92. številka. v V Trstu, v sredo 16. novembra 1892. 1 EDINOST Tečaj X „E D IN O S T" uhaja dvakrat na teden, vsako srede is tobeto ob 1. uri popotudne. „Edinost" stane: »a t«o leto gl. 6. — ; is ven Avet. 9.— gl. ta polu leta „ S.—; „ „ 4.50 „ ■a četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 , Posamične številke se dobivajo t pro-dajalnicah tobaka ▼ Trsta po ft dot.. ▼ Gorici in ▼ AJdovidl&l po • dot. 17» naročbe brez prlloie&e naročnine se apravnliivo ne eilra. Oglasi in osnanlla ie rađane po 8 »ov ▼ranica t petitu ; za naslOTO s debelimi črkami ae plačuje prostor, kolikor bi g» obsegio navadnih vrstic. Po*lena, javne zahvale, eenertntoe Itd. •e račune po pogodbi. Vtii dopisi ae poAiljajo uredništvu P las za Caaerma it. 2. Vsako pismo mora biti frRnkova&o ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate pre-jema upravništvo P i azza Caserma it. 9 Odprte reklamacije ' o prost« poitnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • T tdllMl ]• ■ •*«, Obstanek cerkve in narodnosti. Čitatelji „Edinosti" bo bo dobro spominjajo besed sedanjega ogerskega primasa Vaszarija, a katerimi je prilično opozoril na razloček med obstankom oerkve in na-rodnosti, ko je rekel, da cerkvi je od Boga ugotovljen obstanek, narodnosti katerega ai bodi naroda pa ne. „Edinost* je v smislu Vaszarijevem in v drugih zvezah dokazovala, da se je treba ravno zaradi te razlike in posebnih sedanjih razmer tudi slovenskemu narodu boriti za narodnost, ker je vsekakor ravno dandanes boj za na rodnost nujnejli, nego pa boj za vero. Na to odgovarja v „Slovencu* od 28. okt. t. 1. v obliki dopisa „Z Goriškega" nekdo pod znamenjem .Liga + 1.* Ta „li-gist* jo pa zasukava drugače in izvaja ravno nasprotno. On piše: „Narodnosti Bog ni prerokoval večnega obstanka, [izpostavljena je vsaj nevarnosti, da propade. Cer kvi je obečal obstanek. Toraj narodi kihoče postati deležen trajnega obstanka, mora se cerkve okleniti. Narod pa, kakor madjarski, ki od kat. cerkve odpada, je v nevarnosti, đa radi tega pade v nemoralnost. Bati se je toraj za njegov obstanek. Iz tega sledi, da obramba vere, cerkve je vedno nujniša, kakor narodnosti, ker je vera nujen predpogoj moralnosti vsakega naroda . . .* Ta dopisnik vpleta v stvar več rečij, nego jih je bilo na misli ogerskemu primasu ali „Edinosti.* Dopisnik spravlja ob-atanek naroda v zavisnost od vere in cer-kve, v tem ko se je govorilo jedino o trajnosti obstanka cerkve in narodnosti, in da je prvi zagotovljena bodočnost, drugi pa nikakor ne. Ogerski primas je moral vendar vedeti, kaj govori in trdi, in da je govoril reBnioo v popolnoma določnem smislu, je razvidno iz tega, da je pokazal na znane besede sv. pisma. Smisel vsega je le ta. Cerkev je tudi v bojih; ali ona je vesoljna, razteza se na ves svet, na več narodov, in če ima tudi tu pa tam odpadnike, dobi pa drugod privržencev. Boriti se je tudi njej, in sicer tudi v smislu sv. pisma; ali vse drugače, nego kakemu določenemu narodu. Vsak narod, in naj si bode Še tako velik, je vendar omejen, in njemu ni zagotovljeno, da pridobi drugod, kar izgubi tu ali tam, v tej ali oni deželi. In tudi če pridobi po asimilovanju ali zlitju odlomkov drugih narodnostij pomnoženje svoje narodnosti, niso tisti pridobljeni odlomki popolnoma soroden živelj z asimilujočo narodnostjo, v tem ko so kristijani ali kat. kristijani vedno kristijani ali katoličani, naj si prihajajo od plemenitih ali pa divjih narodov, z evropskega ali pa kakega drugega kontinenta. V narodnih bojih Slovanov in torej Slovencev gre dandanes pa ravno zato, da se ohranijo kot taki, in oni niti upanja nimajo, da bi z zlitjem odlomkov drugih narodov pomnožili življe svojih narodnostij. Ako se Slovani, torej pred vsem tudi Slovenci, pogube v drugih narodih, jih kot narode ne reši nobena moč več, tudi vera, tudi katoliška cerkev ne, ker ne veri, ne cerkvi ni podeljena moč ali naložena naloga, da bi vzbujala od smrti uže razna-rodovane ali celo uničene narode. Vera in cerkev ima druge naloge, in zato se jo narodom kot takim posebe boriti za svojo narodnost, in vera ali cerkev jim utegne le pomagati, da si rešijo ali podaljšajo obstanek, zagotoviti ali sama odločiti ga jim pa ne more, in najmanj tedaj, če ni »a ta ali oni narod organizovana posebe. Kdor bi trdil, kakor dopisnik „Sloven-čev,* da je obstanek kakega naroda zavi-sen od vere ali cerkve, bi imenu vere in cerkve ne koristil, pač pa škodoval, ker bi razglašal nekaj, kar so ne zlaga ne z zgodovinskimi dejstvi, ne z notranjo nalogo vere ali cerkve. Zgodovina uči, da so poginili Grki in Rimljani, ko je bilo med njimi uže jako razširjeno krščanstvo, in to krščanstvo tudi v katoliškem smislu. Krščanski življi Grkov in Rimljanov so živeli gotovo moralno; saj kaže zgodovina iz istih dob največ mu-čenikov in svetnikov; ali ne moralnost, ne vera in cerkev jih ni rešila pogina, in ko bi bila narodnost zavisna od obstanka vere in cerkve, bili bi se vsaj znatni deli Grkov in Rimljanov ohranili, ko so bili moralni in pod zaščito kristijansko. No, mi zveze Grkov in Rimljanov s krščanstvom in cerkvijo niti ne maramo selć poštevati v tem odgovoru; mi kažemo samo na zgodovino slovansko. Mi imamo zgodovinska spričevala is poganskih in krščanskih ve kov, katera kažejo, da so Slovani Živeli tudi v poganstvu tako čisto moralno, da so se jim tuji narodi le čudili. O Slo vanih bi torej niti ne veljala trditev „Slo venčevega* dopisnika, kakor da bi bilo treba še le krščanske vere ali cerkve, da bi živeli narodi moralno. In moralno so živeli v prvih vekih ljudovlade tudi Rimljani in drugi poganski narodi. Ali vrnimo se h krščanskim dobam, in tu vidimo, da so Slovani bili uže kristijani, specijalno kristi jani v kat. Bmislu, a so vendar poginjali v dobah krščanskih, ko so živeli torej še bolj moralno, nego so mogli živeti v dobah svojega poganstva. Ali je varovala polabske Slovane vera in cerkev, da bi se ne potopili v german etvu ? Koroški, tirolski, salcburški in drugih dežel Slovenci so se potopili v germanskem morju, ko je bila krščanska vera in katoliška cerkev med njimi, in nikjer ni dokazano, da bi bili oni poginili valed nemoralnosti, torej nekako vsled odpada od vere in cerkve. Samo iz podatkov o poginu slovanskih narodov in specijalno slovenskega je uže razvidno, da vera in cerkev ni mogla rešiti pogina teh Slovanov in Slovencev, dasi so v krščanski veri in mor&ti ali nravstvenosti Mveli tako in lepše, nego vsako drugo pleme. Vera obseza resnice za vse narode, ona je univerzalna; te resnice sezajo dalje, nego individuvalne lastnosti posamičnikov ati pa celih narodov. Narodi imajo svoja posebna svojstva, in teh svojstev vera kot taka ne more no pokrivati, ne braniti; drugače bi bila vera le za kak poseben narod ali kako posebno skupino narodov. Ako hoče torej vera sezati tudi do vpliva na svojstva raznih narodov, mora zato rabiti posebna sredstva; ta sredstva so v organizacijah cerkve. Cerkev je v resnici sprevidela uže za prvih krščanskih vekov, da je treba poštevati svojstva narodov, in zato je svojo organizacijo prestrojcvala po potrebah narodov. Najprej je rabila tudi za Rimljane grški jezik; videla pa je, da s tem ne more vplivati na Rimljane primerno, in zato je odstranila grški jezik ter ga nadomestila z Tatinskim. Ta latinski jezik je bil primeren še pozneje za vse romanske narodnosti. Pozneje je ista cerkev sprevidela, da za Slovane bi bil primeren slovanski cerkveni jezik, in ga je tudi u-vedla, in krive so bile tuje sile, da se je ta slovanski jezik izpodmikal iz cerkve med Slovani ter se iz p o 1 i t i š k i h vzrokov nadomeščal z neprimernim latinskim. Kakor gledč na jezik je cerkev spreminjala tudi zunanjosti v obredih, sosebno tudi v liturgiji. Sveti Gregor Veliki je poleg drugih poprejšnjih papežev preetrojil Rimljanom po godu tudi liturgijo ali sv. mašo. Take spremembe so se vršile v smislu speoifiških svojstev Rimljanov in v obče romanskih narodov. S tako organizacijo je cerkev posegla s svojim vplivom dol do mej, kjer pričenjajo svojstva narodov in narodnih skupin; in, kolikor bodć ona še nadalje organizovala se v takem smislu, bode vplivala tudi intenzivniše na na druge, sosebno neromanske narode. Jedino s tako organizacijo more cerkev podajati s o p o m o č pri brambi za narodnost, z verskimi resnicami kot takimi, ker veljajo za vse narode, pa ne more braniti specijalnih nevarnostij, ki žugajo raznim narodom v raznih dobah, kakor se kažejo dandanes Slovanom in sosebno tudi Slovencem. (Konec prih.) Čitajte in sodite! III. naš Članek, pod naslovom „Nevarne izjave* priobčimo prihodnjič, ker se nam vidi umestno, da v podkrepljenje svojih trditev doslovno prijavimo govor mladočeBkega odličnjaka dra. H e r o 1 d a pri sestanku čeških poverjenikov dne 1. t. m. v Pragi. Prosimo, čitajte pazno besede Heroldove, sodite pravično in iz-vestno pridete do zaključka, da tako n>< govore ljudje, ki ne umejo dru-zega, nego zmerjati in rogoviliti, ampak ljudje, ki se zavedajo resnega položenja svojega naroda, ki se zavedajo imeri in namenov sedanjega sistema in ki so toli dosledni, da iz spoznanja izvajajo tudi posledice. A o tem spregovorimo obSirneje v naših člankih „Nevarne izjavo*. Dr. Herold je rekel torej : Pri presojevanju razlik programov jo treba poštevati stvarne razlike, no pa umetno napravljenih. Le po odstranjenju stvarnih razlik more se jdoseči zjedinjenje. Gledč na taktiško postopanje naše stranke, je očitanje, da delamo opozicijo is principa, nepravilno. Opozicija ni program ali konećni cilj politike, ampak jedino Bred-stvo v doseženje tega cilja. Naša opozioija ni torej posledica stališča načelne opozicije, ampak mi delamo opozicijo zaradi načela ; kajti mi smatramo vladni sistem narodu škodljivim, vlado samo kot nam sovražno vlado ; zaradi tega delamo opozicijo. Opozicija jo zaradi tega le posledica vladnega sistema, opozicija mora pa tudi zavedati se svojega cilja in se mora torej obračati proti vsemu i kar krepi in utrjuje vladni sistem. Vladi delati opozicijo v malenkostih, podpirati pa sistem v važnih stvareh, to ni opozicija, to je napaka. Narod naš je v načelnem nasprotju proti vladnemu sistemu, in zato je potrebna načelna opozicija. Oportuni-stiška politika češke delegacije od 1. 1879 naprej ni vedla do cilja, in zginila je teia češkega programa. Postopanje vlade sa-ukazuje poostreno opozicijo. Mi smo se od začetka krotili v drž. zboru; to pa ni pomagalo. Glede na sporazumljenje z ostalo desnico je potreba pomisliti to-le: Ali more češki narod vstopiti v zvezo, v par-lamentno vladno večino, dokler je vladni sistem nespremenjen P To je izključeno. Z desnico bi se mogli sjediniti na podstavi parlamentarne opozicije. Ali pa se odločijo zato Poljaki in Hohenwartov klub P Gotovo ne! Saj je še princ Schwarzenberg zatrdil, da opozicija ni še potrebna. Tega obnovljenja desnice na podstavi skupne taktike, torej pri danih razmerah, ni možno doseči; poprej bi se vstvarila formacija, pri kateri bi se zjedinili v zaščito prav in interesov naroda, in takemu zjedinjenju bo mi nismo ustavljali nikdar; takemu zjedinjenju tudi ni Škodljivo odločno postopanje naroda. O približanju vlade k Mladočehom ni tukaj govoriti; tu bi bila potrebna neposredna intervencija vlade same. Sovetuje se nam, da bi popustili opozicijo; aH ravno ▼ opoziciji se kaže moč narodova, in tudi ti, ki ne odobrujejo opozicije, naj bi je vsaj ne slabili. Energično postopanje naroda v Čehah ne more škodovati češki stvari v Moravi in Sleški. Zaradi tega, da bdio sedaj šibki v Sleški, ni potreba zadrževati nacijonalno silo v Čehah. Kolikor veča je agilnost tukaj, toliko silnejša je naša stvar v Moravi in Sleški. Boreč se za državno pravo, vemo, da bode odločitev v kraljestvu morala koristiti tudi Moravi in Sleški. Trdi se, da nadcenjujemo silo narodovo, jaz pa menim, da jo poprej podcenjujemo, in v tem je bila vedno slabost našega položenja. Tudi konservativno veleposestvo, ki ni sedaj naših nazorov, spozna, da je opravičeno naše stališče. Danes gre za skupno akcijo; vsi in vselej se moremo zjediniti vsaj v brambi interesov vsoga naroda, in zato radi podajemo roko. Govor deleg. Vek. Spinčiča pri razpravi proračuna vojne mornarice v seji avstrijske delegacijo dne 19. oktobra 1802. v Budimpešti. (Konec). Med petorico nadpoBl ovodij je jeden Danec in dva sta rojena Čožota, dočim mi je rod ostale dvojice nepoznan. Ćvetorica poslovodij vidi se mi po imenih, da je tu-zomska, ali mej višjimi mojstri, mojstri in preddelavci najde se vender preveč takih, ki se sicer res štejejo mej Istrane, potem ko so si v katerem mestu isterskem pridobili domovinstvo in državljanstvo — kakor obojica omenjenih nadposlovodij —, toda katerim rodno mesto se ima iskati v kraljestvu Italije (največkrat v Benetkah) in mej kojimi so nekateri dosli v Pulj kot delavci še le pred 7 do 8 leti, kojih nad- poslovodji - Čožota ne predpostavljata radi posebnih sposobnosti, ampak zato, ker bo „dalla costa" (z obali)" — tako se na-zivljajo mej sabo in sestavljajo, ukupno z delavci z obali, falango, mej kojo se čutijo naši, osobito ako niso italijansko narodnosti, kot trpljene, kot tujce. Naši ne napredujejo tako lahko, niti tako naglo, čeprav niso manj sposobni, a ▼ novejši dobi odpuščajo jih z dela popred nego tist«, ki so rojeni v Italiji, da-si so prvi mlajši in čvrstejši za delo kakor poslednji in da-si imajo druge lastnosti, radi katerih bi se morali bolj ozirati nanjo. V o. in kr. arsenalu so delavci, ki so italijanski meščani..... (Poveljnik mornarici, baron Sterneck: V puljskem arsenalu ni delavcev, koji ne bi bili rojeni Avstrijci!) Po kratkem iskanju po svojih papirjih nadaljuje delegat S p i n Č i č;: Enrigo Oswaldi in Barchi ne le da nista rojena Avstrijca, ampak nista niti avstrijska državljana. Sinovi prvega so delali v c. in kr. arsenalu, a sedaj služijo v italijanski vojski; sin poslednjega je bil pred svojo vojaško dolžnostjo delavec v c. in k. arsenalu, potem je šel v Italijo kot italijanski vojak, in zatem seje povrnil v puljski arsenal. Tako mi je bilo povedano in sedaj naj se blagoizvoli poizvedovati o tem. Priznavam rad, da vse to ni znano visokemu c. in kr. vodstvu mornarice; ono prepušča to neposrednim predstojnikom delavcev. Ali temu bi se moralo storiti konec, ker razburja domaćine in ni v redu. A sedaj pridem še do neke, zname-nite stvari. Pripoznavam rad, da je v Istri največ delavcev Istranov. A v poslednjem času odpustili so jih mnogo. Po letnem poročilu za leto 1891 odpustilo se jo v tem letu 161 delavcev. Že to je mnogo, ako se pomisli, da tu ne gre samo za toliko osob, ampak v mnogih slučajih za družine. Ali še hujši je letos, ko so odpustili več stotin delavcev, ali so jih imeli odpustiti s koncem septembra — jaz ne vem, ali bo jih res odpustili s koncem septembra. OdpuŠčenja v prvih mesecih tega leta bila so povod poslancu v državnem zboru dru. Rizzi-u, daje v mesecu velikem travnu stavil vprašanje do visoke vlade. 8 tem je pretekel pot državnemu poslancu dru. Laginji, koji je že imel pripravljeno svoje vprašanje. Omenjam to, da dokažem, da ta stvar zanima vsakega, ki pozna okolnosti, naj je Italijan ali Hrvat. Njegova prevzvišenost, gospod minister domobranstva, odgovoril je na to vprašanje dne 27. maja po informacijah, dobljenih od vodstva mornarice. Rekel je, da se delavci dele v stalne in začasne; da izmej prvih ni bil odpuščen nikdo in da število poslednjih odvisi od novih gradeb ladij. Ali za našo vojno mornarico delale so se ladije v letu 1891, delajo se letos, in se bodo v prihodnje! Glasom omenjenega poročila za leto 1891. izročila sta se naprava stroja za la-dijo „Tegetthoff" in zgradba ladij „Najade", .Pelikan", „Planet" in „Satellit* (koja se še izdeluje) firmi Sohichau v Elbingu. V istem poročilu navajajo se vzroki, zakaj se je izročilo delo iirmam v inozemstvu in ne domačim. A ti so : cene z ozirom na natančno odmerjena sredstva ; načelo vodstva mornarice, porabiti najnovejše sestave strojev; ter da „Stabilimento tecnico tri-estino" ni mogel prevzeti mnogo del. Zastonj iščem vzrokov — kakor sem že popred rekel gospod poročevalcu — zakaj niso dali to ladije graditi v c. in kr. arsenalu v Pulji in zakaj ne dajo graditi tam drugih. Z najvišjim inžinirjem, 7 nadinženirji in 24 inženirji samo pri ladijetesaluici; s tolikimi drugimi najvišimi, nadinžeuirji in inženirji (naslov 1. pod naslovom F. proračuna) mogle bi se gotovo napraviti osnove in izvršiti. Razžalil bi inženirje, ko bi dvomil le za trenotek, da ne bi mogli napraviti osnov za ladije, voditi dotično delo in prevzeti odgovornost za izvršenje. Tu pa tam naj bi si pač radi novosti in iznajdeb ogledali in proučevali ladije in dotične delavnice v inozemstvu. Naši delavci so dobre, izvrstne moči , če pa ne bi imeli dovelj prakse v kateri stroki, na čemer pa dvomim, tedaj hi se moglo začasno najeti sposobnih delavcev iz inozemstva. Kar se dostaje najnovejših strojev, koji sicer tudi v inozemstvu niso vsik-dar dobro napravljeni, mogli bi se v slučaju potrebe tudi poslati naši inženirji v tujino, da proučijo sestavo, ter da morejo v uaši delavnici voditi izdelovanje potrebnega Btroja. Razume se samo po sebi, da bi so mogli po naših inženirjih proračuniti stroški za ladije, ki se imajo graditi, in izdelati je za prorAČunano svoto. Tako bi odpadli vsi vzroki, radi kojih so se ladije in stroji dosedaj izdelovali v inozemstvu. Radostno pozdravljam prizadevanja visokega vodstva mornarice, vsled kojih se je izročilo, kakor pove navedeno poročilo, domačim firmam izdelovanje plošč za oklopnice, brzih kanonov in večino streliva; ter mislim, da bi se jeklene granate najtežjega kalibra mogle izdelovati doma, kajti gotovo je, da bi se dovolili stroški za dotične naprave, ako bi videli, da se hočemo tudi v tem obziru storiti neodvisne. Jaz pozdravim — kjer-koli bodem — Še večjo radostjo tisti trenotek, ko se visoko vodstvo mornarice stori povsem neodvisno pri vseh potrebščinah c. in kr. vojne mornarice; ko ne pojdejo ni milijoni ni tisočaki v inozemstvo ; ko domači delavci ne le ne bodo zapostavljeni ino-zemoem, ampak ko bodo — izvzemsi morebitne začasne — jedini v c. in kr. arsenalu, ko se bode ozir jemalo z jedne strani na Primorce, z druge na Slovane v oboe, osobito pa na Hrvate in Slovence ter na njihov jezik, kakor jim gre toliko v c. in kr. arsenalu, kolikor v c. in kr. mornarioi. Politični pregled. Notranje dežel«. Njegovo Veličanstvo je potrdilo izvo litev dra. K o h n a knezonadškofom olo-muškim. Sveta stolica je nekda zelo zadovoljna s to izvolitvijo. Carjevič ruski je došel na Dunaj dne 12. t. m. Na kolodvoru so ga pričakovali naš cesar, nadvojvode in drugi visoki dostojanstveniki. Tudi občinstva se je nabralo jako mnogo. Cesar in carjevič poljubila sta se trikrat, nadvojvodom pa je poslednji podal roko, Carjevič bo je nastanil v dvorni palači. Položil je venec na rakev pokojnega prestolonaslednika nadvojvode Rudolfa. Sijajnega obeda na čast visokemu gostu udeležila se je tudi naša cesarica, kar je vzbudilo veliko pozornost, ker se Njeno Veličanstvo že dolgo izogiblje takim prilikam. Naš dvor je s tem posebno počastil carjeviča, Dne 15. t. m. pa je došel na Dunaj kralj romunski s prestolonaslednikom. Državni zbor. V seji poslanske zbornice dne 12. t. m. odgovoril je naučni minister Gautsch na interpelaoijo grofa Hohenwartha, da naredba okrajnega šolskega sveta dunajskega — da naj namreč otroci pri šolski molitvi pač napravijo križ, besed da ne sme izgovarjati — izdala po pomoti deželnega šolskega sveta. Naglašal je, da učna uprava nikdar ne dovoli žaliti verska čutatva katoliškega prebivalstva. Na dnevnem redu je bila potem razprava o odsekovem poročilu glede nasveta poslanca Kattana in tovarišev, naj se začno tehnične naprave za zgradbo kanala iz Dunava v Moldavo in Labo. Debate so se udeležili poslanci Wohanka, Kaftan, Russ, Neuvvirth Sues in dr. Lueger. V toj debati izgovoril je posl. Suess znamenito besedo, da bi bilo bolje zidati kanale) nego uravnavati valuto. — Potem je naznanil predsednik, da Bta bila pri nadomestni volitvi izvoljena : dr. G r e-gorčičvlegitimacijski odsek, dr. Gregorecv tiskovni odsek. Pred zaključkom Heje pozval je predsednik posl. Schleisingerja k redu radi interpelacije, stavljeni v prejšnji seji radi trgovine z dekleti, ki je izključno v rokah Židov, češ, da je bila ta interpelacija pisana nedostojno. DOPISI. Iz Trsta, dne 10. novembra. [Izviren dop.j (Babilonska s u ž n o s t v Roja n u.) Hvalažni moramo biti možu, ki nam je v .Edinosti" podal prezanimive podatke o rojanski šoli. Daleč smo prišli. Okoličani sami olehčujejo delo nasprotnikom, ker dajejo potrebni materijal za ustanovo laških razredov. Zaman je vse pisa-renje in svarenje v „Edinosti" in po družbah : nekateri okoličani še vedno nočejo spoznati velike nevarnosti, skrivajoče se v slabo urejeni šoli. Kako pride v 1. laški razred 24 slovenskih otrok P Gotovo so ti otroci le od takih starišev, kateri nočejo ali ne morejo spoznati, da se otrok česa nauči le s pomočjo znanega mu jezika. — V II. in III. italijanskem razredu je 70 slovenskih otrok. Po tem je jasno vsakemu, da so se nekateri stariši, ki so v začetkom upisali svoje otroke v slovenski razred, skesali, ali so se dali pregovoriti v to, da bo otroka preložili v italijanski razred. In Še to : v Rojanu se je odprl 4. laški razred, slovenski pa ne! Zdaj pa že razumem, kako je mogoče, da v nafti okolici tako napredujeta italijanski jezik in italijansko mišljenje. Onim Rojančanom, ki pošiljajo svoje otroke v italijanske razrede, pa kličemo danes zopet, da je to žalostno, da to je krivica vsemu n&rodu! Pomislite, da vas bode strogo sodil ostali slovenski svet, da vas bode prišteval izdajicam, ako ne popravite, kar Bte zagrešili. Vas-li vest ne peče, da tako brezskrbno podirate, kar zidajo drugi; da uničujete, za kar se toli požrtvovalno bore vaši mestni sorojaki: za slovensko šolo, to jedino po-dlago in zaslombo bodočnosti nafti. Kako je to, da okoličani tako radi obračajo hrbet slovenskim razredom P Jaz tega ne razumem. Ali so morda učitelji tako slabi, da ne umo vnemati veselja do šole P Ali so starifti že toliko pokvarjeni, da nimajo več nikakega čuta do samih sebe, do svoje preteklosti, do jezika, kojega so podedovali po svojih prednikih P Jedno in drugo je resnično: učitelji in stariši imajo vsaki svoj del krivde. Nekateri učitelji — o častnih izjemah molčimo sedaj — nam škodujejo kot očitni nasprotniki ali pa kot indiferentisti (mlačneži), a starišem nedostaje prave samozavesti, prave ljubezni do samih sebe. Obračam se do Vas, dragi učitelji, zaklinjam Vas pri Bogu: poučujte otroke tako, da bodo z veseljem zahajali k vam v šolo. Opominjajte stariše, poučiti jih, naj nikar otrok ne morijo s tem, da jih z razreda v razred gonijo. V Rojanu naj se zahteva še 4. razred slovenski ! Ako gremo to pot, v 5 letih ni v Rojanu več enega slovenskega razreda, če tudi je istina, da je tam 401 slovenskih in )0 italijanskih otrok. Bivši učitelj. Dostavek uredništva. Gospod dopisnik, Vi se nam vidite nepoboljšljiv optimisti Kaj še ne verujete, da je izgubljena vsaka pametna beseda, ki je nastavljate do izvestnih učiteljev okoličanskih ! Zakaj da je tako po okoličanskih šolah, je jasno: ves šolski sistem po okolici je nalašč zasnovan tako, da slovenska šola ne more vdpevati — in dotični učitelji so zvesti sluge tega sistema! Jo pač žalostno, ali jo tako! Različne vesti. Odbor polit, društva »Edinost" ima svojo sejo v nedeljo dne 20. t. m. ob 10. uri pr. p. v prostorih »Del. po por. društva". Gg. odborniki in njih namestniki so naprošeni, da se gotovo udeleže te seje. God cesarice bodo dne 19. t. m. t Andrej Komel pl. Sočebran. c. in kr. major v pokoju, poznani pisatelj vojaških knjig v slovenskem jeziku, umrl jo v soboto opoludne v Gradcu v 64 letu dobe svoje. Za svoje pisateljevanje dobival je priznavanja celo iz visokih vojaških krogov, a mej natni mu ostane nevenljivi spomin radi velikih njegovih zaslug za čiščenje našega jezika mej vojaštvom. Za njegove zasluge odlikovan je bil leta 1866. a srebrnim križcem z vojno dekoracijo ter povzdignen v plemeniti stan. Zemlja mu bodi lahka ! Resno vprašanje. Pred par dnevi prinesel je do sitega znani „Mattino" notico „In Tribunale", zadevajočo neko kazensko razpravo, o koji pa ni možno pisati podrobneje, ker se je iz nravstvenih ozirov vršila pri zaprtih vratih. Obtožence je zagovarjal slovensk odvetnik v sloven-venskem jeziku. Ta okolnost je zadoščala „Mattiuu", da je pomočil svoje pero v — gnojnico ter napisal notico, ki bi sodila morda v kake „Pikunte Bl;itter", — ali pa tudi ne —, nikakor pa ne v resen list, ponasajoo se svojimi zvezami. Komur ni znana vsa ta zadeva, teško da bi pogodil zmisel omenjene notice in v njej nahajajočih se dvoumnosti, a studiti se je morale vsakemu, ki je bolje obveščen. — A ne glede na nravstveno stran te zadeve moramo tudi najodločneje pro-teatovati proti takemu podlemu zasmeha-vanju jezika sodeležanov slovenske narodnosti, in po takem narodnosti same —: kaj tako podlega nismo do sedaj .čitali ▼ nijednem tržaških listov. Priporočajoč slavni vladi, da pazno prečita omenjeno notico v „Mattinu" stavimo zajedno resno vprašanje : ali še ni mera polna, ali niže skrajni čas, da se s kompetentnoga mesta obsodi taka p i s a v a P ! Odrešenja dan prišel je občini-mučenici pomjanski po dolgih mukah in srditih bojih : zmagali smo v tretjem razredu z 32, v drugem pa z 20 glasi večine; dve tretjini zastopstva je torej že v naših rokah. Danes voli prvi razred in nadejamo se tudi tu dobrega vspeha. Volilni boji v tej občini so pristna slika nenaravnih, nezdravih in žalostnih odnošajev po Istri. Koliko razburjenja, jezo, koliko nesreče je trebalo, preduo smo dobili v roke to, kar je naše samo po sebi. Za danes nam ne dopušča prostor — kor nam je vest o zmagi došla prepozno — da bi primerno ocenili, kakor zasluži, pridobitev te občine, a izreči moramo v imenu narodne stvari najiskrenejo zahvalo vsem onim junakom, ki so vo-lilce naše privedli do zmage. Nikakor nismo pretirali, ako smo rekli ; junakov, kajti ostali slovenski svet nima niti pojma, kaka je bila agitacija pri tej volitvi! Zadošča naj, ako povemo, da smo se prepričali na lici mesta, da posamični naši vodje po štiri noči zaporedoma niso položili trudnega telesa svojega na postelj. Gosp6da, poj te le in učite se od teh prostih seljakov — samozavesti in značajnosti ! Klobuk raz glavo pred takimi možmi! Sv. Križ in Nabrežina. Iz spodnje okolice se nam piše: Naudušenje, a katerim Križ bi vsaj med se nabirajo darovi za napravo italijanske šole društva „Lega Nazionale" morala bi pač vendar-le Križanom odpreti oči! Tu gre /,a njih poitalijančenje, kar pripoznavajo nekateri Italijani kar odkrito, in zlasti to hotel sem omenjati. Lotili so se rudc.ča gospoda skrajne meje oko-ličanske in vidi se, da močno računijo na svoje geslu: „Slovensko okolico v malo desetletjih čeloma poitalijančiti*. Odvisno je sedaj v prvi vrsti vse le od Križanov samih. Ako se bodo ogibali nove šole, ter ne bodo prodajali svoje dece za par črevljev, ali malo obleke, s katero se bode vabili slovenski otroci v žrelo ir-redente, ostala bode gosp6di šola prazna ! — Uprav ob tej priliki zdi se mi potrebno naglaeati veliko razliko moj Sv. Križem in N a b r o ž i n o. V Nabrežini, koje selo je po številu prebivalcev manjšo nego sv. Križ, imajo že tri narodna društva, po raznih prodajalnicah, krčmah itd. vidijo se le slovenski napisi. Vrli Nabrežinci se pokažejo vsikdar kot pravi narodnjaki, a vzgledno narodno jo tamošnje županstvo. No, pri vsem tem zahaja mnogo italijanske gospode ▼ Nabrežino, najbrže še mnogo več nego v Sv. Križ, kjer imajo krčme in prodajalnice le italijanske napise, in kjer vdobivajo italijanski kandidati primeroma največ glasov ! Da, sv moral bolj kazati svojo narodnost, uprav to selo' leži že na skrajni meji Goriško in tržaško okolico. Križani naj bi posnemali vrle Nabre-žince, katerih selo so v narodnem obziru kaj ugodno razlikuje od sv. Križa I No, vrlemu narodnemu županstvu v Nabrežini bi svetoval še samo to, da se potegne za to, da se na tamošnji važni železniški postaji daje našemu jeziku več veljave ; razni napisi kakor n. pr. čakalnica (Wartesaul) itd. nahajajo se le v nemškem in italijanskem jeziku. Potegniti bi se bilo treba tu odločno, da se na tem mestu daje našemu jeziku vsaj toliko veljave kakor italijanskemu 1 Jasna beseda. Ravnokar je izšla v Iglavi neka brošura, v koji dokazaje spisatelj dr. Ratkowsky, da ima država pravico ponemčiti Čehe in Slovence ter obžaluje, da so bili Nemci tako „slabotni *, da so vsprejeli §. 19. mej temeljne zakone. Spisatelj zahteva, da država zopet prične s ponemčevanjem, ker je to njena pravica v interesu samoohrane. — Skromni so res, naši germauizatorji ! No, gospdda, je-li v nevarnosti naša narodnost, ali ne P Omenjati treba še, da je ta učenjak rodom Čeh, kar kaže, da je poturica res hujši nego Turek. Mrači 86, mrači 1 vskliknili smo povodom imenovanja Otona Detele deželnim glavarjem kranjskim. In res se je zmračilo; temni oblaki ndrodne brezbriž nosti in klečeplastva zagrnili so vse kranjsko obzorje tako, da kmalo ne bode več videti svitle točke. Nižjo in nižje lezemo Slovenci na Kranjskem in sedaj smo prilezli že tako nizko, da niti sami ne spoštujemo več avojega jezika, da ga zame-Čamo v resneui in slovesnem trenotku, ko prihaja v deželo namestnik cesarjev. Pred dnevi Že čitali smo o tej slovenski sramoti, a molčali smo v nadi, da se stvar pojasni na kak način. Prazna je bila naša nada: danes moramo verovati tudi mi, da se je uovi vodja deželne vlade kranjske pozdravil jedino v nemškem jeziku se strani deželnega odbora —■ tega izvršilnega organa „narodne" večine v deželnem zboru kranjskem —, se strani duhovščine in se strani „Kmetijske družbe kranjske". — No sedaj še le vemo, kako se je vesti Slovencem, da ae jim ne bota očitala „zmirjanje" in „rogoviljenje*. Res je in je res, kar smo trdili vedtio, protiveci se novih prerokov novim naukom: ponos izgubljen — naroduost izgubljena. Mej pogane so nas uvrščali, ker smo naglašali — resnico. — Često nas svare prijatelji, da naj se nikar ne vtikamo v kranjski prepir, češ : pustite jih, saj tako nič ne pomaga 1 da Bog je naša priča, bi radi ubogali te prijatelje, ali bati so je, da nam taki si bi vzgledi pokvarijo tudi narodni Živelj po ohmejnih pokrajinah. V očigled takim dogodkom ni možno molčati, tem manje, ko zahtevamo že od pri-prostega kmeta : zavednosti, značajnosti in odločnosti. O, gospoda, ali mislite morda res, da le kmet bodi značaj en?' Morda se nam bode zopet očitalo trabant-stvo „Slovenskemu Narodu* ; vzlic tej nevarnosti si ne moremo kaj, da ne bi Be pridružili vskliku tega lista: to je naroden škandali Meglio tardi, che mai! Iz okolice se naui piše : Pozno sicer — po preteku dveh let — smo poizvedeli, da je neki magistratni Benjamin, se svojo družino vred, pozdravil leto 1891. popevanj em Garibaldijevo himne! Ali mreža je že vržena in ko se zategne dosti trdno, da se zviti dolfin ne bode mogel ganiti ni na levo ni na desno, tedaj ga pritisnemo — a ne na srce! —, da mu udu-šimo srboritost za vedno. Dotlej pa naj le premišlja dotični gospod o resničnosti pregovora : Ogni groppo vien prima o tardi al pettine — ali po naše : vsaka stvar pride oa svetlo, prej ali slej. Kam pridemo ? Piše nam nekdo: Ni dolgo temu, ko sem srečal slučajno nekatere matere od . . . Tožile so mi britko, da neki učitelj sovraži otroke in jih pretepa neusmiljeno. Jedna je pripovedovala, kako je nje otroka lomil krč vse noči. Preiskala mu je život in se prepričala, da je ves stepen : poznala so se temna znamenja, prouzročena šibo ali palico. Otrok si ni upal dlje časa v šolo in je tako ostal brez pouka. Za danes zamolčimo kraj in ime, a dotični gospod naj si zapomni, da otroci se ne zgojujejo samo s palico. Ako pa ostane ta opomin brez-vspešen, primorani bodemo priti z imeni na dan, kar b\ utegnilo imeti za dotiČnika neprijetne posledice. Resnicoljub. Za družbo sv. Cirila In Metoda je podarila Ivanka za „konfete* 2 kroni. Podružnica ev. Cirila in Metoda na Greti ima v nedeljo dne 20. t. m. ob 41/* uri popoludne v prostorih novega otroškega vrta (nova hiša g. Krajcerja) svoj izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu je izvolitev novega odbora. Želeti je pač, da se udeleii tega občnega zbora lepo število udov, da pokažemo s tem brižnost našo do te podružnice, in še posebe do novega Greti, kateri je Gretar-trn v pčti! otročičem, zahajajočim ,sv. Cirila in Metoda*, nabrala je gospa Metlikovič 10 gld. 40 kr. Darovali pa bo : g. Žbonu 1 gld., g.n Žbona 1 gld., g.a Ružička 2 gld., g. in g.a Počkaj 1 gld. 50 kr , g. Zelen 50 kr., g. Lampe 50 kr., g.a Urbančič 40 kr., g. Karol Mahne 1 gld., g.a Agustina Sprevalo 1 gld., g. Križman 50 kr., g. Jakob Per-hauc 1 gld. Ženska podružnica družbe ev. Cirila in Metoda in „Tržaški Sokol*, napravita v soboto dne 19. t. m. v dvorani „Slovanske čitalnice* Via S. Francesco št. 2. veselico z nastopnim razporedom: 1. K. Jahoda: „Doblingska polka", udara tamburaški zbor „Tržaškega Sokola*. 2. : „Kitara*, kvintet. 3. Fr. Hammerer: „Spomini na Trst", igra na citre gospodična Bogomila Valenoičeva. 4. J. Rosen : „Ga-ribaldi", giuma v enem dejanji, izvršuje dramatični odsek „Tržaškega Sokolu". 5. Juvaneo : „Luni", kvintet. 6. Zeller : Pot-pouri iz operete „Vogelhiindler", udara tamburaški zbor „Tržaškega Sokola". — Začetek ob 8. uri zvečer. — Ustopnina 30 kr., sedež 10 kr. Pevce „Slovanskega pev. druitva* opozarjamo, da je poučevanje v petju prevzel g. Srečko Bartelj. Vaje se vrše ob torkih in petkih zvečer in so na-prošeni gg. pevci, redno zahajati k istim. G. Bartelj bode tudi vodil petje pri velikem koncertu. otroškega vrta na skim „Italijanom* Za Božičnico v zavode družbe Izvanredni občni zbor „Tršaškega podpornega in bralnega družtva* bodo v nedeljo dne 27. oktobra t. 1. ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih (via Stadion 19.) Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Predlog za presnovanje društvenih pravil, dotično čitanje istih. 3. Posamični predlogi vodstva, odbora ali članov. 4. Interpelacije ali vprašanja. „Prva vrdelska pobožna pogrebna družba" vabi svoje častite ude v ponedeljek 21. novembra 1892. ob 8. uri zjutraj k sv. maši pri sv. Ivanu. Potem je ob 10. uri občni zbor v krčmi pri Rošati hšt. 410. Dnevni red : 1. Pozdrav predsednika in poročilo o delovanji v letu. 2. Tajnik prebere račun od leta 1892. 3. Pregledo-valec računov ima svoj govor. 4. Denar-ničar izkaže svoje delovanje v letu. 5. Posamezni predlogi. 6. Volitev novega odbora. Od sv. Ivana pri Trstu. — Sv. Ivan je ena izmej najkrasnejših okoličanskih vasi. Le stopi na vrh Vrdele in videl bo-deš pod seboj košček ukradene Švice. Sv. Ivanski rodoljubi so ustanovili pred letom bralno društvo. Njega sedež je v prav lepih prostorih, kateri se ponašajo z najlepšim odrom vse okolice. — O tej priliki oživel je zopet naš močni pevski zbor. Vsak narodnjak se je razveselil tega prebujenja. Navdušenje za našo stvar vzbudil je tudi nam tako priljubljeni tambn-raški zbor. Društvo je na praznik bv. Justa otvorilo svoje elegantne prostore. Nastopili so tamburaši in igrala se je žaloigra „Mlinar in njegova hči". Občinstva prepolni hram. V igri nastopi navadno „tihi zbor", tega smo pričakovali, a nismo ga pričakali. Da pevci niso nastopili ne prej ne pozneje, je iskati uzroka morda v tem, ker je bil dan „mrtvih*, a za Tržačane je bil praznik sv. Justa, dan radosti. Vsekako je in ostane istina, da si ni mogoče misliti veselice — brez petja; tamburaški zbor ga ne more nadomestiti — pač pa mu pomaga popolniti veselični večer. Zato polagam odboru bralnega društva na srce, naj premišljeno in zanesljivo vedi in skrbi za društvo, da bode krepko na predovalo v naše radoičenje in veselje. — Sv. Ivanski zbor je na dobrem glasu; po učuje ga najboljši pevovodja. — Skrbimo, da naš zbor ohrani svojo časti — On naj vabi mladi naraščaj v svoj krog, da nastopi, kedar kedo onemore. Sv. Ivanski pevoi: le pogumno naprej 1 V našem domu Vas ne smemo več pogrešati 1 — Zapojte veselo, zapojte junaško pesem; ogrevajte nas se svojimi ubranimi glasovi; navdušujte našo mladino in nas stara lipova debla! Torej na delo! Vihar ne omaja močne lipe! Sv. Ivanski. „Slovenskega planinskega društva pripravljavni odbor nam je doposlal pravila, na katerih podstavi se snuje društvo v Ljubljani. Namen novemu društvu je očitno imeniten, za slovenstvo velevažen. V svojem proglasu pravi odbor: „Sloven ska naša domovina ima toliko naravnih lepot, da lahko tekmuje z vsemi drugimi po prirodnih krasotah slovečimi deželami To tudi tujci čestokrat tako laskavo priznavajo, da se smemo v resnici z domovino svojo ponašati. Obžalovati pa moramo, da je le še premalo znana. Vzrok temu je naša malomarnost. Zaspano smo gledali, ko je naš sosed segal ne samo po naših narodnih pravicah v ravnini, ampak tudi po naših planinah, tam zidal koče, napravljal kažipota, napise — a vse to edino le v korist nemštvu. Skrajni čas je, da to počenjanje jezimo in uveljavimo svojo pravioe." Tudi mi se pridružujemo iz vsega srca vskliku pripravljavnega odbora : Po gorah in jamah se blesti in razlegaj naša beseda, koča bodi naša v ravnini in na planini ! Pristop je naznaniti imenovanemu odboru. iz občine pomjanske nam poročajo: Pretekli četrtek bil je v Krkavcih neki B., zastopnik banko „Slavije" ter je res za- varoval več hišnih gospodarjev. Prehližal se mu je brzo stari B., da poizve, kaj dela tu imenovani zascopnik. Tu ko jo izvedel, da je ta gospod zastopnik „Slavije", začel je po njegovi stari navadi napadati Slovane, osobito Hrvate, dolžee zajedno gospoda zastopnika, da je prišel kot agitator za občinske volitve*. Potem pa so naši nasprotniki našuntali neko drugo poznano kreaturo, da je šel k zastopniku, češ, da se hoče zavarovati tudi on. Vse njega posestvo pa obstoji iz malega skednja in kotiča za pra«ca. Zastopnik si je seveda ogledal to „posestvo". Na dotično vprašanje cenil je ta junak to svoje „posestvo* na 2000 gld., katere svote seveda ni mogel pripoznati g. zastopnik. Na to pa je nahujsftani revež začel zmerjati g. zastopnika z „birbantom* ter mu grozil, da ga pretepe. G. zastopnik ni odgovarjal na te napade, ampak šel je iskat žandarme, da jim stvar pojasni. Ker so pa bili uprav onega dne žandarmi v Pomjanu radi občinskih volitev, šel je tudi on tja. A komaj je stopil v vas, že ga je poklical g. „komisar" k sebi zahtevajoč od zastopnika, da takoj zapasti vas, sicer da ga da iztirati po žandarjih, ker on (komisar) ne trpi, da prido kdo mej italijansko kmete agitovat za Hrvate. A gospod zastopnik mu ni ostal dolžan odgovora; rekel mu jo, da ne gre iz vasi, ker ni storil nič slabega in ker ima pravico hoditi, koder-koli hoče. Tu sem pa jejpri-šel, da obvesti žandarje. Na to je gospod komisar še pregledal potne liate in ker le ni nič našel, pustil je potovalca pri miru. Ta dogodek kaže zopet, kako strastnj in nestrpui so naši nasprotniki, da ne puščajo v miru niti mirnih agentov; boje se že vsake sence, da ne bi storila koneo njihovemu gospodstvu. (Z Pomjana so nam piše: Dne 12. t. 1. šel je naš gospod župnik v sveče* n i š k i opravi mimo znanega gnezda la-honskega. Ne spoštavajoč niti svete oprave — o spoštovanju do gospoda župnika OBebe itak ni govora pri teh ljudeh — plunil je neki lahonček prav zaničljivo predenj. To je lahonska kultnra! Sad to kulture je tudi okolnost, da mora pri vsaki volitvi v Pomjanu kar mrgoleti iandarjev. In s tako stranko naj bi se mi pogajali P! Ne ne: peklenšček in Bog ne moreta iti skupaj Tem ljudem se niti no čudimo, da so žugali g. župniku, da ga ubijejo. Resuicoljub. Zadruga gostilničarjev tržaikih je imela v ponedeljek zvečer izvaureden občni zbor. Zborovanje je bilo zelo burno. Ne-katori gostilničarji, gotovo najeti od dobro poznane strani, napadali so vodstvo zadruge, ker se je potezalo za odpravo točarine, češ, da vodstva nikdo ni pooblastil v to. Proti rogoviljenju teh najetih ali prevarjenih gostilničarjev postavila se je odločno po robu ogromna večina pametnih in svoje koristi poznajočih zboro-valcev : ta večina je izrekla vodstvu p o-polno zaupanje. Podpredsednik F a-vero je dokazoval s praktičnimi vzgledi veliko korist odprave točarine, tako za gostilničarje kakor za občinstvo. Po govoru gospoda Favera je nastal zopet hud vrišč, osobito so napadali oponenti vodstvo radi blagajniškega poslovanja, a vodstvo je dokazalo, da so ti napadi neosnovani. Slednjič se je odobrila bilauoija z ogromno večino in se je iztekla sijajna zaupnica vodstvu. S tem je bil rešen dnevni red in predsednik je zaključil zborovanje. A generalni govornik opozicijo ni bil zadovoljen s tem in je hotel zopet govoriti. Istotako neki drugi zapeljanec, hoteč dokazati, da je odprava točarine pogubna. Na vse to dokazivanje je odgovoril gostilničar Galiojberti trdeč, da je odprava točarine že za to veliko vredna, ker se s tem neha nepotrebno vohunstvo. — Vodstvo zadruge pa naj se no da motiti po teh napadih, kajti uverjeno naj bo, da je velika večina zadružuikov na njega strani. Ogenj jo nastal včeraj zvečer v ulici della Caaerma, h. št. 12. Razpočila se je petrolejska svetilka in tako je nastala ne-sreča. Škode je blizo 500 gld. Drobne VMtl. Nepoznan uzmovič izmaknil je neki gospe blizo „volti di Chioz za" listnico in mali zavojček. — Sloviti tat tržaški, Andrej Guadagni hotel je ulo-miti v neko stanovanje v ulici Solitario, a zasačili so ga pravočasno. Pri Guadagni so našli več odpiračev (vetrihov.) — Loterijski kolektant v ulici del Tintore, Gustav Pregler, vrgel se je raz IV. nadstropje svojega stanovanja ter ostal mrtev na lici mesta. — Kap je zadela na trgu Ponte-rosso zasebnika A. M. Prenesli so ga v njega stanovanje. 75 000 goldinarjev je glavni dobitek velike 50 novčne loterije. Opozarjamo naie čitatelje, da je žrebanje nepreklicljivo dne 1. decembra. Josip Kocjančič, Vla Rarrier* vec-chia *t. 19, trgovina s mešanim blagom, meko, kavo, riiem in aznovrstnimi domačimi in vnanjhni pridelki. Cl. Ivan Prftlflfl Pr>P0*0S» 8TOJi trgovin iv priporoča Kvojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blngom; razpošilja tudi n& debelo v množinah od 5 kil. naprej po najnižji ceni. Gostilna „Stoka", staroznana pod imenom „Delladonna". poleg kavarne „Fabris", priporoča se 81ovonoem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvmtna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. B. Modic in Grebene, "aVt«' in Via Nuova, opozarjata zasobniko, krčmnrje in č. duhovščino na uvojo zalogo porcolannkegft, ste- i klenega, lončenega in železnega blagu, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl. Mlekarna Frana Gržine w j na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba | Bruimoria št. 5 (Piaz/.u 1'onterosso). Po dvakrat na dan frišno opreHno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zahtevanje ponneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov. * Cl. Nič več kašlja! PRSNI ČAJ napravljen po lekarnlčarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kaielj, še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvalo, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. i " icl; i J ■ .f ii ...' ......... Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin In filstl kri; ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 noč. Omenjona lekarna izdeluje tudi pile za proštenje života in proti madronn iz soka noke posebne rantline, katerih uspeh je velik, posebno pri ztprtom truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena škatlja velja 30 iioč. Plašter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena B plaštrov z>* kurja očesa 20 uvč. — Ena steklenica tinkturo 40 soldov. Edino zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, y Gorici v lokami C ristofolletti, Pontoni in Gl iub ic. 2—10 V tej lekarni govori se tudi slovenski. najboljše je s Čajem is tavžentrož (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., ■ pošto 5 kr. več. Ćuvati se je ponarejenja zdravila. Dobiva se v odlikovani lekarni 83—10O PRAXMARER „Ai dne Mori- Trst, veliki trg. Poštne pošiljatve izvršujejo se heutegoma. ■HUavmai. Mi M1 ■'■"■fBffir Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente it. 15. (poleg obokov Chio«za najosrednija lega v Trstu.) Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva. ponižni 104-20 /> jFavero. LEKARNA A. KELLER ex Rondolini, utemeljena v letu 1769. TRST, Via niborgo br 13. Razprodaje sledeče posebnosti: Glasovite in prave flaštre iz B reši jo, železo-Malessi. Navadno ribje olje ; isto olje z jodom in želeaom. Eliksir Cocca, okrep-ljači in prebavljajoči. Eliksir China proti mrz ioi. Anatarinsko vodo za usta. Obče poznano vodo katrama in vbrizgavanja katraina. Zmes proti tajnim boleznim. Ekstrakt Tamarinda k Antilov. Vino s Chino okrepljajoče želodec kakor Maršala. PraSek za zobe, bel in rožnat. Giperski prašek bel n rudeč itd. itd. Glavna zaloga rogatske kislice kneza Esterhuzyja. NB. Pogodbe za tukajšnje dežele se VBpre-jemajo po ugajigoči pogodbi alj po pov/otju. 19—27 Grtesa kal kaial], hrapitavlea, prtmuklost. sazaM zadavioa, rora, zapala ustljuh itd. mogu se u kratko vrieme iiliečiti rabljenjem NADARENIH Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRENDINI) 81 godina sjajnega nspjeha što jih lotovi Prendini, luibar i Ijekamar u Trit« Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd. Prebdjenih kafiljnč noćih, navadne jutranje hreputovice i grlenih zapnloh nestaje kao'za čudo uzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba urjek zahtjevati Fren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis! Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na iednoj Strani „Pastiglie«, na drugoj „Prendini". Ciena 30 n(. kutijici zajedno ea naputkom. Prodaju^ se u PrendinljevoJ ljekarni j u Trsta Trieste) (Farmarcia Prendini ljokarnah svieta. u glavnijih 4-52 Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah I mjestah, sa so-iidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providejnu JEDINU SLAVENSKU TISKAM U TRSTU Ista prima i obavlja svaku narnčbll bilo koje vrsti kiijigotiskarskoga posla te proporuča se osobito za ove vrsti tis-kanio kao n. pr. : za fupne urede, okruinloe, račune, list. artlju I zavitku • napisom, preporuene karte, posjetnlee, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, uglase, pravila, Izvjelče, zaključne račun«, 00006000060 00660 ročiitnike, punomoći, oienlke, jestvenike, svako-vrstne skriialjke, Izpovjedne cedulje, knjige Itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom I točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom zradbom. Onda ima na prodaj sliedeće knjige: Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih Šol in gospodarjev v pouk oiena prije 50 nvč. sada 40 tvrdo vezana......n. SO Sodnijski obrazci sastavil B. Trnovec . . n. 90 Vilim Tol, prevod Cognera......n.