17188 Prodam VW 1300 Unis. Gorgiev, J. Platiše 7, Kranj, « 39-211 17197 Prodam Z 101, starejši letnik. «51-808 17275 RTV SERVIS Srednje Bitnje 65 POPRAVILO vseh vrst TV in RA sprejemnikov v najkrajšem času Odprto: pon., tor., čet., pet. od 9. -15. ure sobota od 9.-12. ure Prodam nove BLATIKE za R 4. «37-817_17198 Prodam Z 750, letnik 1978, v nevoznem stanju. Ogled popoldan. Bo-bovek 13, Kranj_17200 Prodam R 12, letnik 1976. Informacije na «41-889, popoldan 17201 Prodam JUGO Koral 45, letnik julij 1989, 12.000 km. Podreča 42, Mavčiče_17207 Prodam JUGO 45, letnik 1988. Hafner, Žabnica 31_17212 Prodam Z 101 Mediteran, letnik 1979, registrirana do konca februarja 1991. Harun Tiganj, Kurilniška 15, Jesenice 17214 LADO 1600, brezhibna, vozna, neregistrirana, prodam za 1.900 DEM. «58-071, po 15. uri 17217 AVTO DVIGALO, doseg košare 12.5 m in TOVORNI AVTO Man 780 H K, kiper, registriran do 10. 5. 1991, prodam. Viktor Lazar, Rovte 78, 61373 Rovte nad Logatcem, «061/768-084 17221 ZDRAVNIŠKI PREGLEDI OČI Vsak torek od 16.-18. ure kranj - janka puclja 9 planinam, tel. 064/34-471 Prodam Z 850, letnik 1984. Vavtar, Kajuhova 44, Bled_17%78 Prodam avtomobilske GUME Sava Semperit, dim. 155 x 13. «23-865 ZAPOSLITVE Če ste brez zaposlitve ali če imate dovolj prostega časa, javite se za POTNIKA DZS. Tedensko izplačilo provizije! «58-154_16916 AKVIZITERJEM in VODJEM skupin nudim odličen zaslužek s prodajo uvoženih čistil. «061/577-389_17029 Potrebujem resne ZASTOPNIKE za prodajo uvoženih čistil. «25-701, zvečer_17054 Zaposlim dva samostojna MIZARSKA POMOČNIKA, z nekaj letno prakso. «48č-518_17080 Takoj zaposlimo dekle za STREŽ-BO v gostinskem lokalu in ČISTIL-KO.« 621-974 . 17206 DELO na domu - sestavljanje, lepljenje, pakiranje; izkušnje niso potrebne! Šifra: DELO DOMA RAZPISUJEM štipendijo za I. le-tnik Gimnazije. Šifra: GIMNAZIJA K sodelovanju vabimo komunikativne osebe za PRODAJO uporab-nega artikla. « 39-580 17239 RAZPISUJEM štipendijo za smer lesar - široki profil, za I. letnik. Mizarstvo Kurnik, Tupaliče 11, Preddvor 17254 gostilna sejem Stara cesta 25, tel. 21-890 vabi v svojo restavracijo na JEDI IZ DIVJAČINE, MORSKE JEDI IN OSTALE SPECIALITETE PO ŽEUI_ VSAK DAN VEĆ VRST PIZZ ViSAKO SOBOTO ŽIVA GLASBA! oprejemamo rezervacije za zaključene družbe, poslovna kosila, poroke do 120 oseb... Odprto: vsak dan od 10.-23. ure nedelja od 8. - 22. ure Prisrčno vabi/eni! !!£yiJ!£!2£L! Cankarjeva 4, Kranj, tel.24-787 BREZPLAČNO ARANŽIRANJE IN DOSTAVA DARIL Zasebno podjetje "Le - tehnika" iz Kranja zaposli EKONOMSKEGA TEHNIKA, z znanjem knjigovod-stva. « 37-419 ali 34-828 ali 38-400 V Kranju honorarno zaposlim TRGOVCA tehnične stroke, za pomoč v dopoldanskem času. šifra' ŽELEZNINA _17263 ARTIKEL, uspešen doma in v tujini, čaka na Vas! «46-205, popoldan 17265 Prodam Z 750, starejši letnik. Cena ugodna. Dolenc, Grajska c. 22, Bled_ 17227 R 4 TLS, letnik 1981, prodam. «77-712_17228 Prodam dva BLATNIKA za Z 101 in čelno ploskev (maska), vse novo. «40-265_17229 Ugodno prodam 126 P, letnik 1980, registriran do februarja 1991. Re-pe.Zg. Gorje 69, «77 120 17252 Prodam OPEL ASCONO 20 S in Z 750, letnik 1982. Visoko 5, Šenčur Prodam VVARTBURG, letnik 1979, registriran do septembra 1991. C na Rupo 6, Kranj 17255 Prodam Z 101 Skala 55, letnik maj 1989. Jeruc, Sp. Duplje 2 17257 KOMBI Trafic, 8 + 1, diesel, letnik 1986, prodam. V račun vzamem novejši avto Informacije na «34 839 17264 4 Dl JODA iz Škofje Loke NUDI DOBRO GLASBO IN POSKRBI ZA VESELO RAZPOLOŽENJE NA RAZLIČNIH ZABAVNIH PRIREDITVAH, PRAZNOVANJIH IN OHCETIH. Pokličite nas: Dlno JOže DAmian 633-016 633-736 631-902 Nudim DELO na domu. Izkušnje niso potrebne, plačilo v devizah. Pošljite kratek življenjepis, 60,00 din za pisman naovidla in PTT storitve. Šifra: PRVA POLOVICA DECEMBRA_17288 ŽIVALI_ TELICO, breja 7 mesecev in semenski KROMPIR pentland, prva množitev, prodam. « 631 -440 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pra-protna polica 12, Cerklje 16923 Prodam JUNICO simentalko, breja 7 mesecev. Škrinjar, Zg. Lipnica 2, Kamna gorica 16932 Prodam 1 teden staro TELIČKO. Ažman, Suha 5, Kranj (pri Predos-Ijah) 17272 JI Pri nakupu nad 1.000,00 din vam a prinesenim oglasom nudimo dodatnih 10 % POPUSTA! Iskreno se zahvaljujem sosedom, znancem in ostalim za nesebično pomoč pri reševanju imetja in odpravljanju škode iz poplavljenega stanovanja v kleti na Sorski cesti 23 v Škofji Loki FEUCA FLANDER Prodam 6 mesecev brejo TELICO. « 68-536_17196 Prodam 10 dni staro TELIČKO si-mentalko. « 46-022 17208 Prodam mlado KRAVO za zakol. «061/627-176_ 17211 Mladiče NEMŠKEGA OVČARJA, z rodovnikom, stari 8 tednov, prodam. Fermišek, Seljakovo nas. 12, Kranj - Stražišče_17213 Prodam KRAVO s teletom. Jernej Koželj, Tunjice 43, Kamnik 17220 TUDI VAŠ OTROK NAJ BO LEPO IN MODNO OBLEČEN. ŠKOFJELOŠKA 10 KRANJ - LABORE NEGA IN OBLIKOVANJE NOHTOV ANDREJA JAMNIK FRANKOVO NASELJE 83 ' 64220 ŠKOFJA LOKA TELEFON: (064)633-608 Prodam PRAŠIČA za zakol, mlado KRAVO ter suhe bukove BUTARE. Apno 1, Cerklje 17224 Prodam PRAŠIČA za zakol. Hrast-je 51 Kranj _17225 Prodam PRAŠIČA, težkega 150 kg. Mežnarec, Selo 22, Žirovnica_ Prodam 1 leto staro TELICO, mati 35 I mleka. « 75-508, Radovljica Prodam KRAVO za zakol ali zame-njam za brejo. Lahovče 17, Cerklje Prodam polovico mlade KRAVE za zakol. Sr. Bitnje 18, Žabnica 17242 Ugodno prodam več OVAC, brejih ali z jagnjeti.« 65-048 17244 Prodam 6 mesecev v drugo brejo KRAVO simentalko ali zamenjam za jalovo. «41-085_17246 Podarim 6 mesecev starega PSA, s pasjo uto. « 36-893_17247 Prodam 9 tednov stare NEMŠKE OVČARJE. Jeglič, Trata 27, Škofja Loka, «633-085_17258 Prodam KRAVO, ki bo 6. 12. 1990 tretjič telila, po teletu 24 I mleka. Prodam tudi JABOLKA, domača, mešana, zelo lepa, neškropljena. Cena za 25 kg je 150,00 din. Anica Pogačnik, Sr. Dobrava 14, Kropa Prodam KOBILO haflinger, stara 3 leta in PRIKOLICO za osebni avtO. Podjelje 2, Sr. vas v Bohinju 17268 Prodam brejo TELICO ali mlado brejo KRAVO. Acel, Dovje 10, Mojstrana_17276 Prodam KANARČKE. Župančičeva 30, Kranj, « 35-791_17283 Mlado KRAVO simentalko, v 5. mesecu brejosti, prodam ali zamenjam za mladega bika. « 801 -387 italijanske specialitete Jake Platiše 17 KRANJ tel.:34-116 Odprto: od 10.-23. ure nedelja zaprto BUON APPETITO! LEPI, NEGOVANI NOHTI SO PONOS VSAKE ŽENSKE. ZAGOTOVITE SI SAMOZAVESTEN NASTOP. OBIŠČITE ME, ODŠLE BOSTE ZAD0V0UNE. Odprto od 15. ure naprej tel. 064/621446 Prodam od 20 do 180 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka_ 17289 Prodam 5 mesecev starega ZREBI-ČKA.« 73-456_17290 Prodam več PUJSKOV, težki od 15 do 30 kg in gozdarski 5-tonski VITEL, izdelave Jagodic. Rant, Pod-brezje 59, Duplje_17293 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentlaca. Čirče 13, Kranj 17294 TELETA simentalca, starega 9 tednov, prodam. « 57-937 17295 Prodam japonske PREPELICE. «74-447, od 17. do 19. ure 17300 Prodam 1-letne KOKOŠI, za zakol ali za nadaljno rejo. Franc Tušek, Lenart 11, Selca, « 64-226 17302 V SPOMIN FRANČIŠKI JAN 27. novembra mineva leto dni. odkar nas je tiho zapustila dobra sestra in teta. Hvala vsem, ki se jo spominjate, obiskujete njen grob, prinašate cvetje in prižigate sveče v njen spomin. VSI NJENI Duplje, 27. novembra 1990 V SPOMIN Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zječi, je res, da Te več ni? GORDANU MIHAJLEVICU Že leto dni bo 28. novembra, odkar se je za vedno mnogo prezgodaj poslovil od nas najdražji sin. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob. ZA TEBOJ ŽALUJE * mamica in vsi, ki so Te imeli radi Posebnost NI VAM TREBA ČAKATI, DA SE FOTOATELJE ODPRE. SVOJ FILM VRZITE V ORANŽNI NABIRALNIK. mgm Slike izdelamo tudi vi uri! Pl NIKA in BORUT BELE Telefon: 064/21-842 1 Cena fotografije 3,90 din. Pričakujemo vas.- od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Po naročilu izvajamo tudi fotografiranje na terenu (poroke, mature in druge pomembne dogodke.) NUDIMO RAZNE FOTOGRAFSKE FILME PO IZREDNO UGODNIH CENAH. HOTEL BELLEUUE na Šmarjetni gori od ponedeljka. 26.11. do nedelje, 2.12. COCKTAIL PARTY CABARET SHOvV REVIJA SPODNJEGA EROTIČNEGA PERILA TANVE KENDA USE DNI ob 22" in 24" REZERVACIJE SPREJEMAMO PO TEL.: 064.11-211 PRODAJA SPODNJEGA PERILA TANVE KENDA USE DNI OD I2h DO 20h VSAK VEČER POSEBEN GOST. VODITELJICA PROGRAMA SONJA POLANC USE UEČERE IGRA ANSAMBEL ORION UABUIUE NAGRADE DOBRODOŠLI V MERKURJEV! PRAVLJIČNI DEŽELI V DVORANI B NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 1. DO 5. DECEMBRA ZA VAS SMO PRIPRAVILI: • gledališke igrice: 1. decembra: ZAJČJE ZGODBE (ob 16.30) 2. decembra: KLJUKČEV ROJSTNI DAN (ob 10. uri in 16.30)3. decembra: ZAJČJA HIŠICA (ob 10. uri in 16.30) 4. decembra: PRINCESKA NA ZRNU GRAHA 5. decembra: KLJUKEC IN ROBOT • risanke • zabavne igrice f pestro izbiro igrač in PRESENEČENJE za vse obiskovalce. ZA MERKURJEVO PRAVLJIČNO DEŽELO vstopnine ni! (ob 10. uri in 16.30) (ob 10. uri in 16.30) Se vam zdi, da živite varno? ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Ce lahko mirnega srca obkrožite teh sedem toek, ste na clohri poti: Vaša varnost so zavarovani Vsako leto Z vašim pa rtnerjem zagotavljata var nosi Ko se vam dobite dodatna miren začetek Zagotovili ste šolan je Starost vas ne skrbi, da boste nživ ali varče\ alne Tudi, ce bo šlo kaj narobe, prebrodili / i 2 3 4 5 6 7 in prihranki 'pred inflacijo. se povečujejo. življenskim si vzajemno skupnega živ ljenja rodi otrok, sredstva za novega življenja. sredstva za ot rok. ker že danes \cste. sadov e razumne odločitvi*. \ življenju kdaj boste krizo manjšimi težav ami Z i/poliiil\i jo /a> nro\ali I«' polit'«', Zivlj«*il!*k«*$!tl /a\aro\anju prt ZavurovaliiiH Triglav * «*iiim |mm1|»is«»iii lahko izpolnil«1 vm*ll /gornjih *«'čk. zavarovalnica triglav KlM/i\l II Ml miKI.IU II \AR\OSI STUDIO NIT KOPER