GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 25.-	VIDEM,	16. - 31. JANUARJA 1954.
UREDNIŠTVO ln UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	500,-
Leto V. — Štev. 81
■ lir, 6 mesečna 300.— lir.
Oh, daj zasijaj svit nam zore bajne, vstani, sonce zmage nam sijajne! Prikaži skoraj žarko nam se lice pogažene pravice!
Ivan Trinko
Pravi sovražniki K
DA BI POSPEŠILI RAZNARODOVANJE SLOVENCEV
Italije Načrt za ukinitev nekaterih občin
Fanfani sestavil novo vlado
Odkar smo začeli izdajati naš časopis, •‘■mo vedno poskušali položiti temelje za most zbližanja med nami in Italijani, ki živijo v naši pokrajini. Na tej poti bomo tudi vztrajali, ker imamo Slovenci in Italijani, ki živimo tukaj na isti zemlji, mnogo gospodarskih, kulturnih in drugih tradicionalnih vezi, ki nas spajajo.
Da pa bi se lahko utrdila ta povezava med nami in Italijani ali Furlani in da f-i se vzpostavili dobri medsebojni odnosi, je potrebno opustiti nekatere pomisleke nasproti nam, pomisleke, ki ro sad tiste nepoštene propagande, ki jo že leta vodijo nekateri v našo škodo. Mi se borimo samo za to, da bi preskrbeli našev.u ljudstvu izboljšanje njegovih gospodarskih, socialnih in kulturriih pogojev. Borimo se za dosego deželne avtonomije, da bi v okviru avtonomne dežele dobili zaščito tudi za našo narodno manjšino. Vsi drugi cilji, o katerih se lovori, kot konspiracija ali temne spletke proti državi, so samo izmišljotine na-&ih sovražnikov, ki delajo tudi proti ko-11stim države, saj s to pretvezo izžemajo te vlade vsako leto lepe milijone, ki gredo iz žepov italijanskih in slovenskih, davkoplačevalcev.
Ti temni elementi, ki nam bi radi naprtili stvari, katere mi nismo nikoli zagovarjali ali širili, ribarijo v kalnem z namenom, da bi prevarili javno mnenje, zlasti pa tiste vladne kroge, ki jih poslušujo. Prefekt, dr. čelona, jih je razkrinkal in ko so šli k njemu, da bi mu prikazali neobstoječo nevarnost »slove-nizacije« naše dežele, jih je postavil Pred vrata, ker je razumel, da je to nji-kova čisto navadna izmišljotina, saj je Beneška Slovenija v resnici naseljena samo s slovenskim prebivalstvom, kakor je bila že od nekdaj. Tega dejstva se mora zavedati vse javno italijansko mnenje, ker je tako imenovana obramba kitali tan s tv a« Beneške Slovenije postala za. tiste temne elemente nekak poklic, ki koristi samo njihovim žepom, po drugi strani pa škodi državi, ki mora plačati vse stroške.
Naše ljudstvo je mirno in delavno. Vendar pa to še ne daje nikomur pravi-(°, da bi ga lahko poljubno tlačil. Tudi mi smo italijanski državljani in imamo pravico do enakega spoštovanja, kakor l'H drugi. Krivice, izkoriščanja in neutemeljene obtožbe, ki nam jih hočejo haprVti, ne moremo ■ mirno prenašati. Končno, kaj vendar zahtevamo? Zahtevamo io, kar nam gre po pravici in kar nam jamči republiška ustava.
Gospodarski položaj naše dežele ni tako zadovoljiv, kot bi ga nekateri radi prikazali. Naše ljudstvo živi v revnih razmi.ah, ki jih lahko primerjamo samo Se s stanjem v Južni Italiji. Kdor ne Terjan,e, naj pride v naše vasi in gre-t Tičal se bo na lastne oči, kako težlco je življenje Slovencev v videmski pokrajini.
Pri nas gre vse naprej le z delom rok. človek je postal tovorna živina, ker moro vse pridelke prenesti v težkem nd-1 rbtvem košu.
Ali nismo torej upravičeni, da se bo-rtmo proti temu stanju in zahtevamo °d vlade takih ukrepov, ki nam bodo °mogc(iii človeka vredno življenje, ne Pa da živimo kot živina?
Ke pa ne morejo zanikati upraviče-Posti naših zahtev, nas žalijo in obtožil-rčjo. s potvorbo resnice bi nas radi pripravil' do tega, da bi sovražili in prezi-Tali Italijo. To pa ni naš namen in prači sovražniki Italije so tisti, ki v tem Iravcu spletkarijo.
Zvedeli smo, da proučuje pokrajinska uprava v Vidmu nek načrt, po katerem naj bi ukinili številne občine v Beneški Sloveniji. Kot znano je Beneška Slovenija sedaj razdeljena na 16 občin; deset od teh ima čisto slovensko prebivalstvo, v šestih pa živi mešano slovensko in furlansko prebivalstvo. Do pred 20 leti je bilo tu 18 občin. Njihovo število se je zmanjšalo, ko so občino Tarčet priključili k Podbonescu, občino Čizerje pa k Centi.
Menda ni treba še posebej omenjati kakšen je pravi namen te operacije. S tako upravno razdelitvijo bi radi pospešili raznarodovalni proces v Beneški Sloveniji. Kroži namreč govorica, da je nujno potrebno priključiti občino Brdo k Centi, del občine Tipana k Nemam in del k Ahtenu. Sedem občin v Nadiški dolini pa bi preuredili tako, da bi jih združili v tri velike občine; Sv. Peter Slovenov, kamor bi vključili sedanji občini Sovodnje in Podbonesec; Sv. Lenart, ki bi mu priključili občino Srednje *n končno Hlodič, ki naj bi združil vasi občine Grmek in Dreka.
Za ta načrt se je izvedelo, ko je pokrajinski svet obravnaval prošnjo, ki so jo predložili prebivalci vasi Breg za ločitev od občine Gorjani m priključitev k občini Brdo. Prošnjo so spravili med akte prav zato, ker bi bila brez smisla taka sprememba, če pa mislijo tudi občino Brdo priključiti k Centi, ki je glavno mesto okraja z 12.000 prebivalci, ki so Furlani ali Italijani. Podrobnosti o tej zadevi in o posledicah, ki bi jih
imela njena izvedba na škodo naše narodne manjšine ir; njene samobitnosti, torno bolj obširno govorili v naši prihodnji številki.
niiiiiii.Mii.il 11 n liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ivan Trinilo - Zamejski
pevec in buditelj beneških Slovencev praznuje letos 25. januarja 91 let svojega življenja.
Ko se častitljevi jubilant s svojega doma na pobočju Matajurja ozira po naši deželici, ki se prebuja iz stoletnega spa-l ja, mu mi, beneški Slovenci, ponovno obljubljamo, da hočemo ohraniti čiste r.aš jezik, kulturo in. običaje, kakor je to vedno bila tudi njegova želja.
Fantani je končno sestavil novo vlado. Po vladni krizi, ki je bila krajša, kot se je pričakovalo, je Italija dobila zopet vlado, ki bo ostala vsaj do 26. januarja, ko se bo sestala skupščina, od katere mora vlada dobiti zaupnico. Fanfani je vlado sesiavil, ne da bi lahko računal r.a zagotovljeno večino v parlamentu in je torej še povsem negotovo, ali bo šlo v parlamentu vse gladko.
Vlada, ki jo je sestavil Fanfani in katere seznam je predložil predsedniku republike Luigiju Einaudiju, ki je tudi podpisal odlok o imenovanju ministrov, je naslednja:
On. Amintore FANFANI:	predsednik
vlade, On. CAMPILLI Pietro: minister brez listnice; On PICCIONI Attilio: zunanji minister: On. Giulio ANDREOTTI: notranji minister; Sei:. Michele DE PIETRO:	minister pravosodja; Sen.
Ezio VANONI: minister za pioračun; Sen. Adone ZOLI : minister za finance ; Sen. Silvio GAVA ■ minister za državni zaklad; On. Paolo Emilio TAVIANI: minister za obrambo: On. Egidio TOSATO: minister za prosveto; Sen. Umberto MERLIN: minister za javna dela; Sen. Giuseppe MEDICI' minister za kmetijstvo; On. Bernardo MATTARELLA: minister za promet; On. Gennaro CASSIA-NI: minister za pošto in telekomunikacije; Sen. Salvtaore AI,DISIO: minister za industrijo in trgovino; On. Luigi GUI : minister za delo in socialno skrbstvo; Prof. Giordano Gino DELL’AMORE: minister za zunanjo trgovino; On. Fernando TAMBRONI : minister za trgovsko mornarico Novi ministri so prisegli pred predse-l-
iii n il 1111 itili 11 n 111111111 n 111111 11 n m i unni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii il im 111111111 ii.iiiii 11 in 1111111 ii imiiMiiiiiiaii i ili iiii i i.iiiaiiaii li limi iiiiiriiiiiiiiiiiiiiriiiii
akon za pomoč gorskim krajem
Da Di ustregli številnim našim čitate-ijem, ki so nas zaprosili, hočemo danes govoriti o zakonu št. 991 z one 25. julija 19-52, ki je v veljavi od 16. avgusta 1952 in ki določa nekatere ukrepe za pomoč gorskim krajem #Kot je znano, gre tu za celo vrsto predpisov, ki imajo namen, da bi pomagali gorskim krajem do postopnega razvoja in izboljšanja, zlasti tam, kjer je posamezniku nemogoče izvršiti dela za dvig proizvodnje v gorskih predelih.
Z drugimi besedami, ima ta zaken namen nuditi pomoč prebivalstvu gorskih krajev. Zakon ima predvsem namen, da poskrbi za varnost, kar se je še posebno občutilo v zadnjih letih, ko so v raznih predelih gorski hudourniki povzročili zelo veliko škodo in ko so velike reke povzročile poplave v ravnini, kar je bilo samo logična posledica neurejenih vod-nih razmer v njihovem gornjem teku. Tedaj se je uvidelo vso škodo, ki jo je zakrivilo nenačrtno izsekavanje gozdov, kar je bilo predvsem delo privatnih lastnikov, ki ga je država mirno gledala. Z novim zakonom si je država prevzela breme stroškov za celo vrsto del, ki naj
bi zaradi splošne koristi vzpostavila sta-1 ilnost terer.a in uredila gorske vode.
Druga dela, ki 2a javno korist niso tako zelo nujna, so poverili posebnim v ta namen ustanovljenim konzorcijem in privatnikom. Tudi tukaj pomaga država sorazmerno s pomenom in koristjo del ra javnost. Zakon določa tudi organizacijo posebnih ustanov za zaščito gorskih krajev c v videmski pokrajini imamo Zavod za gorsko gospodarstvo - Ente di economia montana) Te ustanove se delijo na posebna podjetja in konzorcije za upravo gozdov in pašnikov, ki so javna last in na preventivne konzorcije.
Za izboljševanje gorskega zemljišča je predvidena klasifikacija in razdelitev območij, ustanovitev konzorcijev in izdelava splošnega izboljševalnega načrta. Vse to je orgarično urejeno z zakonom, ki ga dopolnjujejo številne dopolnilne uredbe, si so bile pozneje izdane. Zakon določa tudi sredstva in njihovo razdelitev ’ določenem časovnem razdobju, ki so potrebna za z ret bo tega načita. Za prvo leto je bilo določenih v ta namen štiri milijarde lir, za pozneje pa po sedem milijard, na leto.
Pri nas j g pomoč premajhna
To bi bila v glavnem vsebina zakona za pomeč gorskim krajem, ki predvideva celo vrsto javnih in zasebnih del v nedvomno občo korist. Ne bomo se tukaj spuščali v obravnavo podrobnih določil tega zakona Pripomnimo naj samo, da jo njihov namen še precej dober in da sledijo tistemu splošnemu piavcu, ki je po vsem svetu v veljavi, kar se tiče vkrepov za zaščito ekonomije gorskih krajev.
Pač pa zasluži kritiko obseg pomoči, ki jo določa ta zakon za gorske prebi-
valce. Ta pomoč prav gotovo ni zadost-rr, če pomislimo, da pride za njo v poštev kir 2.150 občin po vsej Italiji, ki «majo površino nad 10 milijonov ha in 6.215.000 prebivalcev. Ni pravilen tudi način določanja, kateri so gorski kraji, glede česar pravi zakon, da so gorski kraji tisti, katerih ozemlje se nahaja vsaj 8i % v višini nad 600 m nad morjem. Tak način klasifikacije vključuje čestokrat kraje, ki no spadajo v to kategorijo it) izključuje iz nje druge, ki imajo čisto gorski značaj, kar smo svojčas že pisali.
Na podlagi take ocenitve je približno polovico ozemlja Beneške Slovenije, ki ga moi amo smatrati kot tipično gorski predel, ostalo izven in ne bo deležno koristi tega zakona. Občine, ki so uvrščene v Beneški Sloveniji med gorske kraje so naslednje: Dreka, Grmek, Brdo, Tirana, Vodbonesec, Rezija, Sv. Lenart, Sv. Peter. Sovodnje in Srednje. Katastrska povišina vseh teh občin meri 401 kv. km. Koristi, ki jih bodo naši ljudje lahko imeli od omenjenega zakona, so zelo majhne če upoštevamo delež, ki je določen za vse gorske kraje v Italiji. Če bodo razdelili pomoč, ki je določena za gorske kraje v enakih delih. Beneška Slovenija ne bo imela od te pomoči veliko korist.
Vendar pa pričakujemo, da bo vlada v bodoče, zlasti če upoštevamo težke posledice ttnično-demografskega položaja v naših krajih, o katerem smo že v naših prejšnjih številkah obširno pisali, poskrbela za to, da bo naše prebivalstvo dobilo pomoč v dovoljni in pravični višini. Vlada se tej svoji dolžnosti nikakor r.e sme izogniti. Pri nas ne obstojajo industrije, poljedelstvo je zelo revno in živinoreja je skoraj popolnoma na tleh. Zakon, ki naj bi nudil pomoč gorskim krajem, je treba izpopolniti z nadaljni-mi zakonskimi odloki, ki naj bi razširili r.jegovò vsebino- in naj bi nudili našim ljudem realnejšo pomoč. Treba je najti način kako dvigniti prebivalstvo naših krajev iz tistega obupnega gospodarskega položaja, v katerem se sedaj nahaja. To pa še predvsem zato, ker niso prišli v ta položaj po lastni krivdi in so vedno pridno delali, ter v svojem preprostem in skromnem vsakdanjem življenju zahtevajo samo najnujnejše, ki jim je za tako življenje potrebno.
nikom republike dne 19. t. m. na Kviri-nalu
Kot je že na prvi pogled razvidno is seznama ministrov, je nova vlada plod kompromisa med raznimi demokristjan-skimi skupinami in torej prav gotovo tudi med njihovimi programskimi zahtevami, ki pa se v marsičem razlikujejo. V vladi manjkajo samo ljudje iz najbiižje ckolice užaljenega Pelle in predstavniki Grcnchijeve in sindikalistične skrajno levice v demokristjanski stranki
Vsi ministri v Fanfanijevi vladi so demokristjanski poslanci ali senatorji, razen ministra za zunanjo trgovino Dell’Amore. predsednika Lombardskih hranilnic in posojilnic, politično formalno neodvisnega, baje pa varovanca monarhistov.
V položaju, ko Fanfani ne more vnaprej računati z zagotovljeno večino v parlamentu, zlasti v poslanski zbornici, bo peleg splošnih ozirov, ki jih narekuje politični trenutek, o vladni usodi mnogo odločal njen program.
Še n potnih listih
Iz titansko občine smo prejeli dopis, v katerem se protestira, ker videmska kvestura ni hotela izdati potnega lista nekaterim občanom, ki so hoteli iti v Jugoslavijo na obisk k svojim sorodnikom. Ni prvič, da moramo beležiti pritožbe te vrste, niti ni to prva pritožba. 2e dolgo časa vrši videmska kvestura diskriminacijsko politiko pri izdajanju potnih listov.
Ker ležijo skoraj vse naše vasi v pasu vzdolž jugoslovanske meje in je zelo malo družin, ki nimajo sorodnikov ali znancev v Slovenskem Primorju, zahtevamo cd noiranjega ministrstva, naj intervenira pri kvesturi v Vidmu, da bi prenehala s takimi diskriminacijami, ki so v ostrem nasprotju z določili republikanske ustave. Potni list ni kak privilegij, ki sc ga daje državljanu, ampak je to državljanska pravica, ki je ne more kdorkoli odrekati.
V
r
lih mini
Zunanji ministri treh zahodnih velesil, Bidault, Eden in Foster Dulles so se sestali, prvič na sedežu francoskega visokega komisarja Francoisa Ponceta, drugič pa sedežu britanskega visokega komisarja Millarja. Seje so se udeleži1! tudi visoki komisarji ter ameriški in angleški veleposlanik v Moskvi.
Po sejah ni bilo izdano nobeno poročilo v poluradnih krosih pa so po prei-poldanski seji poudarjali, da so zahodni ministri ugotevili popolno skladnost mnenj v vseh vprašanjih in da so na tej seji govoiili predvsem o nemškem, avstrijskem in kitajskem vprašanju, na zahtevo Francozov pa tudi o indekini, niso pa govorili o atomskih vprašanjih in torej niti o verjetnih Dullesovih zasebnih razgovorih z Molotovom med konferenco
Opozarjajo, da na pripravljalnih sestankih ni bil določen noben dnevni red konference in da bodo o tem verjetno razpravljali zunanji ministri sami. V francoskih krogih zatrjujejo, da bo pr-rf.n. sejo štiristranske konference otvoril I oster Dulles, ker je poslopje zavezniške kontrolne komisije, v katerem bo prva seja, v ameriškem sektorju.
NEME
Cjesta tu Tamorah
Pred kratkem so riardili novo cjesto tu Tamorah. To djelo te bo nareto s pomočjo financiamenta, ki ne ga dala država. Enako cjesto to bi tjelo beti bizu-njo narditi še tu Vigante. Zatuó na bi se naši kor.sejerji interesali.
S TREBUHOM ZA KRUHOM
Parve dni febrarja no če jeti iz Čemele 12 djelouceu tu Kanado. Usjem ve auguramo dosti srenče an k’ no se uar-nita zdravi.
NOVA CJESTA BONE - NEME
Zvjedali smo, de imajo u prodžetu za narditi no novo cjesto, ki na tè vezati Platišče z Nemarni. Nova cjesta na če pe-jati od Ben skuozi Cuiine, Gorenje an Černejo u Neme za Platiščene ta cjesta na če beti zlo komod, zak za priti u Neme no če mjeti pot skrajšano za dobrih t< kilometrou. Komod na če beti še za černejene, ki no majó njih senožeti po čufir.ah.
SREDNJE
Nagrajeni kmetje
Iz našega kan,una so sprejel premjo cd ministrstva za kmetijstvo teli kmetjj: Durjava Anton 300.000 lir, Krizetič Ernest 100.000 lir; po 50 000 lir usak pa so debil: Durjavič Anton, Kovačevščak Natale an Hvalica Jožef.
BRDO
Šest ljudi pred tribunaijem
Dhe 22. ženarja e se muoru zagovarjati pred videmskim tribunaijem Pinosa Gino iz Zavrha zavoj nenamjernega xmora (omicidio colposo) 68 ljet stare Lendaro Kate rine iz Tera. Fir.osa e lansko ljeto 16. aprila uozóu fameji Lendaro gnoj s svojim motokarom an kar e parpeju do neke rive (strmina) so Len-dar Katerina an njena dva nevouda pomagali žburtuati motokaro, zak e bi pejz maso velik Motokaro e šu nazat dou po Tivi ar. partisnu Lendarjevo itako močno kuintri hiši, do je sobeto potem umarla.
Po tej nesrenče e Pinosa uteku an e se preženi ou karabinerjam šele tri dni potem. Zavoj tega e bi Pinosa denuncia:i tribunalju an no ga težijo,, de je on kriu smarti žene zavoj neprevidnosti an zavoj tega, ki e peju prevelik pejz po hriboviti peti. Po tej nesrenči so familjarji Lendarjeve dali karabinjerjem druge prove o tem tatu, de bi zmanjšali respon-.-abilita t Pinose. Povjedali so, k’ ne Len-darjeva pejala voz gnoja an so ji par tjem pomagali potiskati Pez Marija an Lendaro Virginja iz Tera. an de se ie med vožnjo uderla uàr, k’ ne sarvijala za ulejči an k’ zavoj tega e voz šou na-; at dou po rivi an partisnu ženo h mje-ru, Zavoj tega, ki njeso povjedali resnice o tej nesrenči so se muorli zagovarjati pred tribunaljom še Lencaro Giulio, njega sinouje Lendaro Alojz an Ivan, Virginja Lendaro an Pez Marija.
Videmski tribunal e dibatiment pre-iuožu na 29. ženarja, zak nc muorejo konštatati Ijeuše ta na puoštu nesrenče kako e te fnt sucedou.
ZA TERSKO C JERKU AN F ARU Z
Notranje ministrstvo (Ministero dell’Interno) u Rimu je te dni dalo kontri-but Statai za 600.000 lir za popraviti ejer-ku an faruž u Teru.
ČEDAD
Za gradnjo novega Spitala
Ministrstvo za javna rijela je sporočilo, de so nakazali 50 milijorou lir za dograditeu novega Spitala u Čedadu. Dosedanji stroški za gradnjo Spitala so znašali 135 milijonou lir. Tekom ljeta bo novi špitau dokončan.
GORJANI
Za pomoč smo pozabljenj, za tase te parvi
Tej, k' to j s znano, naš kumun e bi spet gor postavljen ljeta 1946. Dve vasi (Flipan an Breg) so slovejske, te druge sc furlanske. Miništracjon kumunal, naj to ta stara al ta nova, ne poslala prefe-turj tu Videm večkrat poročila (relazioni) o kritičnega stanja u tikerem no se nahajajo naši ljudje, a fin donàs autoritari! njeso ščč neč narri ile za priti nam na pomuoč. No koj obečuvajo, k’ no če dati tuo al’ to druge, nazadnje ljudje nò majó simpri živiti tu Stanti an konti-nuati tase plačuvati.
Mi ve ne uprašamo dosti reči, saj smo
IZ NAŠIH VASI
ljudje, k ve njemamo velikih pretez. Breg, k' to je na vas rat velika na nje-ma ščč ejeste, na je brez električne luči, brez škuole. če no nejčejo, k’ ta vas na poj pod kumun Brdo, naj almankuj riaredejo te reči brez tikerih to je žive-nje težko. Po Nadižki dolini je governo centenarje milijone lir že Spendóu za pomati ljudem. Enak dirìt ve marnò Se mi, saj to se še tle par nas ček ara po slovejsko an smo še mi dan kumun ložen blizu kunfina
PODBONESEC
Število prebivaltva u našim kamunu
U preteklem ljetu se je število prebivalstva u našem kamunu zmanjšalo za 93 duš. U pričetku ljeta je bluó 3839 ljudi bivajočih, med Ijetom se je rodi-io 64 otrok, umrlo je 46 ljudi, izselilo za ; talno 1.78, priselilo pa se jih je 67. Odsotnih ljudi je bilo konec lieta 489, to je večina emigrantou u inozemstvu, ki imajo še rezidenco u našim kamune.
OD PLESA DO PARAZONA
Pretekli tjedan so organi javne varnc-sti ustavili ar. u paražon spravili 30 ljet-no Gujcn Virginijo iz našega kamuna, l-er so jo osumili, de je ukradla nekemu Tržačanu 10) taužent lir, medtjem ko je z njim plesala u adni oštariji u Mon-iaikonu. Okradeni mož je rječ denun-i-ióu policiji u Vidmu, ki je Gujon Virginijo hitro izsledila.
SV. PETER SLOVENOV
Smrtna ejestna nesreča
Pretekli tjedan se je zgodila na c jesti med špetrom in Čedadom huda nesreča, kjer je biu do smarti povožen Koren Gaetan iz Petjaha. Mož se je vraču zvečer iz Čedada darmi s kolesom, kar ga je vargu na tla motocikel, ki ga je vozu Dino Fasano iz Saržente. Na cistern motociklu je biu tud domačin Dorboló Peter. Koren je par močnem udarcu ob tla ušafu več poškodb po usem telesu an mu je tud počila lobanja Umrtl je hitro potlé ko so ga parpajal u čedadski špitau. Medtjem ku Fasano ni biu ranjen j c Dorbo'ó par padcu ušafu hude poškodbe an zatuó je tud njegovo stanje u nagobarnosti. O uržuhu nesreče preiskujejo karabinerji.
Pokojni Gaetan je biu star 73 ljet an te biu zaveden Slovenec, pošten an par-ljubljer; med ljudstvom. Družini naše iskreno sožalje.
HRBTENICO SI JE ZLOMU Preteklo nedeljo u poznih večemin urah, kar se je vraču pruot svojemu duo-mu je Guido Gujon, star 33 ljet, iz Sči-6 le zgubu raunetežje an padu čez zid ob ejesti u jarek Par padcu je mož zgubu zavest an šele čez več ur je začeu klicati na pomuoč. Ljudje so njegovo klicanje čul šele pruot jutru, kar so šli na djelo. Ubogega ponesrečenca so hitro pejal u špitau, kjer je zdraunik ugotoviu, de ima Gujon zlomjeno hrbtenico an da so mu zavoj tega paralizirale noge an je malo upanja, de bi ozdravu. NAGRAJENI PAR KONKORSU ZA POVEČANJE PRODUKTIVNOSTI U našim kamune so tli premjani tile kmetje na konkorsu za povečanje produktivnosti, ki ga je razpisalo ministrstvo za kmetijstvo an gozdarstvo (Ministero Agricoltura e Foreste) : Pagon Ra-r.ieri 300 taužent lir, Mulič Avgust 100 laužer.t lir an Strazzolini Alojz 50 taužent lir.
Pagon Ranieri je ušafu drugi premic kategorije malih posesteu.
TAT STAROGORSKEGA SVETIŠČA IZPUŠČEN IZ ZAPORA Zavoi pomilostitve (amnistia) je biu izpuščen iz paražona Spekonja Mario, star 21 ljet, doma iz Dolenjega Barnasa.
Spekonja je lansko ljeto ukradu iz nabiralnika u ejerkvi Stare gore 200 taužent lir an zavoj tega je biu štrafan od videmskega tribunalja na 4 ljeta an 4 mjesce paražona. Ta štraf mu je sada prizivno sodišče (Corte d’Apr.ello) u Benetkah zmanjšalo na 2 ljeti an 8 mjescu paražona an zavoj pomilostitve je Spekonja spet na svobodi.
BOMO IMJEL FABRIKO MARMELADE?
Njeka italijanska dita je imjela na-mjen nardit u špetru ’dno fabriko marmelade an distilerijo an je zatuó poslala pred kratkem svojega zastopnika, de bi u naši okuolici mogli kupit kos sveta. čeglih je ponuju Ijepe soude za zemljišče, ga ni mogu ušaf&t.
Tuo je velika škoda, ker če bi u Špetru bila tajšna fabrika bi lahko po višjem kupu prodal sadje an bi istočasno ušafai djelo več naših djelouceu. Za tuó bi se muoru interesirat naš kamun.
TORJAN
Otvoriteu novega vodovoda
Dne 17. tega mjesca je bla u Torjanu inauguracion drugega dela karr.unskega vodovoda. Parvi dei vodovoda, ki kolega vas Skrila je biu narejen še ljeta 1949, tadà so ga pa podaljšal za pet kilometru, takuo, de pride do Torjana. Stroške za nardit tisto djelo, ki znašajo 85 milijonou lir je uzdaržala no part daržava an no part naš kamun.
I II I ! I III 1111II |l|l|:i!l!llll|!| lili III 11 II III I IM III :| 'I IIM' II11 II I III 11 I I I .lil ,1 II 11 III III III | | I II III 11:11 III I 111 I I I I I IMI
TAJPANA
Demografsko stanje
U preteklem ljetu se je u našim kumu-nu rodilo 31 otruók; umrlo je 35 ljudi; priselilo (paršli stat tu naš kumun) se e 17 ljudi; izselilo (šli stat uóz našega kumuna) se jih je 49 ljudi.
Iz teh podtakou to je lazvidr.o kako naša popolacion usako ljeto pada. Ljetos na, parvi dan ljeta fino registrirali 36 ljudi mankuj koj lansko ljeto. Če to bo šlo takole indavant, čez 50 ljet tu našim kumune to ne bo več ljudi.
U PI.ATISČAH JE UMRLO 7 LJUDI, RODIL SE JE PA SAMO 1 OTROK U preteklem ljetu so u naši vasi umrli teli ljudje: Sedola Ginc (umrl u Fran-
«nn in i n in iiiiiiiiiiiniii mn n m 111 immuni u mnirnni mu m,m n mi m imunim
REZIJA
Huda prometna nesreča
V soboto, dne 23, tega meseca, ob 13.30 uri se je pripetila na ovinku državne ceste blizu Možnice huda prometna nest eča, ki na srečo ni zahtevala smrtnih žrtev. Ob tej uri je privozil avtobus, ki vozi iz Rezije v Videm in se je na omenjenem ovinku zaletel v tovorni avto, ki je bil polen lesa. Da bi šofer avtobusa preprečil večjo nesrečo, je z vso silo na hitro zavoril. Ker pa so bila tla močno ledena, zavora m pomagala in avtobus je drsel dalje in zadel s sprednjim delom / tovorni avto. V avtobusu je bilo 14 potnikov, ki so se zelo prestrašili, ko fo videli, da so se šipe razbile in zato so v veijki zmedenosti poskakali na tla. Nekateri so bili tudi lažje ranjeni in so jim nudili prvo pomoč na licu mesta. Težko ranjen pa je Aldo Negro iz Raven-ce, ki je sedel spredaj, kjer je avtobus utrpel največ škode in zato so ga morali peljati v bolnico v Tolmeč.
Na kraj nesreče so prišli takoj orožniki iz Možnice in agenti cestne policije, da sc ugotovili vzroke te prometne nesreče. Avtobus, katerega lastnik je tvrdka Cal'igaro iz Rezije, je utrpel približno za poi milijona lir škode, medlem ko ie tovorni avto ostal skoraj nepoškodovan.
TEČAJ ZA EMIGRANTE
Pretekli teden so v Tolmezzu otvorili tečaj, kjer bodo poučevali razne tuje ifr-zike, zemljepis, zgodovino, higijeno, o pravicah delavcev itd. Ta tečaj je namenjen emigrantom tolmeškega okraja kamor spaila tudi Rezija, da se seznanijo z zgoraj omenjenimi predmeti, ker ie potrebno, da jih poznajo, ko hodijo v inozemstvo na delo.
Na žalost pa se v ta tečaj ni prijavil niti en Rezijan. To je velika škoda, kajti tam bi se marsičesa naučili in tečaj je tudi brezplačen, če mladina naše doline ni dosti izobražena je krivda tudi njih samih, ker so ne odzovejo dobrim prilikam raznih tečajev, kakor je na primer oni v Tolmezzu.
CESTA, KI VODI V PRELAZ KRNICA JE POTREBNA POPRAVILA
Za časa prve svetovne vojne so zgradili cesto, ki vodi iz Rezijanske doline skozi prelaz Krnica v Beli potok (Učja). To je edina cesta, ki vodi iz te vasi v Rezijo in zato bi morala biti bolje oskrbovana Temu pa ni tako, cesta je popolnoma zapuščena tako, da je razpadla in se seveda ne more po njej več voziti in zato so ljudje primorani prenašati vse tovore na hrbtu.
Cesta bi bili poleg tega tudi velikega turističnega pon.ena. Kakor znano, je Rezija turistični kraj in izletniki bi se lade vo.je podajali tudi v te predele naše doline, če bi tja vodila dobra kolovozna cesta.
60 DELAVCEV BO ODPOTOVALO V INOZEMSTVO
V Kratkem bo šlo iz naše doline C0 delavcev na delo v inozemstvo. Ni dolgo od tegp, kar so se vsi ti emigranti združili in šli na izlet in božjo pot v Barbilo blizu Ogleja, ki jih je vodil domači župnik.
Vsem želimo, da bi bili srečni v tistih deželah kamer so se namenili in da se kmalu zdravi povrnejo na lastne domove.
ciji); Cormons Anton; Cormons Uština; Oasparutto Roza; Cuffolo Angel’ Cor-sr.ons Ivan; Cormons Jožef. Rodi! se je samo en otrok u hiši našega vaščana Modoriano Emil.
ŠF O PADCU PREBIVALSTVA U VISKORSI
U zadnji številki »Matajurja« smo pisali sako te zmajšaio število ljudi u Vi-skorši. Ta statistika ne zbodla več koj kakeha pohlavarja, ker no bi tieli rado (Trzati skrito resnico o kritičnem stanju po našeh vaseh. An znižanje popolacio-ni to je najbu; jasen dokaz te resnice. Ti podatki no njeso majedan »segret«, an usaki o more jeti tu kumun jih kontrolirat
. Za de bi naši ljudje im jeli 'ni jasno sliko glede zmanjšanja števila popolazioni tu Viskorši, se nam zdi potrjebno publikati podatke od usjeh ljudskih štetij (cenisimento della popolazione) od lieta 1911 naprej :
Ljudsko štetje 1911: 1012 ljudi »	»	1921:	939	»
»	»	1931:	876	»
»	»	1936:	712	»
»	»	1951:	545	»
Podatki iz ljudskega štetja od ljeta 1951 so provizorični.
GRMEK
Tud u našim kamunu so nekatjeri kmetje dobil nagrado na konkorsu, ki ga je lazpisalo ministrstvo za kmetijstvo. Nagrajeni so tile: Florjančič Ivan 100.000 l:r, Tomazetič Jožef 100.000; po 50.000 lir pa so prejeli tile: Cicigoj Anton, Trtiš-njak Ciril, Blazutič Jožef, Kragil Anton an Kar.alac Alojz. Drugi kmetje, ki niso tekmoval naj bi posnemal nagrajence, ker s tjem bi zbuojšal svojo zemljo an povečal pardjelek. Enako tekmovanje loju razpisal tud ljetos na pcmlad, zatuó naj kmetje ne zamudijo tiste prilike.
SOVODNJF
60 milijonov za matajursko cjesto
Trošt «mo se, de bo ljetos nareta cjesta, ki bo vezala vas Matajur z dolino. La gradnjo tiste ejeste je pred kratkem ministrstvo za javna dela (Ministero dei I,avori Pubblici) nakazalo 60 milijonou lir. S tistem denarjem se bo miioria nar-
Tisto novico so naši ljudje sprejel z velikim veseiém, ker ljetos, kar bo «jesta nareta, oo konc križevega pota an boju svoje pardjelke vos il an ne več jih nosil na hrbtu ku živina.
OBISK DVEH ITALIJANSKIH PARLAMENTARCEU
Ni dougo od tuod, de sta bla u našim kamune italijanska parlamentarca onorevole Ceccherini an senator Piemonte. Parpejii jih ie Domeniš iz Čedada. Parlamentarca sta člana socialdemokratske stranke an sta paršla h nam zatuó, de bi ušafala še kaj novih članou za njih stranko med našimi ljudmi. U Brdcah so sklical sestanek u Rošovi oštariji na katjerega je paršle 12 ljudi. Tuó je jasen dokaz de naši ljudje njemajo velikih simpatij do tiste stranke, pa čeglih ;rh vabijo vanjo parlamentarci sami.
NAGRAJENI KMETJE
Na konkorsu za povečanje produktiu-nosti sca ušafala premjo dva naša vaščana: Markič Jožef 200 taužent an Cendon 100 taužent lir. Premjo jim boju dal dne 28. februarja u Vidmu ob priliki posebne cerirronje.
PRAPOTNO
Autobusns proga Videm - Stara Gora
Autobusna proga Videm - Čedad - Stara gora bo redno delovala ob nedeljah an praznikih tud u zimskem času. Vozni red je tale: odhod iz Vidma ob 8,05; cdhod iz Stare gore pa ob 12,05.
FOJDA
Za novo cjesto Fojda - Pedroža - Podcerkev
Do konca zadnje vojske use slovenske vasi našega kamuna niso imjele ejeste. Pred nekaj ljeti pa so jih več zgradil an sadà sta samo še Podcerkev an Pedroža brez nje. Troštamo se pa, de boju še te ove vasi u kratkem imjele svojo cjesto, saj je governo že dodeliu držauni prispevek za nardit tisto djelo 16 milijonou Ur. Djelo bi muoralo bit dokončano tekom tega ljeta
KAJ SLOVENCEU JE U FOJDI?
Nobedan ne vje še kaj Slovenceu je u našim kamune, ker italijanske oblasti nejčejo tega povjedat. A usodno se je zvjedalo, de u fuodskem kamunu živijo 379 družin, ki govore izključno slovenski jezik an tiste so razdeljeno takole: Cc-nebda družin 124, Pedroža 36, Podcerkev 56, Podklap 80, Vile 26, Ravne 29.
Druge 25 družin, ki njeso uštjete u zgoraj omenjene popounoma slovenske rasi so razpršeno po furlanskih vaseh našega kamuna. Z ozirom števila slovenskega prebivalstva u Fojrii bi muoralo bit u našim konseju najmanj 8 konse-jerjou, na žalost pa imamo samo ’dnegà.
lllllimilllllMIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIimilHMH
POŠTA
D.K. - Srednje - če je res, da je omenjeni uradnik tako postopal z vami, kot nam pišete, ga lahko tožite, ker je kršil zakon. Najbolje je, da se o tej zadevi posvetujete z odvetnikom.
S.A. - Brezje . Po zakonu, ki so ga izdali lansko leto za pomoč gorskim krajem lahko dosežete izplačilo 75% stroškov, ki jih boste imeli pri gradnji nove hiše. Prošnjo je treba nasloviti na Ente Economia Montana v Vidmu.
M.J. - Platišče - Jalovost krave je pojav, ki bi moral biti smatran kot bolezen in zato bi vam morali kravo zamenjati ali pa vam morajo plačati odškodnino. Obrnite se do občinskega veterinarja ki naj vam napravi spričevalo in to predložite trgovski zbornici (Camera di Commercio) s katero ste sklenili kupno pogodbo.
N. A. - Tìpana . Za tuó pratiko uredit to koventà, k’ te nam pošji še certifikat penai na kolkovanem papirju (carta bollata) za 300 lir. Če ččš, ki ve ga mi pro-kurajmo, muoreš nam poslati rojstni list (certificato di nascita) na prostem papirju (carta libera).
K. J. ■ Podbonesec - Komisija za priznanje partizanov, ki so se borili v inozemskih partizanskih enotah, je prenehala svoje delovanje, Ker je pa še vedno precej slučajev, ki se niso o pravem času prijavili, bo verjetno komisija zopet vzpostavljena. čim bomo kaj izvedeli, vam bomo sporočili pismeno.
Stev. 81
MATAJUR
Stran 3
' Beneška Slovenija po padcu patriarhove oblasti Kako iedo razni narodi
mn   milit m umu .....
Patriarhovo oblast so bili močno oši-beli prepiri med furlanskimi grofi, ki so bili surovi, bojeviti in so se rned seboj smrtno sovražili. Ker se niso mogli bojevati proti zunanjim sovražnikom, so se med seboj napadali in pobijali, da je bilo groza.
To notranjo razcepljenost patriarhove državo so znale Benetke dobro izkoristili. Malo po malem so odvzele Patriarha med leti 1410—1420 skoraj vso Patriar-hovino. Čedad se je podvrgel Benetkam prostovoljno dne 10. julija 1419 in njegovemu zgledu so sledili kmalu tudi drugi gradovi in mesta, kakor Videm, Hu-roin, Pušja vas (Venčon) itd.
Ko je propadla Patriarhova oblast nad Furlanijo, ni imela Slovenija (Schiavo-nia) nič skupnega s Furlanijo, v ničemer ni bila odvisna od Čedada, Vidma ati Furlanskega parlamenta. Med tem ko so se ti podvrgli Benetkam že 10. julija 1419, se je jodala naša Slovenija pod varstvo Beneške republike po dolgih pogajanjih šele leto pozneje, 15 avgusta 1420, potem ko je dobil njen Parlament (Arengo) od Republike vsa zagotovila in priznanja, da bo ta sprejela in spoštovala vse dotedanje pravice avtonomije. Od takrat se je naša Slovenija imenovala »Beneška Slovenija« (Schia-vonia Veneta).
Beneška republika je torej potrdila beneškim Slovencem staro upravno in Pravno avtonomijo in, da se jim še bolj prikupi, jim je dodala še nove privilegije, katerih do tedaj niso imeli. Dosi (Doge) so spoštovali in o vsaki priliki z novimi dekreti potrjevali svoje dolžnosti do Landarske in Mjerske Banks, branili so njih avtonomijo pred Čedadom m Furlanijo, ki sta vedno skuhala vrivati se tudi v Slovenijo. S tem si je Beneški Senat zagotovil zvestobo in vdanost beneških Slovencev, in smatral njihovo ozemlje kot mejno pokrajino, ki je varovala Republiko pred Avstrijo.
Beneška Slovenija je imela samo eno dolžnost do Republike: varovati vzhodno mejo, zlasti prehode (Podbonesec, Livek, Klobučarji, Sv. Miklavž), za kar je v sili rabila do 200 mož. Ni bila dolžna dajati Republiki ne vojakov, ne davkov, ne drugih dajatev. Sama je imela v rokah sodnijsko in administrativno oblast.
V potrdilo prinašamo samo nekatere izmed neštetih dekretov Republike, ki potrjujejo avtonomijo ir. pravice Beneške Slovenije:
Uto 1658 — 12 oktobra:
Dožev dekret, ki izjavlja, da omenjeni sosednji dolini (Landarska in Mjerska) sta ločeni »no samo od Čedada ampak tudi od domovine« (Separate r.on solo dal territorio stesso di Cividale ma dalla Patria stessa).
Leto 1660 — 8. februarja:
»Senat potrjuje, da se morata obe dolini smatrati kot ločeni od Zemlje, mesta in Domovine.«
Leto 1662 — 2. marca:
Pismo predsednikov dvajsetih »Modrih« Senata, ki se sklicujejo na prej-
..nje dekjete do »ducale« od 22. septembra 1492, in potrjujejo isto kot prejšnje.« Leto 1663 — 11. aprila:
Dožev dekret, ki izjavlja, da je ozemlje »Bank« ločeno ne le od Čedada in če-dajssega ozemlja, temveč od Domovine same (non solo da Cividale e suo territorio ma dalla Patria stessa).
Dožavo pismo istega datuma »pohvali najavestejše prebivalce Landarja in Mjerse, ki prebivajo pred Alpami, na meji Nadvojvode (avstrijskega) in jim potrjuje njih privilegij zaradi nepretrgane : vestobe in zaradi nad vse težkega bremena, ki ga morajo nositi v času
Mati je imela sina, ki je imel že ob rojstvu zelo črne obrvi. Spoznali so ta-koj, da je Vedomee, ki bo znal čudne stvari ir. katerega se bodo bali drugi ljudje. Hoteli so ga ozdraviti te bolezni, pa so ga takoj ob rojstvu nesli na bližnje polje, kjer so poiskali rogljasto. vinsko trto, skczi katero so vtaknili Vedomčko. Nato so se vrnili po drugi poti domov.
Ker med potjo niso prav nič govorili, so mislili, da je njih početje pomagalo, da bo postal Vedomček navaden človek. Toda zelo so se motil, kajti vinska trta, skozi katero so Vedomčka utaknili, ni usahnila.
Vedon.ček je rastel, postajal je zelo živahen in pameten deček. Vendar ie imel. svoje posebnosti. Ponoči je vstajal, se plazil tiho iz hiše, hodil po strehah, prikradel se je skozi okno, pa tudi skozi ključavnico v tuje hiše in se je znal nar praviti nevidnega. V hišah je z nožem zbadal odrasle in metal otroke iz zibeh. Davil je tudi živali. Vse to je delal ponoči, nihče se ga ni mogel ubraniti, ker ga nihče videl ni. čez dan je bil najprid-r ejši človek, delo mu je šlo hitro in gladko od rok, radi česar so ga imeli vsi radi.
Neke noči je Vedomee pozno kolovratil proti gozdu. Opazovala ga je stara teta, ki radi starosti ni mogla spati. Daši stara, je vstala in mu sledila. Prišla sta že daleč v gozd, kar se Vodomec ustavi in močno zabrlizga. Kmalu se mu približajo razne temne post . ve, primejo se za roke in začnejo rajati. Nato so se lovili in se tolk'i med seboj. Nazadnje so si pripravili večerjo in pojedli lisico ir. mačko, ki sta ravno prilezli mimo. Medtem so ss menili, kako dobro bi bilo, ako bi mogli dobiti kot posebno slaščico človeško kri. Ako zajde navaden človek med Vedomee, ga ti brž ujamejo, slečeio mu kožo, kri mu izsesajo in meso mu izjedo do kosti. Kosti mečejo kvišku, potem jih zopet zbero, oblečejo v kožo in človeka zopet ožive. Tako oživljen človek je ves slab, medel in bled. O takem človeku pravijo, da so ga »vodomci oblizali«.
vojne in kuge za varstvo nad vse važnih prehodov, na svoje stroške.«
Lelo 1778 — 2. aprila '
Dekret, ki je bil odobren od Senata dne 11. junija prejšnjega leta, potrjuje, da Slovenija »je drugi narod in ločena od Furlanije in se upravlja sama« (come una nazione diversa e separata dal Friuli che si governa da se).
Leta 1796 — 9. marca:
Zadnji beneški dož, Ludvik Manin, izda naredbo, s katero vnovič potrjuje in pooblašča Landarsko in Mjersko Banko s civilnim, kriminalnim in najkriminnl-rejširn sodstvom.
Stara teta je imela pri sebi rožni venec. Ko je Vedomee stal v krogu v njeni bližini, je udarila z rožnim vencem po njem, vsa družba se je razpršila. Vodomec je ostal sam in odšla sta proti domu. Tako je bil Vedomee za vedno rešen vedomstva in ljudje ter živali so ime-1 odslej mL- pred njim. Vsa vas se je oddahnila, kajti mir je zavladal v nji.
Kot je pisal že naš slavni rojak Franc Musoni, je bil obseg od Slovencev naseljenih krajev v videmski pokrajini nekdaj večji, kot pa je danes. Dejansko seje pred £-0 ali nekaj več leti govorilo po slovensko v Praprotnem, Ibani, Torjanu, Foj di. Ahtnu in po številnih vaseh v občinah Neme, čizerje in Gorjani. Znani italijanski pisatelj Marin Sanudo postavlja meje Beneške Slovenije pred vrata samega Čedada (glej »Itinerario per la Terra ferma Veneziana nel 1482«, Padova, 1847, stran 139). Tako je tudi proveditor Beneške republike Vincenzo Bollani zagotavljal, da se je v starih časih govorilo po slovensko ne samo v velikih furlanskih središčih Ahten, Neme in Fcjda, ampak tudi v Možnici (Moggio).
Dejstvo, da v teh krajih in v mnogih bližnjih vaseh ne govorijo danes več po slovensko, je treba pripisati položaju teh Slovencev, ki niso bili strnjeni kot v vzhodnem delu Bentške Slovenije pač pa razkropljeni in se je po teh krajih že pred 60 do 80 leti začelo po cerkvah pridigati po furlansko ali italijansko. Prebivalstvo teh krajev ni imelo svojih lastnih upravnih enot, ampak je bilo priključeno občinam s furlansko večino, ki jih je asimilirala. Tudi vasi v nepo-: redni bližini zgoraj omenjenih krajev, ki pa so še ohranile svojo slovensko go-
Preveč dolgočasno bi bilo, če bi imeli vsi narodi in vsa plemena enake običaje, šege in navade. Na vasi in celo v mestu ljudje z začudenjem gledajo zamorca, občudujejo vedno se smehljajočega Kitajca 'n strmijo v Indijanca, običajno okrašenega s pisanim okrasnim perjem. In ne samo po barvi, tudi po govorici, po hoji, smehu in joku se razlikujejo ljudje med seboj. Zanimivo pa je tudi kako različni narodi jedo
Evropejec, ki pride v daljne, večkrat še popolnoma neznane kraje, strmé opazuje posebne navade in šege. Seveda prav tako ti narodi ne razumejo naših običajev, če nas obiščejo.
Fri neomikanih prirodnih narodih imajo razni običaji pri jedi večkrat tudi verski pomen. Nekateri afriški rodovi imajo navado, da kdor hoče jesti, se od drugih oddalji ali kratkomalo odstrani. Za vzrok tej navadi navajajo, da se boje »hudega pogleda« gledalcev.
V Orientu jedo ženske in moški ločeno. Turki pijejo zjutraj kavo ali čaj in obenem kadijo pri tem iz čibuka (posebne dolge pipe), če je uradnik, potem sprejme v tem času samo svoje podrejene. Trgovski pogovori so običajno kmalu končani in že imajo poželenje za prihodnji zajtrk, kamor so vsi brez po-
vorico, so prevzele vanjo znatno število furlanskih bessd. Pač pa so ohranili kljub temu svoje slovensko bistvo, svoje šege in navade tudi zato, ker so živeli združeni v svojih lastnih upravnih enotah, ki so bile ločene od furlanskih elementov.
živa povabljeni, kajti neprimerno bi bilo, v sobi, kjer drugi jedo, ostati kot gledalec. Prav tako smatrajo za nedostojno pri podaljšanem obisku zapustiti hiš« brez prigrizka.
Vsak pravoverni mohamedanec začne jesti s soljo in konča s kisom, če začne s soljo, potem je obvarovan proti s* demdesefcim boleznim in če konča s kisom, potem bo njegovo premoženje stalno naraščalo. Gost mora prvi začeti jesti in zadnji končati.
Glc-de jedi nas smatrajo Indijci aa barbare. Ne poznajo ne vilic, niti žlic. Z rokami zgnetejo iz riža majhne kepice, katere .mečejo nato naravnost v usta. 7.a krožnike jim služijo razni listi banan Noža Indijec ne pozna in ne potrebuje, meso je že prej tako pripravljeno v obli ki majhnih kock, da ga lahko zaužije. Kadar pije, se Indijec ne dotakne kozarc z ustnicami, temveč ga drži visoko nad glavo in vliva pijačo v široko odprt.: usta.
Kitajci uporabljajo mesto žlic in vilic posebne jedilne paličice, nazvane »po močnik«. Paličice so sestavljene iz Sle novine, kosti, bambusa ali lesa, z okovjem ali brez njega, večkrat so dolge ce lo do nog. V eni roki držijo paličico n* vadno močno, druga roka pa ostano gibljiva, da lahko z njo nosijo narezan ’ koščke v usta. Palčko porabljajo še zate, da zastalo hrano potiskajo v usta.
Nekat ri narodi sploh ne poznajo naš posode in jedilnega orodja, s tem jih se manijo šele tam naseljeni posamezi Evropejci. Vsi prirod.ni narodi se zelo neradi privadijo evropskim običajem Kar velja pri teh ljudeh za samo ob seb umevno, bi smatrali pri nas za neolika ro in nedostojno. S tem pa še ni rečeno da vsi belokožci brez izjeme jedo dostoj no. Mnogi jedo še grše ket največji div jaki in lopo jesti je velika umetnost, ka teri ni vsakdo kos.
SV. LENART SLOVENOV
Il III 111111 llllllllll II I lllll III 11 ) 11111 M l ili I III 11 IMIIIIIIii i l I III l i I I I 111111lllllllllllllillti
WIP®
...»   (Narodna pripovedka iz Beneške Slovenije)
llllllilllililllililllilllil.l l<l I IJ:i!lll.l lil;|ilillilllll»|i|>|)|!l»lil:|t|i|i|i|i|ilili|fli|lll|llllillll|i|llll!lllllill|l|.|i|t|i|t|i|:l>|[|i|i« I |i|;l>li|!|ili|i|i|il>lililili|iailtlili|ilil!|tllllBllta
Nekdanji obseg Beneške Slovenije
«"RANCE BEVK:
PASTIRCI
milili   iiiiiiiiiiiiuihiiihì  .
l
Nastalo je jesensko jutro. Petelini so Lili že odpeli, na goré je posijalo sonce. Le Robidnica, raztresena vas na osojnem pobočju, je bila še v senci. Prebudili so se ljudje in živali. Razlegalo se je kričanje otrok in lajanje p,sov.
Pod vasjo so se med njivami in sadovnjaki dvigala tri brda. Na vsakem je stala po ena samotna kmetija Brdarjema. Pologarjeva in Kolkarjeva. Tudi od njih se je razlegniio bleketanje ovc, petje zvoncev in vpitje pastirjev.
črede so se usule po treh klancih, ki »o vodili po pobočju. Sredi senožeti so se Poti združile v eno. Ta je vodila na Ktoajno.
Vsako jutro so se pastirji kosali, kdo Lo prvi na razpotju.
»Ho-o-oj !« so se oglašali drug dru-Eemu.
»Ho-o-oj !«
Ovce treh čred so se pomešale med se-Loj in tekle proti gmajr.i ko živa, bela teka.
Pastirci so se pozdravili s krikom in smehom.
Bili so skoraj enako oblečeni. Srajca, hlače z ero naramnico in jopič. Pa klobuk, ki jim je tičal nizko na uhljih, /'.a klobukom peielinje ali sračje pero. V rokah so vihteli dolge šibe. Preko ramen so jim visele platnene malhe in jih tolkle po bokih. V njih so nosili pastirsko kosilo. Kos ječmenovega kruha, prgišče hrušk in nekaj sirovih krompirjev. Bose noge so jim bile črne do kolen, kakor da nosijo nogavice.
Res, od daleč so bili podobni ko krajcar Krajcarju. Toda bili so si precej različni.
Ferjanč, ki je služil pri Pologarju, je imel belo laso in širok, pegast obraz. Bil jt krepkih udov, od vseh najmočnejši, zato sta ga morala ostala dva upošte-\ati in ubogati. Najmlajši je bil Blaže, Brdarjev pastir. Imel je malce ukrivljene noge in glavo ko repa. Rjav obraz se mu je neprestano smehljal, črne oči
so mu gledale, kakor da vidijo nekaj izrednega. Bil je zelo ubogljiv in je rad vse verjel, če mu je rekel Ferjanč:	»Glej
kravo, ki leti po zraku!« — je že pogledal. Ir. nič ni zameril. Morda ga je imel prav zsradi ;ega Ferjanč rajši kot Le-r.arta. Ta, ki je pasel Rolkarjeve ovce, je bil dolg kot Ferjanč, a suh ko trlica. Kosti, uhlji, lasje — vse je kar štrlelo od njega. Tudi oči so mu lezle izpod čela. Bil je izvrsten deček, lepo se je dalo z njim igrati. 2e zaradi tega, ker je bil zelo iznajdljiv. Toda ni se dal imeti za norca in tudi ubogal ni rad.
Tisto jutro so bili dospeli vsi trije hkrati. Lenart in Blaže sta tekla za ovcami. Ferjanču se ni mudilo. Sive oči so se mu bila uprle v listnik, ki je ležal ob poti.
Postal je in se previdno ozrl okoli sebe. Pod jeseni v Brdarjevi senožeti je zagledal žensko, ki je smukala listje z okleščenih vej. Bila je Matevževka.
Ferjanč je pomislil na njenega moža. oprva je kazalo, da bo pustil listnik v miru. Saj se ni zavedal, kdaj je bil iztegnil icko. Menda se ga je bil koš sam oprijel in se drsal za njim po klancu. Fcrjapču ni bilo treba drugega, kot da je z očmi pasel žensko Ni se ozrla.
Ustavil se je ob živem plotu, ki je delil senožet od gmajne. Saj res, koš je priskaka! za njim Presneti listnik ! Ku j
naj a njim naredi) Zavihtel ga je, da je obvisel v grmovju.
Ovce so se bile medtem že razkropile med grmovjem, po tratah z nizko travo. S lišati je bilo le cinglanje zvončkov.
Pastiici so se razgledovali preko po-točja. Zemlja je bila mokra od rose. Na pajčevinah, ki so prepredale brinje in preslico, so se svetile drobne kapljice, Preko trate je ležala rahla, prozorna meglica. Sor.ce še ni bilo doseglo gmajne.
Ferjanč si je bil vtaknil reke v žep in jo žvižgal. Počasi, na skrivaj se je ozri proti Brdarjevi senožeti. Nato je pogledal tovariša. Molčala sta, kakor da si izmišljata kako igro. Zarana je bilo neprijetno gaziti po rosi. ki je pekla v bose podplate.
Beloglavec se je molče okrenil in odšel proti skati, ki je stala sredi gmajne. Lenart in Blaže sta mu sledila.
Skala je bila visoka strma, podobna stolpu. Na vrhu je bila trata, sredi trate ;e rasel mlad macesen. Ferjanč se je pognal kvišku, že je bil na vrhu. Sledila sta mu tovariša. Sedli so na rob, noge so jim bingljale v zraku.
Od ondod se jim je nudil razgled od doline do vrha hriba. Pred njimi je ležala gmajna kot na dlani. Na eni strani je mejila na laze in na gozd, ki se je vlekel daleč v divjo sotesko in v nasproc-ri hrib, a na drugi strani na Lisičjo g-a-
po. Pod gmajno je bila strmina. Skale, krivenčasto drevje in prepadi. V dnu j sumei potok. Vse ostalo pa valovit zemlja, na katero je pravkar posija; > sonce. Brda in toka ve, tu mlaka, a tara studenec, ki je po žlebiču curel iz zeml; in se izgubljal v pesku. In vse to porasl : / drevjem in grmovjem, čez jelšo in lesk se je spenjala leza. Prepletala se je z re bido, združeni sta delali zeleno strehe Ob skalah je raslo brinje, na vlažn; mestih praprot, na ilovici preslica. Kdaj pa kdaj je priskakljal čez gmajno zajček, zastrigel z ušesi, potresel z repkor in izginil proti lazom. Bolj poredko »o pastirci sicčali lisico. V grmovju so gnor c'i'.e ptice.
Dc*ki so molče pasli poglede.
To je til njihov svet. Tja noben dru1 pastir ni zaganjal svoje živine. Ce j ' V ak tuj deček zašel v gmajno, se je z» cela bitka. Frčalo je kamenje, udarjale so pesti. Pastirci niso pustili, da bi tur.. l:ao drugi užival njihovo Indijo Korc mandijo. Nikjer ni bilo tako lepih ja c,od in tako debelih robidnic. In lešni ki, ki so v bogatih kobuljah viseli n vejah. V jeseni so se čadani sami od sc le usipali na tla. Lesnik niso marali, ;■ niso zametali drobnic. Le orehov so fi .astili ljudje. Toda nekatero prgišče ji jf na skrivaj zašlo tudi v njihove malhe.
(Nadaljevanje sledi)
Kup na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
po kg.
Krave	L.	180 do		200
Voli	»	215	»	230
Jenice	»	225	»	340
Teleta	»	307	»	420
Ovce	»	145	»	170
Koze	»	90	»	110
Jagnjeta	»	330	»	359
Prašiči	»	270	»	285
	ŽIVINA ZA REJO			
		po glavi		
Krave mlekarica	L. 133000 do 166000
Jenice breje	»	133000	»	165000
Prašiči do 20 kg.	»	4600 » 6500
PERUTNINA -	ZAJCI	- JAJCA
		po kg.
Kokoši	L.	580 do 650
Piščanci (polli)	»	580 » 700
Race	»	500 » 550
Purani (dindije)	»	490 » 580
Gosi (oche)	»	450 » . 500
Zajci	»	260 » 275
ŽITARICE		
			po kuintalu	
Pšenica		L.	7000 do	7150
Sjerak		»	4400 »	4500
Pšenična	moka (0)	»	9250 »	9400
Sjerkova	moka	»	5400 »	5500
Otrobi (semola)		»	2900 »	3050
GRADBENI LES
po kubičnem m.
Bukovi hlodi	L.	15500 do	16000
Orjehovi hlodi	»	19000 »	20500
Čerješnjovi hlodi	»	18000 »	190110
fmrjekovi hlodi	»	16500 »	18000
Jesenovi hlodi	»	18500 »	21000
DRVA			
		po kuintale	
Bukova drva	L.	725 do	800
Mehka drva	»	500 »	550
Oglje	))	2850 »	3000
SADJE AN	ZELENJAVA		
		po kg.	
Fižol	»	150 »	250
Krompir	»	25 »	35
Jabolka	»	20 »	60
Hruške	»	40 »	80
SER AN	MASLO		
		po kg.	
£-er do 2 m jesca star L.		520 do	550
Ser čez 2 mjesca star »		620 »	703
Mlekarniško maslo	»	960 »	1050
Domače maslo	»	820 »	850
MENJAVA DENARJA			
Zlata Sterlina		L.	6300
Napoleon		»	5100
Dolar		»	623
Sterlina karta		»	16,0
Švicarski frank		»	147
Belgijski frank		»	12,25
Francoski frank		»	1,58
Avstrijski šiling		»	23,50
Zlato po gramu		»	719
Srebro po gramu		»	17
Odgovorni urednik: Tedoldl Voj mir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
ZA NAŠE DELO
Robinja ali akacija
Robinja al akacija je doma iz Amerike. Ljeta 1630 jo je od tam parnesu u Francijo Robin. Iz Francije se je robinja tirila po usej Europi an je paršla tud h r.am.
JBjudska	pravca:LÌSÌC3	ÌJ1 kmet
v tistem trenutku dobro poškropi z repom. Mož je zadovoljen, ko vidi dež in zato
n .,k..>	•	-	-a-	-
prosi, da bi napravila še grmenje. Lisica	glavi. Kmet se zgrudi brez zavesti na tla.	roči, da naj se ne gane iz postelje, ker ga
vzame palico in začne tolči po moževi	Potem ga isica pelje v izbo in mu pripo-	je zadela strela. Medtem ko kmet Jen
ves pobit v izbi, mu lisica odnese iz kokošnjaka najlepšo perutnino.
fjDjelo u vinogradu
■■ rjsse»
S ad A muorate imjet parpravijeno use potrjebno za rjezanje an vezanje vinjik kakor tudi orodje, kolé an beke. Kar je Ijepa ura lahko začnete obrjezovat, a najparvo ta stare an šele buj pozno te mlade, kar se ni trjeba bat mraza.
Za nou nasad vinjik an paštanje muorate poskarbjet še tale mjesac, ker bo ozneje še dosti drugega djela. U sončnih an brezv.jetamih krajih uredite vinograd an ga tud skopajte, de buoste mogli sadit med varste vinjik tud grah, fižol al kaj drugega.
... u kijeti
Vinsko kljet odpjerajte le ob ljepem an jasnem vremenu, de bo u njej čist n j ar an gorkuota okuol deset gradu. Gle-dejte, de boju sodi nimar pouni an dobro ataknjeni. Če pade temperatura u klje-i pod deset gradu še ni nagobamosti a vino, če je pa hud mraz pa muorate : kijeti ogenj snjetit.
... u shrambi
Gledejte, de vam ne zmarzne krompir! Zaiuó muorate večkrat pregledat i ajšna temperatura je u kijeti. Če je temperatura pod nič, krompir zmarzne an ni več dobar. Sada je tud čas, de zberete krompir za sjeme.
Kam bosta sadil sadno drevje
Jablane so za zemljo zlo delikatne. Korenine tistega drevesa ne rastejo zlo globoko, ker se razraščajo buj par varim. Narbuojš raste u ne preveč težki ilovnati an japneni zemlji. Posebno dobro rastejo an obrodijo, če je u zemlji tud lapor.
Hruške rastejo an dobro rodijo u buj težki an globoki zemlji, ki ima zadost iapna. Korenine od hrušk grej o globoko an sparjemajo hrano tudi iz globine. U negloboki an slabi zemlji an ne-r.rimjernih legah rodijo slabe sadove. Zguodnje suorte an hruške za mošt dje-lat so mani delikatne an rastejo tud u slabi zemlji.
Češplje an slive se zadovoljijo tud s slabšo zemljo u visokih krajih, de imajo !e zadost mokrote an zadostno zavetje an sevjeda tud gnoja.
Breskve an marelice c armelini) ljubijo : apneno an mokro zemljo. Narbuojš rastejo u vinogradih med vinjikami, poletno. če so dobro zavarovane pred se-
vernimi an vznodnimi vjetrovi. U preveč mokrih, an preveč težkih zemljah rodijo malo, pa še tisti sadovi so drobni an skulov' (grintovi).
čerješnje so najmanj delikatne. Rastejo u rahli an pješčeni zemlji. U težki an mokri zemlji se začne čerješnjevo drevje smolit.
Parpravita sadounjak za škropljenje
Prej ku začnete škropit sadno drevje muora bit sadounjak čist, tuo se pravi, de muorate prej proč spravit use stare al na pou suhe veje. Drevje, ki ima preveč vi.-oké varhove, je trjeba pomladit
Posekan les je trjeba prej ko se muore spravit iz gozda. Posječena debla tiščijo k tlom mlado drevje an tud posestnik tarpi škodo, če posječenega lesa ne spravi hitro iz gozda. Škoda nastane na lesu, če ni biu prej olupjen al par zimski sečnji u živo odrjezan lub. škod-liuci kar čakajo na neolupien al premalo cdrjezan les, potlé pa lahko napadejo še druga rastoča drevesa. Tuo vaja za smr-jekou les. Bukou les pa začne na mokrih tleh hitro gnit. Zatuó je trjeba par zimski sečnji iglastega drevja (smr.jeka, tor, mecesen) spravit les iz gozda prej ku pride pomlad. Poljete posječeno iglasto drevje pa lahko ostane u gozdu do cruge zime, a je trjeba lubje an veje odpejat hmal iz gozda. Les listnatega orevja naj se spravi iz gozda, kar se je malo osušiu.
Skoraj pousod je u zimskem času od-peljava lesa buj lahka, zak’ ga spuščajo po snegu. Zimsko spravljanje lesa ima tud tisto dobro stran, de se manj poškoduje mlado drevje, kot poljete. Vlačenje debel po tleh je škodljivo, kar ni snega al če ni zemlja zmarznjena.
Za darvà an uógje namenjen les naj se zlot’ u gozdu u tase (skladounice), de se osuši an tuó nimar ob cjesti.
De se darvà buojš sušijo, je pru, če se spuodaj po dougem položi dve, varsti iolen, takuó de darvà u skladourici ne ležijo na golih tleh, ker začnejo gnit, če se jih tam pusti dougo časa.
Ce hlodou ne prodaste preča, jih muorate zložit na primjernem mjestu. Mokri an senčni kraji njeso premjerni za zložit hlode, ker se les ne muore sušit. Tud preveč na soncu ne smejo ležat hlodi,
al pa ga posjekat. Ce ima deblo kajšno rano, ki pa se že celi, al je prazno, krona pa zgleda zdrava, naj drevo ostane u sadounjaku, če je dobre suorte, če ne ga pa posječite. Tiste rane na deblu od časa do časa namažite z lesnim katra-mom. praznine pa zamašite s cementom al mauto. Par drevju, ki ni bluó še ankul prerjedfeno, razdelite tisto djelo na dve ai tri ljeta an takuó posječite usako Ijeto 'dno -part preveč gostih vej. Na to vizo se bojo rane na drevesu buj lahko zacelile an ne bo pognalo preveč vodenih pogankou. Ostargajte tud s strguljo mah an lišaje r.a deblu an vejah.
Kar je sadounjak na to vižo parprav-jen, lahko začnete s škropljenjem. O tjem bomo pisal pa drugikrat.
ker se les preveč hitro suši an rad poka. Narbuojši prastor za skranit hlode je tisti, kamor pride vjetar an predpoudan-sko sonce.
Na skladounico naj se napeje hlode takuó, de ne boju ležali na golih tleh an de bo nakladanje na kamjone buj lahko. U hribih naj se zatuó zložijo hlodi nad cjesto, skladounico pa je trjeba od spuodnjega kraja zavarovat s koli, de hlodi ne muorejo uiti u dolino.
Gliste ušafa največkrat mlada živina, ker ni odporna (resistente) pruot zaj» caucem. Ušafa pa jih lahko tud odrasla živina, posebno tista, ki sa pase po mokrih pašnikih. Poznamo tri vnrste glist, ki se zadaržujejo u črevah. Narbuj znane so okrogle gliste, ki so armenkaste farbe an so douge 15 do 30 centimetru. Te gliste se imenujejo askaride an se zadaržujejo u tankem črevesu mladih psou. Druga varsta glist se imenuje strir.gelidi an živi u debelem črevesu konj, telet, praset, jagnjet an mladih ste so zlo majhne 1 do 4 centimetru konj, par kravah pa buj rjedko. Te gli-douge an so ardečkaste farbe. Tretja i arsta glist — oksiuri pa živi samuó u da oki konjeu. Samice so douge od 4 do 15 centimetru, samci pa samo 1 centimeter.
Glistava živina postane boljehasta, dlaka se ne lušči, par djelu se hitro utrudi an se poti. Venč part živine tud ne jé z. apetitom an zatuó hujša, čeglih se ji daje narbuojši fuotar. Kadar gliste za-gnetejo črevo, pridejo hudi krči (kram-
Tisto drevo nuca dosti svjetlobe an 2lo malo mokrote. Zatuó je zlo parpo-ročljiva za pogozdovanje suhih pješče-nih zemljišč an melinou. Od začetka raste robinja zlo hitro pozneje pa buj po-čas an rjedkokdaj pride debela. Posječena rebinja zlo Ijepo poganja iz štora (pedal) an zatuó je parprauna za nizki gozd (iz pogankou).
Les robinje je trden, elastičen an dobro ccpliu. Daje dobar les za kolàrske izdjelke, za orodje, za vinjikene kolé an za mizarska djela.
Močno, sladko cvetje robinje daje čebelam dobro pašo
Kaj muora vjedat kokošjerejec
U naših krajih vidimo dostikrat ejeu trop kokoši an samo ’dnegà petelina, ker gospodinje nejčejo redit petelinou. Tiste, ki redijo štjeri al šest kokoši, je petelin škuažej odveč, a jaica za podložit je trjeba kupit tam kjer imajo petelina. Vjedati muorate, de petelin tud dosti pomaga k nesnosti kokoši, ker jih vodi okuol, de buj pridno gledajo za hrano Kaj kokoši muore oplodit 'dan petelin se raunà u glaunem po rasi an po fuotru, ki se mu ga daje. Par vro-dekarvni rasi an dobrem fuotru 'je zadost za 15 do 20 kokoši ’dan petelin. Par hladnekarvnih pa se muora redit ’dnegà petelina na 10 do 12 kokoši.
pi) an jim boli trebuh. Mladi konji ea-bajo an tud poginejo, če gliste prederej o črevo
Gliste se vid tud u blatu. Blato glistavih telet an konj ima kiseu duh. Če mislit?, de ima živina gliste pojdite hitro po veterinarija, de bo pregledau pod mikroskopom blato an zvjedu, če so u r.jem jajčeca an vam bo dau tud potr-jebria zdravila an inštrukcije, kako se gliste odpravijo.
De se živina spet ne infetà z jajčeci, je trjeba gliste uničit, če jih vidite u blatu. Ne smete jih samo z nogo pohodit, kot so tuo dostikrat par nas vidi, ampak jih muorate zakopat globoko u gnoj, de jih gorkuota gneja uniči, če jih zmečkate u hlievu z nogo, s tjem stisnite na taužente jajčec na tla an tiste se zanesejo potlé na steljo an fuotar an živina se spet infetà. De se uničijo jajčeca je trjeba ležišča živine dizinfstjerat z vrelim lugom, potlé pa naj se po tleh potrese živo japno, ki ga pelijete z vodo, de zakepi (zavrel.
!lililllll!lll!l!lllllilll:lllilll!l!lllllll!lllllll!IIIIIII!l!l!lllll:ill!l!l!lll!l!l!lllll!IU !l III II lil I I II I II 11 lil 11 Illll III 1111 lllll III llllll 1IIIIIII 1.1:11 II
Spravljanje lesa iz gozda
Ce ima živina gliste
Neki kmet stoji pred hišo in vzdihuje, ker bi rad, da bi bil dež. Lisica ga opa-
zuje in ko izve, za njegovo željo mu obljubi, da bo napravila ona dež, če ji bo
c.al petelina. Kmet takoj pripravi petelina in zvitorepka ga pospravi v svoj
prazni želodec. Nato gre pred hišo, pomoči svoj košati rep v čeber vode in
spleza r.a drevo. Kmet stopi za njo, da vidi kaj bo lisica tam počela, a rjavka ga