Dolenjski gozdar Gasilo Gozdnega gospodarstva Novo mesto IX. 1972 Št. 2* DOLENJSKI GOZDAR GLASILO KOLEKTIVA GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO Novo mesto, september 1972 Številka 2 Letnik IX, IZDAJATELJ: DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: urednik ing. Jože Petrič in člani Markovič Franc, Falkner ing. Jože, Piškur ing. Jernej, Klančičar ing. Slavko, Vidervol ing. Jože in Hočevar ing. Tone i? ■ . i' . , : ; •. , ' •; ■ i ’r . 2 VSEBIN A Stran 1. Sklepi organov upravljanja 1 2o Poročilo o uspehu poslovanja podjetja od 1/1 do 30/9-1972 8 3c Zakaj zbiranje podatkov o stanovanjski problematiki 10 4„ Nekaj podatkov iz analize osebnih dohodkov 14 5« Petru Bjelajcu v spomin 17 60 Veš vsak svoj dolg „»» 18 7= Območni gozdnogospodarski načrt /1971-1980/ 21 - Urejanje gozdov 22 - Drevesničarstvo 34 - Gojenje in varstvo gozdov 36 - Izkoriščanje gozdov 41 - Lovsko gospodarjenje 47 - Varstvo pri delu 48 - Ekonomsko-finančni del območnega gozdnogospodarskega načrta 32 SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA Delavski svet je na svoji seji dne 30. 9» 1972 razpravljal in sklepal o naslednjem: 1, Obravnaval je problematiko uspešnosti poslovanja podjetja v prvib osmih mesecih. Pri tem je zelo kritično ocenil slabosti, ki so spremljale naše delo. Situacija je zelo kritična. Prvo polletje smo praktično zaključili z izgubo. Malo boljše rezultate smo dosegli v tretjem četrtletju, vendar še vedno nezadovoljive. Podrobnostizposlovanju podjetja za prvo tričetrtletje so objavljene v posebnem poročilu. Zaradi resnosti položaja v katerem se nahajamo, je delavski svet sprejel naslednje sklepe: » Zadolži se tov. direktorja ing. Penca Janeza, računovodjo Kraševec Toneta in predsednika delavskega sveta ing. Piškurja, da na podlagi prednje razprave pripravijo zaključke in priporočila in z njimi seznanijo celotno delovno skupnost z namenom, da se izboljša finančni položaj podjetja. Delavce se informira obvestilu Dolenjskega gozdarja ob priliki izplačila osebnih dohodkov za mesec september. - Strokovne službe na upravi in računovodstvo ter plan se zadolži, da pripravijo finančni izračun uspešnosti poslovanja za leto 1972. Ta Škapina strokovnih delavcev naj v roku enega tedna ugotovi, če bo predvideni količinski plan poseka v SLP zagotovil kritje stroškov celotne gozdarske panoge. - Računovodska in druge strokovne službe naj pripravijo razdelilnik o višini mesečne realizacije do konca leta 1972 ^po obratih/. - Glede dela na proste sobote se priporoča delovnim enotam naj se z delavci dogovorijo tako, da jih bodo plačali v višini osnov za redni delovni čas. - Strokovne službe in obrate se opozarja na uvedbo oz. uporabo tehničnih normativov za vzdrževanje motornih žag. Pri delavcih je doseči večjo skrb do družbene imovine. To je možno doseči tudi s stalnim opozarjanjem delavcev na redno vzdrževanje motork in prdo raznih krajših občasnih seminarji jev. Objavljamo tudi pismo, ki sta ga po sklepu delavskega sveta poslala vsem delavcem GG predsednik delavskega sveta in direktor podjetja. Le-to ima naslednjo vsebino: Delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto je na svoji seji dne 30. septembra 1972 obravnaval poročilo o poslovnem uapehu v I. polletju tega leta. Iz poročila je razvidno, da je celotni dohodek v primerjavi z lanskim I. polletjem dosežen s 85,6 %, dočim so stroški dosegli 95,9 %, zaradi česar znaša ostanek dohodka le 7,8 % v primerjavi z lani doseženim. Odločilni vzroki za tak položaj so objektivni in izven vpliva podjetja. To so zamrznjene cene lesa ob najmanj#15 % povečanju stroškov proizvodnje zaradi podražitev uslug, materiala, goriva, prometa^ pa tudi zaradi povečanja OD, ki so sledili povečanju splošnih življenskih stroškov. Zaradi zamrznjenih cen lesa /seveda to ni edini razlog/, je močno u-padla blagovna proizvodnja v zasebnem sektorju, ki je kar za 31 % nižja kot v I. polletju lani. Drugi izvor težav je v izredni količini snegolomov v višini ca 30.000 m3 iglavcev, predvsem drobnega lesa, ki ga moramo iz varstvenih razlogov pospraviti, čeprav je učinek sekačev pri tem 3-4 krat manjši kot ob normalni sečnji, stroški pa so za prav toliko večji. Delavski svet zato smatra, da je nujno pristojne organe opozoriti na nevzdržen položaj, ki nastaja v gozdarstvu, ko ob zamrznjenih cenah lesa vsi stroški nezadržno rastejo. Se posebej slabo vpliva to na dotok lesa iz zasebnega sektorja. Poleg tega je treba vzbuditi v skupnosti podjetja povečano prizadevnost pri delu in odstranjevati vse subjektivne slabosti. V ta namen je delavski svet predvidel naslednje ukrepe: Sestavljeni so operativni mesečni proizvodni plani po gozdnih obratih. Da bi vsak član skupnosti na svojem delovnem mestu čimveč prispeval k izpolnitvi proizvodnega plana, je potrebno razdeliti zadolžitve po revirnih nadzorstvih, delovnih skupinah in za posamezne kamione. Posebno pozorni moramo biti na učinkovitost kamionov, katerih kapacitete so za našo proizvodnjo več kot dovolj velike, če bi ne bilo pretirano veliko okvar. Z ozirom na to, da so kamioni ca 30 % razpoložljivega časa v okvari, priporoča delavski svet, da šoferji ta izpad vsaj deloma nadomestijo s podaljšanjem delavnika. Izraženo je bilo tudi mnenje, da veliko okvar kamionov nastaja zaradi prevelike hitrosti. Prav tako je nujno racionalno uporabljati prikolice. Povečan prevoz lesa /z lastnimi kamioni/ naj bi bil gonilna sila tudi za vse ostale faze proizvodnje. * S posebnim prizadevanjem je treba pospešiti oddajo lesa s skladišč. Komercialna služba poskrbela, da pomanjkanje vagonov ne bo ovira za povečano oddajo. Zaostriti je treba delovno disciplino in odpraviti nered, ki se pojavlja ponekod pri prihajanju na delo in odhajanju z dela. Kontrola mora biti natančna, izgubo delovnega Časa pa je treba obračunati. Posebno vestno je potrebno obračunavati nadomestila /deževne dneve in druga/ ter razne takoimeno-vane rezijske ure« Poraba rezervnih, delov in goriva za motorke pri nekaterih delavcih presega normalne mere, Na podlagi evidence in v primerjavi s tehničnimi normativi za motorne žage je treba opozoriti take delavce na vestnejše ravnanje z orodjem, na drugi strani pa je potrebno dati vsaj moralno priznanje tistim, pri katerih so stroški vzdrževanja nizki. Služba za mehanizacijo pri podjetju naj poskrbi za redno kontrolo vzdrževanja m brušenja žag na delu v gozdu. Na spioh je treba doseči, da bodo dobri delavci poleg ustrez-nih osebnih dohodkov dobili tudi moralno priznanje, na drugi strani pa prijavljati vse nerednosti in proti njim sprožiti disciplinski postopek. Se naprej moramo pospeševati izvoz lesa, ker je le tako možno doseči večje poprečne cene. Od občinskih skupščin smo pridobili dovoljenje za prevoz ne-obeljenega sa, komercialna služba pa se bo dogovorila s kup-ci za oddajo takega lesa. Zlasti koristno bi bilo doseči to za drobnejši les. v Čeprav^je do konca leta le še tri mesece, je delavski svet prepričan^ da je s prizadevanjem na vseh delovnih mestih mogoče položaj v podjetju izboljšati s kratkoročnimi ukrepi, ki so predvideni. ’ Za ugodnejše gospodarske rezultate v bodoče pa bodo potreb-ne se dodatne analize organizacije podjetja, poslovanja z zasebnim sektorjem, nagrajevanja dela in destimulacije zaos-ankov v proizvodnji, o tipizaciji kamionov, o nepopolni zaposlitvi osebja in ev. rezervah v številu zaposlenih. v Člani delavskega sveta so prepričani, da je v povečanju u-cinkovitosti edini izhod, da bi se na ta način izognili zmanjšanju osebnih dohodkov. Posebna odgovornost za uspeh akcije, ki je pred nami, leži na vseh organizatorjih in vodjih proizvodnje. Z dobro organizacijo in lastnim zgledom bodo odločilno prispevali k boljšemu gospodarskemu položaju podjetja. Za čim uspešnejšo mobilizacijo vseh delavcev v podjetju je potrebna cimboljša obveščenost, za kar naj služi tudi ta zapisnik o razpravi na seji delavskega sveta. To obvestilo sta podpisala predsednik DS Piškur Jernej, dipl. mg. m direktor podjetja Penca Janez, dipl, ing. 2. V zvezi s spremembo investicijskega programa je delavski svet sprejel naslednje sklepe: Namesto nabave novega traktorja za novomeški obrat, se nabavita 2 avtomobila Kombi IMV za prevoz delavcev na delo in 1 moped v skupnem znesku 104«000,00 din* Nadalje se za GO Novo mesto nabavi štedilnik za menzo v vrednosti do 10o000,00 din. Delavski svet je odobril plačilo naslednjih že kupljenih osnovnih sredstev: - štedilnik, ki ga uporablja gradbeni obrat za ceho 1090,00 din, - pohištvo za delavski dom na Planini v vrednosti 12350,00 " - brusilni stroj za žago Poganci za znesek 11700,00 " Delavski svet je tudi sklenil, da se prične s pripravljalnimi deli za ureditev centralnega skladišča lesa za GO Novo mesto, ki bo v Birčni vasi, 3. Glede na sprejeti pravilnik o odgovornosti, je na predlog odbora za kadre imenoval v odbore za izrekanje ukrepov naslednje delavce: V odbor za izrekanje ukrepov prve stopnje: predsednik namestnik pred„ član namestnik član namestnik Hočevar ing,Tone, obrat za gozd„načrtovanje Rustja Milka, uprava Tesari Angelbert, GO Črnomelj Fifolt Franc, GO Straža Jarc Alojz, GO Podturn Šprogar Albin, GO Črmošnjice V odbor za izrekanje ukrepov druge stopnje: predsednik namestnik pred. član namestnik član namestnik član namestnik član namestnik Falkner ing. Jože, GO Trebnje Starič ing. Ludvik, uprava Povše Franc, GO Novo mesto Željko Martin, GO Črnomelj Bradač Franc, GO Podturn Stopar Karel, gradbeni obrat Belopavlovič ing. Danica, obrat za g.načrt. Turk Jože, rev. gozdar GO Straža Jerman Jakob, GO Črmošnjice Murn Franc, roj. 1933, GO Podturn 4. Delavski svet je sprejel sklep o obdaritvi z ročnimi urami in pismenimi zahvalami tistih delavcev, ki so pri podjetju zaposleni 20 let. Istočasno je delavski svet zadolžil komisijo za nagrajevanje, da izdela merila o posebnih enkratnih nagradah stalnim pogodbenim voznikom in sezonskim delavcem. 5. Delavski svet je potrdil dogovor, sklenjen med gozdnim obratom Novo mesto in Smiljanič Gabretom in Doljan št. 8 o nakupu gozdne parcele v izmeri 60253 ba za ceno 57=855*36 din. Zavrnil je prošnjo Windischer Milke iz Novega mesta, ki prosi, da bi ji gozdno gospodarstvo vrnilo po agrarni reformi odvzeto parcelo. Predlog o zavrnitvi vloge utemeljuje s tem, da gozdno gospodarstvo po zakonu ne more vračati niti prodajati takih zemljišč. Delavski svet je nadalje sprejel na predlog občinske skupščine Novo mesto sklep o prenosu uporabne pravice stavbnega zemljišča na Frati na sedanjega gospodarja hiše Dominvest Novo mesto. Drganc Francu iz Semiča je odobril 20 m3 lesa po ceni, ki velja za les na panju. Prošnji je ugodil na osnovi pravic, ki jih ima v gozdu, zaplenjenem njegovemu očetu. Delavski svet je informiran o zadevi zemljišč Jurenske gmajne. Občinska skupščina je vlogo za dodelitev gozdnih parcel agrarne skupnosti vaščanom vasi Jurna vas zavrnila. Gašperšič Janezu je delavski svet odobril posojilo za gradnjo stanovanjske hiše v znesku 5=000,00 din. Delavski svet je pooblastil vodje delovnih enot, da imenujejo inventurne komisije za izvršitev letnega popisa. Odbor za kadrovske zadeve je na seji dne 19= julija 1972 razpravljal in sklepal o naslednjem: 1. Odobril je plačilo šolnine in osebnih dohodkov petim delavcem* ki so se vpisali v šolo za gozdarje v Postojni. 2. Štipendije^Sdobril naslednjim prosilcem: Fink Verici iz Poljan, ki se je vpisala na ekonomsko srednjo šolo, Miklič Ljubici iz Podturna, ki obiskuje I. letnik ekonomske srednje šole in Barič Jožici iz Črnomlja za študij na VEKŠ Maribor. 3. Sprejel je sklep o razpisu znotraj GG za delovni mesti vodje^ službe za organizacijo mehanografske obdelave podatkov in inštruktorja dislociranega oddelka delavske šole v Podturnu. Na seji, ki je bila 11. oktobra 1972 je odbor za kadre sprejel naslednje sklepe: 1» Na delovno mesto vodje službe za organizacijo mehanografske obdelave podatkov je imenoval Danico Belopavlovič, dipl. ing. gozdarstva, do sedaj na delovnem mestu inženir projektant pri obratu za gozdarsko načrtovanje. Imenovana se je prijavila na razpis. Drugih interesentov ni bilo. 2. Za imenovanje na delovno mesto inštruktorja se odbor še ni odločil« Treba je namreč nekatere tehnične zadeve še proučiti. To opravi komisija, v kateri so vodje strokovnih služb na upravi, vodja varnostne službe, vodja splošne službe in upravitelja GO Podturn in Straža, Odbor v načelu soglaša, da bi bil za to delovno mesto najbolj primeren Turk Karol, gozdarski tehnik iz GO Straža, 3* Odbor je nadalje odobril štipendije naslednjim prosilcem: - Jožetu Kovačiču iz Novega mesta, ki se je vpisal na pravno fakulteto v Ljubljani, - Andreju Pečavarju iz Novega mesta, ki študira na gozdarski fakulteti v Ljubljani in sicer v drugem letniku, - Vinku Vidrihu je odobril plačilo šolnine na podiplomskem študiju - magisterij - Planiranje in urejanje krajine, - Mariji Ljubič, blagajničarki GO Trebnje je odobril plačilo šolnine na ekonomski dopisni srednji šoli v Trebnjem. 4-, Odbor je zaradi povišanih življenskih stroškov povečal štipendije vsem štipendistom in znašajo: Priimek in ime Šola Letnik Višina štip. 1. Dular Peter gozd.fak.Ljubijana H H O 650,00 2. Goleš Niko It 1! II iv: 650,00 3* Pečavar Andrej It tl II ii. 650,00 4, Kovačič Jože pravna fak. " i. 600,00 5* Barič Jožica VEKŠ Maribor i. 540,00 6. Muhič Jože sr.gozd.š. Postojna n.. 520,00 7* Hočevar Anton It ii. 520,00 8. Krapež Alenka, sred.ek.šola Novo m. IV. 480,00 9* Šprogar Branka tl IV. 480,00 10. Rom Irena II ii. 270,00 11. Pink Verica II i. 360,00 12. Miklič Ljubica It i. 270,00 Odbor za družbeni standard je na svoji seji dne 30. oktobra 1972 sklepal o naslednjem: - o srednjeročnem programu stanovanjske izgradnje - o dodeljevanju prostih stanovanj delavcem - o prošnjah za denarne pomoči 1. Za ugotovitev potreb delavcev po novih stanovanjih in izboljšavah stanovanj v letih 1973 do 1976 smo izvršili anketo in na podlagi te ankete je ugotovljeno: a/ da je bilo anketiranih 203 delavcev, ki nimajo zadovolji- 1 vo rešenega stanovanjskega vprašanja, b/ da bi potrebovali v letih 1973 do 1976 za reševanje stanovanjskega problema 7 novih družin.stanovanj v vrednosti 1,381.230 din 80 družinskih hiš - krediti 3*375*000 " 116 adaptacij , družinskih hiš-krediti 3*285*000 " Skupaj: 10.04l.250 din Sredstva, ki bodo na razpolago v naslednjih štirih letih planiramo na 5,360«000 din. S temi sredstvi bi rešili 53% potreb, Ker pa bo zaradi sprememb v politiki financiranja stanovanjske izgradnje v merilu občin potrebno združevati del zbranih sredstev za stanovanjsko izgradnjo, bo razpoložljiv znesek sredstev še manjšio Odbor je na osnovi poročila za srednjeročni program stanovanjske izgradnje sklenil predlagati delavskemu svetu, da imenuje posebno komisijo, ki bo izdelala konkreten program izgradnje stanovanj in kreditiranja na osnovi ankete ter izdelala nov pravilnik. To delo naj bi komisija dokončala do konca meseca marca 1973» 2. Ker je bilo nekaj izpraznjenih stanovanj, s katerimi razpolaga podjetje, je odbor sklenil, da se dodelijo prazna stanovanja naslednjim delavcem: a/ Vidic Matiji in Knez Francu iz GO Črmošnjic, v stanovanjskem bloku v Črmošnjicah, b/ Sašek Janezu v upravni stavbi v Novem mestu, Gubčeva 15, c/ Krapež Alojzu, del stanovanja v Gor. Straži 4, d/ Lapanje Radovanu v Novem mestu, Majde Šilc /KalinoviČevo stanovanje/, e/ GavranoviČ Josu v upravni stavbi v Novem mestu, Gubčeva 15« Na ^novo sta bili vloženi prošnji za stanovanje, ki sta jih vložila Petrov Zvone in Goleš Niko. Prošnji nista bili reše-vani, ker ni na razpolago stanovanj. Na prošnjo Dominvesta Novo mesto, da bi odprodali garsonjero v bloku v Novem mestu, Notarjeva 2, je odbor sprejel sklep, da se stanovanje ne proda. V zvezi s problemom plačevanja stanarin revirnih gozdarjev v logarnicah je odbor sprejel sklep, da morajo vsi delavci, ki stanujejo v logarnicah plačevati stanarino. Izjemoma ne plačajo stanarine revirni gozdarji, ki stanujejo v gozdu. Tak je tudi sklep delavskega sveta iz leta 1966. 3. Odbor je reševal prošnje in sklenil: - Zoran Jožetu, delavcu GO Novo mesto se zaradi dolgotrajne bolezni dodeli enkratno pomoč v znesku 1.500,00 din, - Gozdni obrat Straža mora na zahtevo Dominvesta Novo mesto urediti odvod meteorne vode od gospodarskih objektov na pošto v Straži, - Medobčinskemu klubu zdravljenih alkoholikov Novo mesto je odobrena enkratna pomoč v znesku 500,00 din, - Občinskemu odboru Rdečega križa Novo mesto je zvišana podporna članarina od 200 na 300 din. - Gasilskemu društvu Petrova vas je odobren znesek 1,000,00 din za nabavo gasilskega avtomobila, - Gimnaziji Novo mesto damo aa oglas v "Izvestijih" 350,00 din, - Posebni šoli na Mirni je odobrena enkratna pomoč v znesku 500,00 din. xXx POROČILO 0 USPEHU POSLOVANJA PODJETJA OD 1/1 DO 30/9-1972 V poslovanju od 1. januarja do 30. septembra 1972 je doseglo podjetje skromen finančni uspeh. Uspešnost poslovanja, računana po merilih pravilnika o delitvi dohodka je za 10 % nižja kot v enakem obdobju lanskega leta /K = 0,90/. Glede na polletni rezultat je opazen malenkostni dvig uspešnosti /za 1,2 %/„ Po doseženem uspehu so tudi osebni dohodki izplačani za 8 % večji kot dovoljuje rezultat. Po primerjavi dohodkov in stroškov z lanskim letom in z letnim planom ugotavljamo naslednja razmerja: Prodaja lesa I-IX/71 117.600 m3 1-32/72 111.659 m3 Indeks 95,0 I. DOHODKI 1. Prodaja lesa 33,94-2.369,95 32,249.527,65 95,0 2. Gojitvena in urejevalna dela v ZS 1,983.34-7,85 922.973,94 46,5 3. Realizacija storitev in investicij v lastni režiji 2,595.866,08 2,160.226,09 83,2 4. Izredni dohodki 189.239,79 864.713,61 456,9 Skupaj I. 38,710.823,67 36,197.441,29 93,5 Poprečna prodajna cena lesa 288,63 din/m3 288,82 din/m3 100,1 II. STROŠKI 1. Materialni stroški 18,369.150,30 17,346.575,34 94,4 2. Osebni dohodki 13.899.884,80 15,804.289,30 113,7 3. Pogodben.in zak.obv. 1.312.289,50 1,933.794,00 147,4 Skupaj II. 33-581.324,60 35-084.658,64 104,5 III. DOBIČEK od tega: za sklade za oseb.dohodke 5.129.499.07 2.776.002.07 2,353.497,00 1,112.782,65 1,112.782,65 21,7 40,1 Znesek stroškov na 1.- dinar dohodkov 0,87 din 0,97 din 111,5 Izvršitev plana Plan 1972 Realizirano % Celotni dohodek Stroški Dobiček 49,528o573,00 48,144 o 151,00 1,584.422,00 36,197.441,29 35,084c 658,64 1 c 112«, 782,65 73,1 % 72,9 % 80,4 % Stroški proizvodnje so v primerjavi z lanskim letom za 11,5 % večji, medtem ko so prodajne cene lesa ostale na isti ravni. Iz tega tudi izhaja relativno slab finančni rezultat, ki je sicer na ravni planiranega, vendar je treba pripomniti, da je tak rezultat dosežen v veliki meri zaradi tega, ker je v dohodkih upoštevanih za 800.000.- din zamudnih obresti, ki pa s planom niso bile predvidene. Osebni dohodki so v masi večji za 13,7 %■> To povečanje je rezultat povečanega števila zaposlenih za 1,4 % /od 710 na 720 delavcev/, splošnega dviga osebnih dohodkov po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov /za 9 %/ in pa nizkih osebnih dohodkov v primerjalnem obdobju leta 1971, ko so bili še zamrznjeni. Poprečno izplačani osebni dohodki: obdobje januar-september 1972 1,685,50 din " " " 1971 1,442,92 din V letu 1971 1,717,93 din Osebni dohodki v letu 1972 so poprečno za 16,8 % višji, kot so bili v enakem obdobju leta 1971» V primerjavi z lanskim celoletnim poprečjem pa so manjši za 1,9 %•> Izplačila osebnih dohodkov so v mejah, ki jih dovoljuje samoupravni sporazum. Količinski podatki o proizvodnji, odkupu, prodaji in zalogah lesa: Proizvod.lesa v družb.sek, Odkup lesa v zaseb.sek. Prodaja lesa Zaloge lesa 3o.9» /1971 IX/1972 Indeks 94.521 m3 88.041 m3 93,1 36.124 m3 26.220 m3 72,6 117.600 m3 111.659 m3 95,0 40.412 m3 31.289 m3 77,4 Vsi količinski pokazatelji kažejo zmanjšanje v primerjavi z letom 1971» Sorazmerno je najmanjše zmanjšanje prodaje lesa, ki je delno dosežena na račun zmanjšanja prehodnih zalog. Del lesa je prodan tudi na zunanjem trgu, kjer dosegamo večje prodajne cene kot na domačem trgu /za 40 do 60 %/, različno na sortiment/. Z izvozom smo dosegli realizacijo: v letu 1972 v letu 1971 Indeks Znesek Delež v dcupni prodaje prodaji lesa 6,007.877,95 18,6 % 6,219.154,60 18,3 % 96,6 % 101,6 % 10 Terjatve in obveznosti 30.9=1971 30.9=1972 Indeks Terjatve do kupcev 13,133=105,00 8,813=149,95 67,1 Obveznosti do dobavit. 1,575=861,90 1,430.407,05 90,8 Delež terjatev v celotnem dohodku 33,9 % 24,3 % 71,9 V primerjavi z lanskim letom so terjatve do kupcev nižje za 33 %• V drugi polovici letošnjega leta se je precej izboljšalo plačevanje terjatev, s tem v zvezi pa tudi nimamo problemov z likvidnostjo o Tudi naše obveznosti do dobaviteljev so manjše, vendar je znižanje samo za 9 %. Na to vplivajo precej večje nabave materiala in rezervnih delov kot so bile v letu 1971« Zaradi precejšnjega povečanje cen stroškov in pri zamrznjenih prodajnih cenah lesa ne pričakujemo posebno dobrega finančnega rezultata ob koncu letošnjega leta, poskrbeti pa moramo, da ne bi zaključili poslovanja z izgubo., Tej se lahko izognemo s pridne jšim delom do konca leta in z varčevanjem p?i potrošnji /omejiti vse stroške, zlasti pri raznih popravilih in nabavah nepotrebnih materiale/. Tone Kraševec xXx ZAKAJ ZBIRANJE PODATKOV 0 STANOVANJCI PROBLEMATIKI? V zelo kratkem času, od 2o. do 3o. septembra, smo morali zbrati potrebne podatke, ali kakor se še drugače reče, izvesti anketo pri vseh obratih in na upravi podjetja. Le-ta je malo presenetila vse anketirance. Se manj pa vedo o anketi tisti, ki niso bili anketirani. Navada je, da v podobni zadevi naj-preje na dolgo in široko govorimo in šele potem pričnemo z delom. To pot pa smo delali ravno narobe. Vzrok za to je bil zelo kratek rok, ki so ga nam postavili za izvedbo ankete. Šele sedaj utegnemo, da se o anketi na široko pogovorimo, saj se da še vse spremeniti, če bo potrebno. V sredini meseca septembra so pri skupščini občine Novo mesto, skupaj s stanovanjskim podjetjem "Dominvest", organizirali seminar o metodologiji za sestavo srednjeročnega finansiranja stanovanjske izgradnje. Vabila za ta seminar so poslali vsem podjetjem in ustanovam s sedežem v novomeški občini. Vabilu J 11 se je moral odzvati vsaj po en predstavnik vsake delovne organizacije« Ta čast je doletela mene, zato se čutim najbolj dolžnega, da napišem vsaj nekaj o tem seminarju in o omenjeni anketi, da bi bili tudi o tej zadevi vsi informirani« Omenjeni seminar je morala skupščina občine organizirati zato, da bi v vseh delovnih organizacijah najlažje in najtemeljiteje sestavili svoj srednjeročni'program finansiranja stanovanjske izgradnje« Na osnovi vseh teh programov pa bi Skupščina občine izdelala srednjeročni program finansiranja stanovanjske izgradnje za celotno občino, kar so dolžne storiti vse občine v Sloveniji po zakonu do konca tega leta. Eer je za skupščino občine rok kratek, smo morali tudi mi v delovnih organizacijah z delom pohiteti in se nismo imeli časa pogovarjati. Zakaj morajo vse občinske skupščine izdelati srednjeročni program finansiranja stanovanjske izgradnje in s tem v zvezi tudi izoblikovati politiko na tem področju, smo slišali v uvodnem delu seminarja. Vse, kar so povedali v uvodnem delu seminarja, bi se dalo zapisati - da bomo bolj kratki - v nekaj zaporednih točkah: 1. V Sloveniji že dolgo časa govorimo in pišemo o nevzdržnih razmerah na področju stanovanjske izgradnje, ukrepamo pa ničesar, kar bi pripomoglo k reševanju vedno večjega stanovanjskega problema. 2. Sedanji sistem finansiranja graditve stanovanj je povzročil več negativnih posledic: - preveč se širi individualna gradnja, ki zavzema velike površine, katere je težko komunalno opremiti, zato postaja ta gradnja predraga, - gnadnja družbenih stanovanj stagnira, zato se stanovanjski problem povečuje, - sedanji način finansiranja gradnje je pripomogel k še večjim socialnim razlikam. 3. Delovna organizacija je dolžna zagotoviti svojim delavcem tudi stanovanje in to na način, ki je za vsakega delavca in za delovno organizacijo najbolj primeren. 4. Da bo lahko vsaka delovna organizacija rešila stanovanjski problem je potrebno, da pristopi k programskemu konceptu, ki zagotavlja realno rešitev stanovanjskega problema. 5. Na osnovi izdelanih srednjeročnih programov, ki jih bodo izdelali v delovnih organizacijah po že pripravljeni metodologiji, bo skupščina občine izdala program finansiranja stanovanjske izgradnje za celo občino in s tem sprejela nekakšen družbeno ekonomski cilj in rešitev celotne stanovanjske problematike na svojem območju. S. Iz programov bodo razvidne potrebe^in sredstva za reševanje stanovanjskegtffcroblema, zato bo možno predpisati novo minimalno stopnjo stanovanjskega prispevka /sedanji 4 % je mno- P'n TTPPlvi • T>pn1pri >>-! Tvi 1 £> °h/ 7o Nova stopnja stanovanjskega prispevka ne bi smela biti manjša od 6 %, ker se bo v prihodnje delil na tri dele: - na del, ki ostane delovni organizaciji, - na del /2 % od 6 %/ za formiranje solidarnostnega sklada, - na del, ki ga delovna organizacija združuje pri banki. Toliko o uvodnem delu seminarja. Kar se tiče ostalega dela seminarja pa bom zopet strnil v nekaj zaporednih točk in to samo tisto, kar nas najbolj zanima. 1. Vsebina elaborata zajema naslednje: - analizo preteklega obdobja /kako smo do sedaj reševali stanovanjski problem/, - analizo sedanjega stanja, - ugotovitev realne možnosti za nadaljnje finansiranje stanovanjske izgradnje. 2. Predno se bomo v delovni organizaciji lotili programske obdelave stanovanjskega problema, moramo izvesti anketo. 3. V ta namen so izdelani anketni listi, ki jih mora delovna organizacija nabaviti toliko, kolikor ima delavcev z nerešenim stanovanjskim problemom. 4. Za nerešen stanovanjski problem se smatra: - če delavec nima stanovanja in reflektira na najemno, ali na kredit za nakup etažnega stanovanja, oziroma za gradnjo hiše, če delavec ima stanovanje, a ga želi povečati, - če delavec ima stanovanje, a ga želi popraviti, - če delavec ima stanovanje, a ga želi zamenjati. 3. Anketni list vsebuje vse podatke, ki so potrebni za ugoto- vitev sedanjega stanja na področju stanovanjske problematike v delovni organizaciji, kakor tudi za ugotovitev realne možnosti nadaljnjega finansiranja stanovanjske izgradnje. 6. Anketni list mora služiti strokovnjakom, ki se v delovni organizaciji ukvarjajo s standardom delavcev, tudi za sestavo prioritetnega reda delavcev z nerešenim stanovanjskim problemom, oziroma za selekcijo prosilcev stanovanj in denarnih sredstev v obliki kreditov. 7. Za finančna sredstva, namenjena za reševanje stanovanjske problematike, se smatrajo: - sredstva delovne organizacije, - vezana sredstva pri banki: last delovne organizacije in last delavca - prosilca, - sredstva, ki bodo pripadala iz solidarnostnega sklada socialno ogroženim delavcem. 8. Delavec, ki želi graditi novo hišo, mora imeti zagotovljena sredstva, lastna in od delovne organizacije v višini, ki mu bo omogočila izgradnjo do konca /dogaja se, da delovna organizacija odpravi prosilca tako, da mu dodeli kredit v višini, ki ne omogoča izgradnje do konca in delavec mora stanovati v nedograjeni hiši ter se ukvarjati celo življenje s stanovanjskim problemom/. 9. Tudi prosilci najemnih stanovanj morajo ponuditi svoj delež v obliki denarnih sredstev, kadar se delovna organizacija odloči za nakup etažnega stanovanja /oba prosilca morata biti postavljena v enak položaj, tako tisti, ki se muči pri gradnji ali pa štedi za nakup etažnega stanovanja, kakor tudi tisti, ki reflektira na najemno stanovanje/. Za zaključek pa bom zapisal še naslednje - kar pod zaporednimi številkami. 1. Anketa, ki smo jo izvedli je zelo pomembna za sestavo srednjeročnega programa finansiranja stanovanjske izgradnje, ne samo zaradi Skupščine občine Novo mesto, ki ga potrebuje, da bo sestavila program za občino /če bi mislili tako, bi lahko sestavili program brez ankete, tako kot včasih sestavimo kakšno nepomembno statistično poročilo, ki ga občina kljub vsemu zahteva/, ampak zaradi resnične rešitve stanovanjskega problema v podjetju. 2. Anketa je pokazala, da imamo v našem podjetju zelo veliko delavcev - in to enega več kot bi si človek predstavljal brez ankete - ki nimajo zadovoljivo rešenega stanovanjskega problema /verjetno je problem tako velik, da ga ne bomo mogli rešiti v tem srednjeročnem programu, ki zajema obdobje 5 let/. 3« Sedanji sistem finansiranja stanovanjske izgradnje tudi v našem podjetju ni dober /kredite smo dijali vsem, . to je brez selekcije pri kateri bi odpadli vsaj tisti, pri katerih nismo reševali stanovanjskega problema, nadalje, višina kredita za novogradnje, še bolj pa za adaptacije je pretirano nizka, zato so mnogi primorani, da se pri gradnji hiše angažirajo z dušo in telesom v takšni meri, ki škoduje človeku in podjetju posredno in neposredno/. Elaborata še nimamo izdelanega v končni obliki, zato bomo v našem glasilu še brali o stanovanjski problematiki. Upam, da pisec ne bo več isti in da ne bo imel več dvojne ib loge: prvič, pisati informativno in drugič, pisati tendenciozno, se pravi z namenom, da bi se lotili tega dela tako kot se predvideva, da bo za vsakega delavca v podjetju, ki nima zadovoljivo rešenega stanovanjskega problema točno določeno kdaj in kako bo rešen. Janez Rustja NEKAJ PODATKOV IZ ANALIZE OSEBNIH DOHODKOV V letu izdelamo vsaj dve analizi osebnih dohodkov z namenom, da odkrijemo morebitne napake, ki izhajajo iz pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ali iz pravilnika o normah. V prejšnjih letih smo na osnovi analize ugotovili, da zaslužki gozdnih delavcev preveč odstopajo navzgor in navzdol od osnov iz pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Največje razlike so bile vidne pri sekačih, šoferjih in nakladalcih. Zato smo že poskušali popraviti norme. Pri sekačih so vidne največje razlike in to predvsem med obrati. Za sekače je zanimivo to, da so zaslužki večine delavcev prenizki. Vzroke za nizke zaslužke smo že večkrat naštevali: - pogoji dela, - starost delavcev, - zdravje delavcev, bolniška - alkoholizem, - nezainteresiranost. Kar se pogojev dela tiče, smo uvedli - kjer je pač možno - toplo malico in prevoz na delo. Ostali vzroki^ ki niso majhnega pomena, pa še vedno čakajo, da jih bomo začeli postopoma odpravljati. Od teh vzrokov najbolj odstopa "bolniška", ki zavzema na gozdnem obratu Straža prvo mesto. Na tem obratu je več delavcev, ki prebijejo toliko časa "na bolniški", kot na delu. Tudi letos smo izdelali analizo osebnih dohodkov na enak način, kot v prejšnjih letih. Pri računanju poprečnega mesečnega osebnega dohodka smo izpustili mesece, v katerih delavec^ni delal vec kot polovico dni /zaradi realne primerjave različnih zaslužkov med seboj/. Zato prikazujemo poprečni mesečni osebni dohodek v nekoliko večji številki, kot pa ga prikazujemo v poročilu o uspehu poslovanja po knjigovodski evidenci, kjer so zajeti vsi zaslužki in vsi delavci /tudi delavci "na bolniški"/. Namesto vsebine analize osebnih dohodkov za obdobje prvih osem mesecev letošnjega leta prikazujemo tabelo, iz katere so razvidni glavni podatki o zaslužkih in za primerjavo zaslužkov različnih delavcev med seboj in enakih delavcev med obrati. Janez Rustja POPREČNI MESEČNI OSEBNI DOHODKI V OBDOBJU JANUAR - AVGUST 1972 — 15 - o P o P IOiMNU) KMNOlD COCO4- COOJ OJ H H A AO H H 0 a O CO H A0 0 4* AACO00 CAP OJ lOOQ COCO0 A0 H O CO A AA0 4" HlAHOlDOl^lAOOHCO MAO A O A Ph n 4-AAOJOJO)OJOJOJHOJOJOJOJOJOJHHHHHOIH 1 CO 0 A O (0 4-O A p HA O 1 1 1 4- 0-0 1 1 O i i i i i i i i i Pl CO A A O CP0OJ i—1 D > 4" a a H H OJ OJ 1 J 9 Pl ONO AOO Pl CO 00 A | | H A A I 1 1 1 i i i i i i i i i T3 ACO A0 0 AOJ OJ H H Tp • CO p 0 cooo 4 H 1 PrO 4- 1 1 H H 1 I OJ 1 1 1 0 1 1 1 lil O o OJ AH 4 A _ A OJ OJ OJ OJ & Q 0 Pl OJ 0 A0 O O OJ 1 00 H I 1 0 O I I 1 1 1 1 1 0 CO A 1 1 1 EH O OJ OJ 0 0 0 A e A A OJ H H H H sJ 0 POJ 4" 0 H H A 0 0 O A I I CO 1 O- 1 O 0 AA4 A0 ICOOA0O00 I 4- CO4- CO OJ CO OJ 0 O A4- H O 0 0 AOJ OJ H OJ H OJ i—1 OJ H i—1 i—1 H i—1 >w sg OJ 00 CO A o 0 0 4- CO A pl AO 1 1 OH 1 1 1 CO 1 CO A4 A4" 1 1 1 >o AOO coo o CO O 0 4- CO - AOJ H OJ A H OJ i—1 i—1 O -P 0 0 O 00 A O-A 0 OJ0 0COCOH A O A0 I H O H 1 1 1 CO 1 O A0 AOJ 0 1 OJ 1 Ph ACO 4” 4" H A AAO O 0 O 0 AOJ OJ OJ OJ OJ OJ OJ OJ OJ H H H vu >N O CO 4- HOJ O HtS 0 O CO 0 OJ 0 OJ 0 Pl ACO -d" 0 HOJ 1 1 0 A 1 OJ AA0 1 1 OJ 1 -P 4 A4 H CO0 0 O COH O 4- A 02 AOJ OJ OJ H H OJ OJ H OJ OJ H OJ 0 OJ 00 [NOAtN A HOJ OO0 0 a 4 COr—1 A AO O 1 1 H 1 1 I AH00IC, | CO p ° AHA AH O 0 OJ lOAAOA A 0 55 A AOJ OJ OJ OJ H OJ i—1 i—1 H i—IH H J=> >N •H P M H •H P • Ul rt •o {> a rrt rt CD >o>o CD •H C0 P 0>CQ -P 41 >0 rp -H a-h •H >CG O •H O Tp •H p p -H P 'H H > Pl C0 bO CD ■ro P "H *H P C0 > H rt 0 O O • bD C0 >C P O rt 41 P P CO p 41 TD CO TD-rl Pi-P -H Ul 0 N H >N p C0 H i> > Ul H bO 41 P PrP O P C0 -H O CD CO CO CO CD rO -P 'H *H ■H 4J P rt-ocop > > rt a o rt O C0 p p • > O-H Ul -H P a ra 'tJ *H *H •H A rt H P -H P 0) ffl N 41 -P a a rti -h -h o >N 'O O p {> CD O M CO CO o O-P -P H > p H Pl CD M bDud P CDrMrM-PCDpOCO- E — E 'O J> *H CO H H P H CD C0 H p CO O -P O ffl-P P O 4 >N -H t> Ul M 'O H H C0 P H CO CD •P -rt » C\ O *H *H O 'TD O rt "rt M CD > P CD (D copfaortrt!>PP P -P Pl C0 • (D TD C0 CD ■Q,Q'Q'rl *H !oPS>>>P4««i£ P>w>w>0 tH s Sz; o o > e o » o 0 O O O 0 ft 0 o Dooeooo*« HOJ A4" A0 OOOCAOHOJ A4" A0 INCOCPOHOJ A HrHHrHrHHrHiHrHfHOJCVJOJOJ POPREČJE DELOVNIH ENOT 1658 1782 1879 1641 1658 1851 1970 2567 2373 1785 OD din do 800 1 800 - 900 5 900 - 1000 20 1000 - 1100 22 1100 - 1200 26 1200 - 1300 38 1300 - 1400 45 1400 - 1500 4-5 1300 - 1600 58 1600 - 1700 50 1700 - 1800 30 1800 - 1900 42 1900 - 2000 4-3 2000 - 2100 32 2100 - 2200 23 2200 - 2300 22 2300 - 2400 16 2400 - 2300 13 2500 - 2600 13 2600 - 2700 4 2700 - 2800 9 2800 - 2900 6 2900 - 3000 9 3000 - 3100 7 3100 - 3200 1 3200 - 3300 3 3300 - 3400 4 3400 - 3500 4 3500 - 3600 3 3600 - 3700 1 3700 - 3800 1 nad 3800 1 Število delavcev, ki prejemajo Iz te druge tabele je razvidno največje število delavcev, ki prejemajo mesečni osebni dohodek med 1500 in 1600 dinarjev. Razvidno je tudi število delavcev, ki prejemajo manjši mesečni osebni dohodek od 1.050 dinarjev. Eden od glavnih vzrokov je sigurno slabo vreme, predvsem v zimskem času, ko nekateri delavci ne delajo tudi nekaj mesecev, a za ta čas prejemajo 50 procentne osebne dohodke. Daljšo odsotnost z dela in s tem nižji zaslužek pa ni mogoče nadoknaditi s preseganjem norm. PETRU BJELAJCU V SPOMIN V ponedeljek, 4. septembra 1972, se je po zaselkih Roga, na naši in kočevski strani, hitro razširila žalostna vest« Na svojem delovnem mestu, prav pod vrhom Roga, v odd« 60, je za vedno prenehalo biti srce gozdnega delavca-sekača Petra Bjelajca. Prenehala je^delati marljiva in vešča roka, še v poslednjih trenutkih držeča motorno žago« Motorko, ki mu je 10 let bila sredstvo za delo in prijatelj. Ne moremo razumeti, kako se je to moglo zgoditi Petru in zakaj je okrutna usoda morala iz naših vrst iztrgati najboljšega de-lavca^ skromnega vodjo skupine, delovnega tovariša, najboljšega moža in očeta. Globoko presunjeni so tega dne prenehali delati delavci v gozdu in zajokali prebivalci Trnovca, Lužin, žage Rog, Podstenic, Pogorelca in Daleč hriba. Tiho in v globoki žalosti so tega .dne v Podturnu odhajali delavci iz avtobusa. Petar Bjelajac se je rodil 18. 8. 1958 v vasi Lukovice v Bosni, materi Milki in očetu Gojku. Otroška leta je preživel v veliki družini, skupaj s petimi brati in dvema sestrama. Osnovno šolo je obiskoval v rodnem kraju. Želja po boljšem življenju in zaposlitvi pa mu ni dala obstanka. Kot mnogi iz njemu drago, s prirodnim bogatstvom in lepotami obdarjene, a premalo industrializirane Bosne, je odšel v Slovenijo. Tu pri nas se je hitreje našlo prosto delovno mesto za marljive roke. Najprej, to je leta 1958, se je zaposlil na Gozdni upravi v Bohinjski Bistrici. Že naslednje leto pa je prišel v Kočevje. Tu je že leta 1962, med prvimi v podjetju, uspešno opravil izpit za motorista. Leta 1968 se je poročil in osnoval družino. Zdaj je še bolj vedel, za kaj dela in njegove roke so še močneje poprijele za sekiro in motorko. Želja, da bi svojim najdražjim omogočil še boljše življenje, ga je 2. 6. 1971 pripeljala na našo stran Roga, to je na Gozdni obrat Podturn. Rade volje smo ga skupaj z bratoma Slavkom in Mirkom sprejeli v naše vrste. Ni nas razočaral in srečni smo bili, da smo njemu, njegovi Milki in malemu Dragu našli stanovanje in da so si uredili mali, skromni, toda skrbno urejeni dom na Podstenicah. Njegova želja po znanju in prirodna inteligenca sta ga gnali naprej. Želel je napraviti šoferski izpit za osebni avto, ki je bil vedno njegova tiha želja. Ni nas presenetilo, ko je med prvimi uspešno opravil teste. Prav v tistih dneh pa se je pripravljal na praktični del izpita. Kako priljubljen je bil pokojnik med vaščani in delavci smo lahko videli na pogrebu v Lukovicah. Ljudje so prišli od daleč naokoli, ne glede na narodnost in vero. Zadnjega slovesa so se udeležili tudi skoraj vsi naši delavci iz Bosne in gozdno tehnično osebje* Precej je bilo tudi nekdanjih sodelavcev iz Kočevja* Kako hitro ugasne človeško življenje ter propadejo lepi načrti* Ne moremo razumeti, da na naših vsakodnevnih poteh ne bomo več srečevali tega mirnega delavca. Dobro vem pa nekaj. Vedno, kadar se nam bo pogled zaustavil na vrhu Roga, se bomo spomnili, da je tam nekje med stoletnimi drevesi končal svojo življensko pot naš Petar. Vsem, ki smo ga poznali, spoštovali in imeli radi, bo Petar Bjelajac ostal v trajnem spominu. Slavko Klančičar, dipl. ing. xXx VEŠ VSAK SVOJ DOLG... Odpreti moramo oči in naostriti moramo sluh, da bomo videli in prisluhnili vsem novostim in spremembam, ki se dogajajo na področju našega dela. Novosti moramo s pridom in zavzetostjo prenašati v našo vsakdanjost, ker se bomo le s tem izognili zobu časa, ki bi lahko nevarno načel našo trdnost. To, prvo obvezo vseh strokovnjakov našega podjetja bi lahko primerjali s prvim, zaščitnim premazom, ki naj prepreči korozijo. Dokončno pa se bomo nevarnosti, da bi "zarjaveli" izognili, če bomo tudi sami iskali in našli novosti, ki bodo koristile dejavnosti našega podjetja; s tem bomo dosegli fini premaz, ki bo zraven sigurnosti zagotovil še sijaj. Prav gotovo se pot, ki nas bo privedla k iskanju, k res strokovnemu delu, začne s tem, da bo vsak na svojem delovnem mestu resno opravljal svoje dolžnosti. Ne smemo dopustiti, da bi se delo na posameznih delovnih mestih medsebojno prepletalo v raznih malenkostih, ki pa vzamejo ogromno časa tako, da ga ostane premalo za opravljanje res strokovnega dela. Nekdo od vodilnih strokovnjakov našega podjetja je dejal: "Sigurno ni nujno, da smo pri prevzemu večkrat navzoči tudi po trije strokovnjaki in en delavec, da lahko res natančno izmerimo količino lesa, ki bo pozneje doživela še par meritev. Meritve lahko brez nadaljnega opravi tisti, od katerega to zahteva delovno mesto, tisti na strokovno zahtevnejšem delovnem mestu pa bo svojo dolžnost opravil, če se bo med tem časom ukvarjal s problemom, kako število meritev, brez škode, zmanjšati, da bomo prihranili na času, denarju in naporu." Čas od nas zahteva, da aktiviramo strokovnost v posamezniku in v celotnem kolektivu« V ta prizadevanja se je vključila tudi akcija društva inženirjev in tehnikov gozdarstva Novo mesto, ki je imela namen ugotoviti ali dosedanji normativi za sečnjo in izdelavo listavcev odgovarjajo potrebam« Imela je namen ugotoviti tudi morebitne subjektivnosti pri določanju norm in skupaj naj bi našli pot, kako se izogniti takim subjektivnostim« Povsem razumljivo je, da na tej dvodnevni akciji DIT-a nismo držali zaprtih oči tudi za druge probleme, ki so se pojavljali« Tako so marsikje padale kritične pripombe na odkazilo, drugje na spravilo, povsod na vsakem objektu se je. pojavil splet vprašanj, ki smo jih z veliko vnemo razreševali« Iz vseh diskusij, ki so se odvijale v teh dveh dneh, lahko izluščimo naslednje sklepe in obveze: 1« Osnovno vodilo pri vsem našem delu mora biti tak način dela, da bomo pri optimalnih bioloških učinkih dosegali maksimalne ekonomske efekte. Pri tem osnovnem vodilu tudi predpostavke urejevalcev v ureditvenih načrtih ne smejo biti ovira. Če se hočemo izogniti vsem oviram pa je nujno in obvezno tesno sodelovanje strokovnih delavcev po obratih z urejevalci. Po vseh gozdnogospodarskih enotah so že narejeni osnovni u-reditveni načrti. Marsikje se že prehaja na revizijske načrte. Vmes ^e doba desetih let, ko si je strokovnjak, ki dela na področju, ki se ponovno ureja, lahko ustvaril natančne vtise o potrebi gozdnogojitvenih del o prirastku in izkoriščanju tega prirastka. Njegova praksa in teoretično znanje in kratka praktična zapažanja urejevalca, pa bodo močan garant, da bo ureditveni načrt res izbor najpotrebnejših navodil za gospodarjenje v naslednjem desetletju. Kar se tiče strokovne pomoči delavca - gozdarja urejevalcu ne smemo pozabiti na gozdnogojitvene načrte, ki so po svoji vsebini take narave, da jih ureditveni načrt nikakor ne sme prezreti. Vsi pogoji za tako poglobljeno izdelavo ureditvenih načrtov so dani za gozdove v družbeni lastnini. Za koncentracijo sečenj na obratih in tudi v posameznih oddelkih nam marsikaj govori in biologija in ekonomika, marsikdaj pa temu pritegnejo še delavci v neposredni proizvodnji, ki pri odkazilu etata po celem oddelku brez nadaljnega težje dosegajo dnevno obvezo kot pri bolj koncentriranem odkazilu. Skrajni čas je, da tem zahtevam prisluhnemo na vsakem koraku in jim ugodimo, če so umestne, že pri odkazilu. Pri vsakem delu mora biti strokovnost aktivirana že takoj na začetku akcije in ne šele potem, ko negativni pokazatelji, visoki stroški na m3, nedoseganje normativa diktirajo njeno aktiviranje. Ugotavlja se, da je nastopilo obdobje, ko ne smemo več dovoliti, da praksa prehiteva strokovnost. 2. Aktiviranje strokovnosti bo omogočilo, da se bomo izognili raznim subjektivnostim, ki so ravno pri določanju normativov najmanj upravičene. Doseči moramo, da bo strokovnjdcna enem obratu, na določenem objektu, ocenjeval situacijo z enakimi očmi, kot strokovnjak na podobnem objektu na drugem obratu. K izenačitvi pogledov lahko v veliko večji meri kot doslej pripomorejo tudi strokovne službe, ki naj sodelujejo na terenu pri določanju optimalnega načina odkazila, 20 spravila in normativov v sečnji* Bolj kot doslej se mora čutiti skladnost delovanja vseh. strokovnjakov na celotnem podjetju. Verjetno pa ho, vzporedno z večjim angažiranjem strokovnih delavcev, prišla do izraza tudi ugotovitev, da ozke specializacije na manjših delih našega podjetja niso umestne. 3. Tudi v gozdarstvu ho vse bolj prišla do izraza modernejša, cenejša tehnologija, ki jo ho pri nas v prvi fazi največ kreiral način spravila lesa. Nujno ho prišlo do tega, da skupina delavcev ne ho opravila vseh faz dela pri podiranju in izdelavi, ampak ho opravila eno fazo dela ena, drugo fazo dela pa druga skupina. Pri tem ho važno določanje pravilnega deleža vloženega dela za posamezno skupino, važno ho poznavanje zgradbe normativov, ker bomo morali vsakdanji kruh pri podiranju deliti na več kosov. Prav nič odveč ne ho, če obrati, ki imajo že opravka z dehelno metodo in s tem z razporeditvijo posameznih faz dela po skupinah, porabijo tudi nekaj časa in denarja za meritve, štopanja, ki naj njim samim prinesejo jasnejšo sliko že na naslednjem sedišču, drugim obratom pa naj zagotovijo sigurne korake že na začetku uvajanja mehanizacije. V teh dveh dneh se je pojavil tak spekter problemov, da je osnovni problem naše akcije zbledel in postal enakovreden drugim. Na koncu je bilo sprejeto priporočilo, naj se normativi za sečnjo in izdelavo prilagode tudi za srednja drevesa s kubaturo večjo od 2,3 mj. Ta, na videz skoraj nepomembni zaključek je pokazal, da je lestvica za določanje normativov, z upoštevanjem vseh možnosti, ki jih daje, pri sedanji tehnologiji sečnje in izdelave, še sprejemljiva. Diskusija ob tem zaključku pa je opozorila, da uvajanje težje mehanizacije v spravilo nujno vodi tudi k racionalnejši tehnologiji v sečnji in izdelavi, da se v cilju večanja razlike med stroški in dohodki, v korist dohodkov, iščejo cenejše poti od A - Ž v naši proizvodnji, kar nujno vodi tudi k takim spremembam, ki bodo zahtevale drugačne normative in druge vhode za določanje normativov. Nujnost je, da te spremembe spremljamo in se jim ob pravem času prilagajam-o. V zboru naših proizvajalcev postaja refren "racionalnejše" vse bolj pogost in močneje apastrofiran. Obveza vsakega posameznika v našem podjetju je, da ta pripev dobro naštudira, da mu bo prišel v meso in kri na vsakem koraku, ki pomeni ustvarjanje naše sedanjosti in bližnje in daljne bodočnosti. Jože Falkner, dipl. ing. xXx OBMOČNI GOZDNOGOSPODARSKI NAČRT /1971-1980/ PREDGOVOR V pričujoči številki objavljamo izvlečke posameznih poglavij o območnem načrtu, kakor je bilo sklenjeno na skupni seji delavskega sveta in sveta lastnikov gozdov,, Le poglavje o gozdnih gradnjah in o gozdni mehanizacijiD8bjavljeno v prihodnji številki. Ko v našem glasilu objavljamo glavna določila osnovnega gozdnogospodarskega načrta za VII. /novomeško/ gozdnogospodarsko območje, je bilo o načrtu že mnogo razprav znotraj in izven podjetja. Načrt je timsko delo in so ga sestavili strokovnjaki Gozdnega gospodarstva Novo mesto pod vodstvom direktorja podjetja,dipl. ing. Janeza Penca. Strokovni kolegij podjetja je spremljal izdelavo načrta in že o prvem osnutku gozdnih fondov razpravljal na svojih sejah. Največ razprav je bilo o planu sečenj ter o planu gozdnogojitvenih del. Oboje je bilo potrebno uskladiti. Pri usklajevanju plana je sodelovala vsa strokovna operativa podjetja. Na ta način je bil sestavljen desetletni plan sečenj in predložen v razpravo delavskemu svetu in svetu lastnikov gozdov pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto. Oba sveta sta o planu sečenj razpravljala na skupni seji dne 5/5-1971 ter dala na postavljeni etat /plan sečenj/ svoje soglasje. Na osnovi prejetega etata je tim pristopil k izdelavi kompletnega območnega načrta z ekonomsko finančno podlago gospodarjenja. 0 kompletnem načrtu je zopet najpreje razpravljal strokovni kolegij podjetja ter ugotovil, da je načrt v skladu z razvojnimi težnjami podjetja in razvoja gozdarstva v SRS. Strokovni kolegij je sprejel sklep, da se načrt predloži v obravnavo delavskemu svetu in svetu lastnikov gozdov Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Oba sveta sta o načrtu razpravljala na skupni seji dne 7/2-1972 in sprejela naslednji sklep: "Sprejme se gozdnogospodarski načrt za gozdove VII. gozdnogospodarskega območja za ureditveni decenij 1971-1980. Načrt se predloži v potrditev republiškemu sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo Ljubljana". Ro tako sprejetem načrtu je bil ta poslan v obravnavo vsem občinski^ skupščinam na območju GG Novo mesto /Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Trebnje in Grosuplje/ ter sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo Ljubljana in sekretariatu za urbanizem Ljubljana. O načrtu so dale mnenje vse pristojne občinske skupščine in sekretariat za urbanizem« Vsi navedeni forumi v bistvu soglašajo z načrtom. Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo je z odločbo imenoval dva strokovna poročevalca, da načrt proučita, o njem sestavita poročilo in ga predložita strokovni komisiji za obravnavanje gozdnogospodarskih območij pri sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo Ljubljana. Strokovna komisija je o načrtu razpravljala dne 9/5 in 16/5-1972 v Ljubljani. Tretja seja strokovne komisije, ki je obravnavala načrt novomeškega gozdnogospodarskega območja pa je bila v Novem mestu dne 20/6-1972. Na to sejo so bili vabljeni predstavniki Gozdnega gospodarstva Novo mesto, vsi predstavniki pristojnih občinskih skupščin, predstavnik sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo, predstavnik sekretariata za urbanizem ter predstavniki lesne industrije Slovenije in oba strokovna poročevalca. Razprava o načrtu je bila živahna in je trajala približno 6 ur. Največ debate je bilo o programu sečenj in gozdnogojitvenih del. Komisija s predstavniki lesne industrije je vztrajala na stališču maksimalno dopustnih sečenj ter povečanem planu gozdnogojitvenih del. Predstavniki GG Novo mesto so zagovarjali predloženi načrt. Končnik zaključkov o načrtu komisija ni dala. Tudi ni imela tega namena na tej seji. Namen seje je bil le obravnava načrta in kritična presoja. Dokončna potrditev načrta bo šele tedaj, ko bodo izdelani vsi slovenski območni načrti in na osnovi teh nacionalni gozdnogospodarski načrt. Težko je reči, kdaj bo to, omenimo naj le, da ima SRS 14 gozdnogospodarskih območij in je bil načrt za novomeško gozdnogospodarsko območje sestavljen in obravnavan tretji po vrsti. Torej jih bo potrebno predhodno obravnavati še 11. xXx UREJANJE GOZDOV 1. U v o d Urejanje gozdov spada v zgodovino gospodarjenja z gozdovi. Pojem urejanja gozdov različni gozdarski strokovnjaki različno definirajo. Naj navedem samo 2 definiciji: 1. Ing. Hufnagl: "Urejanje gozdov je gospodarjenje z gozdovi -/1890/". 2. Ing. Jovanovič: "Urejanje gozdov je veda, ki ima nalogo, da uskladi proizvodnjo s porabo" Prve dokaze o urejanju gozdov imamo iz stare Grčije /leto 234 pred našim štetjem/o Zahodna Evropa je pričela z intenzivnim urejanjem gozdov leta 1100 do 1800., Na Slovenskem imamo prvi elaborat za Trnovski gozd iz leta 1770o V Vilo /dolenjskem, novomeškem/ gozdnogospodarskem območju pa prvi elaborat datira iz leta 1882 za gozdove "Kočevskega Roga" v lasti grofa Auersperga. Ta prvi načrt v našem območju je izdelal svetovno znani gozdarski strokovnjak ing. Leopold Hufnagl, ki je tedaj služboval pri grofu Auerspergu. Intenzivno urejanje gozdov se je pri nas pričelo po I. svetovni vojni in se nadaljevalo po II« svetovni vojni. Z letom 1971 so v našem /novomeškem/ gozdnogospodarskem območju vsi gozdovi vsaj enkrat urejeni. Vseh gozdov v novomeškem gozdnogospodarskem območju je 79»757 ha. Od tega je: 1. Družbenih gozdov - SLP-1 s katerimi gospodari Gozdno gospodarstvo Novo mesto 2. Državljanski gozdovi - zasebni /ZS/ 3- Družbeni gozdovi - SLP-2 s kateri mi gospodarijo druge gospodarske organizacije 26.659 ha 52.280 ha 818 ha Skupaj: 79-757 ha Z družbenimi gozdovi /SLP-1/ in zasebnimi gozdovi /ZS/ gospodari Gozdno gospodarstvo Novo mesto - po"Zakonu o gozdovih -1965" so to gozdovi v območju. Z družbenimi gozdovi /SLP-2/ gospodarijo druge gospodarske organizacije /Kmetijska zadruga, rudniki, zdravilišča in dr./. Po "Zakonu o gozdovih" so to gozdovi izven območja. 2. Struktura zemljiških kultur in njena dinamika Po ureditvenih gospodarskih načrtih in po stanju zemljiškega katastra imamo v novomeškem gozdnogospodarskem območju leta 1971 naslednje stanje zemljiških kultur: Skupna površina območja: 152.123 ha ali 100 % njive in vrtovi 28.234 ha ali 19 % sadovnjaki 1.936 ha ali 1 % vinogradi 2.713 ha ali 2 % travniki 27-314 ha ali 18 % Skupaj obdelovalne površine 60.197 ha ali 40 % pašniki 6.401 ha ali 4 % gozdovi 79-757 ha ali 52 % ostalo 5.768 ha ali 4 % 24 - Če sedaj te podatke primerjamo s stanjem katastra v letu 1968, dobimo naslednjo grobo strukturo površin: Skupna površina območja 152.123 ha ali 100 % Skupna produktivna površina 146.683 ha ali 96 % pašniki 20.499 ha ali 15 % gozdovi 67.657 ha ali 44 % ostalo 5.440 ha ali 4 % Po podatkih zemljiškega katastra tura zemljiških kultur naslednja iz leta 1896 je groba struk- Skupna površina območja 152.559 ha ali 100 % Skupna produktivna površina 148.264 ha ali 97 * pašniki 26.436 ha ali 17 % gozdovi 60.216 ha ali 39 % ostalo 4.295 ha ali 3 % Podatki si niso popolnoma primerljivi, kajti površina območja je nekoliko različna med letom 1968 in 1896 /površina območja leta 1968 je za 436 ha manjša kot leta 1896 /, kar pa ni bistvenega pomenao Na tem mestu je za nas najbolj interesanten kronološki razvoj gozda« V letu 1896 imamo gozdov 60.216 ha ali 39 %, katastrsko stanje leta 1968 jih prikazuje 67o657 ha ali 44 %, medtem ko jih gospodarski načrti gozdnogospodarskih enot prikazujejo v letu 1971 - 79»757 ha ali 52 % od skupne površine območja. Iz gornjih podatkov je razvidno, da se gozdne površine iz leta v leto večajo, medtem ko se površine pašnikov manjšajo. Katastrsko stanje leta 1896 prikazuje 26.436 ha jpašnikov, katastrsko stanje leta 1968 pa 20.499 ha pašnikov. Ce pa upoštevamo stanje gozdov, kot ga prikazujejo gospodarski načrti gozdnogospodar-^ skih enot, se je gozdna površina povečala predvsem v^škodo pašnikov. Tako bi bila potemtakem sedanja dejanska površina pašnikov le 6.401 ha ali 4 % površine območja. 3. Pregled gozdov po namenu in stanju Na tem mestu prikazujemo vse gozdne površine na teritoriju VII. gozdnogospodarskega območja. Površine gozdov so podane . po namenu in stanju ne glede na lastništvo, torej so tu vključeni gozdovi v zasebni lasti in vsi družbeni gozdovi /SLP-1 + SLP-2/. Posebej so prikazane gozdne površine, ki niso obrasle z gozdnim drevjem /teh je 256 ha/. To sovražne gozdne^jase porasle s travo in večje nakladalne površine.^Te površine niso predvidene za proizvodnjo lesa, pač pa služijo pretežno za biološko zaščito gozdov pred divjadjo ter manipulacijo z lesom in tako spadajo v sklop gozdov kot nepogrešljiv faktor. Številčni pokazatelji so naslednji: Skupna gozdna površina A/ obrasli gozdovi B/ neobrasli gozdovi 79.757 ha 79.501 ha 256 ha A/ gospodarski gozdovi 78.277 ha a/ ohranj eni b/ degradirani 66.24-6 ha 12.031 ha C/ Varovalni gozdovi 1.021 ha a/ ohranjeni b/ degradirani 981 ha 40 ha D/ Gozdovi s posebnim namenom 203 ha b/ pragozdovi b/ zaščita spomenikov NOB 97 ha 106 ha Pojem ohranjenega gospodarskega gozda je več ali manj vsakomur jasen, smatramo pa, da hi bilo treba posebej pojasniti pojme degradiranih, varovalnih in gozdov s posebnim namenomc Med degradirane gozdove smo uvrstili gozdove kot jih opredeljuje statistična definicija. K tem gozdovom smo prišteli tudi del^priraslih gozdov, ki so po katastru še steljniki, pašniki pa še kakšna druga kmetijska kultura. Naši gospodarji načrti gozdnogospodarskih enot te gozdove opredeljujejo kfc poseben obratovalni razred - gozdovi v melioraciji. To so gozdovi, ki so predvideni za počasno premeno - predvsem prirodno z ustreznimi posegi, po potrebi tudi z umetno intervencijo. Med varovalne gozdove so všteti gozdovi s primarno varovalno funkcijo. Proizvodnja lesa je sekundarnega pomena. Vse te gozdove pa je možno zelo previdno tudi izkoriščati, pri čemer pa mora gojitelj imeti vedno v vidu njihovo varovalno funkcijo. Pod degradirane varovalne gozdove smo uvrstili nekatera grmi-šča na strmih pobočjih reke Krke in Kolpe. Zavedamo se, da i-majo vsi gozdovi bolj ali manj poudarjeno varovalno funkcijo. Gozdovi s posebnim namenom so tisti gozdovi, katere se ne izkorišča za gozdno proizvodnjo. Sem smo uvrstili 3 oddelke pragozdov v skupni izmeri 97 ha. Največji tak pragozd je pragozd "Pečke" v enoti Sotesk§, odd. 37, s površino 60 ha; drugi pragozd "Kopa" je v enoti Crmoš-njice, odd. 34 b, v izmeri 14 ha, tretji pa pragozd "Gorjanci" v enoti Gorjanci, odd. 17, s površino 23 ha. Prvi in drugi pragozd sta na področju Kočevskega Roga, tretji pa na področju Gorjancev. Vsi pragozdovi so v optimalni oziroma terminalni razvojni fazi. V teh gozdovih je prepovedano vsakršno izkoriščanje /posebni opozorilni znaki/. Ti gozdovi služijo kot študijski objekti - na njih ne učimo, kaj nam priroda nudi brez 26 - človekove intervencije, za razliko, kaj nam lahko nudi /gospodarski/ s človekovo intervencijo. Gozdno gospodarstvo Novo mesto ima namen te gozdove še v "bodoče varovati kot prirodne spomenike svojega gozdnogospodarskega območja. Kot posebno vrsto gozdov s posebnim namenom smo opredelili tiste gozdove, ki jih je zaščitil "Zavod za spomeniško varstvo", To so gozdovi, ki ščitijo nekatere zgodovinsko važne znamenitosti iz NOB, Teh gozdov je po ureditvenem elaboratu 106 ha in se nahajajo v enoti Poljane, V teh gozdovih so naslednje zgodovinske znamenitosti: partizanska bolnica "Jelendol","Baza20", "Kidričev bunker" in več partizanskih grobišč. Tudi v teh gozdovih je do nadaljnjega prepovedano izkoriščanje - sedaj se izvajajo le sanitarne sečnje. Gozdovi zaščiteni v ta namen so visoko produktivni enomerni gozdovi, z visoko in kvalitetno lesno zalogo. Zato bo potrebno pri^reviziji enote Poljane doseči sporazum z Zavodom za spomeniško varstvo, da se bo tudi te gozdove vsaj delno izkoriščalo, saj so posamezna drevesa .... kot skupine zrela za sečnjo. 4. Posestna str uk tura gozdov Po velikosti gozdne posesti je struktura naslednja: 0 - 1 ha 1 - 3 ha 3 - 5 ha 5 - 10 ha 10 - 15 ha nad 15 ha 46,5 % 32,6 % 10,4 % 9,0 % 1,5 % Številčni podatki nazorno kažejo, da je gozdna posest močno razdrobljena, saj odpadejo na posameznega lastnika gozda le pičli 3 ha gozda. Številčno prevladujejo gozdni posestniki z manj kot 1 ha gozda. Maksimalna gozdna posest posameznika je 45 ha. Na eni strani drobna lastninska posest, na drugi strani pa relativno slabša kvaliteta zasebnih gozdov, nam nazorno kažejo, da je težavno gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, saj večji del teh ima les le za domačo porabo, medtem ko za blagovno proizvodnjo ostane le manjši delež posekanega lesa. 5. Analiza gozdnih fondov Tu podajamo gozdne fonde po gozdnogospodarskih enotah in sicer tako kot so podani v ureditvenih načrtih oziroma osnutkih ureditvenih načrtov. Podatke navajamo za vse gozdove /ZS,^SLP-1, SLP-2/ - podamo jih le sumarno, medtem ko so podrobnejši podatki po gozdnogospodarskih enotah /teh je na območju GG Novo mesto 24/ arhivirani na obratu za gozdarsko načrtovanje - GG Novo mesto. Gozdni fondi so podani po: a/ lastništvu /SLP-1, ZS, SLP-2/, b/ po gospodarskih kategorijah /gospodarski gozdovi, varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom/, c/ po obratovalnih razredih /1- prebiralno gospodarjenje, 2- skupinsko postopno gospodarjenje, 3- zastorno gospodarjenje/. Številčni podatki za površino in lesno zalogo so ločeno podani za merjene gozdove in cenjene gozdove«, Med cenjene gozdove smo uvrstili tiste gozdove, katerih lesna zaloga je ugotovljena z okularno cenitvijo ali po tablicah«, K merjenim gozdovom smo prišteli gozdove, katerih lesna zaloga je bila ugotovljena s popolno premerbo in tiste gozdove, ki so bili le delno merjeni /metoda Bitterlich/. Gozdni fondi po lastništvu za merjene in cenjene gozdove so podani v naslednji preglednici: Pregled gozdnih fondov, merjeni in cenjeni gozdovi po lastništvu Stanje po ureditvenih načrtih Sektor lastniš. Površina Lesngfealoga m3 Iglavci Listavci Skupaj ZS 45c 945 1.404.195 5.146.685 6.550.880 SLP. 25.890 2„214.769 3.441.733 5.656.502 SLP2 697 26.438 54.460 80.898 Merjeno 72.532 3.645.402 8.642.878 12.288.280 ZS 6.335 36.754 338.719 375.473 SLP, 513 2.525 10.723 13.248 SLP£ 121 695 3.575 4.270 Cenjeno 6.969 39.974 353.017 392.991 ZS 52.280 1.440.949 5.485.404 6.926.353 SLP, 26.403 2.217.294 3.452„456 5.669.750 SLP2 818 27.133 58.035 85.168 Skupaj: 79.501 3.685.376 8.995.895 12.681.271 Sekt. Prirastek m3 Letni etat m3 last „ Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj ZS 48.936 153.153 202.089 23.073 80.411 103.484 SLP, SLP^ 56.004 967 88.386 1.975 144.390 2.942 39.010 451 70.608 757 109.618 1.208 Mer j. 105.907 23.514 349.421 60.534 151.776 214.310 ZS SLP-1 1.553 52 10.943 226 12.496 278 550 10 5.008 105 5.558 115 Cenj „ 1.635 11.296 12.931 566 5.140 5.706 ZS SLP-1 SLP-2 50.489 56.056 997 164.096 88.612 2.102 214.585 144.668 3.099 23.623 39.020 457 85.419 70,713 784 109.042 109.733 1.241 Skupaj :107.542 254.810 362.352 63.100 156.916 220.016 28 - Iz preglednice je razvidno, da je skupna površina gozdov VII. gozdnogospodarskega območja 79<>757 ha. Od tega je 256 ha ne-obraslih gozdnih površin. Skupaj merjenih gozdov je 72.532 ha ali 91 %, cenjenih 6„969 ha ali 9 %, od tega SLP-1 merjenih 25„890 ha ali 98 % in cenjenih 513 ha ali 2 %; zasebnih gozdov je merjenih 4-5.94-5 ha ali 88 %, cenjenih 6.335 ha ali 12 %; merjenih SLP-2 gozdov 697 ha ali 85 % in cenjenih 121 ha ali 15 %. Poprečna hektarska lesna zaloga znaša 160 m3/ha /igl. 4-7 m3, list. 113 m3/, poprečna hektarska lesna zaloga merjenih gozdov znaša 169 m3/ha /igl. 50 m3, list. 119 m3/; poprečna hektarska zaloga merjenih SLP-1 gozdov znaša 220 m3/ha /igl. 87 m3, list. 133 m3/, merjenih ZS gozdov znaša 14-3 m3/ha /igl. 32 m3, list. 111 m3/, SLP-2 merjenih gozdov 116 m3/ha /igl. 38 m3, list. 78 m3A Poprečna lesna zaloga cenjenih gozdov je 56 m3/ha /igl. 6 m3, list. 50 m3/j SLP-1 26 m3/ha, ZS 59 m3/ha, SLP-2 35 m3/ha. Analogno številčnim podatkom za površino in lesno zalogo imamo izračunan tudi prirastk in etat. Iz gornjih podatkov lahko zaključimo: 1/ Gozdni fondi so ugotovljeni na solidni podlagi - saj je 91 % gozdov merjenih in le 9 % cenjenih - /po površini/. 2/ Gozdovi VII. gozdnogospodarskega območja so sorazmerno siromašni. 3/ Hektarska lesna zaloga zasebnih gozdov je^znatno nižja od hektarske lesne zaloge SLP-1 gozdov. Delež iglavcev je v SLP-1 gozdovih višji, kar daje tem gozdovom tudi višjo vrednost. 4-/ Prirastek in etat v SLP-1 gozdovih je višji kot v zasebnih gozdovih. 5/ Delež SLP-1 gozdov znaša 1/3 gozdov v območju, delež zasebnih gozdov pa 2/3, medtem ko je delež SLP-2 gozdov neznaten /1 %/. 6/ Za vse gozdove je razpored lesnih zalog po razširjenih debelinskih razredih neugoden /merjeni gozdovi/ 10 - 30 cm - I. 53 % /igl. 43 % - list. 57 %/ 30 - 50 cm - II. 37 % /igl« 42 % - list. 34 %/ nad 50 cm - III. 10 % /igl. 15 % - list. 9 %/ Za SLP-1 gozdove je lesna zaloga porazdeljena po razširje-nih debelinskihrazredih: 10 - 30 cm - I. 30 - 50 cm - II. nad 50 cm - III. 41 % /igl. 30 % - List. 48 %/ 41 % /igl. 47 % - list. 37 %/ 18 % /igl. 23 % - list. 15 %/ Zasebni gozdovi imajo sledečo strukturo lesnih zalog po debelinskih razredih: 10 - 30 cm Io - 63 % /iglo 62 % - list. 64 %/ 30 - 50 cm II. - 33 % /iglo 35 % - list. 32 %/ nad 50 cm III. - 4 % /iglo 3 % - list. 4 %/ Debelinska struktura lesne zaloge SLP-2 gozdov je naslednja: 10 - 30 cm I. -64 % /igl. 56 % - list. 69 %/ 30 - 50 cm II. * - 32 % /igl. 40 % - list. 28 %/ nad 50 cm III. - 4 % /igl. 4 % - list. 3 %/ Ad-b/ gozdovi po gospodarskih kategorijah Po gospodarskih kategorijah smo gozdove opredelili v 1. gospodarske gozdove 2. varovalne gozdove 3. gozdove s posebnim namenom Deleži po kategorijah so naslednji: Kateg. Površina Lesna zaloga m3 gozd. Iglavci Listavci Skupaj 1/ gosp.g. 2/ varov.g 3/ g.z.pos 78.277 3« 1.021 .n. 203 633.021 6.172 46.183 8.836.065 III.513 48.317 12.469.086 117.685 94.500 Skupaj: 79.501 3. 685.376 8.995.895 12.681.271 Kat. Prirastek m3 Etat ml r gozd.' Iglavci Listavci Skupaj Iglavci tistavci Skupaj 1/ gosp.g. 2/ var.g. 3/ g.s pos 106.437 251.176 259 2.862 .n. 846 772 357.613 3.121 1.618 63.018 82 156.598 219.616 318 400 Skupaj: 107.542 254.810 362.352 63.100 156.916 220.016 Opomba: 256 ha neobraslih gozdov Gornja tabela nam nazorno prikazuje gozdne fonde po gospodarskih kategorijah. Gospodarski gozdovi predstavljajo ogromno večino, medtem ko zavzemajo varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom le neznaten delež. Gozdove s posebnim namenom razdelimo v 2 grupi: pragozdovi in gozdovi za zaščito spomenikov NOB. Po tej razdelitvi podajamo tudi gozdne fonde: Površina Lesna zaloga m3 ha Igl. List. Skup. 0 l—1 bO H Prirastek m3 List. Skupaj Pragozdovi Gozd.za zašč. 97 20.539 36.395 56.934- 261 54-6 807 spomen.NOB 106 25.644 11.922 37 c 566 585 226 811 Skupaj: 203 4-6.183 4-8.317 94-. 500 846 772 1.618 Gornji podatki nam kažejo, da so to gozdovi z visoko lesno zalogo /4-65 m3/ha/ in prirastkom /8 m3/ha/. Lesna zaloga je bila ugotovljena s polno premerbo ob osnovnem urejanju takoj po II. svetovni vojni. Kasneje se ti gozdovi niso več merili, niti izkoriščali - le dendrometrijski podatki so se pri reviziji prenašali. Potemtakem z zanesljivostjo lahko sklepamo, da je sedanja lesna zaloga višja kot jo prikazujemo. Pragozdovi Pečke in Kopa so bili izločeni iz rednega gospodarjenja že preteklo stoletje, medtem ko so bili gozdovi za zaščito spomenikov NOB izločeni po II. svetovni vojni. Ad-c/ Gozdni fondi po obratovalnih razredih Gospodarske gozdove opredeljujemo v naslednje obratovalne razrede : 1 - Prebiralno gospodarjenje 2 - Skupinsko postopno gospodarjenje 3 - zastorno gospodarjenje Po obratovalnih razredih imamo za gospodarske gozdove sledeče gozdne fonde: Obr.r. Površina nesna zaloga m3 ha Iglavci Listavci Skupaj Prebiralno 57«830 /74- %/ 2.732.684 6.269.434 9.002.118 /72%/ Skup.p.gosp . 12.837 /16#/ 510.259 1.599.304 2.109.563 /17%/ Zastorno 7.610 /10%/ 390.078 967.327 1.357.405 /11#/ Skupa j: 78.277 3.633.021 8.836.065 12.469.086 Obr.r. Prirastek m.3 Etat m3 Iglavci Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj Preb. 80.159 179.848 260.007 /7W 47.723 103.126 150.849 /6996/ Sk.p.gosp. 16.292 4-7.378 63.670 /1896/ 7.461 28.582 36.043 /17%/ Zastorno 9 »986 23.950 33.936 /8 %/ 7.834 24.890 32.724 /14%/ Skupaj: 106.437 251.176 357.613 63.018 156.598 219.616 Kot sledi iz preglednice ima novomeško gozdnogospodarsko območje največ gospodarskih gozdov prebiralnih oblik - teh je po površini 57»850 ha ali 74 % - po lesni zalogi 72 %, gozdov skupinsko postopnega gospodarjenja je 12„837 ba ali 16 % - po lesni zalogi 17 % in gozdov z zastornim gospodarjenjem 7»810 ha ali 10 % - po lesni zalogi 11 %. Podobno je tudi s prirastkom in etatom« Opredelitev gozdov po obratovalnih razredih je podana po gospodarskih načrtih. V obratovalni razred prebiralnih gozdov so všteti tudi gozdovi, ki niso izrazito prebiralni - to so predvsem gozdovi s prebiralnim kmečkim gospodarjenjem; drugi najobsežnejši prebiralni razred gozdov so gozdovi skupinsko postopnega gospodarjenja. V ta razred smo uvrstili gozdove najrazličnejših prehodnih oblik po večini skupinsko raznodobnih gozdov. Med gozdove zastornega gospodarjenja spadajo enomerni ter enodobni gozdovi. Izrazitih enodobnih gozdnih oblik je sorazmerno malo, zato ne ločujemo starostnih razredov, kajti tudi v teh gozdovih se v večjem delu gospodari skupinsko postopno. 6. Določitev etata /posek/ za razdobje 1971 - 1980 Sestavljalci tega načrta smo skušali za ureditveno desetletje gozdnogospodarskega območja določiti tak etat, ki bo zagotavljal trajno maksimalno vnednostno proizvodnjo gozdnih sortimen-tov z ohranitvijo varovalne in rekreacijske funkcije gozdov. V ta namen smo preučili realne strokovno utemeljene možnosci izkoriščanja gozdov po gozdnogospodarskih enotah, pri čemer smo upoštevali stanje sestojev ter potrebe gozdnogojitvenih del, pri obstoječem komunikacijskem omrežju in mehanizaciji ter možnostmi novih investicij v mejah razpoložljivih sredstev podjetja. Pri tem smo upoštevali v celoti potrjene gospodarske načrte gozdnogospodarskih enot in njihovo realizacijo. Izhajali smo iz stališča, da bo možno etat postopoma relativno tako večati kot narašča lesna zaloga s^predpostavko, da je sedanji etat realen. Na ta način smo določili etat po enotah, lastništvu in letih do leta 1980, Lesna zaloga, prirastek in etat postopoma naraščajo. Tako smo predvideli naslednji etat po sektorjih lastništva za razdobje 1971 - 1980„ Etat 1971-80 leto Etat SLP-1 m3 iglavci listavci skupaj 1971 39.037 70.791 109«828 1972 39«108 70.929 110.037 1973 40.127 70.355 110.482 1974 40.326 70.567 110.893 1975 40.338 70.580 110.918 1976 41.164 71«792 112.956 1977 41.492 72.075 113-567 1978 41.465 72.674- 114.439 1979 41.912 73«474 115.386 1980 42.086 73«953 116.039 Skupaj za 10 let 407.355 717«190 1.124.545 1971-80 leto Etat zasebni sektor Skup.etat m3 v GGO Iglavci Listavci Skupaj Igl. Listavci Skupej 1971 23.914 85.798 109.712 62.951 156.589 219.540 1972 24.671 86.537 111.208 63.779 157.466 221.245 1973 24.671 86.537 111.208 64.798 156.892 221.690 1974 24.671 86.537 111.208 64.997 157.104 222.101 1975 24.987 86.966 111.953 65.325 157.546 222.871 1976 25.287 88.394 113.681 66.451 160.186 226.637 1977 26.657 89.855 116.512 68.149 161.930 230.079 1978 27.636 94.498 122.134 69.401 167.172 236.573 1979 27.837 96.072 123.909 69.749 169.546 239.295 1900 28.637 99.577 128.214 70.723 173.530 244.253 Skupaj 10 let za 258.968 900.771 1. .159.739 666.323 1.617.961 2 .284.284 Navedeni podatki prikazujejo porast etata. Porast ni enakomeren, ampak skokovit, večji v zasebnem kot v družbenem sektorju. Vzrok nekontinuirane rasti višine etata so obstoječi ureditveni načrti, katerih veljavnost v ureditvenem decenijuvpoteče. Do veljavnosti načrtov pa ostane etat nespremenjen. Sele po izteku veljavnosti se etat spremeni. 7- Plan urejanja, kadrovska zasedba, metode in stroški urejanja Gozdno gospodarsko območje je sestavljeno iz gozdnogospodar-^ skih enot. Teh je v VII. območju po sedanjem stanju 24. Območni načrt predvideva, da bi se zaradi ekonomičnosti gospodarjenja z gozdovi znižalo število ureditvenih enot na 19« M ureditveni načrti za gozdove se izdelujejo za dobo 10 leto Po izteku ureditvenega decenija se izdelajo obnovitveni /re-vizij ski/na črti. S predpostavko, da obsega novomeško gozdnogospodarsko območje skoraj 80»000 ha gozdov, si zadajamo plan, da bomo poprečno letno urejali približno 8o000 ha gozdov« Zastavljeni plan urejanja gozdov je usklajen s sedanjo kadrovsko zasedbo obrata za gozdarsko načrtovanje« Le-ta je nasledil j a‘: 1« Stanje: - visoka izobrazba 5 - srednja izobrazba 6 - nižja izobrazba 2 Skupaj 13 2« Plan za urejevalna dela: visoka šolska izobrazba 5 srednja šolska izobrazba 2 Skupaj 7 Za potrebe rednega poslovanja obrata za gozdarsko načrtovanje je potreben še administrator /knjigovodja/, geometer in vodja zemljiškega katastra« Torej naj bi imel obrat za gozdarsko načrtovanje naslednjo strukturo zaposlenih: - visoka šolska izobrazba 5 - srednja šolska izobrazba 3 Skupaj 10 Obrat bi lahko realiziral zastavljeni plan urejanja gozdov s pogojem, da bosta urejali dve ekipi istočasno« V enaki e-kipi morajo biti 3 gozdarski strokovnjaki in sicer ing. projektant, ing« taksator in tehnik taksator. Vsa ostala delovna sila je lahko nekvalificirana in sezonskega značaja. Delo med ekipama koordinira vodja obrata za gozdarsko načrtovanje, ki je odgovoren za kontinuirano strokovno in ažurno delo celotnega obrata. Od intenzivnosti urejanja so odvisni tudi stroški. Obrat za gozdarsko načrtovanje naj v povezavi z Inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije izbira tiste najekonomičnej-Še metode urejanja, ki so v mejah dopustne natančnosti« Smatramo, da je metoda popolne premerbe predraga, da bi jo izvajali na celotni površini. Do sedaj so bili gozdovi vseh SLP-1 enot vsaj enkrat popolno premerjeni /v zadnjih 15 letih/, v večini pa že dvakrat. Te popolne premerbe pa predstavljajo solidno osnovo za urejanje gozdov v bodoče na osnovi zanesljive evidence, kontrolne metode, bilančne metode in ostalih statističnih metod. _ 34 - Iz tega zaključimo, naj se gozdove čimbolj ekonomično ureja o Izmera drevja naj se izvaja le na manjšem deležu površin, ki so nujno potrebne za analize in preizkuse uporabe ustreznih cenejših metodo Obrat za gozdarsko načrtovanje predvideva, da bodo stroški urejevalnih del znašali cca 70,00 din/ha o Poprečno letno bomo v deceniju 1971-80 urejali približno 8.000 ha gozdov. Iz tega sledi, da bodo letni stroški urejevalnih del 560.000,00 din. Anton Hočevar, dipl. ing. xXx DREVESNIČARSTVO S tem prispevkom nameravam prikazati v kratkem razvoj drevesničarstva od osvoboditve do leta 1980. Navedeno razdobje lahko razdelimo na tri razvojna obdobja in sicer: 1. Od osvoboditve do leta 1963 V prvih letih po osvoboditvi je bila dolžnost gozdarstva prvenstveno oskrba prebivalstva in industrije z gradbenim lesom, drvmi in ogljem. Zaradi forsiranih sečenj, kakor tudi pospravila med vojno poškodovanega drevja, so nastale večje ali manjše praznine, katere bi bilo potrebno pogozditi ali spopolniti. V začetku smo si pomagali s podsaditvijo ali setvijo jelke, kar se pa na žalost vedno ni obneslo. Da bi si zagotovili vsaj minimalno količino sadik, smo začeli z osnovanjem manjših lokalnih drevesnic na starih razširjenih kopiščih in odgovarjajočih gozdnih enklavah. Malo večje drevesnice smo osnovali v Podturnu, Črmošnjicah in Strugi. Skupna površina drevesnic prvega razdobja je znašala 5*64- ha s poprečno letno proizvodnjo od 150 - 300 tisoč sadik. Prve sejanke smo nabavili iz Mengša. Postopoma smo si vzgojili sejanke sami iz semena lastnega področja iz semenskih dreves po lastni presoji. Pozneje lastno seme iz izločenih priznanih semenskih sestojev. Delove v glavnem odvijalo ročno, le v zadnjih letih smo začeli z nabavo osnovne mehanizacije za grobo obdelovanje zemljišča in delno medvrstno okopavanje. Začeli smo uporabljati tudi umetna gnojila in razne fungicide, kar se je odražalo v zdravstvenem kot kvalitetnem stanju. 2. Od leta 1964 do leta 1968 S priključitvijo zasebnega sektorja je gospodarska organizacija prevzela tudi ogromno nalogo po izboljšanju zasebnih gozdov /degradirani gozdovi, neproduktivni zarasli pašniki itd„/. V zvezi s tem je ustanovila strokovno službo drevesničarstva z nalogo, da osnuje tolikšne drevesničarske površine, ki bi z lastno proizvodnjo kvalitetnih sadik krila vse planske potrebe. V tem razdobju so bile opuščene vse začasne lokalne drevesnice, obstoječe večje iz družbenega sektorja so se razširile, priključene pa so bile tudi novoosnovane drevesnice KZ Žužemberk, Črnomelj, Metlika in novoosnovana dreveaaica v Šentjerneju. Skupna površina je tako narasla na 27*390 ha. Od navedene površine je 19 ha opremljenih z namakalnimi napravami z vršnimi in ukopanimi cevmi z razpršilci. Ostalih 8 ha pa je možno zasilno zalivati, delno z razpršilnimi cevmi, delno pa ročno. V tem razdobju se je delo močno mehaniziralo /groba in fina obdelava zemlje, presajevanje, medvrstno okopavanje in rahljanje/. Od leta 1964 do 1966 so krile lastne drevesnice 83 % vseh potreb po sadikah, le 17 % potrebnih sadik je bilo nabadjenih. Od leta 1967 dalje se oskrbujemo v celoti iz lastne proizvodnje. V tem času se je tehnologija proizvodnje močno spremenila. Uvajanje mehanizacije, močno osnovno gnojenje s hlevskim gnojem, dognojevanje z mineralnimi gnojili, uporabo raznih insekticidov in fungicidov so glavne značilnosti nove tehnologije. Proizvodni stroški OD iz leta v leto občutno upadajo, naraščajo pa materialni stroški. Občutna razlika je v kvaliteti sadik, kar se je tudi pokazalo v praksi na obstoječih kulturah. 3- Sedanje stanje in program za prihodnje desetletje V začetku navedenega razdobja smo poleg kritja lastnih potreb viške proizvodnje oddali drugim organizacijam. Sedaj ni več teh možnosti, zaradi nastajanja občutnih viškov pri vseh organizacijah, ki se ukvarjajo s tovrstno proizvodnjo. Prilagoditi smo se morali lastnim potrebam in sicer bolj iz vidika financiranja, kot možnosti proizvodnje. Perspektivni plan obnove do leta 1980 nakazuje letno potrebo 200 ha in sicer: 1. Financiranje iz lastnih sredstev 115 ha 2. Zasebniki sami z dodeljenimi sadikami 25 ha 3. Pogojeno z dolgoročnimi krediti 60 ha v Ce računamo po večletni ustaljeni praksi, ko je znašala gostota ^sadnje 3-500 kom/ha, bi letno potrebovali od 500 do 700 tisoč sadik. Z ozirom na predvideno nihanje bo potrebno regulirati letno potrebo sproti s številom presajenk. Za nakazane Potrebe nam bo zadostovala od 1973- leta dalje površina ha 18. V tem času smo nabavili tudi traktorski priključek za izkop sadik. V planu imamo še nabavo novega priključka za pikira-nje /stabilnejši z ožjimi medvrstnimi razdaljami/, priključka za okopavanje in rahljanje in priključka za uničevanje plevelov med vrstami s herbicidi. Zadnja dva priključka sta pogo- jena na medvrstno razdaljo navedenega pikirnega priključka« Nabavili bomo tudi nov vlečni stroj Eerguson 35 z vgrajenim reduktorjem« S prebodom na nov način proizvodnje z navedenimi priključki, bi pridobili več sadik po ha brez poslabšanja kvalitete, znižali proizvodne stroške in dela, ki so največkrat vezana na zelo kratka razdobja bi lahko pravočasno in kvalitetno izvršili. Proces preusmeritve tehnologije proizvodnje zahteva dve sezonski leti. Sejanke za potrebe presajevanja si vzgojimi sami. Seme smreke, zelenega bora in delno duglazije si oskrbimo iz lastnih semenskih sestojev, potrebno seme macesna in drugih iglavcev v^manj-ših količinah si oskrbimo preko podjetja Semesadike Mengeš. Sejanke vzgajamo 2 leti, izjemoma 1 leto /macesen/, presajenke pa 2 leti, pri čemer proizvodnja traja v glavnem 4 leta /smreka, duglazija, 3 leta macesen, razni bori običajno 2 leti/. Sortiranje sadik se izvaja po kvaliteti glavnih drevesnih vrst in sicer: 2 + 2, 1 + 2 I. kvalitetni razred nad 35 cm višine II. kvalitetni razred od 25 - 35 cm višine. Pri sortiranju poleg višine upoštevamo še razvitost korenin-* skega sistema, debelino vratu in število vencev. Sedaj zaposlujemo 18 stalnih delavk, ki se občasno zaposlijo tudi pri gozdnogojitvenih delih. V sezonskih konicah zaposlimo kot pomoč po nekaj dni tudi dninarke« S čim močnejšim uveljavljanjem mehanizacije se bo tudi postopoma zniževala stalna delovna sila, kar bo pri isti količinski proizvodnji kvalitetnih sadik vplivalo na znižanje stroškov. Danijel Adamič xXx GOJENJE IN VARSTVO GOZDOV Podobno kot ostala poglavja v območnem načrtu, je tudi poglavje o gojenju in varstvu gozdov razdeljeno tako, da je najprej prikazan obseg posameznih vrst del v preteklem obdobju, nato pa predvideni obseg del za prihodnje desetletje /1970-1980/ v letnem poprečju. V ta namen je na posebnih obrazcih prikazan obseg izvršenih del v letu 1988, ki se smatra kot izhodiščno leto pri sestavi območnega načrta, nato pa še predvideni obseg del za prihodnje desetletje. Vsi ti podatki so prikazani ločeno po gospodarskih enotah, gozdnih obratih in sektorjih lastništva. Z namenom, da bi si ustvarili čim realnejšo sliko^o gospodarjenju z gozdovi, je potrebno analizirati čim daljše časovno razdobje in na podlagi dobljenih rezultatov sklepati za prihodnost o Vendar je bilo zaradi večkratnih reorganizacij gozdarstva, posebno v pogledu zasebnega sektorja, nemogoče zbrati podatke za daljše časovno razdobje,, Zaradi tega so analize izdelane samo za sedemletno razdobje /1964-1970/» to j« za čas, ko je organizacijska oblika gozdarstva taka, kakršna je danes /združitev družbenega in zasebnega sektorja/«> ^Čeprav je navedeno razdobje razmeroma kratko, 'ei je bilo mogoče ustvariti določeno sliko o vseh gojitvenih in varstvenih delih v območju o Dosedanja problematika in program za prihodnje desetletje sta prikazana v pričujočem sestavku, ki je samo kratek povzetek iz območnega načrta, sumarno za celo območje, ločeno po sektorjih lastništva. 1. Osnovno pogozdovanje, osnovanje nasadov in spopolnjevanje Problematika v zvezi z obnovo gozdov in premeno degradiranih zemljišč je bila in je še vedno na celotnem območju ena od najvažnejših postavk tako v pogledu porabe finančnih sredstev, kakor tudi v pogledu porabe delovnega časa in velikih potreb na sploh. Pri tem bi bilo odveč poudarjati, da so potrebe po pogozdovanju zares zelo velike in da presegajo finančne zmogljivosti podjetja. To dejstvo je bilo že velikokrat poudarjeno in s številnimi podatki tudi dokazano, predvsem pa v regionalnih načrtih "Premena belokranjskih steljnikov" in "Premena gozdov na območju občine Novo mesto". V obnovo gozdov in premeno degradiranih zemljišč je podjetje v zadnjih letih vložilo veliko naporov. V letih 1964-1970 so bile na celotnem območju pogozdene naslednje površine /samo redno pogozdovanje brez nasadov/: Sektor Pogozdena površina v letih -ha Skupaj v 7 1. ha Poprec letno ha lastn. 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 Družbeni 62 112 123 96 101 122 109 725 103,5 Zasebni 4? 63 130 112 119 61 62 594 84,8 Skupaj 109 175 253 208 220 183 171 1391 188,3 Poleg navedenega rednega pogozdovanja je bilo v tem razdobju osnovano naslednje število hektarov, nasadov iglavcev: Sektor Osnovano v letih - ha Skupaj v 7 n Popreč ln prh n -Lt3 UXlO 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 ha ha Družbeni 31 51 124 12 9 4 42 273 39,00 Zasebni 135 163 206 43 29 12 588 84,00 Skupaj: 166 214 330 55 38 16 42 861 123,00 Na razpolago so tudi podatki, da je bilo v razdobju 3 let /1961-1963/ osnovanih 607 ha nasadov /273 ha v družbenem in 334- ha v zasebnem sektorju/. Tako je bilo v desetih letih osnovanih 1.468 ha nasadov, od tega v družbenem sektorju 546 ha /37%/, v zasebnem pa 922 ha /63%/. Za osnovanje nasadov je podjetje dobili 2.610.921 din dolgoročnih kreditov, vse ostalo pa je bila lastna udeležba podjetja, delno pa tudi udeležba bivših občinskih gozdnih skladov. Ker je večkrat težko potegniti mejo med nasadi in rednim pogozdovanjem, je zaradi celovitosti del na obnovi in premeni smotrno, da prikažemo vse pogozdovanje skupaj. Tako dobimo sliko vsega pogozdovanja v sedemletnem razdobju, ki je naslednja : Sektor Pogozdena površina v : letih - ha Skup. v 7 1. ha Popr. letno ha lastn. 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 Družbeni 93 163 247 108 110 126 151 998 142,5 Zasebni 182 226 336 155 148 73 62 1182 168,8 Skupaj 275 389 583 263 258 199 213 2180 311,3 Za vse to pogozdovanje je bilo porabljenih 7,516.000 sadik, od katerih so posamezne drevesne vrste zastopane: smreka 71,4 %, zeleni bor 8,6 %, črni bor 8,5 %, rdeči bor 1,7 %, macesen 2,7 %, jelka 5,9 %, zelena duglazija 0,6 %, ostali iglavci in listavci pa 1,1 %. Poprečna gostota sajenja je znašala 3.448 sadik/ha, kar odgovarja poprečni razdalji 1,7 x 1,7 d. Na vsak hektar gozdne površine je bilo letno posajeno poprečno 13,6 sadik. Program obnove gozdov za prihodnje desetletno razdobje je izdelan v dveh variantah. Po prvi, ki bazira na lastnih finančnih sredstvih podjetja bo znašal letni obseg pogozdovanja 140 ha /63 ha v družbenem in 77 ha v zasebnem sektorju/, pri čemer se računa, da bodo vsako leto zasebni lastniki gozdov sami zasadili 25 ha površin, za kar jim bo podjetje dalo na razpolago ustrezne sadike. Programirani obseg je v primerjavi s preteklim obdobjem precej manjši, vendar razumljiv zaradi pomanjkanja lastnih sredstev /manjši odkup v zasebnem sektorju, velike potrebe po nebioloških investicijah, neurejeni sistemski odnosi v zvezi s financiranjem v zasebnem sektorju/. Po drugi varianti, ki je izključno pogojena z dodatnimi sredstvi v obliki dolgoročnih kreditov ali dotacij, bi letno v družbenem sektorju osnovali še 60 ha nasadov tako, da bi^zna-šal skupen obseg pogozdovanj 200 ha. Če bo uresničen družbeni dogovor o ureditvi vprašanj splošnega družbenega pomena na področju gozdnega in lesnega gospodarstva, potem je pričakovati, da bo realizirana druga večja varianta programa obnove. 2. Obžetve Z ozirom na precejšen obseg pogozdovanj v preteklem obdobju, je bil razmeroma velik tudi obseg obžetev.^Tako so bile pop-prečno vsako leto obžetve izvršene na površini 990 ha^/536 ha v družbenem in 454 ha v zasebnem sektorju/c Precejšen delež obžetev /okrog 40 %/ je odpadlo na nasade iglavcev, osnovane iz kreditoVo Ker je podjetje dobilo kredite samo za osnovanje nasadov, so ravno ta negovalna dela predstavljala za podjetje precejšnjo finančno obremenitev« Po programu je predvideno letno poprečje obžetev na površini 530 ha /308 ha v družbenem in 222 ha v zasebnem sektorju/« V kolikor bi prišlo do realizacije druge variante^programa obnove, bi se temu ustrezno povečal tudi obseg obžetev v družbenem sektorju in sicer za okrog 150 ha v letnem poprečju« Programirani obseg tega gojitvenega ukrepa je precej manjši od realizacije v preteklosti, kar je razumljivo z ozirom na zmanjšan obseg pogozdovanja« Obseg obžetev v prvih letih decenija bo večji od programiranega letnega poprečja, nato pa se bo postopoma zmanjševal« Pri tem je treba računati namreč tudi z nasadi, ki so bili osnoani v preteklem obdobju, pa so še vedno potrebni obžetev« 3= Čiščenje gošč in kultur Tudi obseg izvršenega čiščenja gošč in kultur je bil v preteklem obdobju precej velik. Čiščenje se nanaša predvsem na nego bukovih gošč s primesjo drugih listavcev in iglavcev in na odstranjevanje močnejših odganjkov iz panjev v umetno osnovanih kulturah iglavcev. V preteklem obdobju je znašala poprečna letna realizacija Čišče-pja 1.022 ha /546 ha v družbenem in 475 ha v zasebnem sektorju/, v programiranem desetletnem razdobju pa je predviden obseg na površini 858 ha /476 ha v druž-benen; in 382 ha v zasebnem sektorju/. Primerjalni indeks znaša 84, zmanjšanje obsega pa je utemeljeno s tem, da bodo večje površine bukovih gošč, ki so nastale v preteklosti z oplod-nimi sečnjami na večjih kompleksih že prišle v fazo letvenjaka, pri skupinsko postopnem načinu gospodarjenja, kakršen je v večini primerov predviden v ureditvenih načrtih gospodars-kih^enot pa so gošče omejene na manjše površine. Pri čiščenju gošč bo potrebna vsestranska strokovna usposobljenost delavcev in revirnih gozdarjev. 4-« Uravnavanje zmesi /reševanje iglavcev/ Pri tem gojitvenem ukrepu gre za vključevanje potisnjenega mladja smreke in jelke v zgornji sloj sestoja. Na dobrih tleh, navadno pod zastorom gabra in drugih listavcev, se pojavlja smrekovo in jelovo mladje, ki se zaradi premajhne doze svetlobe počasi razvija in pri tem hira. Veliko takih primerov je v kmečkih gozdovih. V preteklem obdobju je^bilo reševanje iglavcev opravljano v letnem poprečju na površini 128 ha /58 ha v družbenem in 70 ha v zasebnem sektorju/, program pa predvideva 99 ha /44 ha v družbenem in 55 ba v zasebnem sektorju/. Primerjalni indeks znaša 77? utemeljen pa je z dejstvom, da je bilo v družbenem sektorju v preteklosti v tem pogledu že precej storjenega, v zasebnem sektorju pa se problem v marsikaterem primeru rešuje že s samim odkazilom. 5* Redčenje Eden od gojitvenih ukrepov, ki v zadnjem času dobiva vedno večji poudarek je redčenje letvenjakov in drogovnjakov» Ta ukrep, zlasti če je postavljen na osnove sodobnega izbiral-nega redčenja /pozitivna selekcija z odbiranjem kandidatov/ ima velike prednosti, ki se kažejo v izboljšanju kvalitete mladih in srednjedobnih sectojcv. Razlike med prvim in kas-najšim redčenjem, so vsled zanemarjanja tega gojitvenega posega v preteklosti, precej zabrisane, zaradi česar je vse redčenje za preteklo obdobje prikazano skupaj c Po zbranih podatkih je bilo v preteklem obdobju prer.edčenih poprečno letno 474 ha sestojev /408 ha v družbenem in 66 ha v zasebnem sektorju/, program pa predvideva porast z indeksom 144, kar pomeni letno poprečje redčenja na površini 682 ha /622 ha v družbenem in 60 ha v zasebnem sektorju/« Porast je posebno velik v družbenem sektorju, saj bomo v desetletnem obdobju od 26.659 ba, kolikor je družbenih gozdov v območju, prered-čili kar 23 % površin. V programu je tudi ločeno prvo redčenje od ostalega. Tako se bo obseg prvega redčenja zmanjševal, ostalega pa povečeval. Medtem ko je 1. 1968 na prvo redčenje odpadlo 60 % površin, jih bo v programiranem obdobju samo še 41 %. S tem se razume, da bodo isti letvenjaki in drogov-njaki prišli pri redčenju že drugič ali tretjič na vrsto. Na splošno pa se bo zmanjševala tudi intenziteta redčenja z ozirom na lesno zalogo /zmanjšanje števila košev, ki so pri zamujenem redčenju dajali precej sicer nekvalitetne lesne mase/. Po izkušnjah iz zadnjih let je namreč pri poprečni intenziteti redčenja 40 m3/ha, vmesni užitek iz redčenja v družbenem sektorju predstavljal skoraj 24 % letno posekane lesne mase. 6. Varstvo gozdov Problematika na področju varstva gozdov je zelo pestra in zahteva vedno več časa in sredstev. Med varstvena dela spadajo polaganje in izdelava lovnih dreves, posek in izdelava slučajnih pripadkov, kleščenje stoječega drevja, čiščenje protipožarnih pasov, zaščita pred divjadjo in ostala varstvena dela. Primerjava med celokupno porabo delovnih ur za varstvo gozdov v preteklem in programiranem razdobju je naslednja: Sektor lastništva Letno poprečje porabljenih ur v pretek.obdobju Letno poprečje porabljenih ur v programir.obdobju Indeks Družbeni 19.523 21.371 109 Zasebni 3.737 5.285 141 Skupaj: 23.260 26.656 115 Porast je torej v obeh sektorjih lastništva predviden z indeksom 115c Poraba časa za varstvo gozdov v^zasebnem sektorju je razmeroma majhna, vendar je treba upoštevati dejstvo, da veliko del v zvezi z varstvom gozdov opravijo lastniki gozdov samic 7- Poraba časa in pokazatelji za gozdnogojitvena in varstvena dela Tudi v tem primeru je zanimiva primerjava porabljenega časa v letnem poprečju za preteklo in programirano obdobje« Za vsa gojitvena in varstvena dela skupaj z osnovanjem nasadov je bilo v preteklem obdobju porabljenih poprečno letno 269.978 ur /155.403 ur v družbenem in 114.575 ur v zasebnem sektorju/. Ce iz tega fonda zaradi realnejše primerjave izločimo osnovanje nasadov in če v programiranem obdobju upoštevamo prvo varianto obnove gozdov, dobimo naslednjo sliko: Sektor Preteklo obdobje Programirano < obdobje Indeks lastn. urrsk? ur/m3 u?ri! ”/*» ur/m3 Družbeni Zasebni . 136.854 82.437 5,1 1,6 1,4 1,7 121.849 4,6 70.546 1,3 1,2 1,5 89 86 Skupaj 219.291 2,8 1,5 192.395 2,4 1,3 88 Poraba ur na hektar gozdne površine in na m3 posekane ozirom odkupljene lesne mase je izračunana s predpostavko, da bosta posek v družbenem sektorju in odkup v zasebnem sektorju v programiranem obdobju na isti ravni, kot je bilo letno poprečje v preteklem obdobju. Zmanjšanje bioloških vlaganj je tako izraženo z indeksom 88. Glavni razlog za to je seveda iskati v pomanjkanju lastnih finančnih sredstev. V kolikor bi se uresničila druga varianta obnove, potem bi se letni obseg gojitvenih del v družbenem sektorju povečal za okrog 21.600 ur, pri čemer bi se primerjalni indeks bistveno popravil. Petrič Jože, dipl. ing. xXx IZKORIŠČANJE GOZDOV Snov, ki obravnava izkoriščanje gozdov v okviru gozdnogospodarskega načrta našega območja, zajema 27 strani teksta, 17 strani tabelarnih prikazov in 3 prikaze v obliki grafikonov. Celotna snov je obdelana v naslednjih poglavjih: 42 1« Izkoriščanje gozdov v preteklosti 2„ Potrošnja tehničnega lesa v zasebnih gospodinjstvih 3- Potrošnja lesa za kurjavo 4.Delovna sila 5« Spravilo lesa 6. Analiza gozdnih sortimentov 7- Lesno predelovalna industrija območja 8, Izkoriščanje gozdov do leta 1980 9o Storilnost delovne sile lo. Območna bilanca lesa Prvo poglavje kronološko analizira stanje izkoriščanja gozdov neposredno po končani vojni. Obdeluje snov najkarekterističnih razvojnih, obdobij našega gospodarstva in sicer od 1945-194-7 kot obdobje obnove, od 1947 do 1952 kot obdobje administrativnega upravljanja v gospodarstvu in od 1952-1960 obdobje delavskega samoupravljanja in močnejšega delovanja ekonomskih zakonov. Razen tega obdeluje tudi leto 1961, ko so gozdna gospodarstva dobila status gospodarskih organizacij in leto 1965, ko se je začela gospodarska in družbena reforma. Skozi vsa ta obdobja razvojno prikazuje, kaj so in kako so gozdovi Dolenjske prispevali h kritju potreb po lesu znotraj in zunaj območja. Paralelno z izkoriščanjem gozdov prikazuje stanje in razvoj lesnopredelovalne industrije znotraj območja. Vse to je ilustrirano z dokumentacijskimi številkami posekanega in predelanega lesa /v tekstnem in tabelarnem delu/ znotraj in zunaj območja. Smisel tega je bila ugotovitev, da se je v območju posekalo od leta 1947 do 1970 7-524.000 m3 obeh vrst lesa. Od te mase odpade na listavce 5-296.000 m3 in 2.228.000 m3 na iglavce. Vso to posekano in izdelano maso so dala oba sektorja lastništva. V zasebnih gozdovih je bilo posekano 716.000 m3 iglavcev in 3-251-000 m3 neto mase listavcev. Torej 3-967-000 m3 skupne neto mase lesa. V drugem poglavju je obdelana potrošnja tehničnega lesa v zasebnih gospodinjstvih. Za dokumentacijo potrošnje tehničnega lesa in lesa za toplotno preskrbo so uporabljeni podatki, ki so jih dale periodične ankete o potrošnji lesa v območju 0L0 Novo mesto. Podatki ankete glede potrošnje na območju 0L0 Novo mesto na eno kmečko gospodinjstvo /poprečno na 0L0/ odgovarjajo poprečju za gozdnogospodarsko območje. Obe anketi ne diferirata bistveno. Ena je izvedena 1951 leta, druga pa 1953/54- Razliki med podatki ene in druge ankete sta posledici večjega varčevanja v letul954, ali pa izvirata iz razlik v metodologiji ene in druge ankete, ki različno zajemata gospodinjstva. Anketi sta evidentirali dve kategoriji gospodinjstev: kmečko in nekmečko. Ravno tako obdelujeta potrošnjo po namenu porabe, virih in strukturi porabe tehničnega lesa. Po rezultatih prve ankete je potrošnja poprečno na gospodinjstvo 1*75 m3« Druga anketa iz leta 1953/54 daje naslednja poprečja na gospodinjstvo: na kmečko gospolinjstvo 2,097 m3 na nekmečk