r___T KATOmKliMl Sveča na grobu papeža Pija X. Pij X., evharistični papež, je bil mož svetniškega življenja. Kmalu po njegovi smrti so se začela pripravna dela, ki bi naj dovedla do njegove beatifikacije (proglasitve za b.aženega). Med listinami in dokumenti, ki so se zbrali za proces beatifikacije, je tudi dokument, podpisan od rajnega kardinala Merry del Val-a, ki je bil državni tajnik papeža Pija X. Nekega dne je namreč ta kardinal šel v spodnje prostore cerkve sv. Petra, da pomoli na grobu papeža Pija X. Tam je bila postavljena sveča, ki še ni bila prižgana. Kardinal jo hoče prižgati. Naenkrat sliši iz groba papežev glas, ki ga posvari, naj sveče ne prižge; obenem zagleda pred seboj papeža samega. Pod vplivom tega Šudovitega dogodka je kardinal dal svečo kemično preiskati. Našli so v stenju sveče neko eksplozivno snov, ki bi mogla raznesti ne samo spodnji del prelepe cerkve sv. Petra, marveč tudi druge dele hudo poškodovati. Kardinal Merry del Val je svojo izjavo, ki jo je dal zabeležiti, potrdil s prisego. Priloženo je temu dokumentu tudi spričevalo uradne kemične preiskave. Katolicani v Mehiki so i_ defenzive (obrambe) prestopili v ofenzivo (napad). Dolgoletna skušnja jih je preverila, da s samim potrpežljivim prenašanjem nasiltiosti in krivic ne pridejo nikamor. Komunisti so pasivnost (trpnoet, neodpornost) kristjanov porabU' za najhujše zločine zoper Boga in bogoslužje. Zaprli so večinoma vse cerkve ter izdali zakon, da sme v državi ostati samo toliko duhovnikov, da pride 1 duhovnik na 100.000 vernikov. Oblasti so celo stikale po zasebnih hišah za duhovniki, ki bi se drznili izvrševati bogoslužna dejanja, in za katoličani, ki bo _e upali med štirimi stenami svoje lastne hiše prisostovati božji službi. Dalje res ne more iti nesramnost komu« nističnih brezbožnikov. Ko pa je komunistična oblast poslala policaje v neko hišo v mestu Orizaba, kjer se je vršilo bogoslužje, ter veliko Ijudi aretirala, mnogo raniia, eno deklico ubila, je Ijudem pošla potrpežljivost. Por^čp.i smo v zadnji številki, kako so se ljudje dvignili ter sami odprli cerkve, ki jih je komunisf čno-franr.asoi.sk-. blast dala zapreti. Tudi naslednje nedelje so mogli katoličani neovir:__o ' ;¦?!: ¦¦•iti cerkve, ki so bile zaprte od leta 1924, torej nad 12 let. Kljub obstoječemu zakonu si državna oblast ne upa ovirati vernikov, ki prihajajo zlasti po nedeljah v velikih množicah v cerkve - v tem mestu jih je 11 — k božji službi. Katoličani mesta Orizaba so našli posnemovalce po drugih mestih mehiške države Vera Cruz. Energičen nastop katoličanov, ki so sami odprli in zavzeli od komunistov jim odvzete cerkve, je imel velik uspeh. Obljubljeno jim je, da bo prihodnja zakonodaja preklicala. zakon, ki določa, da sme priti 1 duhovnik na 100 tisoč ljudi. Le z odločnim nastopom in odporom _e da zabraniti ali odstraniti komunistično-framasonska nesramnost in nasilnost. Kanonično obiskovanje in birmovanje v letu 1937. I. V dekaniji Velika Nedelja: 1. v četrtek 6 .maja v Svetinjah, 2. v petek 7. maja pri Sv. Miklavžu pri Orm., 3. v soboto 8. rnaja pri Sv. Bolfenku na Kogu, 4. v nedeljo 9. maja pri Sv. Duhu v SredišSu, B. v pondeljek 10. maja pri Sv. Jakobu v Orm. 6. v torek 11. maja pri Sv. Tomažu pri Orm. 7. v sredo 12. maja pri Sv. Trojici pri V. Ned. 8. v .etrtek 13. maja pri Sv. Lenartu pri V. N. II. V dekaniji Maribor ob desnem dravskcm bregn: 1. v soboto 29. maja pri Sv. Jakobu v Limbušu, 2. v nedeljo S0. maja pri Sv. Marijl v Rušah, 3. v pondeljek 31. maja pri Sv. Mariji v Pušč., i. v petek 1. junija prl Sv. Lovrencu na Poh. (Konec prih.)