BEŽIGRAJSKO GOSPODARSTVO
Izvoz naj postane dejavnik razvoja
Oddelek za gospodarstvo bežigrajske občinske skupšči-ne je pripravil posvelovanje o problernatiki zunanjetrgovin-skega poslovanja. Posvetova-n)e je vodil namestnik predse-dnika repubJiškega komrteja za ekonomske odnose s tujino Dušan Brglez. Udeležilo se ga je preko 70 predstavnikov 42 gospodarskih organizacij, ki za Bežigradom vzdržujejo eko-nomske odnose s tujino. Beži-grajski izvršni svet je v pripravi zastopal Peter Grašek, ki je za-dolžen za spremljanje od-nosov bežigrajskega gospo-darstva s tretjim svetom in ekonomske odnose s tujino. Poudaril je, da taka oblika izmenjave mnenj ni nova. saj smo nekaj podobnega za BeŽi-gradom pripravili že pred dve-ma letoma. Gotovo pa prese-neča polna udeležba. saj v dvorani ni bilo niti enega praz-nega stola.
Sežigrajski tzvršni svet po-zorno spremlja tokova izvoza in uvoza ter sistemske spre-membe na tem podrofiju. Pri sodelovanju s tujino se nika-kor ne smemo omejiti samo na blagovno menjavo. Izvajanju investicrjskih del moramo po-svetiti več pozornosti. saj le-to pomeni ključ uspešnega na-stopa našega gospodarstva v tujini. Pomembna je ponudba večjih komplekspv, ki bodo vključevali izvajanje geodet-skih del, surovinski tn energet-ski kompleks, ponudbo pre-hrambenih in drugih proiz-vodov, torej skupen nastop te-hnotogije in znanja na tujih tr-žiščih.
Za Bežigradom imamo veli-ke izvozmke m tudi uvoznike. Med slednjiml sta navrtiu ČGP Delo in JUB. Med največjimi izvozniki so Slovenijales tozd Polfinalni izdelki, IMP, Lesni-na. Geološki zavod, GlPObno-va, Termika in Smelt, Belinka nastopa kot velik uvoznik \n izvoznik.
Posvetovanje je dalo mož-nost vplivanja bežigrajskega gospodarstva na ustrezne or-gane. ki se ukvarjajo s probte-matiko ekonomskih odnosov s tujino. Zato je bilo zelo živa-hno, udeieženci so že vnaprej pripravili pismena vprašanja, Še posebej pa so poudarili že-Ijo po takem sodelovanju tudi v prihodnosti.
Obravnavali so obveznosti Slovenije do izpolnjevanja pla-čilne bilance, značilnosti izvo-za in uvoza, regionalne usme-ritve in intenzivno vključevanje v mednarodno delitev dela.
Poudarili so. da mora biti izvoz dejavnik razvoja in kot tak vkijučen v samoupravne sporazume o temeljih plana. Pripraviti se moramo kadrov-sko, finančno in organizacij-sko. saj lahko zunaj uspemo, le, če bomo uspešni tudi do-ma. V programih vsekakor manjka usmeritev v izvoz. Na-&e gospodarstvo zaostaja na tem področju. ker ne ustvarja-mo pogojev za povečevanje izvoznih možnosti. Ne smemo ostajati le pri izvozu viškov proizvodnje, sicer bomo začeli tehnološko zaostajatl za sve-tom. Izvoz pomeni nenehno merjenje lastnih sil in kvalitete s svetom. Nazadovanje se lah-ko kaj  kmalu sprevrie v po-
manjkanje   deviznih   sredstev za uvoz opreme.
Pri regionalnih usmeritvah se vse prevefc zadovoijujemo z zadostitvijo političnim zahte-vam. Nova ureditev predvideva polno odgovornost združene-ga dela pri ustvarjanju deviz-nih sredstev. Ponekod pomeni izvoz vse preveč le funkcijo uvoza repromateriala. Pri reže-vanju te problematike se po-javlja vprašanje stimulacije ti-stih, ki želijo na tuja tržiŠČa. Njihova usmeritev je Še kako pomembna predvsem s stali-šča surovin. kjer je Slovenija že deficitarna. v prihodnosti pa bo Se veliko bolj. Hešitve so v kompleksnih nastopih v deže-lah v razvoju, ki želijo svoj uvoz plačevati s surovinami. Žal so tu še vse preveč prisot-ne delne rešitve. kar vsekakor presega bežigrajske meje- Po-trebno bi bilo usianoviti kon-zorcij, ki bo v sklopu gospo-darske zbornice SRS povezo-val ozde. potrošnike, banke in druge Zato je pobuda beži-grajskega izvrSnega sveta vre-dna pohvate, odziv gospodar-stva pa kaže na njeno upravi-čenost, saj v slovenskem pro-storu takega phmera Še ne poznamo.
DANE BESEDNJAK