Leto 1891 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXVI. — Izdan in razposlan dne 24. junija 1891. (Obsega štev. 76.—79.) 70. Zakon z dne 23. junija 1891. L, s katerim se v izvršitev zakona z dné 30. aprila ^89. I. (Drž. zak. št. 63.) ukrepljejo natančnejše naredbe o tem, da se okoliš svobodnega prista-nišča tržaškega privzame v avstrijsko-ogerski čolni okoliš. S pritrditvo obeli zbornic državnega zbora «kazujem takö: §• L s Okoliš svobodnega pristanišča tržaškega se -dnem julija 1891.1. vdruži avstrijsko-ogerskemu 0 nemu okolišu. ^ S téni dném pridejo v Trstu in okolici njegovi, vsi ‘z*00,"’^nl”stega 100 kilogramov in se vrne po §• ,.flv zakona dovoljena izvozna nagrada (prem 2. s cukrom druge vrste domačega izvira, ako se zanj za sedaj plača porabnina, in to: za vsakih 100 kilogramov v trdem stanji 3 gl. in za vsakih 100 kilogramov v tekočem stanji 1 gl.; 3. sè žganimi opojnimi pijačami domačega izvira, ako se za sedaj plača potroš-nine 45 kr. za vsako hektolitrovo stopinjo alkohola in se razen tega vrne dovoljena izvozna bonifikacija za likêrje z 13/4 kr. od litra, in za druge žgane opojne tekočine s 5 kr. od vsake hektolitrove stopinje alkohola; prosti prehod preko začasne vmésne čolne meje se domačim žganim opojnim tekočinam, za katere se je izkazno plačal mestni dac (dazio), priteza tedaj, kadar se razen izvozne bonifikacije plača tudi še tisti znesek, za katerega potrošnina po 45 kr. od hektolitrove stopinje presega polovico že plačanega mestnega dača; 4. s pivom domačega izvira, ako se zanje dokaže, da je narejeno v okoliši svobodnega pristanišča, ali pa da je uvedeno iz colnega okoliša v okoliš svobodnega pristanišča in da se je zanje plačal sedanji mestni potrošninski dac (dazio consumo), ali ako se za sedaj od hektolitra plača 2 gl. pivnega davka; 5. z rudninskim oljem, katero se je z rafmacijo (čiščenjem) napravilo v tozemstvu, in katero ni pri 12 stopinjah Réaumurjevih gosto nad 880 stopinj (tisočink gošče čiste vode), ako se za sedaj plača porabnine 6 gl. 30 kr. na 100 kilogramov; b) brez plačila pristojbin z vsem drugim blagom, za katero se s trgovinski pisanimi knjigami, z izvirnimi fakturami ali kako drugače verojelno dokaže, ali je sicer nedvomno, daje domačega izvira, naposled *c) tudi brez plačila pristojbin z vsem blagom tujega (inozemskega) izvira, ki ni zavezano uvoznemu colu, ali je že zacolano ali pa uradno predbeleženo. v dosedanjem okoliši svobodnega pristanišča tržaškega, za nje se bode pri zacolovanji ali predbeleženji zmatralo, da je dokazan njega prihod iz kake najbolj ugodovane dežele. Zaloge cukra, žganih opojnih tekočin in piva domačega izvira, in pa v tozemstvu očiščenega rudninskega olja, ki nima nad 880 stopinj gošče, zavezane so davku pod uveti, podanimi v §. 5. lit. a) tega zakona, po tamkaj navedenih davčnih postavkih. 2. Toda vsakemu je dovoljeno, da blago, ki spada pod določilo dodatnega plačevanja pristojbine, celoma ali deloma odpravi v inozemstvo ali v kak tak kraj, ki je omenjen v §. 1., ali v kako prigledo-vano hranišče, ako predpisom ustrezno dokaže, da je blago res izstopilo, ali da se je délo v sklad v take kraje ali taka hranišča. Ako blago izstopi v inozemstvo ali v kak javen svoboden sklad, oprosti se čolne ali davčne pristojbine, s katero je obremenjeno; ako se dene v sklad v kako zasebno hranišče pod uradnim sozaporom ali prigledom, čakajo se pristojbine dvé leti največ, in te pristojbine se plačujejo po méri, kakor se iz njih jemljö za vstop v svobodni promet colnega okoliša, ali pa se odpisujejo ob izstopu v inozemstvo ali v kak javen svoboden sklad. 3. Tudi se finančni upravi pridržuje pravica, da onim strankam, katere nočejo blaga polagati v hranišča pod sozaporom ali colnirn prigledom, pa bi težko takoj plačevale pristojbine, proti zagotovilu dovoljuje primerne, dobe enega leta ne presegajoče plačilne obroke. §■ 7- G. k. vlada je pooblaščena, da dogovorno s kraljevo ogersko vlado upravoma ukrenenatančnejša določila o izvrševanji v prejšnjem paragrafu ustanovljenega dodatnega zacolanja in dodatnega odav-čenja in pa o pripustnosti kakih izjem od dodatnega zacolanja ali dodatnega odavčenja za posamezne vrste in množine blaga. §. 6. §. 8. ok r ^ar ie dné 1- juhja 1891. 1. v dosedanjem 2av *S1 sv°h°dnega pristanišča tržaškega zalög colu po jai!e6a blaga tujega izvira, dolžno je opraviti col 2a "hčnih čolnih postavkih, ki tega dné veljajo avstrijsko-ogerski čolni okoliš (tudi po , čolne tarife, ustanovljenih v tj. 3. pričujo- a Zakona). Kar bode blagà konci junija 1891. 1. -»«Z y ^■nah O tem, kako ovedovati zaloge blagâ, naj veljajo ta-le določila: 1. Vsaka stranka poroštvuje, da je zglasilo katero ji bode opraviti po zaukazih. izdanih na podstavi §. 7. po finančnem ijiinisterstvu, popolno in pravo. 32* Ako kodo ne zglasi zaloge blaga ali jo pa zamolči ali napačno napové, kaznuje se po določilih pripadninskega kazenskega zakona, gledé inozemskega nezacolanega blaga zaradi tihotapstvazuvozom proti zakonu, glede eukra, piva, prečiščenih rudninskih olj (§. 5., točka 5.) in žganih opojnih tekočin domačega izvira pa zaradi težkega pripadninskega prestopka. 2. Kar je zalog blagâ, te je treba pokazati organom, katerim je naročeno pregledovanje, ter povedati vse stavbne prostore, naj se rabijo za shrambo blaga ali ne, in pa storiti, da morejo vanje, ako bi to zahtevali. 3. Imetelj blagâ je dolžan, pripomoči kakor treba, da se more blagé pregledati, ali tako pomoč takoj priskrbéti, ter na razpolaganje dati kar ima posod, mer, tehtnic in uleži, potrebnih za poisti-njenje množine ali teže. §• 9- Ta zakon zadobi moč z dném 1. julija 1891. 1., in izvršitev njegova se naroča Mojima ministroma za trgovino in finance. Na Reki, dné 23. junija 1891. Frančišek Jožef s. r. Taalîe s. r. Kacqueheni s. r. Steinbach s. r. n. Zakon z dné 23. junija 1891. I. o pritrditvi naredbam kraljévo-ogerske vlade gledé privzetja Reke v avstrijsko-ogerski čolni okoliš. S pritrditvo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: §• 1. Na podstavi zakona z dné 30. aprila 1880. 1. (Drž. zak. šl. 63.), po katerem naj se svobodni pristanišči v Trstu in na Reki privzameta v avstrijsko-ogerski čolni okoliš 1. dné julija 1891. L, in pa na podstavi §. 2. v zakonu z dné 21. maja 1887. 1. (Drž. zak. št. 48.), po katerem naj se vladi obéh ozémelj monarhije dogovorita o potrebnih načinih, kako izvršiti privzetje imenovanih okolišev svobodnih pristanišč, daje se c. k. vladi oblast, da pritrdi v izvršitev tega ukrepa gledé na Reko potrebnim in dogovorjenim naredbam, katere bo izdala kraljevo-ogerska vlada. §. 2. Izvršitev tega zakona, kateri zadobi moč z dném razglasitve, naroča se Mojemu finančnemu in pa Mojemu trgovinskemu ministru. Na Reki, dné 23. junija 1891. Frančišek Jožef s. r. Taaffe s. r. Bacqueheni s. r. Steinbacli s. r. ? S. Ukaz ininisterstev za finance in za trgovino z dné 23. junija 1891. k? s katerim se v izvršitev zakona z dné 23. junij3 1891. I. (Drž. zak. št. 76.) ukrepljejo nadaljne naredbe za privzetje okoliša svobodnega pristanišča tržaškega v avstrijsko-ogerski čolni okoliš- Dogovorno z udeleženima kraljevo-ogerskim9 mmislerstvoma se v izvršitev zakona z dné 23. jn nija 1891. 1. (Drž. zak. št. 76.), izdajejo te- le naredbe : I. Čolni pravilnik za svobodni okoliš pri novem pristanišči v Trstu; II. čolni pravilnik za svobodni okoliš pri S.S&biJ lil. pravilnik za zasebna hranišča v lrsWi kamor se poklada inozemsko nezacolano blago; IV. pravilnik za obračunska hranišča, kanioi sc vlagajo mastna olja (razr. XII. čolne tarife); V. red o blagovnih nakaznicah ladijskih; VI. olajšila v prometu ladijam, ki opr;lV redno občasno plovstvo med bližnjimi doma pristanišči jadranskega morja; VII. določila o cola prostem prejemanji za|'.'ioV v napravo etorskih élj in osončij, potém manm J v napravo mandcljnovega olja, ter umivalnth m škili gob v prirodnem stanji v obdelovanje; Vlil. Premeinbe uradnega abecednega ' , nega spiska k čolni tarifi in pa statističnega a nega spiska za uvoz I. Čolni pravilnik za svobodni okoliš pri novem pristanišči v Trstu. I. Splošna določila. §• 1. Ves promet po svobodnem okoliši novega Pristanišča tržaškega in pa v skladovnicah, ki so se že a'* Pa se še napravijo tam. zavezan je določilom Pričujočega colnega pravilnika. §• 2. Vstop v zaprti svobodni okoliš je po suhem dovoljen vsakemu, todà samo skozi vrata, v to določena. Kedor hoče po suhem iz svobodnega okoliša 1 v čolni okoliš, smé hoditi samo in edino skozi znodna, v to namenjena vrata; in tu ga je moči udi po veljajočih predpisih telesno preiskati. Po morji veljajo za promet dovoznih ladij (Peat) in čolnov določila gg. 16. in 22. §■ 3. ^rata, ki držč v svobodni okoliš, so ponoči r n zaporo čolne uprave, in odpirati ter zapirati sc S^j° samo s posredovanjem kakega njenih organov. ^ ančna uprava določi, katera vrata so odprta za p,a8ovni promet in katera samo za osebni promet, fiančne straže organi morajo neprestano čuvati Sa vhodna vrata, dokler so odprta. §• 5. Ako bi se pokazala na to stran bistvenapotreba’ pooblaščeno je c. k. finančno ravnateljstvo v Trstu dovoliti, da se smé domače in pa sè zacolanjem podomačeno (nacijonalizovano) blago vkladati v določenih hraniščih, ki so v prostem okoliši, da pa vendar ohrani svojo domačo narodnost (svobodni sklad v zmislu §. 2., lit. b zakona z dné 28. aprila 1889. L, Drž. zak. št. 64.). Finančnemu oblastvu se pridržuje pravica, da samo določi hranišča, katera bi bilo morebiti odkazati v gorenji namen. §. 6. G. k. finančnemu ravnateljstvu v Trstu se tudi pridržuje pravica, v svobodnem okoliši določiti tiste skladovnice, v katere se sméjo vlagati predmeti, ki izstopajo iz colnega okoliša proti vračilu davka ali bonifikaciji. §• 7. Pri tistem blagu, katero uživa po vsak čas veljajoči obči čolni tarifi ali pa po pogodbah colno ugodnost ob uvozu po morji ali ob uvozu iz pogodbenih držav, dolžna je, da zadobl gori omenjeno ugodnost, uprava skladovnic, oziroma stranke in zavodi, ki samostojno oskrbujejo vlaganje blaga, v svojih knjigah, oziroma tudi v skladovnih listih natančno staviti na videž izvir blaga, ki se vlaga, in pa to, ali se je uvelo po suhem ali po morji. §• 8. Organom finančne uprave pristoji vsak čas pravica pogledati v knjige skladovnične uprave, stopiti v skladovnice ter pregledavati jih, to vendar tako, da se kar najmenj moti promet. §. 4, . Svobodni okoliš z ondi obstoječimi skladov-sk|a'u' v*’čd (izvzemši kaka za colno-okolišna col • • a namenjena hranišča [g. 5.]), zmatra se za vsak li °^ck* V skladovnice se more vzprijemati «ti ? ^a8°> katero se sploh smé vzprijemati po slovničnem redu. 'lovi]i^0n°P0*Ske rečf se ne sméjo vlagati v skla- Če S(/j°tna^e blago izgubi (izvzemši slučaj §. 5.), v skl l('| Vll,ese v svobodni okoliš, naj li se vloži ni ' °Vnice ali ne, svojo narodnost; zategadelj ga v°ziti ' ^rez oolnijskc odprave in plačila cola llazuj v čolni okoliš. g. 9. Za colnijske podružnice (izpostave) v skladovnicah veljajo iste (dnevne) uradne ure, kakor jih hišni red ustanavlja za skladovnice; té uradne ure se ne morejo izpremeniti brez privolitve c. k. finančnega ravnateljstva v Trstu. Izjemno more velika colnija dovoliti, da sc uradni posli opravljajo tudi zunaj téb podnevnih uradnih ur, todà tedaj je treba čolni upravi povrniti pristojbine, plačane za to, kar so imeli več dela uradniki in nastavljenci. Té pristojbine se dado na znanje v posebni tarifi. Poštno blago pa in reči popotnikov je vsak čas odpravljati, ne pobirajoč gori omenjenih pristojbin. §■ 10. §■ 13. Golnijske odprave more izprožili skladovnična uprava ali pa polagatelj blaga, in kar se tide v kabinah položenega blaga, tudi kupci tega blaga osebno ali po pooblaščenih zastopnikih. Skladovnično podjetje je sploh dolžno poro-štvovati za vse čolne postranske pristojbine, ki zadevajo polagatelja, s povračilno pravico do téga, in taisto se zmatra brez posebnega pooblastila za pooblaščeno, da v colnijskem oziru predlaga odpravo vloženega blaga. Za polagatelja veljâ, kedor izkaže, da ima pravico, razpolagati z blagom. * §• H. Pristojbina za tehtanje ali skladovnina se na račun državne blagajnice v skladovnicah ne pobira. Nasproti pa je skladovnična uprava dolžna, da priskrbi v posameznih hraniščih in čolnih podružnicah potrebne tehtnice in uteži in pa da vsa hlapčevska dela, ki so združena s colno-uradniin rokovanjem, dâ opraviti po svojih delavcih brez pravice do povračila po čolni upravi. §• 12. Kar je v svobodnem okoliši gostilnic (restavracij) ali kar se jih napravi pozneje, in pa kar je posameznim osebam, stražnim oddelkom i. e. iz služabnih ozirov odkazanih stanovanj, zmatra se, da bivajo v colnem okoliši. Kolikor se tam rabi in potroša stvari in blaga, mora se torej prejemati iz colnega okoliša, iz svobodnega okoliša (inozemstva) pasamô, če se prej plača col, oziroma davek. Ti prostori so pod mejno-okrajnim prigledom. Poslovniki gostilnic so dolžni o prejemanji in trošenji vseh predmetov za hišno opravo in vseh trošil natančno pisati knjigo in, ne braneč se, dovoliti finančnim organom, da pogledajo vanjo in da pregledujejo prostore. Ako to zahteva čolna uprava, dolžna je skladovnična uprava, gostilničarju v slučaji kakega prestopka odtegniti najemno dopustilo. Pod katerimi pogoji sméjo popotni (ambulantni) prodajalci domačih in zacolanih jedil in krepčili svoje blago, kar ga niso prodali, prinašati nazaj v čolni okoliš, to določa finančno ravnateljstvo. Skladovnično podjetje poroštvuje za to, da njegovi uradniki, nastavljenci in delavci natančno izpolnjujejo predpise pričujočega colnega pravilnika, in ako to opusti, more se po zmislu §. 49. v zakonu z dné 28. aprila 1889. 1. (Drž. zak. št. 64.) kaznovati z redovnimi kaznimi od 100 do 1000 gl. in, ako po večkrat dela zoper to, tudi z odtegnitvo dopustila. §• H. Skladovnično podjetje je odgovorno za pravöst čolnih in statističnih izrecll, ki jih donesö njegovi organi. Skladčvnično podjetje poroštvuje po zmislu določil pripadninsko-kazenskega zakona za pripad-ninske prestopke ljudi, ki so v njegovi službi. Skaddvnična uprava je dolžna, kako colno p°' nevéro m'nerednost v skladovnicah, če za njo iz^> priznaniti colnemu oblastvu in, ako zahteva vélika colnija, iz službe izpustiti one uradnike, nastavljene« in delavce svoje, kateri se storé krive takih dejanj a» opustitev. II. Y stop blaga v svobodni okoliš, a) Po morji. 1. Promet ladij v novem pristanišči. §• 15. Ladije, ki zahajajo v svobodni okoliš, izkladajo svoje blago brez posredovanja vélike colnije. Ge kaka ladija vozi stvari državnega sa®^ trštva (monopola), in če tega prevažanja ravnost po naročilu in na račun državne morajo se omenjene stvari v 24 urah r -v pristanišče oddati v uradno shrambo ter se pustiti, dokler se blago ne pošlje dalje. Blagovne razkaznice ladij se predlagaj0 P določilih ladijskega razkazničnega redü. 2. Pomorski promet med starim i11 111 onim novim pristaniščem, ki spada » hodnemu okolišu. ne vr»‘ blagajni«6-no doh°du 8- 16. rihajaj0 Ladije dovoznice (pcate) in čolni, ki Prl iz starega, s colnim okolišem meječega pr*s ‘ . ^ vštevši , Vidiki kanal (Canal grande) * ■ m°r*j° p0. zali o prihodu tam postavljenim finančno-stra stajam, in njih tovor mora biti založen s cou’J listi. §• 17. Če se blagö iz mesta z dovoznicami prinese v novo pristanišče, mora se to blago odpraviti pri c° ni podružnici. Dotična čolna podružnica opravi 2 inozemskimi nezacolanirni poslatvami predpisani zstopni uradni posel, z domačim blagom pa izvozno Postopanje. V obéh slučajih izda ta podružnica o po-®atvah napovednice, katere naj spremljajo blago ob revozu p0 morji do podružnice v novem prista-. 'soi. Tâ podružnica vpiše poslatve v stavno knjigo napoti rešeno napovednico do podružnice v sta-rem pristanišči. Ako se domače blago iz mesta prenaša po 0rj' v skladišča colnega okoliša v svobod-eni okoliši, odpravlja se pod zaporo tovorca ali r°stora v okrajšanem poprevoznem postopanji. j ^a se Blagö iz ladij, ki stojé v starem pristanišči v s katerimi se ni še opravil čolni posel, prenese novo pristanišče po ladijah dovoznicah, za to je po-a dovolila colnije. Če je to blago domačega izvira, Pfavi čolni urad izstopni čolni posel; pri inozem-cm blagu pa je zadosti, če se izdâ dovolilnica na Podstavi izrecila vödnika tovorovega. : Prekladanje dotičnega blagâ se more, kolikor J^a, deti pod pripadninsko-uradni nadzor; prečno blago pa je odpisati od razkaznice. b) Po suhem. §• 18. Blagö, ki gré iz colnega okoliša po suhem y -e"! gic 1L cuiucga oKousa po sunem ^obodni okoliš, je dostaviti pred vélike colnije pohod niC°’ Poslavljena poleg vbodnih vrat svo-"ega okoliša, če tu gré za domače blago, posto- važ' ^ Ula<^"° ^ "jim P° predpisih, veljajočih za iz-ga anjp blagâ. Domače, za vložbo v skladišče colne-vhod °i a namei|jene poslatve naj podružnica poleg Voz VFa^ 2aPoro odkaže v okrajšanem popre-P°sl°panji podružnici v skladišči colnega re,tl itl02emsko colu zavezano blago, ki se v sta-P° su';;,Slani8Či t^va 'z la(Bje s l^m namenom, da se nijsk- 'In Prunese v svobodni okoliš, naj dotična co p0j^0^ru^n'<:a v starem pristanišči z napove lito zaP°ro tovorca ali prostora ali pa pod ui vh°(jr1ijPleinslvorn odkaže colnijski podružnici iz8topoir Vratih svobodnega okoliša ; ona odp Uradnik t0 ^a8B P° posredovanji kakega vü a' ^apisavši je v stavno knjigo. Na tovorni kolodvor južne železnice prihajajoče, v prevoz skozi čolni okoliš preko tržaške colnije nakazano blagö naj čolna podružnica na tovornem kolodvoru dokončno izstopoma odpravi v svobodni okoliš; todà tako blago se mora, predno se dokončno rešijo sprémne listine, pod pripadninsko-uradnim spremstvom odvesti v svobodni okoliš, izvaža pa naj se déloma ob določenih urah po dnevi. §. 19. Po železnici prihajajoče blago naj se odpravlja v zmislu določil predpisa o colnem postopanji za promet po’železnicah, ki se dotikajo čolne črte, z dné 18. septembra 1857. 1. (Ukazn. št. 45.). O vsakem železničnem vlaku, ki pride, mora voditelj vlaka predati v to določenim colnim organom glavni pregled z nakladnimi razkazi (nakladni-cami) vred, ki jih sestavijo organi dotične železnice. Železnični vlaki se morajo uradno spremljati od vhodnih vrat notri do mesta, namenjenega za prevzemanje vöz; tu naj čolni in finančnostražni organi bližnje čolne podružnice, katerim je to naročeno, vozove od zunaj pregledajo. Naložene vozove je, ko bi se to ne bilo že zgodilo, deti pod plombo. Glavni pregled naj potem z nakladnimi razkazi in spremnimi listi vrèd dotična podružnica pošlje osrednjemu uradu velike colnije. Ravnateljstvo železniškega obrata je dolžno, vé-liki colniji (osrednjemu uradu) naznanjati vozne črteže vseh vlakov, ki prihajajo v svobodni okoliš, in vsak dan zglašati ona hranišča (one obrežne proge) in pa, povedavši njih številke, one vozove, ki jih je dostaviti k posameznim hraniščem (obrežnim progam). Na podstavi teh zglasil naroči osrednji urad vélike colnije posameznim colnim podružnicam, da naj odpravijo vagone in rešijo čolne listine. Podružnice, h katerim se dostavljajo v svobodni okoliš došli vozovi, morajo se prepričati, da so colnijske zapore nepokvarjene; nato je preskusiti spremne listine — kakor to ustreza namembi po-slatev — ter po predpisih opraviti predpisano izvozno, prevozno itd. postopanje, ali pa blago položiti v colno-okolišna skladišča. §• 20. Ko se v svobodni okoliš prineseno blago vklada v skladovnice, ko se tam shranjuje, obdeluje in obravnava, ni potreba posredovanja vélike colnije. Todà v prilogi A imenovano blago se mora hraniti v posebnih hraniščih pod vednim pripadninsko-uradnim nadzorom. Polagatelji takega blaga morajo o tem pisati posebne hraniške knjige, katere naj natančno izkazujejo, koliko je zaloge, in katere se morajo vsak čas, kadar se to zahteva, pokazati organom finančne uprave. Finančna uprava si pridržuje pravico, to prilogo dopolniti, ako treba, vzprijemši vanjo še druge predmete. III. Izstop blaga iz svobodnega okoliša, a) Po morji. 1. Promet iz novega pristanišča v inozemstvo. §. 21. Po morji se blago pošilja iz skladovnic brez pripadninsko-uradnega posredovanja. Vendar je do-tični voditelj ladije dolžtin, predno odplove, predati ladijsko razkaznico v zmislu določil redu o ladijskih razkaznicah. 2. Promet iz novega pristajnišča, spadajočega k svobodnemu okolišu, v staro pristanišče ali drugam na obrežje colnega okoliša. §. 22. Ladije dovoznice (pente) in čolni, ki hočejo v čolni okoliš, morajo se pri odplovu iz novega pristanišča v starega ustaviti pri finančnih postajali, zategadelj postavljenih, 1er smejo voziti samo blago, ki je cola prosto, ali za katero se s colnimi listinami, ki spremljajo tovor, dokaže, da je zacolano. Tako zacolano blago je po ministerstvenem ukazu z dné 2. maja 1880. 1. št. 11067. (Ukazu. št. 17.) v okrajšanem popre voznem postopanji pod uradno zaporo odkazali tisti colnijski podružnici v mestu, katera je pristajališču najbliža. Po zabeležili v stavni knjigi se prične pri tej podružnici preiska-vanje od zunaj in deloma tudi znotraj, in ako je vse v redu, dovoli se prestùp črez colno črto. Kadar je blago iz svobodnega okoliša naložiti na ladije, ki so v radi ali v starem pristanišči, morajo dotične ladije dovoznice imeti od bližnje čolne P°' družnice dovolilnico, ki se izda na podstavi pisme-nega izrecila. Dokladanje se more po potrebi déti pod uradno nadzorstvo; toisto je po vsi vsebin' vzprijeti v ladijsko razkaznico ter je uradno potrditi- §. 23. Za blago, ki naj se iz svobodnega okoliša p° morji pošilja v čolni okoliš, veljajo določila §. 2l-< in colnijska odprava se opravlja samo za vhodno zacolovanje, poprevozna odprava pa za domače blago, namenjeno tjeiz skladišč colnega okoliša, pri mer se uporabljajo določila ministerstvenega ukaza z dné 2. maja 1880. 1. št. 1 1967. (Ukazn. št. 17-)P b) Po suhem. §. 24. Iz svobodnega okoliša se more blago v čoln' okoliš po suhem pošiljati samo, če se colnijski o pravi. Dotično blago je v ta namen prinesti v pri'" ne prostore v hraniščih, ki so določeni za preg'e dovanje, in tu je ogledajo uradniki tiste čolne P°, družnice, kateri je hranišče odkazano, na podsta oddanih blagovnih izrecfl po sem merečih določi colnega redu in uradnega podučila. Ko je zglašeno colno postopanje završeno plačane dolžne čolne pristojbine, zahtevati je, iredö, in tega časa naj se neprestano uradno nadzirajo. se odpravljene poslatve nemudoma odvedé, in do N» podstavi dovršenega uradnega napravka se mor dotično blago odnašati iz hranišč in naravnost " kladati na vozove pod uradnim nadzorom. Vozovi morajo biti pripravni, da se na nj^* j mesti prostorna zapora. Posamezne tovorne ("a ^ ko) pa je déti pod zaporo tovoreev; izjemoma ' na mesto uradne zapore priti uradno spremstvo-se je blago naložilo, o tem izda čolna P0<'ruo[)0d-da se poslatev odkaže na izstopna vrata iz sV^jj. nega okoliša v čolni okoliš, sklicujoč se na < ^ ski napravck, po prilogi H nakladnim, ki naJ. •* yr^d ditelj blagd z doličnimi colnijskimi naprav»' ^ izroči colniin in finančnostražnim organom, je naročeno, nadzirati izhod iz svobodnega oK Ako bi pa bilo na taisti voz prinalož-id ^ drugih hraniščih colnijski obravnavano pril«1’ odkaže se pod uradno zaporo deta poslatev z omejeno nakladnieo na dotično podružnico; od tod se, ako treba, v isti namen, odkaže dalje na kako bližnjo Podružnico in slednjič na izhodna vrata. Vsaka teh podružnic presküsi nepokvarjenost nameščene zapore, sname jo, ako se najde, da ni pomisleka, ob začetku prinakladanja, nadzira poslednje, nabosti nato zopet novo zaporo in dâ potrebno potrlo na nakladnici; natö se blago prevaža dalje. Pri izhodnih vratih se nakladnica odvzame, stava poslatve se zapiše v uradno knjigo zabeležnico, zapora pa in colnijske poslatve tiččči se napravki se preskusijo, in ako ni suinnje, sname se colnijska zapora (pri poslatvah sè spremnicami se pusti) in izstop vozila v čolni okoliš se dovoli. Na colnijskih naprav-Km je izstop v čolni okoliš potrditi s pečatom, ki ima Premičen datum. če se pokaže kak pomislek, treba je, predno ?e dovoli izstop v čolni okoliš, tovor do dobra zunaj 1,1 znotraj preiskati, in dalje postopati po tem, kar Se je našlo. Na tem mestu naj sosebno opravljajo Spreglede v to odkazani naduradniki in finančno-stražni komisarji. Nakladnice je pobrati in po času vrejene hrasti leto dni. §• 25. Ob prometu po železnici iz svobodnega okoliša ' °lni okoliš je postopati v obče po določilih pred-y'Sa z dnč 18. septembra 1857. 1. (Ukazn. št. 45.). Posebnem pa se je držati tega ; nice, ki vrši obrat, vedno nakladati takö, da posredujejo čolni in finančno-stražni organi; vozove je deti pod zaporo, dotična čolna podružnica izda napovednico, in ta se z dotičnimi izročili vred proti potrdilu izroči v to poblaščenemu železničnemu organu. Praviloma se že zacolano ali domače blago ne smé dokladah na voz, z inozemskim nakaznim blagom naložen. Železniške vozove, sestavljene v eden vlak, postaviti je, predno stopijo v čolni okoliš, na kolejc, ki jih je čolna uprava za to določila, da se vlak pregleda. Ravnateljstvo železniškega obrata je dolžno veliki colniji (osrednjemu uradu) pravočasno naznaniti vozne črteže vseh v čolni okoliš izhajajočih že-lezničnih vlakov. Voditelj tistega vlaka, ki je namenjen za izstop v čolni okoliš, mora čolni podružnici, ki je izstopnemu mestu najbliža, izročiti predpisani glavni pregled B, kakor tudi nakladnice in colnijske listine v zavitkih ter čolne liste, služeče v izkaz, da je naloženo blago že v svobodnem okoliši dokončno bilo colnijski odpravljeno. Ko so spremnice preskušene in za dobre spoznane, začne se pregledâvati vlak. Tisti vozovi, ki so oznamenjeni za prazne, kakor tudi lokomotive s tenderji vred, ki gredô morebiti v čolni okoliš, naj se do dobrega preiščejo, ali ni morebiti vanje naloženega kaj colu zavezanega blaga; uradne zapore na naloženih vozéh je preskusiti, koliko jih je, in če so nepokvarjene. Zapore na vozéh, naloženih z inozemskim, nezacolanim blagom, pustiti je, kakor so; snéti pa je zapore na vozéh z blagom, s katerim se je že ob vhodu uradno postopalo, ali pa z domačim poprevoznim blagom. y železniške vozove se mora blago nakladati leJ pod uradnim nadzorom po popolnih colnijskih pravkih, in najstrože je paziti na to, da se ne pri-vjl °ZI n>kako blago, o katerem se izkazno ni opra-0 colno postopanje. Ko je blago naloženo, deti je . Ve pod uradno zaporo. Colnijske napravke Pfemnice posebe) je deti v zavitke ter na zavitke j ,s av*b Številko železniškega voza, dalje število na-rivSi"'*1 tovorcev 'n dotične colnijske napravke. Sto-piše' -Se ^ naklaati je prilično določilom §. 24. kater()r-SV0*)0(*n<'ln °k°bši vloženo nezacolano blago, v v napovednem postopanji odkazati colnijam stavi n k, l'ež*dah ali pa za prevoz, treba je na pod-a ladnic, izdanih po pooblaščencih liste želez- Čolne liste, služeče za poverilo v svobodnem okoliši cola prosto odpravljenega ali zacolanega blaga, in pa colnijske spremnice je vrniti voditelju vlaka. Železnični vlak je nato takoj pod uradnim nadzorom ali pa spremstvom odpustiti v tozeinstvo. Da se je zgodilo to, in pa da so se za prazne zglašeni vozovi znotraj preiskali, potrdé naj v glavnem pregledu, katerega pridržc, pregledni organi, povedavši datum in uro. IV. Prevoz blaga skozi svobodni okoliš. §• 26. lilago se sme skozi svobodni okoliš na vozéh prevažati samô v ta namen, da se vloži v kako skladišče colnega okoliša, v vseh drugih slučajih je torej to prepovedano. Železnicam je prevoz dopuščen in poprevozna odprava naj se pod zaporo prostora opravi pri oni čolni podružnici, pri kateri vstopa blago v svobodni okoliš. Y. Posebna določila za colno-okolišna skladišča. §• 27. Tista hranišča v svobodnem okoliši, katera se v znlislu §. 5. proglasé za colno-okolišna skladišča, naj se zmatrajo, da so v colnem okoliši. V njih se smé torej vkladati samo domače ali pa tako inozemsko blago, ki seje podomačilo s vbodno odpravo. §• 31. Blago sc v colno-okolišna skladišča vnaša na podstavi listov (voznih listov itd.), ki dokazujejo tuzemski izvir blaga, oziroma na podstavi čolnih listin, ki dokazujejo izvršeno zacolanje; tč listine je predali skladovnični upravi, katera naj jih izroči čolni podružnici z izreeilom za vkladbo vred, izdanim v enovitem napravku po stranki ali pa po skladovnični upravi sami. §. 28. Blago domačega proizvoda, za katero se sme ob izstopu v colno inozemstvo po veljajočih določilih zahtevati bonifikacij0 (cuker, špirit), mora se vložiti v posebne, od drugih oddelkov colno-okolišnili skladišč prostoroma varno ločene odseke hranišč. Ti oddelki colno-okolišnili skladišč veljajo za svobodne sklade v zmislu §. 14. eukrarinskega zakona z dné 20. junija 1888.1. (Drž. zak. št. 07.), oziroma v zmislu §. 73. zakona z dné 20. junija 1888. I. (Drž. zak. št. 95.); kar se torej tiče nakazovanja takih poslatcv na dotična colno-okolišna skladišča, in pa načina njih vkladanja in izstopa v colno inozemstvo, dalje v oziru na način njih nadzora, naj se uporabljajo določila v razpisu finančnega ininisterstva z dné 9. julija 1888. 1. (Drž. zak. št. Ml.), oziroma določila v prilogi C k razpisu finančnega ininisterstva z dné 10. avgusta 1888. 1. (Drž. zak. št. 133.). §• 29. Colno-okolišna skladišča so pod nadzorom in pod sozaporo velike colnije in v njih so postavljene posebne čolne podružnice in finančno - stražne postaje. g. 30. Uradna sozapora na vseli vhodih, ki držč v prostore colno-okolišnili skladišč, napravi se s posebnimi umetnimi ključanicami, katere velika coluija omisli ob trošku skladovnične uprave, in katerih ključi ostanejo vedno v rokah vélike colnije. Odpirati in zapirati se smejo ti vhodi samo vpričo čolnih uradnikov in postavljencev finančne straže; vhodi se morajo, dokler so odprti, neprestano uradno nadzirali. Okna in druge odprtine je zapreti z omrežjem, ki daje popolno varnost. Čolni uradniki in finančno-stražni organi, katerim je naročena služba v skladovnicah, kakor tudi drugi v to določeni finančni organi smejo vsak čas v vse prostore colno-okolišnili skladišč. Osebe, ki vstopajo v colno-okolišno skladišče, so pod prigledom ondi poslujočih finančnih organov in moči jih je tudi telesno preiskavah. Podružnica bo izročilo za vkladbo prejemal® samo za blago, katero je skladovnična uprava, Prl" stavivši svojo firmo na spremne listine, pripustila v vkladbo. Blago, katero je bilo pri veliki colniji ali I1'1 kaki podružnici njeni na vhodu odpravljeno, naj se, če je namenjeno za vkladbo v colno-okolišna skladišča, tje nakazuje pod uradno zaporo z nakladnic° prav tako, kakor je zaukazano za blago, ki dohajat2 colnega okoliša in je namenjeno v colno-okolišna skladišča po §§. 18. in 19. z,i vožnjo od vboda v čolni okoliš do colno okolišnega skladišča. §• 32. Pri vkladauji za colno-okolišna skladišča name njenega domačega blaga zadostuje praviloma vnanj ogled lovorcev in preskušnja, ali se po kakovos > številu iu znamenji vjemajo s povedmi v izrectlu- Ovédba teže, katero opravi skladovnična upr*v8’ velja praviloma tudi za colno upravo. Ako pa kaže, da bi utegnila biti kaka nep1® vost ali kako tihotapstvo, kar nastane sosebno te J’ kadar se blagovna zglasilnica ne vjema z voZ" • listi in spremnimi listinami predanimi skladova upravi, treba je poslatcv znotraj preiskati. §. 33. O vsakem hranišči colno-okolišncga sc piše pripadninsko-uradna hraniška 'h or v katero sc blagô zapisuje po tistem redu, dohaja. Taista mora hiti v soglasji sc skladovno^a(1j skladovnične uprave, v katero morejo finančne uprave pogledati vsak čas. V slučajih, ko hi ne bilo takega sogla^j®-^^ gleda se blago, in na to se, Če sc razlike |»h ^„jj. verojetno, napačni vpisi v dotičnih skladovn^^ gab popravijo na podstavi pismenega P'f^g izvida, eventualno se nadalje postopa po §■ skladb §• 34- Znotraj colno-okolišnih skladišč; je promet in °brat popolnoma svoboden in vsak položitelj je pooblaščen, v mejah sèm merečih določil obratnega pravilnika skladovnic storiti vse, kar pospešuje obrano blaga in olajšuje prodajo ali pa meri na oplenieničenje. Vsako početje pa, s katerim se premeni vkladba, oddelek, pakovâlo blaga, kakor tudi njega teža ali imé, naznaniti je pismeno colnijski Podružnici, da se déne v razvidnost v liraniški knjigi. §. 35. Ako pa se ga najde preveč, in to nad pet odstotkov množine, ki jo kažejo hraniške knjige, treba je prebitek vbodno zacolati ; a tu je pri tistem blagu, ki se zacoluje po čisti teži, odbiti polarifno taro.. Kazensko postopanje se izproži tedaj, kadar se najde blaga preveč za 10 ali pa še več odstotkov množine, kakor jo kažejo hraniške knjige. Za cole poroštvuje najprej vloženo blago, in pravica gré državnemu zakladu pred vsemi zasebnimi zahtevki, torej tudi pred zahtevki skladovnične uprave. §• 37. V colno-okolišnih skladiščih ima skladovnična uprava dolžnost, iméti, kar je blaga, vedno v redu teko, da se bode moglo brez ovir uradno pregledali. Čolna uprava bo tako pregledovanje občasno upravljala v teku leta; svoje pregledovanje more raztegniti na vsa hranišča ali pa omejiti na posamezna hranišča in poslatve. Kar je v to potreba težakov in orodja, priskrbeti mora skladovnična uprava. Zlasti je treba pri posameznih velikih oddelkih “tega, kateri se prejemajo deloma, zdaj pa zdaj °vedeti pravöst ostale skladovne zaloge in vsako razliko, ki se pri tem pokaže, dogovorno sè skla-dovnično upravo preiskali, oziroma postopati ^ določilih §. 33. Kadar naj blago, ki je v colno-okolišnih skladiščih, izstopi v svobodni okoliš ali naravnost v inozemstvo, tedaj je prinesti izrecllo za izvozno postopanje, in dotična množina, ko je uradno obrav-nana in izložena iz colno-okolišnega skladišča, odpiše se v liraniški knjigi. Kadar je blago iz colno-okolišnih skladišč po morji v poprevoznem postopanji poslati v čolni okoliš ali pa izvesti v inozemstvo na negotovo prodajo ali v kako dopustno plemeničenje, popravo ali obdelavo, tedaj je po predpisih, ustanovljenih za te posebne slučaje, izprožiti spremnično ali okrajšano poprevozno postopanji' oziroma postopanje za pona-tnérno prodajo ali zabeležilo postopanje. Ako pa se blago po suhem vrača v čoln zavezano tozemstvo, odkaže se pod uradno zaporo z nakladnico (§. 24-.) na colno podružnico pri izhodnih vratih svobodnega okoliša. §. 30. Ako se ob pregledu ali ob izstopii blagâ iz Uanišč colno-okolišnih skladišč najde blaga pre-tealo, ne izproži se kazensko postopanje, ampak, m' je premalo blaga, odpiše se v liraniški knjigi. §. 38. Skladovnična uprava bo po nasvetu čolne uprave osebam, katere so bili' zaradi tihotapstva ali težili pripadninskih prestopkov obsojene ali v preiskavo vzete in ne za nedolžne spoznane, prepovedala vstop v colno-okolišna skladišča. Priloga A. Spisek tistega inozemskega nezacolanega blaga, ki se smé vlagati samo v posebnih hraniščih. I Številka sedaj veljavne čolne tarife N a z i v â 1 o predmetov Iz t. št. 131 b , . » 132 , . n 133 P P T» 134 p p p v rt n 115 14ti , , , 147 » » , 159 ■ » » 161 168 rt rt rt . , . 169 , » » 170 T. št. 171 . , . 172 . . . 173 . 174 . 175 p n Iz t. št. 170 T. št. 196 . Iz t. št. 272 in „ „ , 272 bin , » . 280 299 p rt n T. št. 301 a do c , „ 302 a, b . 303 n n „ , 307,308 Iz t. št. 309 . . . , , 310 . . . . . 311 . . . . . 312 . . , » » 313 . . T. št. 316 . . Vsi manjši predmeti téh tarifnih številek, ki se dado lahko skriti, n. pr. rute, žepne rute, mreže za pohištvo, trakarsko, pasarsko, gombarsko in na stavu pleteno blago, čipke, obrobni predmeti, ovratnice, suknene rokavice itd. Umetalne cvetlice, okrasna peresa itd. Sestavine umetalnih cvetlic. Vsakovrstni klobuki in kape. Moška, ženska in otroška oblačila, potem perilo. Igralne karte. Nožarsko blago, mali predmeti za rabo, igle itd. Kovinsko blago, najličnejše (mali predmeti za rabo). j Instrumenti za občo rabo, n. p. glediška kukala, očali, lupe, risalno orodje, ) toplomeri itd. Žepne ure. Okrovci za žepne ure. Kolesja za ure. Drobno blago, najličnejše. 1 Drobno blago, lično: tako majhni predmeti, ki se dado lahko skriti, kakor n. lj-j predmeti za okras, lepotičenje in toaleto, oprave za glediška kukala, u i. e. r., potem palice, manjše otroške igrače. Drobno blago, navadno (blago iz morske pene, okras za moške in Ženske itd.). Dežniki in solnčniki itd. Priloga B. G. k. vélike colnije podružnica št. V. V Trstu, dné 11. julija 1891. N ak 1 a d n i c a za voz št. 241., kateri naj s colnijski odpravljenimi pošiljatvami iz svobodnega okoliša vstopi v čolni okoliš. Številka podružnice Na podstavi priloženega napravka za Red, kako se je voz premikal od ene podružnice do druge. Podpis odpravljajočega uradnika. vpisnik ' odpravno številko I II 111 IV \ V Prejem 7325, 7328 1 Michele s. r., ofic. VI VII VIII IX X Izreč. 5270 2 Pepan s. r., asist. XI XII • Vstopi 11. 18—91 7. V. c. podruin. VI. Jožef Schmiedt s. r., v. 0. \ II. Čolni pravilnik za svobodni okoliš pri Sv. Sabi. V svobodni okoliš za porabo dohajajoče rud' ninsko olje se mora poprej zacolati, če ni bilo v ta namen prejeto iz colnega okoliša. §• 1. Svobodni okoliš v Svetem Sabi s tamkajšnjimi napravami vred je namenjen samo za vkladanje rudninskega olja (t. razred XXI.) in lakih predmetov, ki so v zvezi ž njega pošiljanjem. Finančnemu deželnemu oblastvu se pridržuje pravica, da dovoli ako treba, vkladbo kemijskih pomožnih tvarin t. razreda XLV. Nove naprave, stavbe, napeljave cevi itd. smejo se ondi izvršiti samo po dovoltlu finančnega deželnega oblastva, dodeljenem dogovorno s c. k. pomorskim oblastvom. §. 5. Gostilnice se sméjo v tem svobodnem okoli»' odpreti samö, če se je prej zadobilo dovolilo finaiu -nega oblastva, in taiste se zmatrajo prav tako, kako' posameznim osebam, stražnim oddelkom itd- 'z služabnik ozirov ondi odkazana slanovišča, da so v colnem okoliši. Vsi ti prostori so pod mej"0' okrajnim prigledom. Poslovniki gostilnic so dolž"1 o prejemu in porabi vsega pohištvenega in potrošneg3 blaga natančno pisati knjigo in, ne braneč se, final" ' nim organom dovoliti, da pogledajo vanjo, kakor tudi, da pregledujejo po prostorih. Finančno oblastvo I. stopinje ima pravic0' o kakem prestopku odtegniti gostilničarju dovolil0 za obrat gostilnice v svobodnem okoliši. §. 2. Promet po svobodnem okoliši v Sv. Sabi podleži določilom pričujočega colnega pravilnika. §. 3. V svobodni okoliš Svetega Sabe se smé po suhem stopiti samo pri vhodih, v to določenih. Osebe, katere hočejo po suhem iz svobodnega okoliša v Sv. Sabi iti v čolni okoliš, smejo samö in edino skozi izhode v to namenjene, in po veljajočih predpisih jih smejo finančni organi telesno preiskavah. Vse vhode in izhode svobodnega okoliša morajo finančno-stražni organi primerno stražiti. Po morji veljajo za promet ladij dovoznie (peat) in čolnov določila §§. 7. in 9. §. 6. Ladije, ki se ustavljajo v tem svobodnem °k° liši, izkladajo v §. 1. oznainenjeno blago brez p° sredovanja velike colnije; a pri tem je paziti na t°> da se ne smé izkladati nikakoršno drugo blago-operacije v pristanišči Sv. Sabe stoječih ladij n""* torej neprestano paziti finančna straža. Ladijske razkaznice se predlagajo po določili redu o ladijskih razkaznicah. §• 7- Ladije dovoznice (peate) in čolni, ki prihaN iz vodà colnega okoliša, morajo se takoj, ko zav v pristanišče svobodnega okoliša, izkazati °j^. postavljeni čolni podružnici, in njih tovor m°ra založen s colnijskimi listi. §• Svobodni okoliš v Sv. Sabi s tamošnjimi napravami vred se zmatra — vendar samö z ozirom na blago, v §. 1. imenovano, — za čolni izloček. Teh vrst blago, ki se prinese iz colnega okoliša v ta svobodni okoliš, izgubi že s tem prinosom v svobodni okoliš narodnost in se zatorej ne smé brez colnijske vhodne odprave in brez plačila cola nazaj prevažati v čolni okoliš. §. 8. Tako blago, kakor je imenovano v §• Ija se po morji iz svobodnega okoliša v Sv. pripadninsko-uradnega posredovanja. Toda dotični voditelj ladije mora, pred"0^,^ plove, izročiti ladijsko razkazuico (manifest) v z določil redil o ladijskih razkaznicah. t noši' Sabi l»'eZ Drugo kakor gori oznainenjeno blago sc pristanišči svobodnega okoliša ne sme liakia §. 9. III. Z ladijami dovoznicami (peatami) in čolni se sme v §. 1. oznamenjeno blago iz svobodnega oko-liša v Sv. Sabi prevažati v čolni okoliš samö potem, se je zacolalo ; v takih slučajih naj se blago P° ministerstvenein ukazu z dne 2. maja 1880. 1. št- 11967. (Ukazu. št. 17.) nakaže po okrajšanem poprevozneni postopanji pod uradno zaporo col-nernu uradu, ki je pristajališču najbliži. Ko bi bilo blago, kakor je oznamenjeno v §. 1., 12 tega svobodnega okoliša naložiti na ladije, katere so v radi ali v tržaškem pristanišči, morajo dotične do-voznice imeli v to dovolilnico čolne podružnice v Sv. Sabi, katera se izdaje na podstavi pismenega ■zrecila. 8- 10. Za blago, ki se pošilja iz svobodnega okoliša y Sv. Sabi po morji v čolni okoliš in kakoršno je unenovano v §. 1., veljajo določila §. 8.; colnijski sc blago odpravlja samo za vhodno zacolanje in nakazuje se zatorej v poprevozu do namenišča blaga; pri tem se uporabljajo določila ministerstvenega ukaza z dné 2. maja 188U. I. št. 1 1967. (Ukazu. št. 17.). §• H-/ Po suhem se more v §. 1. oznamenjeno blago iz prostega okoliša v Sv. Sabi pošiljati samö, bo je colnijski odpravljeno. Dotično blago je v ta Uamen izkazati v svobodnem okoliši postavljeni čolni Podružnici, katera na dalje uradno posluje. Colnijski odpravljeno blago je takoj pod pri-Padninsko-uradnim nadzorom odnesti iz svobodnega okoliša. §. ia. Za promet po železnici iz lega svobodnega K°bša v čolni okoliš je postopati v zmislu določil Predpisa z dne 18. septembra 1857. 1. (Ukazu. Pravilnik za zasebna hranišča v Trstu v pokladanje inozemskega nezacolanega blaga. I. Splošna določila. §- 1. Zasebna hranišča v Trstu, v katera se more pokladati inozemsko nezacolano blago, so ali: 1. Zaporna hranišča, v katerih sc vloženo, za colno pristojbino poroštvu-joče blago ima pod sozaporo colnega urada, in v katerih sc sme blago samozdovolilom, kigaza vsak slučaj posebc dâ velike colnije ravnatelj, prepako-vali zaradi deljenja, razbiranja itd., in sploh, kakor je v trgovstvu običajno, ravnati z blagom, kolikor sc s tem ne premeni njega itnč ali polarifna kakovost (§. 14.), kar nadzirajo čolni organi, ali 2. Obračunska hranišča, to so taka, v katerib se po posebnem dovolilu s pogoji in priglcdi, za to določenimi, brez uradne sozapore poklada samo neko določeno inozemsko nezacolano blago, tako da je imčtelj hranišča upravičen, dati mu namen za uvoz in zopetni izvoz. §• 2. Dovolitev, imeti zasebno hranišče za inozemsko nezacolano blago, zavisna je, izvzemši v §. 23. omenjeno omejitev, od finančnega deželnega obla-stva; daje se samo zaupanja vrednim trgovcem, ki pišejo trgovske knjige in so ali sami v Trstu naseljeni ali pa imajo ondi podružnico, agenturo ali poslovni oddelek pod vodstvom v Trstu stanujočega zastopnika. Ta dovolitev se daje za zaporna hranišča na eno leto, za obračunska hranišča pa na dvé leti; toda finančno deželno oblastvo ima pravico, s početka podeljeno dovolitev podaljšati črez tu ustanovljeno dobo. Gori omenjena dovolitev se more vsak čas preklicati, in finančno deželno oblastvo, ker grč tu za stvar njegovi prosti razsodbi prepuščeno, ni zavezano povedati stranki, zakaj se ji je dovolitev Vrste zasebnih hranišč. Dovolitev zasebnih hranišč. Poroštvo iinctelja h ra niš ča. Izročilo o blagu za vkladbo. odbila ali podelila ali pa podeljena morebiti preklicala. Ako sc je odbila dovolitev ali pa njeno podaljšanje, more se finančnemu ministerstvu podnesti ugovor. tovorci, dokler se ne vroči potarifno izročilo, deti p°d uradno zaporo. Finančnemu deželnemu oblastvu se prihranjuje pravica, ustanoviti naj manj šine, P°č katerimi sc posamezne poslatve blaga ne smejo vkladati in izkladali v zasebnih hraniščih. §• 3. Imetelj hranišča poroštvuje za vso čolne pristojbine, katere gredo od cele, za vkladbo v zasebna hranišča zglašene količine blaga. §- 4. Prošnje za dovolitev, da se sme imeti zasebno hranišče, podajati je veliki colniji. Vsaka taka prošnja mora obsegati natančno oznamenilo leže hraniških prostorov po ulicah in hišni številki in poved o tistih vrstah blaga, ki se mislijo vanje vkladati; razen tega je prošnji prideti natančen opis hraniških prostorov z jasnim črtežnim očitkom njihovim v dvojnem izvodu. Ako grč za dovolitev obračunskega hranišča, treba je vrhu tega v prošnji povedati, kako se hoče dati potrebno zagotovilo. Ako se hoče pozneje, da naj se podeljena dovolitev raztegne tudi še na drugo blago, potreba je za to privolitve finančnega deželnega oblastva. Na prostorih že dovoljenih zasebnih hranišč more se kaj prcmeniti samo s privolitvo finančnega deželnega oblastva. Dotične prošnje je podajati ravnatelju velike colnijc, kateri jih, opravivši ovedbo, sè svojim mnenjem predloži finančnemu deželnemu oblastvu. §. 5. Zadobivši dovolitev, imeti colno zasebno hranišče, vklada se blago v zasebno hranišče na podstavi predpisom ustreznega blagovnega izrecila, katero naj stranka v dvojnem napravku predlaga veliki colniji. Ako se kedč hoče oglasiti za ugodnostni col, treba je v izrecilu povedati podatke, na katere sc naslanja (torej n. pr. uvoz po morji). Toda velika colnija more podanje p o tarifnega izrecila dovoliti še le potem, ko je blago vneseno v zasebno hranišče in ko je je prej pregledala stranka; vendar je v tem slučaji uradu vročiti, še predno se blago vnese v hranišče, po ozna-menilih, kakor so v deželi običajna, sestavljeno začasno izročilo po vzorci 3. Uradnega poduka iz leta 1853. V takih slučajih se morajo posamezni §. C. Ogled blaga, namenjenega, da sc položi v zasebno hranišče, opravljh se praviloma pri uradu, odkoder je potem to blago prevesti v dotično zasebno hranišče. Izjemno more ravnatelj velike colnije dovoliti, da se ogled opravi tudi v dotičnem hranišči. Ako se pri vkladanji ni podalo potarifno vixe' čilo (§. 5., odst. 3.), opravlja se cohiijski ogle zmerom v zasebnem hranišči. §• 7. O blagu, položenem v zasebnem hranišči, mora stranka pisati posebno računsko knijgo. : »■ Velika colnija mora za vsako zasebno hranišče napraviti poseben oddelek hraniške knjige, v katerem se vknjižuje, koliko je priraslo, koliko odpat blaga. Začasna izrecila je v tem oddelku postavlja na videž v opomnji. V računsko knjigo, ki jo l)ls stranka, kakor tudi v uradno hraniško knjigo, mora se pisali po nazivalih in merilih, kakor so v tai Stranke morajo vpise v svoje računske knjige op1 a vili najpozneje v 24 urah po vkladbi, in pri vsake® postavku računa zabeležiti list (folio) ali äleVI 0 dolične trgovinske knjige. 3. j yjj Kar se tiče zapornih hranišč, kakor tudi 11 na obračunska hranišča, dano je veliki colniji vsak na voljo, ila dsi pregledati skladovne zaloge; p11 prigledovanji mora ali stranka sama ali pa po zaS^A. niku biti pričujoča in, ne braneč se, o svojem sti skrbeti za potrebno pomoč. Tudi mora preskus tehtnic in uteži vedno zadosti biti razpoložnih- listi Odpiranje hranišč se mora praviloma ^ dan prej, natanko povedavši liro, oh, kateri se vršilo, zglasiti včliki colniji. Vendar se more v u nih slučajih odpiranje zapornega hranišča, če je pri véliki cClniji razpoložnih dovolj služabnih moči, dovoliti tudi še istega dné, katerega se je zglasilo. Za uradne posle (tudi nadziranje) v zasebnih hraniščih je opraviti pristojbine, ustanovljene v po-sebe razglašeni tarifi. Za preglede itd., uradoma opravljene, ni plačevati pristojbin. Colnija mora Pristojbino, ki naj jo vsak imetelj hranišča opravi za vsak uradni posel, predpisati v posebnem zapisku; konci vsakega meseca je imetelju hranišča vročiti plačilen nalog; pristojbine, katere je v 3 dneh plačati v colnijsko blagajnico, naj colnija predpisom ustrezno prevzame ter, izplačavši jih upravičencem proti pobotnicam, naj jih postavi med stroške. §• 9. Dovolitev, imeti zasebno hranišče, ugasne: 1. če preteče čas, za kateri je bila dana; 2. če se stranka prostovoljno odpové pravici; 3. če se posel prenese na koga drugega; 4. če umre imetelj hranišča. ako pravni naslednik njegov ne poprosi v osmih dneh, da naj se dovolitev prenese nanj, in ako mu tega ne dovoli finančno deželno oblastvo; 5. če se odpre konkurz o imovini hraniškega »netelja; 6. če se čakani čolni zneski in dolžne ogledne Pristojbine ne plačajo točno; 7. če se imetelj hranišča ali pa služniki in po-sta\!jcnci njegovi krive storé tihotapstva ali težkih Mpadninskih prestopkov. Finančnemu deželnemu oblastvu je z ozirom določila §. 2. dano na voljo, privoliti v tö, da se ovolitev prenese na poslovne naslednike, dediče ali k°nkurzno maso. Ue se zasebno hranišče opusti, treba je ondi J* ‘Ozeno blago ali takoj zacolati ali pa izvesti v svo-°dne sklade ali v inozemstvo. (SUjTeullioh.) II. Posebna določila, a) Zaporna hranišča. §. 10. Zaporna hranišča morajo biti popolnoma ločena od drugih prostorov, in biti tako zaporna, da bo nemogoče iz njih kaj blaga vzeti, ali v té prostore vnesti, ne da bi se odprla ali pokvarila uradna zapora. V colnijsko zaporo rabijo posebne umetne ključanice, katere vélika colnija omisli ob strošku stranke ter, ko se zasebno hranišče opusti, vzame nazaj, todà ne povrnivši stroškov. Zaporna hranišča mora stranka od zunaj razločno oznameniti z napisnimi tablami. §. 11. Na podstavi izrecila, katero naj po določilih §. 6. izroči stranka o blagu, ki se bode vložilo, preišče velika colnija blago od zunaj in znotraj po določilih, predpisanih za vhodno zacolanje. Samo tedaj, če je bilo blago že prej pri kaki colniji popolnoma znotraj preiskano, in dojde pod nepokvarjeno colnijsko zaporo k véliki colniji v Trstu, smé se opustiti notranja preiskava takega blaga in zadovoljiti se sè samo vnanjo, ako to blago ostane pod uradno zaporo. §. 1 Ko je preiskava dovršena, prevesti je blago takoj pod uradnim spremstvom ali, če stranka prevzame poroštvo za najviši col, ki grč od njega po tarifi, pod varno uradno zaporo v zaporno hranišče. V poslednjem slučaji naj zaporo sname v hranišče odposlani uradnik. Ko je opravljeno uradovanje, naj urad vpiše blago v dotični oddelek uradne hraniške knjige, stranka pa na podstavi istopisa blagovnega izrecila, opremljenega z uradnimi vknjiž-nimi podatki, najpozneje v 24 urah v računsko knjigo, katero je dolžna pisati. 34 Vredba zapornih hranisc. Postopanje pri vkladanji. Vnašanje domačega ali zacola-nega blaga v zaporno hranišče. Prepakovanje, delitve in drugačne premembe. Ha/.like v teži. Če je bila kaka poslatev brez poprejšnje preiskave na podstavi začasnega izrecila (§. 5.) prinesena v hranišče, naj se vknjiženje opravi še le, ko je preiskava poslatve končana. Tako za uradno hraniško knjigo, kakor za računsko knjigo stranke velja v Uradnem poduku za izvršujoče urade iz leta 1853. pod vzorcem 11. predpisani obrazec. §. 13. O domačem ali inozemskem zacolanem blagu, katero naj se zaradi dopolnitve, napolnitve itd. v zapornem hranišči vloženih tovorcev prinese v kako tako hranišče, treba-je véliki colniji tarifi ustrezno podati izrecilo v dvojnem napravku; velika colnija preišče nato to blago zunaj in znotraj in ga odpravi dalje v zmislu §. 12., pri tem se to blago po svoji kakovosti pripiše colu zavezanemu hraniškemu stanu blaga. §■• 14. Prepakovati ali deliti, se smejo povezki in shrambe, ali kako drugače sme se premeniti blagö, vloženo v kakem zapornem hranišči, kolikor je to po zmislu določil §. 1. ali na podstavi posebnega dovolila finančnega ministerstva sploh dopustno, samo tedaj, kadar se je prej zadobila posebno dovolilo voditelja dotičnega colnega urada, in pa na podstavi posebnega izrecila pod nadzorom enega colnega uradnika in enega nastavljenca finančne straže. Pri tem se je natanko držati določil §. 192. v Uradnem poduku za izvršujoče urade o izvrševanji colnega in državno-monopolskega redu, in sosebno je paziti na t6, da se ob zacolavanji ohranijo prvotne, za t6 merodajne teže za podstavo. §. 15. Ko bi se pri kaki v §. 14. omenjeni manipulaciji poistinile razlike v teži, treba jili je takoj pojasniti. če je manjšina teže brezdvomno nastala po iztoku, usušenji, izhlapenji, puščanji in drugih od volje položitelja nezavisnih slučajnih dogodkih, in ako ne kaže, da se je kaj blaga skrivaj odneslo iz hranišča, naj se dotične razlike v teži odpišejo potem, ko se je zadobilo dovolilo od ravnatelja velike colnije. Nasproti pa, če se poistinjena manjšina teže ne pojasni popolnoma, mora se od količine, kar je je premalo — s pridržkom, da se izproži pripadninsko-kazensko postopanje — takoj plačati kolikor gre čolne pristojbine. Elementarne nezgode, po katerih se stan blaga zmanjša, zglasiti je v 24 urah véliki colniji, da se stvar poistini. * Si §- 16. Blago, ki se je v zapornih hraniščih izpridilo ali postalo nerabno, in pa nesnaga, ki gré od blaga, položenega v takih hraniščih, more se pod prigle-dom nazaj izvesti v inozemstvo, ali pa z dovolilo® ravnatelja vélike colnije uničiti pod uradnim nadzorom; nato pa se odpiše. §• 17. če se je blago v lem času, ko je vloženo, tako izpremenilo, da ni vsled svoje izpremenjene kakovosti več sposobno za svoj prvotni namen, smé se z dovolilom finančnega ministerstva v zmislu člena IX., točke 7. colnega zakona z dné 25. maja 1882.1. dodeliti primerno znižan col, m to blago je po natančni coluijski ovedbi in poistinitvi njegove sedanje kakovosti ustrezno prepisati v uradno hraniško knjigo in v računsko knjigo stranke. §■ 18. Če je treba blago odnesti iz zapornega hra- ,, nišča, izročiti je za vhodno zacolanje ali prevod oziroma v opravo morebiti dovoljenega zabeležneg* postopanja veliki colniji v dvojnem napravku P° občih predpisih sestavljeno izrecilo o blagu. Velika colnija opravi o tem predpisano uradu vanje v polnem obsegu po čolnih organih, odpos a nih v hranišče, in reši dotične postavke hrani» knjige, sklicujoč se na izdano listino. Isto tako je stranka dolžna, ko. je uradovanj® končano, ustrezni odpis opraviti v svoji računs knjigi. Ako sc pri laki odpravi pokaže premalo le' proti oni, ki se je poisliniia ob vkladanji, ravnati po določilih §. 15. Enako se sme blago kakega imetelja hra® ^ odstopiti kakemu drugemu samö tedaj, kadar prinese izrecilo od obeh slranek, to je, od °"® ^ odstop, od druge za vkladbo. Odprava se v hranišči. * Prenaša pa se blago pod uradnim spremstvom ali pod varno uradno zaporo; v uradnih hraniških knjigah in v računskih knjigah stranek je staviti na videž izpremenjeni stan blagš. §. 22. Za upanje čolnih pristojbin, dodeljeno z obračunskim colom, dati je potrebno zagotovilo po predpisih. ki sploh veljajo za dovolitev čolnih kreditov. §. 19. Skladovne zaloge v zapornih hraniščih je zdaj Pa zdaj, najmenj pa enkrat v letu uradno pregleda-Ü ; tedaj se morajo zaloge blaga primerjati s podatki hraniške knjige in listin. Nedostatke, ki se *u pokažejo, in se ne pojasnijo do dobra (§• 15.), treba je takoj zacolati s pridržkom, da se morebiti izproži pripadninsko-kazensko postopanje. V slučaji, ko se ovcdena zaloga prenese na kako bližnjo dovolilno dobo (§. 2.), ali v slučaji, ko se opravi pregled, predno preteče dovoljeni rok, naj se resnični stan hranišča, kakor se pokaže ob pregledu, vpiše v uradno hraniško in v računsko knjigo stranek, da se bode dalje obračuni], na mesto s tem Popravljenih vpisov. b) Obračunska hranišča. §. 20. i,V Dovolitev, da se sme imeti obračunsko hra-Uišče (g. 2.), podeljuje se samo takim trgovinsko-sodno protokolovanim firmam, ki so na glasu zanesljivosti in trgovske poštenosti (solidnosti) in kamere imajo znatno trgovino z inozemskim blagom v inozemstvo in so nadalje tudi zmožne, po veljajočih predpisih oglasiti se za čolni kredit (Ukazn. št- 4. iz 1. 1862.). Dokaza, da se je prejšnje leto plačal določen ž|>esek čolnih pristojbin, tukaj ni potreba. §• 21. \ Obračunski col se dovoljuje praviloma samo 2a tako blago, ki se v enaki vrsti ne izdeluje v topništvu. Vendar se more dovoliti obračunski col za suiokve, rozine, mandeljne, riž enega in istega col-tle8a postavka, vsoljene ribe, mastna olja, prazne tabljene oznamenjene vreče in take sode. §. 23. V prošnjah za dovolitev obračunskega cola, katere morajo v ostalem biti sestavljene ustrezno določilom §. 4., povedati je tudi vselej višino čolnih pristojbin, do katere se zahteva obračunski col. O teh prošnjah razloča finančno deželno obla-stvo v področji, ki mu je sploh odkazano z ozirom na dodeljevanje čolnih kreditov in je razširjeno po §. 20. ; v vseh drugih slučajih se prihranja odločilo c. k. finančnemu ministerstvu. §• 24. Kadarkoli se izpremenî oseba imetelja obračunskega hranišča, kadarkoli izstopijo ali vstopijo druž-niki, in pa kadarkoli se odpre konkurz, mora se to v 24 urah pismeno zglasiti veliki colniji. Ako to zglasilo opusti obračuna imetelj, oziroma njega pravni naslednik, velja naj, da je dovolilo ugasnilo in obračun naj se opravi takoj. §. 25. Proti colnemu obračunu prejeto blago je hraniti v nalašč zato namenjenih obračunskih hraniščih. Vkladba obračunskega blaga mora biti vrojena tako, da bode vsak čas moči brez težave pregledati skla-dovni stan. Ge se v obračunskih hraniščih razen obračunskega blaga hrani tudi domače ali inozemsko zaco-lano ali cola prosto blago, mora se prvo vložiti ločeno od poslednjega in sicer, ako mogoče, v ločenih prostorih, vsaj pa po ločenih policah, in poslednje naj, da se ne bo zamenjalo, stranka na obvoji razločno oznameni s črko N (narodno, domače). g. 26. Tiste stranke, katerim se je dovolil obračunski col, dolžne so, ako se zahteva, izkazati prejem, izvir ali zacolanje vsega blagii, kar ga je v njih obračunskih hraniščih. Za sklade obračunskega olja veljajo določila Pusebnega pravilnika. Trgovinske knjige (§. 2.), v katere sméjo uradniki colnije tržaške in uradniki, sè strani finančne Zagotovilo. Izpreméne v osebi imetelja obračunskega hranišča. Vreilba obračunskih hranišc. Izkaz o prejemu, izviru ali zacolanji vloženega blaga, vredba trgovinskih knjig. Postopek ob vkladbi ; pripis obračunskega blaga. Vzorec A. uprave v to sicer pooblaščeni, vsak čas pogledati, morajo biti vrejene tako, da bode moči iz njih posneti čas prejema in pa izvir za vse prejeto blago, gledé prodanega blaga pa imé in bivališče kupitelja. §. 27. Inozemsko nezacolano blago se srne v obračunsko hranišče z omejitvo, ki se za najmanjšimi ustanovi po §. 5., polagati samo na podstavi prepisom ustreznega izrecila o blagu, katero naj imetelj računa ali njegov colniji prav izkazan zastopnik izroči v dvojnem napravku. V tem izrecilu o blagu se mora vselej povedati tudi dežela, izvir blaga, in pa to. ali se je uvelo po morji ali po suhem. Velika colnija odpravlja blago, natanko pre-iskavši zunaj in znotraj, kakor je to predpisano za vhodno zacolanje; nato se blago, povedavši kosmato in čisto težo posameznih lovorcev in upanih čolnih pristojbin, vpiše v knjigo obračunskega hranišča. katero je pisati po vzorci A, na podstavi blagovnega izrecila, o katerem se je opravil uradni posel. Ako se ob odpravi pokaže sumnja, da je pako-vàlo takšno, da bo moči ob povratnem izvozu blaga doseči dobiček na čisti teži, treba je blago tehtati na čisto težo. Prejem inozemskega nezacolanega blaga na čolni obračun sme velika colnija dovoljevali samo do tistega zneska čolnih pristojbin, ki se je ustanovil v dovolilu. za vsako vrsto blaga vzemö posebni listi za pripis in pa za odpis. §. 28. Odpisuje se obračunsko blago ob njega uradno poištinjenem izvozu v inozemstvo, ob colnijskem nakazu na kak urad v notranji deželi, ob prenosu na račun kake druge stranke v kako zaporno hranišče ali v prosti sklad, ali slednjič ob odpovedi obračunskega blaga na dopustno plemeničenje (mikanje) v tozemstvu. Obračunsko, v colneni okoliši brez plačila cola prodano blago se odpise še le pri obračunu, oziroma pri ovedbi zalog. Odfis 'Sl s VF* §• 29. Za to, da se obračunsko blago zopet izvede v inozemstvo, odkaže na kak urad v uotrarijil1 deželah, da se prenese v svobodni okoliš, v kako zaporno hranišče, ali da se prevzame v promet ple-meničenja, mora se o obračunskem blagu podati redno izrecilo veliki colniji , oziroma tisti colo* podružnici, kateri je obračunsko hranišče odkazano. iz-PV iH v“1 Izrecilo. ki naj se izroči v dvojnem napravku, mora sosebno obsegati tudi podatke knjige za obra-čunsko-hranišče, potem izvirno deželo, poved, ali se je blago privelo po morji ali po suhem, in pa kosmato in čisto težo posameznih tovorcev. Tovorce je prirediti tako. da jih bo ob preiskavi lahko odpreti. Ako se preseže ta znesek, srne colnija nadaljni prejem blaga začasno do više odloke dovoliti samo, ako se zagotovi vsa čolna pristojbina. Odpravljeno obračunsko blago se uradoma ne spremlja v obračunsko hranišče. Vpisati se mora obračunsko odpravljeno blago v obračunsko knjigo stranek (vzorec A) v 24 urah (S- 7.). Ako je dobila stranka dovolitev, imeti obračunsko hranišče za več vrst blaga, treba je ne samo uradno knjigo za obračunsko hranišče, ampak tudi obračunsko knjigo stranek vrediti taki), da se §. 30. Obračunsko blago, ki je namenjeno, da izstop iz obračunskega hranišča (S. 29.), naj včlika c< j _____ oliiij* ali pa tista čolna podružnica, kateri pristoji n91* ziranje obračunskega hranišča, preišče do dobiufc'1 zunaj iu znotraj. Kadar se blago, ki je zavezano zacolanju Pjj kosmati teži. zopet izvaža v shrauki ali z vlog» i.t.d., katera, oziroma katere dajö drugo veco manjšo težo, kakor ovoj, ki je ob vkladbi bil t mesto v vrečah, v sodih ali narobe), tedaj j,: 0 ** sati stranki listo količino, katera ustreza prvotne ovoju. To se preračunja po posebni, po financ' ministerslvu za to ustanovljeni tarifi. (Prvotne shra ki ostanejo v tozemstvu od blaga, ki ga je za' po kosmati leži, zacolati je, kolikor niso prr ,dmet 'A saniostalnega obračuna, po tarifi [Ukazn. št. 46. iz !• 1890]). Pri blagu, ki je colu zavezano po čisti teži in se izvaža zapakovano, odbiti je, da se najde čista teža, tisto taro, ki je sploh ustanovljena za uvoz. -\ko se tu najdejo vloge, deščice itd., katerih s po-^etka ni bilo, odbiti je njih težo. Ako bi se v čolni tarifi kaj premenilo, opraviti je take preglede, ko preteče veljavnost bivše čolne tarife, v kolikor je to potrebno vsled izpremenjenega colnega postavka, in o tej priliki se takoj opravi bilancija ter zaloga prenese na nov račun, zagotoviv-ši novi čolni postavek. §• 34. Ako bi bilo sumiti, da se je ovoj izvolil teži, da je kaj skritih vlog, da bi se dosegel dobiček 11 a čisti teži izvažanega blaga, treba je tehtanja na čisto težo, kar pa ne brani eventuvalno izprožiti kazenskega postopanja. §. 31. Zopelni izstop je, kakor pri blagu, katerega izstop je dokazati, nadzirati uradno in potrditi na izrecilu. Na podstavi izrecila, opravljenega s tem potrdilom, katerega edinopis je pridéti uradni knjigi za obračunsko hranišče, ali na podstavi spremnice odpiše velika colnija dotično blago v knjigi za obračunsko hranišče. Ko se vrne rešena spremniea, zabeležiti je v knjigi za obračunsko hranišče, da je poslatev zares izstopila. Stranka je dolžna, tisto blago, ki se bo izvelo, odpisati v svoji obračunski knjigi, kadar je dostavi Ul'adu, in pri tem zabeležiti, da je blago zares izstopilo, tudi to na podstavi colnijskega napravka, katerega ji je izročil urad. % §. 32. Da se obračunsko blago prepiše z računa ene franke na račun kakega drugega imetelja obračuna, dolžna je firma, katera odstopa blago, dati izrecilo 0 blagu v dvojnem napravku v zmislu §. 29.; to izreklo naj prejemnik blaga z blagovnim izrecilom o vkladbi vred, ki naj ga sam spiše kakor treba, 'Zroči v dvojnem napravku veliki colniji, ne da bi jtei bilo treba staviti blagö pred urad. Velika colnija k dolžna, na podstavi teh izročil blago v knjigi za °l>računsko hranišče odpisati predatelju blaga in je Popisati prejemniku. '*^v> X. “**»■ §. 33. Vsakega pol leta, in to začetkom januvarja n začetkom julija meseca je zaloge blaga v obra-/"oskih hraniščih pregledati; fiato se opravi bilanci-la> predpis in hira dolžne colnine. Za polletni pregled hranišča morajo stranke, katerim so se dovolila obračunska hranišča, tistega dné, ki se jim je prej naznanil, izročiti véliki colniji bilancije po vzorci B in izrecila o ostalih hraniških zalogah obračunskega blaga po vzorci C, in to oboje v dvojnem napravku. §. 35. Odbitek na kalu se srne pri obračunskem blagu dovoliti samo pri nastopnih predmetih: za kavo y2 odstotka; za poper in piment 2 odstotka; za vinsko grozdje, posušeno 1/ž odstotka; za rožiče 1 odstotek; za riž '/2 odstotka; za orehe in lešnike 2 odstotka; za slanike vsoljene 2 odstotka; za polenovke (štokviž) 1 odstotek. Ti odstotki na kalu se ne glede na čas vkladbe dovoljujejo samo za množino blaga, katera se odpiše na podstavi opravljenega obračuna. § 36. Zaloge blaga naj se pregledujejo na podstavi bilancije, po stranki podane, potém na podstavi izrecila o zalogah blaga, katero je prej primerjati z uradno knjigo za obračunsko hranišče, in pa pre-skušnje hraniškega računa, katerega piše stranka, ter s pogledom v opravilne knjige. Kar je blaga, to se znotraj preišče in pretehtâ. Pri tem se more tehtati na poskus s pogoji, ozna-menjenimi v §. 10.6 izvršitvenega predpisa k čolni tarifi; višina colnega postavka ne ovira poskusnega tehtanja. Občasne preglede naj opravljata vselej dva čolna uradnika spričo katerega nastavljenca finančne straže. §• 37. Ako se ob pregledu hranišča najde premalo teže proti tisti, ki je povedana v izrecilu o hraniških zalogah, pobrati je takoj colnino od vse teže, katere se je našlo premalo, odbivši dovoljeni kâlo (§. 35.). ' Ako razlika med resnično in napovedano težo, hraniških zalog presega 10 odstotkov, izprožiti je pripadninsko-kazensko postopanje. Vzorec B. Vzorec C. Kalo-odbitek. Vplačanje colnine. §• 38. Ostalo, s hraniškim pregledom ovedeno zalogo obračunskega blaga je kot prvi postavek pripisati za prihodnjo obračunsko dobo v knjigo obračunskega hranišča in v hraniški račun. Za obračunsko blago kar se ga ne najde v zalogi — če se ni z računa odpisalo na podstavi določil §. 27. do 32. — dolžna je potém stranka plačati colnino. Ako bi se té pristojbine vse ali deloma plačale v srebru, opraviti je nadavek (agio) po tisti izmeri, kakor je bil ustanovljen za mesec, ko se je završi račun. Če se colnina ne plača ob gori ustanovljenem roku, proglasiti je takoj brez milosti, da je dovolilo za obračunsko hranišče ugasnilo, ter poterjati dolžne colnine. §• 39. Colnine, ki jih je plačati po §. 38. treba je stranki s plačilnim nalogom naznaniti v tréh dnéh po končanem pregledu. Najkesneje osem dni po vročitvi tega plačilnega naloga mora stranka plačati predpisano colnino celo in popolnoma. §• 40. Ako se obračunsko hranišče iz katerega koli razloga opusti, ovedeti je takoj, koliko je v zalogi ostalo obračunskega blaga, in pregledati hranišče. ter blago ali zacolati ali pa pod uradnim prigledoin izvesti v inozemstvo ali v svobodne sklade, ali P11 nakazati kakemu uradu v notranjih deželah. 4 • Vzorec A. Primorsko. Leto 1891. G. k. vélika colnija v Trstu. 2. polletje. Knjiga za obračunsko hranišče. Št. 1. Z 42 izreclli. Pač un Giovanni Vianelli-ja. List 1 Obračun Giovanni Vianelli-ja. Znesek kredita 15000 gl. Dovolilo c. k. finančnega ravnateljstva v Trstu z dné 24. junija 1891. L, št. 4708. Pripis J Tekoča številka Čas Pripravljalni vpisnik blaga pakovalo množina Posebno nazivàlo po čolni tarifi Z upan im colnim zneskom Po izviru leto mesec dan čolne listine ! vrsta znamenje in številka kosmata teža čista teža drugačno merilo vrsta številka datum 1 * odbivši taro j a J dežela bj izvir c) UVOZ po morji d) uvoz po suhem tovorcev kg. gl- kr. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 1891 julij 3 izre- cilni vpisu. 4870 1-17. 3 sodi trdi S. M. 1/3 970 853-6 Kava surova 827 17 Brazilija Uvoz po morii 20 bale 220 239 1410 1382 2 1891 r 7 ■ 5010 5.17. 60 » P. 2340 2399 3650 3608 Kava surova 1334 96 Java Uvoz po morji *) 6' 1891 * 25 71 5670 17./7. 10 zaboji R. T. 25/34 2500 2380 Kava surova 2874 90 Arabija Uvoz po morji 110 bale R. T. mio 5500 5390 7 1891 avg. 1 11 6031 3 O./7. 200 »1 S. H. 201/400 10000 9800 Kava surova 3626 ' Brazilija Uvoz po morji it( _l . itd. Sklenjeno dni 2./1. 1892. Ako odbijemo odpis na strani poleg ostane računske zotige............ _____%____t 35100 48750 ~83850 75642 8208 Po izvidu na izrecilu O zalogah blagd in po bilanciji se je pa v resnici našlo: 8330'4 kg., kateri se kot l.f° prenesi v knjigo za obračunska hranišča za 1. polletje 1892. I. V Trstu, dni 2. januvarja 1892. Fichtl s. r., v. k. Marian s. v. o. *) Zaporedoma tekoče številke 3, 4, 5 se tičejo drugih vrst blagd, dilih v obračun na drugih listih obraiunSi keknjif1 S.W' 0\io HranišCe via del torrente št. 324 Ugotovilo kredita v vrednostnih papirjih ^knjiženo v poki. prej. J. A. 3240/28117. Odpis 1891 1891 julij 30 Golno postopanje Nazivâlo nakaz prevoz prevoz izvoz izkazilo v vpisniku 8Q > 1 B.A.K. 2108 izreč. 2201 2009 blaga pakovâlo c/j % 0 S il tovorcev množina Cista teža CÖ S c/i 0> 5 '€ > ky. 6.17. 10.17. 27-17. 30.17. patent. sodi trdi bule C. R. 1/2 Z. 1/10 T. M. 51/100 sod bale bale V 765 261/75 S. 1/20 itd. itd. 210 800 2500 191-1 793-6 315 1050 1000 1038 2450 277-2 990 Posebno nazivâlo po čolni tarifi Pri- padajoči čolni znesek gl. kr. Kava surova Kava surova Kava surova Kava surova 264 1009 384 366 06 Sklenjeno dné 2./1. 1892. kg. 15420 30280 ^~45700 K temu dodaj, kar se je po bilanciji spečalo v tozemstvo (čolni okolišj................ 29566 in nakazalo zacolanju. Vkupe . 75266 Za to pripadajoči '/a u/on * k°lo............. 376 torej skupna vsota odpisa..................... 75642 ) Sporedoma tekoče Številke 3 do 7 se tičejo drugih vrst blagu, détih t’ obračun na drugih listih obračunske knjige (§.27.). (Slo, Opomnj a Vzorec B. Obračunsko hranišče via del torrente št. 324. 2. polletje 1891. Imetelj računa: Giovanni Vianelli. Bilancija trgovinske firme: Giovanni Vianelli. j Obračunsko hranišče: via del torrente št. 324. Imetelj računa: Giovanni Vianelli. Bilan- podpisane trgovinske firme : Giovanni Vianelli o blagu, vloženem, spečanem in v zalogi ostalem Knjige za obračunsko hranišče Posebno nazivàlo polletja kilogramov 4 j 5 I 6 I 7 I 8 I 9 j 10 j 11 kava sin ova uvoz po morji poper uvoz po morji piment uvoz po morji Cola je pri e. k. viliki colniji v Trst'1 plačilni ndlog, plačati: dvanajst ttso 20 krajcarjev v zlatu. V Trstu, dni Za praviš/ podatkov bilancije V Trstu, dni 2. januvarja 1892. (Pečat firme) Giovanni Vianelli s. r. 2. polletje 1891. c i j a v njenem obračunskem hranišči, in preračun davščin za blago, spečano v tozemstvo (domače dežele). Proračun cola gl. CÖ xn rt S rt Ö C gl- 37 10939 42 19 1100 30 „ 19 7 47 48 12987 20 Plačana colnina gl. kr. pod tekočo številko v prejemnem vpisniku dné O p o m n j a V 12987 20 120 10./1, 1892 reci dvanajst tisoč devetsto osemdeset sedem goldinarjev 20 krajcarjev v zlatu Marussi s. r. v. o. Trnka s. r. blag. Ker je primerjdva z opravilnimi knjigami pokazala, daje v resnici v tozemstvo (čolni okoliš) bilo spečane 29566 kg. surove kave, in ker se je zalčga, kakor jo je stranka napovédala, konci polletja nasproti zalogi, katera seje uradno ovédéla, skazala samo po uporabi zakonitih, uradno pa za previsoke ne pripoznanih farnih odstotkov za manjšo, razvidno je, da preračunjeni kalo presega resnični kalo, vsled česar se zacolanju nakazuje čiste teče 29566 kg. surove kave. Poleg tega mora Vianelli takoj plačati uvozni col za 15 kg. surove kave, katerih je pri ovedovanji zaloge manjkalo goli napovedani množini. V Trstu, dnč 2. januvarja 1892. Fichtl s. r. v. k. Marian s. r. v. o. J® dnéh, računčč od dni, ko se vroči Petsto osemdeset sedem goldinarjev januvarja 1892. Arnoldi s. r. resp. Fichtl s. r. v. k. (L- 8.) Marian s. r. v. o. Arnoldi s. r. resp. Col za 15 kg. kave surove seje plačal dné 3. januvarja 1892 pod prtjemn. vpisn. št. 36. Fichtl s. r. v. k. Marian *. r. v. o. Vzorec C. Obračunsko hranišče: via del torrente št. 324. Imetelj računa: Giovanni Vianelli. 2. polletje 1891- Izretilo o zalogah blaga. Podpisana trgovinska firma Giovanni Vianelli podaje ob bilanciji 2. polletja 1891 o spodaj >roe' novanem, nespečanem, v obračun postavljenem inozemskem blagu izrecilo v nov pripis za obračunsko dobo od 1. dné januvaija 1892. 1. do 30. dné junija 1892. 1. Knjige za Zaloge blaga Tekoča številka hranišče Po posebnih nazivalih čolne tarife Pakovâlo Množina I številka 1 tekoča številka število vrste številka kosmata teža čista teža Drugačno merilo resnična odbivši taro tovorcev kg. 1 2 3 4 5 6 P 1 / / 2/2 Kava surova 10 sodi 720 450 6/10 trdi 7 21 480 14/31 e- . 37 7 320 8 290 9 298 10 302 14 288 15 290 20 312 21 290 3320 2921-6 70 bale M. 211/80 po 75'5 kg. 4935 4836-3 gola 450 450 7757'9 82 07’9 2 I 2 3/5 11/13 poper itd. 3 1 3 32/36 piment itd. Za resnilno izvedlo V Trstu, dné 2. januvarja 1892. (Pelât firme.) Giovanni Vianelli s. r. O p o m n j a Kosmata teža sodov inbaljs bila najdena v redu. Ker pet Je 8 sodov O jako lehki narejenimi zvagali so se ti na njih čisto tezo, pri čemer seje našlo čiste teze 2598 kg.; prav takô je pokazali ovedba, da je 2°j0 tare za bae preveč, ker tehtd vsaka vreča samo 0‘80kg. Gola kava je imela resnicn čiste teže 435 kg. Potemtalem zn ašazal oga kave surove; 2 soda P. po računu najd. čiste teže . . 818'iOW-8 sodov 8 resnične čiste teže.............2198-- 70 bal resnične čiste teže ............ 4879'-" gola resnične čiste teže 435’" Vkupe 8330-40kg-Zaloga popra in pimenta je bila najdena taki, kakor se Je nji dalo izredlo. V Trstu, dné 2,januvarja 189 Fichtl s. r. v. k. Marian «• f' ». o. Arnoldi s. r-resp- Priznavam uradno ovédbo zalige za resnično. Giovanni Vianelli s. >■ IY. Pravilnik za obračunska hranišča, v katerih se vkladajo mastna olja. vkladajo domača olja, predložiti je veliki colniji v dvojnem napravku zglasilnico po vzorci A. Vzorec a V obeh slučajih se istopisi s colnijskim potrdilom vrnejo stranki. (Razred XII. čolne tarife.) §• 1. Poslatve olja, namenjene za vkladbo, dostaviti je pred colnijo, če se ogled ne dovoli v hranišči samem. Pravilnik za zasebna hranišča v pokladanje uiozernskega nezacolanega blaga, vštevši določila o obračunskih skladih, uporablja se z nastopnimi iz-Pternenami tudi o vkladbi mastnih olj. §• 2. V enem in istem hranišči je dovoljeno vlagati podomačena kakor tudi Shranke, v katerih je vloženo domače olje, Olorajo se oznameniti razločno s črko N na lahko vidnem mestu. Domače olje, namenjeno, da se speč& v colnem okoliši, mora se vedno imeti pod colnijsko zaporo, zglasiti ga je torej že naprej, da je za tö namenjeno. Domače olje, katero se vklada brez povedi tega namena, smé se rabiti samo za promet s colnim inozemstvom, če kedo tâko domače, za izvoz namenjeno olje pretoči v tine (oljnjake), namenjene za 'nozemsko olje, z ene strani, in če z druge strani tako °ije izklade z namenom porabe v colnem okoliši, odtegne se mu takoj dovolilo za obračunsko hra-nišče, a poleg tega se on eventuvalno kaznuje po pri-Padninsko-kazenskem zakonu. ooniača ali sè zacolanjem inozemska nezacolana olja. §. 3. V hraniščih se morejo opravljati tudi take vtrgovini običajne manipulacije, po katerih se kako-olja takö izpremeni, da pripade kaki drugi 'nvifni številki. Moči je torej n. p. olje iz sodov prečkati v steklenice in vrče. , Imetelju obračunskega hranišča se naloži col, Čeri za inozemska olja pripada po njih potarifnem Čnnu ob času colnijske odprave za vkladbo v obra-finnsko hranišče. §. 4. , Kedor namerava kako vkladbo v obračunsko nnišče, izroči naj veliki colniji, če se vkladajo molska olja, izrecilo v dvojnem napravku. Kadar se Golnija ovč kosmato in izračuni čisto težo za olje, ki je vneseno v sodih, odbivši 15°/„ tare. Domače, za porabo v colnem okoliši namenjene, torej v zmislu §. 2. za vkladbo samö pod colno zaporo pripustne poslatve olja naj urad že o stavi dene pod tovorčno zaporo, in ko so se prevele v hranišče in se jim je zapora uradno snela, naj se pod colnijskim nadzorom pretočijo v tine, ki so za to namenjene. Tine je potem deti pod zaporo. Kadar se sodi z oljem, ki so deti pod uradno zaporo in prineseni v hranišče, ne morejo precej pretočiti, tedaj ostanejo toliko časa pod zaporo, dokler se pretočijo, kar je colniji priznanih sè zglasilnico. §• 5. Vsak imetelj obračunskega hranišča mora pisati po posameznih, v njegovem hranišči postavljenih tinah (oljnjakih) ločene račune o linah po priloženem vzorci B, kateri naj kaže vkladbo in pa izkladbo Vzorec b. za vsako posamezno tino (oljnjak). V izvirnem pakovalu v obračunskih hraniščih vloženo olje se mora v razvidnosti imeti v posebnih računskih knjigah po vzorci C. vzorec c. Na podstavi izrecil in zglasilnic, ki jih izroči stranka, naj colnija piše uraden račun po vzorci D, Vzorec n. ki obsega promèt za vse tine (oljnjake) hranišča in olja, ki se je v izvirnem pakovalu vložilo vanje. §• 6. Tine (oljnjake) je preskusiti gledé njih prostornine in znotraj oprémiti z lestvico, ki kaže natanko do enega hektolitra, koliko je vsak čas vsebine. Od zunaj jih je oznameniti z rimskimi številkami. V eni tini (enem oljnjaku) smé biti olje samö ene vrste. §• 7. Vselej, kadar se pretaka olje iz ene tine (enega oljnjaka) v druge posode, mora imetelj, ko so posode napolnjene, še tisti dan, najpozneje pa dopoldné drugega dné, ustanovivši čisto težo, sè zglasilnico to zglasiti véliki colniji (oziroma čolni podružnici) in ob istem času to ustrezno vpisati v svojo računsko knjigo. Nič ne brani, da bi se ne smela olja iz različnih tin (oljnjakov) pretočiti v en sod ali eno shranko. Za inozemska in domača izvozna olja ni pri tem rokovanji treba uradnega posredovanja; nasproti pa se smejo domača, za čolni okoliš namenjena olja (§. 2.) samo vpričo pripadninskih, za to namenjenih organov pretakati v druge posode. Tako napolnjene posode in dotične ne popolnoma izpražnjene tine (oljnjaki) naj se nato denejo pod uradno zaporo. §. 8. Iz tin (oljnjakov) v druge posode pretočena olja se morajo 24 ur po zglasitvi dostaviti pred colnijo, in to ne samo, če so namenjena za zopetni izvoz (oziroma izvoz) v inozemstvo, ampak tudi, če jih je odpraviti v tozemstvo ; colnija je pooblaščena, dovoliti, ako treba, podaljšanje tega roku. napovedati po predpisih, veljajočih za zopetni i?-v°7" Colnija ogleda stavljeno olje do dobrega zunaj znotraj (pri čemer se vrsta olja poistini z oljeméronp ter odpravi poslatev, kakor ustreza zglašenem11 postopanju. Za svoboden promet v tozemstvo namenjene poslatve olja naj se po opravljenem ogledu dado stranki na razpolaganje, če se ob pregledu za zop®' ten izvoz napovedanega olja sumi, da povedana čista teža presega množino, kakor je v resnici, najti je z vizirnico vsebino in iz té, na podstavi specifične teže olja, čisto težo njegovo; po tem, kar se je našlo, izprožiti je eventuvalno kazensko postopanje. Colnija stori nato, da se v inozemstvo izve' deno, oziroma zopet izvedeno olje v uradnem računu odpiše na podstavi colnijskega napravka, v vseh drugih slučajih pa na podstavi zglasilnice. Pošiljanje domačega obračunskega, za čolni okoliš nanienje-nega olja v čolni okoliš mora vrhu tega imetelj ra' čuna izkazati s tem, da pokaže prejemna potrdila dotičnega prevoznega zavoda. Za uradne posle, opravljene na zglasilo stranke, morajo stranke pla' čevati ustanovljene pristojbine. §• 9. Tudi olje v izvirnem pakovalu, namenjeno za izkladbe iz obračunskega hranišča, dostavljati je pred colnijo sè zglasilnico vrèd. Kadar se olje odstopa strankam v Trstu prebivajočim, postopati je v obče enako : če se pa inozemsko olje odstopa imetelju kakega drugega hranišča za obračunsko olje, mora pridobitelj ob istem času prinesti v §. 4. predpisano izrecllo za vkladbo; odstopljenega olja pa ni treba staviti pred colnijo. Domače, za čolni okoliš namenjeno olje se smé odstopati kakemu imetelju olja samo s po-sredstvom pripadninskih organov, kateri naj pri tem ravnajo podobno, kakor je postopanje ustanovljeno v §. 7. Pred glavno colnijo stavljeno, v zopetni izvoz, oziroma izvoz v inozemstvo namenjeno olje je Pri polletnih obračunih morajo takö colnija. kakor tudi imetelji hranišč završiti računske knjige, katere pišejo, takö, da seštejejo vse njih posante^116 rubrike in najprej najdejo col, ki pripada za inozeiu sko, v hranišče vloženo olje. Ker je pa v računskih knjigah povedana samo čista teža izkladenega olja, treba je to čisto težo P,e meniti v kosmato težo, pribivši 17 5 odstotno tar°’ Nato se z ozirom na to načelo ové vsota v iu° zemstvo izvedenih olj, za nje pripadajoči col s® stranki zapiše na dobro in izračuni se eolnina, pripade za množino olja, uvedeno v čolni okoliš- V rubrikah: „Izkladba“ najdene vsekupne kos mate in čiste teže, in pa za tö izračunjene colo* se odbijejo od ustreznih postavkov. Kar ostane, prenese se kot zalöga na račun za obračunsko dobo. po bližnjo Vzorec A. Hran išče obračunskega olja št. 32. V. Denotti-ja v Trstu, via naova št. 37. Zglasilnica št. 4. za vkladbo tozemskega oljičnega olja, namenjenega za čolni okoliš -za-i-zvez- v-HHJzematw1 V izvirnem pakovâlu 5 cn > D 'c tovorcev ci XSJ d d s sodi O. S. Vkupe . 278 279 280 281 240 300 290 305 1141 I \* i% !t Uradni izvid Dné 31. julija 1891. I. ob 10. uri predpoldne uradno ogledala sode, o katerih je izrecilo podano poleg, našla jih v reda in vsak sod zavarovala z 1 voščenim pečatom ; čisto težo preračunila z 970 kg. C. k. velike colnije podružnica št. Montillo s. r., v. o. Schindler s. r., resp. Dni 31. julija 1891. I. o 5'!% uri popoldne pregledala v obračunskem hranitii št. 32. poleg v izrecita omenjene 4 sode, našla zaporo na njih in na lini št. 11. nepoškodovano, zatorej dala, ko so se snele zapore, pod najinim nadzorom pretočiti vsebino omenjenih sodov v lino št. II. Na to se je tina svinčenim pečatom. št. II. vnovič zaprla z 1 uradnim Wünsch s. r,, of. Gerhardt s. r., fin. str. v. nadz. O tej iz Dalmacije ilošli tuzemski pošitjalvi podajan izrecilo za vkladbo v zgoraj omenjeno obračunsko Oranišče ter prosim, da bi jo, za spečavanje po colnem okoliši namenjeno, še danes smél poil uradnim nadzorom pretočiti v lino II. V Trstu, dni 31. julija 1891. V. lienotti s. r. ali: za V. Denolli-ja I. I. s. r. W5lov' ®nisch.) / Vzorec B. Hranišče obračunskega olja št. 32. Računska knjiga za colnijski obračun prometa z oljem v hranišči obračunskega olja, dopuščenem V. Bemtti-ju v Trstu via nuova št. 37. po dovolilu c. k. finančnega ravnateljstva v Trstu z dné 20. junija 1891. 1. št. 3291. To hranišče obračunskega olja obsega a: tin z a: oljnjaki. Tina (oljnjak) št. I. Za inozemsko oljimo olje, čisto (2 gl. 40 kr. na 100 kg.). Ta lina obsega po potrdilnici c. k. meroskusnega urada v Trstu z dné 25. maja 1891. 1. prostornino 69 hektolitrov. Na tej tini nameščeni meroskusnik je razdeljen na hektolitre. Ta računska knjiga velja za obračun v tini (oljnjaku) št. I. vkladenega in izkladenega olja in za obračunsko .dobo od 1. dné julija 1891. 1. do 31. dné decembra 1891. 1. Obračunjeno dné 31. decembra 1891. G. k. vélika colnija v Trstu, dné 31. decembra 1891. I. I. s. r., » v. k. I. 1. s. r., of. V k 1 a d b a inozemsko oljično olje (2 gl. 40 kr. na 100 kg.) I >3 2 I 's .S il -j H 2 a> 2 3 lit «1! > £ ^'•g- 44 if ■S. o °-S >s ► il ,SR kg. il -I l! s g n gl- S o, O I Z- za izvoz v inozemstvo, in pa za nakaz na kako colnijo v notranjih deželah D CÖ Q I s s "to rt Tb Vpisnika vrsta odpravna št. n. a. n. 1245 • 1300 - 1430 t iS .S « £ 'S rt "to £ rt XSJ S _rt to £3 %- c e o & O 3./7. JW/ 3726' 12./8. 1891 4829 10./8. 1891 4900 Vkupe . V inozemstvo sc, je, izvelo............ Uvelo se je v čolni okoliš.............. Skupna izkladba . Zaloga kot prenos za bližnjo obračunsko dobo .... 19 Ut 1010 1100 11050 2890 mo 3300 290 1309 858-5 935 3102-5 2400 400 2800 80 242-5 90 F. B. II Fol. 7 2./8. 1891 3 sodi 301/3 750 A.F.BJ ~Folj26 F. B. II Fol. 39 12./8. 1891 2 soda 314/5 280 A.F.BJ Fol. 91 F. B. II Fol. 18 11./9. 1891 6 sodov 330/35 1430 A.F.BJ FoL3 00 2460 II temu 771/2% t. . 430-5 potemtakem zaraiunivna kosmata t............... 2890■5 X2-40= 09 gl. 57 kr. rešenega colnego zagotovila k I a d b a za izvoz v čolni okoliš i "rt Q HO ! SP a Št ju Xtl 5 I rt S To >o rt S o a. O Izvid o preglédih 12.19. 1891 2 soda 310/11 II temu 17 '/a0/# t. . zarafuniv na kosmata t. 100 100 170 A. F. It. I Fol. 12 X2‘10= 11 gl. 28 kr. čolne pristojbine, ki jo je plulati. Zaloga tine št. I. je bila dne 10. julija 1891 najdena v redu s x hi. = 1310 kg I. I. s. r., ». k. I. 1. s. r., of. Zaloga tine št. I. je bila dni 10. avgusta 1891 najdena v redu s x hi. = 1420 kg. I. I. s. r., ». k. I. I. s. r., ». o. » Vzorec C. Hranišče obračunskega olja št. 32. Računska knjiga za colnijski obračun olja, v izvirnih pakovalih vloženega v zgorenje hranišče obračunskega olja, dopuščeno V. Benotti-ju v Trstu, via nuova št. 37., po dovolilu c. k. finančnega ravnateljstva v Trstu z dné 20. junija 1891. 1. št. 3291. la računska knjiga velja za obračunsko dobo od 1. dné julija do 31. dnč decembra 1891. 1. Obračunjeno dné 31. decembra 1891. G. k. velika colnija v Trstu, dné 31. decembra 1891. 1. 1. s. r., v. k. 1. I. s. r., of. Vkladba Inozemsko oljično olje, čisto (2 gl. 40 kr. na 100 kg.) I > S3 CI !" V izvirnih slirankah £ E O) ‘C J kg. a O •>o o 'S? 'TJ ci a. ‘C ^ o, CD C/J 3 2 gl. kr. ö S o C I Z- Za izvoz v inozemstvo ! SP a Vpisnika V izvirnem pakovalu kg. o p. O 7/# -vm -Htoo l'-R 340 4420- 4494 300 400 itn* Dati k 1 d b S => Za uvoz v čolni okoliš 3j ! 9 S. v izvirnem pakovalu N JU xn rt >N3 O) _rt "rt s Pretočeno 6 z dne 12 /8. I 6 NB. Vsaki vrsti olja (tozem-skega oljičnega olja, kotonskega olja, sezamovega olja itd.),katero se vklada v obračunsko liranišče v izvirnem pakovalu, treba je odmeniti poseben list té računske knjige. ®l°vom«ch.) 37 Vzorec D. C- k. vélika colnija v Trstu. Podružnica št. Uradni račun Za hranišče obračunskega olja št. 32., dopuščeno F. Benotti-ju v Trstu, via nuova št. 37. po dovolilu c. k. finančnega ravnateljstva v Trstu z dné 20. junija 1891. 1., št. 3291. Za polletno obračunsko dobo od 1. dné julija do 31. dné decembra 1891. 1. To hranišče obračunskega olja obsega x tin in x oljnjakov, in sicer: Tina (oljnjak) št. I. s prostornino 69 hektolitrov za inozemsko oljično olje, čisto. rt rt . n., n 80 , tozemsko oljično olje za uvoz v čolni okoliš (pod uradno zaporo). n n » m., rt 95 „ inozemsko kotonsko olje. i» j» , iv., n 49 „ tozemsko oljično olje za izvoz. n •. n , V. „ rt 50 „ itd. rt rt , VI. „ n 86 rt n rt » VII. „ n n itd. itd. itd. rt Tine (oljnjaki) so po potrdilnici z dné 25./5. 1891. 1. preskušene za navedeno prostornino po c- k. meroskusnem uradu v Trstu, in v tinah (oljnjakih) nameščeni meroskusniki so razdeljeni na hektolitre. Obračunjeno dné 31. decembra 1891. G. k. vélika colnija v Trstu, dné 31. decembra 1891. Temu uradnemu računu je priloženo: 20 zglasilnic in 12 izrecfi, 1. I. s. r. v. k. 1. I. s. r. of. Tina (oljnjak) št. I. inozemsko oljiino olje, čisto (2 gl. 40 kr. na 100 kg.) 3 rt Q •5 I > rt 1.1 1 ? >1 :-s s|| .2 'S 5= S'S ■£ ? §. » o ■-£ C D O) XJ T3 0______ rt D C rt =UI °-;g !o' si= - > kg. >o 'Is rt ■Ë">S 0.3 M O % 3 s e S s •a-* oS gl. kr. rt 'S’ e o. O Tina (oljnjak) št. II. tuzemsko oljiino olje, namenjeno za uvoz v čolni okoliš pod uradno zaporo e 3 3 Q 1 L >3 g 5-S o g* H II .*>3 ■2=1 «S >N O ^ « > C — 73 ; 2 S 5 ï .9 > o. rt .1 S> >0 O) . C rt 03 C >o o ° o g 3.S >îsj -*-> Oh Âvy. >o 'I rt f| 1| 03 g C 73 N o ’S’* oS gl- kr. •S. ! inozev^ e 3 "rt O I ; h If ■h iOOO 521« 3.17. 1891 12.18. 1891 3726 4825 16./8. 1891 4906 Vkope . Izvedeno v inozemstvo itd. . . . Uvedeno v čolni okoliš . . . . 1540 ,1309 1010 1100 3650 Skupna izkladha . Zaloga kot preti os za bližnjo obračunsko dobo 2890-5 470 3360-5 289-5 858-5 935 3102-5 2460 400 2860 242-5 11 60 31.17. 1891 970 970 295 -295 675 Nli. Obliko té tiskovine bo ustanoviti po številu tin (oljnjakov), kolikor jih navadno je v večini hranišč lista takoj dohiti razpregled za dvojno število tin. 75./7. 1891 12.19. 1891. obračun911* V izvirnem pakovalu inozemsko oljično olje, čisto (2 gl. 40 kr. na 100 kg.) Izvirnega pakovila ill > c ! O» 4823 So4 kg. Hit 340 -3-50 ■Fti 4420 400 «f 4-124 •) /.• f\ ZT7Xr Cohla pristojbina, pripadajoča za inozemska olja, uvedena v čolni okoliš, za 24 gl. 44 kr. v zlatu se je po vpisniku o prejemkih, tek. št. 20., plačala dné 3. januvarja 1892. I. pri blagajnici vélike colnije. I. I. ». r. v. o. °lja’ da bo >o ‘3* pO rt ■c>3 O-_0) M o O) -•-> m rt e"“ cg gl. kr. t'idi za veče Število tin (oljnjakov) mogoče shajati z eno polo (2 stranema). Sicer pak se da z razdelitvo višine It Tina (oljnjak) št. I. Tina (oljnjak) št. III. Tina (oljnjak) št. IV. inozemsko oljilno olje (2 gl. 40 kr. na 100 kg.) inozemsko kotonsko olje (4 gl. na 100 kg.) tozemsko oljično olje, namenjeno za izvoz V izvim610 za izvoz v inozemstvo, in pa za nakazilo na kako colnii0 e p "rt O 2.18. 1891 12.18. 1891 11./9. 1891 Vpisnika > v rt 5 rt &. > "o B.A.R. 1245 1800 1420 tt S > -C '•& oT ^ rt !f O >cfi 3 sorfe 301/3 2 soda 314/5 6 sodov 330/35 Vkupe . Jc temu 17 i/g^/o tare . zatorej znaša prava kosmata teža.......................... cd S 03 O 750 280 1430 2400 430-5 2890-5 e 3 "ed Q 2./8. 1891 12./8. 1891 11./9. 1891 19./9. 1891 Vpisnika S Cß B.A.R. a. ro c 1245 1300 1420 1401 ! I ja JU rt cn > rt fž 3 sode 310/12 2 soda 343/4 X 4 gl.— 90 gl. 30 kr. rešenega colnega zagotovila cd « Üj .22 800 570 1430 Vpit nit» brez n estit^i6 U a d b a Pakovàlu Tina (oljnjak) št. I. Tina (oljnjak) št. II. Tina (oljnjak) št. III. V izvirnem pakovàlu inozemsko oljiino olje (2 gl. 40 kr. na 100 kg.) iozemsko oljiino olje za uvoz v čolni okoliš inozemsko kolonsko olje (4 gl. na 100 kg.) branjih dežel za uvoz v čolni okoliš črnega pakovâla aT g j- tn >• rt §| o «i 2.S Qh 2 soda 340/41 kg. e 3 O 400 k temu 17 tare 400 470 1 I ! s (£ 19p. 1891 rt e > a :5* aT ► rt H is £-s * £ I J kg. 1 sod 347 295 295 B 3 "rt Q 12.19. 1891 rt co p -d ■'S9 aT rt I >• rt §| >§£ O x/3 rt >N _rt en O ty- S K/l IS *cn 'bc N O o, 5 sotfa 340/41 restitucijc k temu i71/a°/o • X 2 25 Àr. = 71 /7/. kr. čolne pristojbine, ki jo je plačati 280 280 329 Izvirnega pakovâla rt >N £ rt g kg. X 4 gl. = 13 gl. 16 kr. čolne pristojbine, ki jo je plačati Vzorec E. Hranišče obračunskega olja št. 32. V. Benotti-ja v Trstu, via nuova št. 37. Zglasilnica št. 6*. o obračunskem olji, katero se bo pretočilo v sode in pa katero se bo razposlalo v inozemstvo. V izvirnem pakovâlu 01 '5* 01 .2 _rt E > C s > N >72 j tovorcev Iz tine (oljnjaka) Vrsta in izvir olja CÖ >N 01 OJ 2 O rt >N S rt .22 Hr kg. Pretočeno v shranke 01 s rt SjS j-a M I S* rt > S? o O 42 § .2-a kg. Uradni izvid IV lil IV oljično olje, tozernsko za izvoz..................... kolonsko olje, inozemsko . oljično olje, tozernsko, za izvoz..................... kolonsko olje, inozemsko . 300 no 270 130 470 400 Sodi M. 11. 343 M. 11. 344 r,4;> 400 Poleg v izrecilo dana poši-Ijatev je bila dné 19. septembra 1891. I. o 11'h uri predpoldne dostavljena pred tukajšnji tirad, ogledana zunaj in znotraj, najdena vredu in po sprem niči, itna-joH v izvozn.vpisniku tek.št.1461., v dotičnem vpisniku tek. št. 4231-, nakazana za prevoz preko c. k. vélike colnijc v Salcburgu. C. k. vélike eolnije podružnica št. MontUlo s. r., v. o. Schindler s. r., resp. Ta pošiljatev se bo v 24 urah za odpravo po sprem n iškem postopanji v Augsburg dostavila pred c. k. velike colnijc podružnico št. V Trstu, dné 18. septonbra 1891. V. IIen otti s. r. ali: za V. Benotti-ja 1.1. s. r. Y. Red o ladijskih blagovnih razkaznicah. O dolžnosti, imeti razkaznico. §• 1. Vsaka domača ali tuja pomorska trgovinska tadija brez razločka kategorije, katera plove iz kakega tozemskega v drugo tozemsko pristanišče ali Pa v inozemstvo, mora imeti o naloženem blagu razkaznico (manifest) sè svojeročnim podpisom voditelja ladije, če ni po §. 11. in 12. oproščena té dolžnosti. Ako vodilelj ladije ne zna pisati, mora pred dvema pričama, ki podpišeta razkaznico — ena Podpiše tudi imé voditelja ladije — pristaviti svoje ročno znamenje. §. 2. Domače ali tuje pomorske trgovinske ladije, ki prihajajo iz inozemstva in so namenjene v kako tozemsko pristanišče, in sploh vsa plovila, katera se oolni meji približajo na štiri morske milje, ne da bi j’h primorala viša sila kakega slučajnega dogodka, hidi ta morajo imeti razkaznico. Ladije, ki pridejo iz držav, v katerih so uvedene odplovne razkaznice, morajo znotraj gori ozna-inenjene razdalje, ako se zahteva, pokazati lé raz-kazniee. Vsebina razkaznice. §. 3. V razkaznici se mora posebe ppvedati: število iri znamenja zavojev, zabojev, bal ali drugih shranek. ki so na Ladi ji, polom množina in vrsta naloženega ^taga, kakor je povedano v voznem listu ali vozni Pogodbi, in pa tako imenovana „paccotiglia“ (t. j. dsto blago, katero voditelj ali pa moštvo ladije vza-1,1(2 sè seboj za trgovanje na svoj račun), potem indijski živež in pa reč! popotnikov na ladiji. Prtljage v zmislu colnega reda ni treba navajati v razkaznici. Množine in vrste blaga ni treba oznamenjäti Po merilu in nazivalu čolne tarife; temveč je dovo-■l°no, množino in vrsto povedali po merilih, po ka-lfirih se predmet navadno prodaja v trgovini. Kar se tiče blaga, ki lahko izteče, t. j. a) tekočin, namreč: vina, olja, medü, žganja sirupa, rastlinskih sokov itd.; b) , ostrig in morskih školjk; c) v tekočinah vloženih predmetov, namreč: mesa, gob, rib, v solni vodi ali olji itd., ne zahteva se, da naj se množina takega blaga, kakoršna je v resnici v posodah in shrankah, natanko pové, ampak dovolj je, če se pové število in znamenje posod in shranek, potem pa za vsako vrsto blaga skupna njena množina soglasno z nakladnicami ali ladijskimi voznimi listi, ne odbivši odpadka, ki nastane po usušenji ali iztoku. Če ima ladija poleg drugega za uvoz ali izvoz namenjenega blaga tako domače blago v sebi naloženo, katero je v tozemskem prometu črez morsko obrežje nakazano na kako drugo colnijo, treba je to blago postaviti na videž v razkaznici ladije. Odgovornost voditelja ladije in poroštvo ladije in blaga. §• 4. Voditelj ladije je porok za pravöst razkaznice, in ako tâ ni prava, zadenejo ga kazni, s katerimi preti §. 13. Ladija sama in blago na ladiji poroštvuje v teh slučajih za kazni, toda blagö samö tedaj, kadar je lastnina voditelja ladije, ali če se je njegov lastnik udeležil prestopka ali nepravösti ladijske razkaznice. Kadar se najde na ladiji nerazkazanega blaga tako malo, da se je lahko prineslo na ladijo tako, da ga voditelj ladije ali namestnik njegov ni videl poleg svojega dolžnega nadziranja, tedaj se zaradi prestopka proti redu ladijskih razkaznic ne postopa zoper voditelja ladije, če se le blago ni našlo v prostorih, katere rabi samo in edino on. Gorenji predpisi se ne dotikajo določil pripad-ninsko-kazenskega zakona o tihotapstvu in o poroštvu, kaleremu je voditelj ladije zavezan za svoje podložnike. (SlovouUoh 38 Število in predlaganje razkaznic. §. 5. Razkaznico je tako ob priplovu kakor ob od-plovu predložiti colniji v enem izvodu, samo v tržaškem pristanišči je ob priplovu in odplovu izročiti še drugizvod pristanskemu in pomorsko-zdravstvenemu oblastvu. Yidovanje razkaznice. §. 6. Odplovno razkaznico je predložiti z nakladni-cami; oblastvo, po §. 5. v to poklicano, primerjajo z nakladnicami, opravi nato sè svojim „visum“ in uradnim pečatom ter jo uradno zapečateno vrne voditelju ladije. Nakladnice pa se voditelju ladije vroče neza-pečatene. Dodatno izrecilo. §• 7. Prepovedano je nakladati blago, katero se ni vzprijelo v razkaznico. Ko bi bilo po prejetji odplovnih listin nakladati drugo blago, mora voditelj ladijetakoj, ko seje spravilo na ladijo, uradu izročiti dodatno izrecilo z voznimi listi vred o novem nakladu, in pri tem vnovič predložiti uradno zapečateno razkaznico. Urad razkaznico zapečati, priloži ji dodatno izrecilo ter postopa, kakor je predpisano v §. 6. V tržaškem pristanišči je treba tudi dodatnega izrecila še en izvod izročiti pristaniškemu in pomorsko-zdravstvenemu oblastvu. Razkaznicaobzaplovn v različna pristanišča. §. 8. Ce je blago, naloženo na domačo ali tujo ladijo, namenjeno v različna tozemska pristanišča, treba je ta pristanišča povedati v razkaznici, in v vsakem posebnem pristanišči se mora na zadnji strani na videž postaviti blago, ki se tam odloži; pri tem se z razkaznico vnovič postopa tako, kakor je predpisano za njéno predajo. V zadnjem pristanišči, v katero ladija na takem potu zaplove, pridrži razkaznico urad, kateremu jo je izročili, in voditelj ladije mora, če morebiti plove dalje v inozemstvo, preddti novo odplovno razkaznico. Vkladanje v vmesnih pristaniščih je zavezano taistim predpisom, kakor nakladanje v prvem od-plovnem pristanišči. Postopanje z razkaznico, ki ne ustreza predpisom. §. 9. Colno oblastvo tozemskega pristanišča, v katero zaplove ladija, prišedša iz drugega tozemskega pristanišča, mora razkaznico, katera ni zapečatena z nepokvarjenim uradnim pečatom in opremljena s predpisanim overilom, proglasiti za neveljavno, odvzeti jo voditelju ladije ter izprožiti kazensko postopanje. Pečatilo razkaznice po finančno - stražnem organu, kateri je pregledal plovilo ob vožnji, od-pečatil in zopet zapečatil razkaznico, ima enako veljavo, kakor uradno pečatilo. Oprosčenje od pisanja razkaznice. §. 10. Razkaznice ni treba pisati praznim in vsem pomorskim trgovinskim ladijam, katere vozijo samo 1. cola proste predmete ali 2. tako blago, katero odpravlja s colnijskimi listinami colnija na colnijo, ali 3. blago, oznarnenjeno v točkah 1. in 2. O tistih plovilih, katera po §. 10. v zakonu z dné 7. maja 1879. 1. o registrovanji pomorskih trgovinskih ladij (Drž. zak. št. 65.) ne spadajo v ladijsko kategorijo teh poslednjih, kakor o ladijahi služečih samo v zabavo (jahtah), za ribištvo ali v gospodarstvene namene kmetovalcev, ali samo in edino za notranji promet po pristanišči, ne uporabljajo se določila tega razkazniškega redû. Prav takö se ta določila ne uporabljajo ovojnih plovilih in vseh drugih vozilih, ki jih ima država v lasti ali v najemu, in katerim zapoveduje kak državen poslovnik, gledé na vse prevoze, katere opravljajo na niilog in račun vlade. Ladije, ki, so oproščene od pisanja razkaznice, tudi niso dolžne razkazovati svojega živeža. §. 11. Finančno oblastvo more ladije parnice, katere občasno vozijo po voznem črteži, ki ga naprej na- znanijo, in se nedotaknejo ni inozemstva ni svobod-nega okoliša, oprostiti od pisanja razkaznice. Toda za tako dovolilo je poprositi za vsak slučaj posebe, in moči ga je tudi vsak čas, ne po-vedavši razloga, preklicati, kar naj se vsekakor zgodi tedaj, kadar se poislini, da se je ugodnost zlorabila za pripadninski prestopek. Olajsila za občasne vožnje. §. 12. Vse parnice, katere vozijo občasno po naprej oznanjenem črteži, smejo si privoščiti naslednja olajšlla: Razkaznicase ne vidujenitisene zapečati uradno ; Podpisati jo more voditelj ladije ali podjetje ali pa kak agent njegov ter izročiti jo ob odplovu. Vendar je tu treba, če se zaplove v avstrijska ali ogerska pristanišča, dvojnega napravka, ki obsega Vse naloženo blago posebe za vsako posamezno avstrijsko ali ogersko pristanišče, kamor je ladija namenjena. V vsakem odplovnem pristanišči se mora oddati en izvod tega napravka o vsem naloženem klagu; to se more zgoditi ali s prepisi vseh na-pravkov, narejenih za posamezna namentlna pristanišča, ali pa z razkaznico, ki obsega vse poslednje vkupe. V vsakem posameznem vplovnem pristanišči je °ddati napravek, ki je za nje narejen. Kazenska določila. §• 13. Prestopki razkazniških predpisov se kaznujejo Po téh-le določilih: Ako voditelj ladije, kateri bi moral imeti razkaznico, razkaznice nima, ali ako razkaznica ni taka, kakoršno zahtevajo predpisi, ali ako se on brani po Zakonu v to vpravičenemu uradniku ali nastavljencu, ko zahteva, predložiti razkaznico ali pa dati mu nJen prepis, ali ako se predpisana zapora razkaz-teoe najde pokvarjena, zadene ga pripadnfnsko-•edovna kazen od 2—200 goldinarjev poleg kazni, k' ga tudi še zadeti morejo zaradi poskušenega tihotapstva. 2. Nepravosti v razkaznici se zmatrajo za poskušeno tihotapstvo v téh-le slučajih: a) če se kaj, kar je na ladiji, popolnoma zataji; h) če se je vrsta in množina blaga povedala tako neresnično, da je bil namesto colu zavezanega predmeta v razkaznico vzprijet cola prost predmet, ali namesto takega, čegar uvoz ali izvoz je prepovedan, takšen, ki ni tako omejen ; naposled namesto predmeta z višini colom obloženega, menj obložen, in če je v obeh slučajih: c) ako gré za blago vhodnemu colu zavezano, ladija obrnjena v kako pristanišče avstrijsko-ogerskega colnega okoliša, ali če se zasači menj kakor štiri morske milje daleč od čolne črte; ako pa gré za blago zavezano izhodnemu colu, če je ladija namenjena v inozemstvo ali v kak čolni izloček. Neresnična poved množine blaga pa je tedaj kazni prosta, če množina, ki je resnično na ladiji, presega povedano za menj kakor za 10 odstotkov. Toda ta izjemna določilaseneuporabljajo,kadar gré za stvari, katere je zacolavati po številu kosov. Ce je pa ladija iz pristanišča avstrijsko-oger-skega colnega okoliša obrnjena v kak svoboden okoliš ali v kako inozemsko pristanišče, tedaj se na ladiji najdeno, todà v razkaznico ne vzprijeto blago, če ne spada v vrsto monopolskih stvari in med blago, ki je pod izvoznim colom ali izvozno prepovedjo, zaradi tega nedostatka samega ne jemlje pod kazen, ampak vzprejme se se dodatno v razkaznico, ki je že spisana, ali naj se spiše. Vendar je v slučaji, da se kaka v katero koli pristanišče namenjena ladija čolni črti približa do razdalje, povedane v §. 2., z blagom, ki ni povedano v predpisani razkaznici ali ni založeno z nobeno razkaznico, postopati kakor s predmetom poskuša-nega pripadninskega prestopka, katerega je käzno-vali kot tihotapstvo. 3. Za nenatančnost v izrecilu naj velja, če se napové predmet, ki ga ni na ladiji, če je napovedana množina vpča kakor najdena, ali če gré od napovedanega blaga viša pristojbina, kakor od najdenega predmeta. Če pa kažejo okofnosti, da je stranka nameravala ukratiti pripadnino, ali izogniti se naredbam nadzorstva, in če ne more dovoljnoopravičitinenatanč-nosti, veljajo taki slučaji za težke pripadninske prestopke. Za nenatančnost veljaj tudi vsaka nepravöst v povedi ovojev in shranek, če se tudi vsa napovedana množina vjema z resnično množino. Tudi pri nenatančnosti v blagovnem izrecilu ni kazni pod omejitvo, povedano gori (v točki 2., predzadnjem odstavku), ako je ladija obrnjena iz kakega pristanišča avstrijsko-ogerskegacolnega okoliša v inozemstvo ali v kak svoboden okoliš; samo razkaz-nica se popravi uradoma. 4. Vsi v tem paragrafu navedeni prestopki se preiskujejo in kaznujejo po določilih, veljajočih za pripadninske prestopke, namreč: a) če je ladija odplula iz pristanišča avstrijsko-ogerskega colnega okoliša, ah je hotela odpluti, uporabljati je pripadninsko-kazenska določila, ki veljajo v tem pristanišči; h) če je ladija odplula iz svobodnega okoliša tržaškega ah reškega, ah je hotela odpluti, uporabljati je pripadninsko-kazenska določila onega kraja v colnem okoliši, za katerega je namenjen naklad ali veči del naklada; če je pa ta namenilni kraj drugi izmed omenjenih svobodnih okolišev ali inozemstvo, tista pripadninsko-kazenska določila, ki veljajo na odplovnem mestu, eventuvalno v tistem colno-upravnem okoliši, ki je najbliži odplovnemu pristanišču. V slučajih, ko je kaka ladija, prišedši iz inozemstva, namenjena v kako pristanišče v avstrijsko-ogerskem colnem okoliši, ali ko se kaka ladija, namenjena v katerokoli pristanišče, približa avstrij-sko-ogerski čolni črti na štiri morske milje (§. 2.), uporabljati je pripadninsko-kazenska določila, ki veljajo v dotičnem namenilnem pristanišči, oziroma v tistem okoliši, kateremu se je ladija približala na povedano daljavo. Če je pa nasproti ladija, ki pride iz inozemstva, namenjena za svobodni okoliš tržaški ah reški, uporabljati je pripadninsko-kazenska določila, veljajoča v colno-upravnem okoliši, ki obdaja dotični svobodni okoliš. 8- H. Gorenja določila pridejo v moč in veljavo 1. dné julija 1 81) 1. 1. Od tega dné počenši izgubé moč in veljavo vsi sedaj veljajoči predpisi, kolikor se tičejo stvari, ki so vrejene s pričujočimi določili. VI. Prometna olajšila ladijam. ki opravljajo redne občasne vožnje med bližnjimi to-zemskimi pristanišči jadranskega morja. §• i. Tiste tozemske parnice, ki na podstavi prej naznanjenih in po finančni upravi odobrenih voznih redih podnevi opravljajo za prevažanje oseb in blaga med domačimi, lo je avstrijskimi ah ogerskinri pristanišči, redne občasne vožnje, in to: med Trstom in Puljem. Trstom-Gradežem-Oglejem, dalje po kosu med Reko-Krkom, Reko-Puljem, in pa med Reko-Sinjem-Pagom, morejo se počenši s 1. dnem julija 1891. 1. posluževali tčh-le olajšil : Vpravičene so zapluti v tozemska pristanišča, oznamenjena v njih odobrenem voznem redu, ne da jim bilo treba ob odplovu ali priplovu izročati colrii-jam razkaznice o blagu, ki ga vozijo; tudi smčjo v teh pristaniščih brez ovire nakladati in izkladati-Popotna ah druga prtljaga oseb, ki se vozijo na teh ladijah, ne preiskuje se praviloma zaradi cola. ko zapusti plovilo, in kar je živeža na ladiji, ni zavezan nikaki colnijski omejitvi. §• 2. Te ugodnosti so zavisne od naslednjih pogojev: a) Ladijam, ki uživajo ta olajšila, prepovedano je ob vožnji se dotakniti inozemskega teritorija ali kakega svobodnega okoliša, in pa na morji prevzemati blago od plovil ali predajati ga kakoršnim koli vozilom; to poslednje določilo pa se no more uporabljali o čolnih, ki posredujejo v pristaniščih vkladanje in razkladanje. V Ladija sme biti naložena samo z domačim in takim inozemskim blagom , ki je založeno s kako colno listino. c) Ladijo more ves čas njé vožnje spremljati finančno-stražen organ. V tem slučaji mora podjetje ladije skrbeti, da se spremljajoči finančno-stražni organ po potu primerno in brez stroškov nastani, ter povrniti mu potne pristojbine in dati mu prehrano, ki pristoji ladijskim podoficirjem po znižani ceni. §. 3. Finančno-stražni in čolni organi imajo pravico, vsak čas priti na té ladije ter pregledati njih naklad. §. 4. Dovolitev navedenih olajšil je na prošnjo dolžnega ladijskega podjetja pridržana c. k. finančnemu 'Ttinisterstvu ; dovolitev se more vsak čas — ne Povedavši razlogov — preklicati, in ko bi se zlora-b'la, izreči je takoj, da je ugasnila. 8- 5. Za vsak pripadninski prestopek in vsako zlo-rabo je odgovoren voditelj ladije, oziroma podjetje, l)ri katerem je on v službi. VII. Določila o cola prostem prejemanji začimb v narejo eterskih ölj in esencij, potčm Mandeljnov za narejo mandeijnovega olja, ter umivalnih in konjskih gob v prirodnem stanji za obdelavo. Izvršujoč določila čolne tarife z dm1' 25. maja ^bc2.1. (Drž. zak. št.47.) in z dné 21. maja 1 887. 1. (brž. zak. št. 52.), izpremenjeno sè zakonom z dné ^ junija 1891. 1. (Drž. zak. št. 76.) izdajejo se Vstopne naredbe, in to : 1. Začimbe v narejo eterskih dlj in esencij, Mandeljni tarifne številke 14. a za narejo mandelj-n°Vega olja, ter umivalne in konjske gobe v pridnem stanji, ne obdelane za rabo nesposobne, prejemane za obdelavo, morejo se po naslednjih določilih odpravljati ob uvozu cola prosto : a) Uvažati se morajo take začimbe in pa gori omenjene umivalne in konjske gobe po morji, mandeljni tarifne številke 14.« tudi po suhem; b) cola prosto morejo vse te predmete uvažati samo taki obrtniki, kateri so z dovolilnicami pristojnega finančnega oblastva vpravičeni. prejemati jih ; c) té dovolilnice se bodo za cola prosto prejemanje začimb v narejo eterskih olj in esencij, dalje za prejemanje surovih umivalnih in konjskih gob za obdelavo dajale takim obrtnikom, kateri imajo svoje zavode v tistem delu avstrij-sko-ogerskega colnega okoliša, ki spada*h kro-novinam in deželam, zastopanim v državnem zboru; dovolilnice pa za mandeljne tarifne št. 14.a, morejo se dajati samo takim obrtnikom, kateri imajo svoje zavode v nekedanjem okoliši svobodnega pristanišča tržaškega. 2. K tem cola prostim predmetom spadajo: a) vse začimbe tarifnega razreda II.; b) mandeljni t. št. 14.a; c) umivalne in konjske gobe, surove, ne obdelane za rabo nesposobne. Znamenja, po katerih se spoznajo take surove gobe, so apnene in kremenove gruče, kamenčki, črepine od školjk itd., ki jih dotična goba sosebno na tistem mestu, kjer je bila na dnu morja prirasla, ima trdno v sebi zajete, in ki jih je čutiti, če se goba stisne z roko. V dvomnih slučajih, če ni moči takoj na suhi gobi poistiniti, da ima take trde dele v sebi, naj se dotična goba pomoči v vödo in nato večkrat iztisne, kar ji da mehkoto, tako da bode potem vsekakor moči spoznati take trde dele v nji. Da so gobe že, ko se dobivajo na morji, bile osnažene slizke snovi z izplakovanjem in stiskanjem, dalje da so surove gobe na debelo obrezane pri korenini, t. j, tam, kjer so bile prirasle, in slednjič da so bile, kar je navadno pri poslatvah gob ame-ričanskega izvira, stisnjene, to takim gobamnejemlje značaja surovih gob. kakor se navedene v prejšnjem odstavku, samo da se gori navedena znamenja najdejo na njih. 3. Dajati predpisane dovolilnice takim obrtnikom, kakor so imenovani v številki 1., pristojna so finančna deželna oblastva, v katerih upravnem okoliši je dotični zavod. 4. Dovolilnice se morejo dajati samo takim obrtnikom dotične obrtne stroke, ki so brez očitkov v pripadninskem oziru in izrečno nase vzemo tu določene splošne prigledne naredbe, kakor tudi posebne, ki se morda zdaj pa zdaj določijo. 5. Obrtniki, kateri hočejo zadobiti tako dovolilo, nâj svojo prošnjo predadé po trgovinski zbornici tistega okraja, v katerem stoji dotični zavod. V prošnji je povedati kraj in obseg njih obrtnega obrata, koliko priméroma potrebujejo dotičnega predmeta na leto,od kod ga iz inozemstva prejemajo, in pa pri kateri colniji naj se bode ob uvozu postopalo ž njim. Podeljena dovolila je vsakega pol leta naznanjati finančnemu ministerstvu ter poročati, kaj se je opazilo pri tem. Colniji, kateri je naročena vhodna odprava teh predmetov, podati je prepis dovolilnice. 7. Obrtovanje obrtnikov, katerim se je dalo tako dovolilo, stoji ves čas, dokler se uživa to dovolilo, pod pripadninsko-uradnim nadzorom. Oni so dolžni o prejemanji in uporabljanji na podstavi dovolila prejemanih predmetov posebe pisati knjigo. Finančnim organom je dovoliti, da pogledajo v té knjige, in pa da nadzirajo in prigledujejo uporabo s colno ugodnostjo prejemanih stvari. V ta namen morajo oni, sosebno nadziraje ugodnostno prejemanje začimb za narejo eterskih olj in esencij,' in pa mandeljnov t. št. 14. a za narejo mandeljnovega olja, gledati na to, da se bode narejalo tega olja, oziroma teh esencij toliko, kolikor ustreza pridelnim razmerom, ki so bili uradno ustanovljeni za dotični obrat, ko se je začelo ugodnostno prejemanje surovin. Trgovinske zbornice naj té prošnje preskusijo, ali so povedi v njih resnične, ter naj jih sè svojim mnenjem napotijo do finančnega oblastva prve stopinje, katero obravnavo po predpisanem služab-nem potu s poročilom predloži finančnemu deželnemu oblastvu. 6. Dovolilo se za neko določeno množino da na dvé leti po pridejanem vzorci. Dovolilo se more vsak čas preklicati, in ako se poistini, da je bilo zlorabljeno, — odvzame se takoj, nezavisno od pripadninsko - kazenskih posledic. Sosebno se odvzame dovolilo, ako se predmeti, prejemani s colno ugodnostjo, odstopijo drugim osebam, in pa ako se ti predmeti rabijo v drugo svrho, kakor v zglašeno obrtno postopanje, če se ni stvar prej zglasila pri uradu in doplačala se cela davščina. Dovolilo odtegne finančno deželno oblastvo in stranki je v tem slučaji, kakor v onem, če se dovolilo sploh odbije, dano na voljo, vložiti priziv na finančno minislerslvo. 8. Iz inozemstva na podstavi tega dovolila prejete poslatve naj vhodno-odpravni urad, dokler se ne prekorači v dovolilo povedana množina, ustanovivši resnično čisto težo, brez kakega drugega zagotovila na naslovnem listu zglasilnice nakaže na stojališče podjetja pod uradno zaporo ali uradnim spremstvom, in naj to tudi priznani finančnemu organu, določenemu v nadziranje pod' jetja. Ko gré poslatev od vhodno-odpravnega urada do stojališča podjetja, ravnati je po predpisih o prevažanji nezacolanega vhodnega blaga. Dohod vsake take poslatve v podjetje naj p°' sredovalni finančni organ, sklicujoč se na postavek, pod katerim je bila poslatev vpisana v zapis (št. 7.), potrdi na izrecilnici in na priznanilnici, in le-tö naj napoti do vhodno-odpravnega urada, kateri prilosh priznanflnico dotičnemu postavku v prejemnem vpisniku. 9. Nadalje naj se se uporaba colno-ugodno prejemanih stvari prigleduje tako, da se pride zdaj pa zdaj nenadoma pogledat v dotična podjetja, pr®' gledat jih in pogledat v zapiske (št. 7.), v katere je vsak prejet ali podelan postavek takoj zabeležiti p° svoji teži. Razen lega je pri onih obratih, ki narejajo éterska olja iz ugodnostno prejemanih začimb, uradno uničiti, kar je ostankov, po meri z množino, ki se podaje iz pridelne razmere (§. 7.), in to vpričo colnega uradnika. Druge uradne posle naj opravlja finančno-stražni ali čolni uradnik, in ako ona ne moreta, finančno-stražni preglednik (respicient) sè še enim nastavljencem finančne straže. Surove gobe se morejo obdelavah tudi zunaj zaprtih zavodov. Vendar mora, če se to namerava, dotični podjetnik to okolnost izrečno zglasiti, in mora take gobe itd. vedno podjetnik prejemati sdm, in on sam naj tudi knjige piše. 10. Stroški uradnega prigleda zadevajo do-tičnega podjetnika. Dovolilnica. Na podstavi opomnje k razredu številki Rorničarju 1. I. v I, da smé skozi eno leto, to je do . čolne tarife se dovoljuje s tem kilogramov obdelavo . . za------— v tvormci uporabo .....................ki jo ima v obratu, prejemati cola prosto iz inozemstva. Posamezne poslatve naj odpravlja velika colnija........................... Ta dovolilnica velja do............................................189 . . • / G. k. finančno deželno ravnateljstvo. .............................dné.......................................189 . . (L. S.) 1. 1. Vlil. kpreméne v uradnem abecednem blagov-nero spisku k čolni tarifi in pa v statističnem blagovnem spisku za uvoz. V Izpreiminc v uradnem abecednem blagovnem spisku k čolni tarifi. I. Pri iskalnici „Odpadki“ je v poslednjem °ustavku za besedo „Vreče“ vložiti besedo „začimbe“. „Umivalne in konjske gobe v prirodnem stanji, ne obdelane, ne izprane; konjske gobe, izprane, nadalje obdelane, vendar ne béljene.......................59 a 15.— druge gobe.......................59 J 60.— Opomnja 1. Umivalne in konjske gobe, v prirodnem stanji, ne obdelane nesposobne za rabo, [I rej été za obdelavo, proti dovolilnicam po opomnji k tarifni številki 59. a ob uvozu po morji, proste. Gl. tudi ukaz z dné 23. junija 1891. 1. (Drž. zak. št. 78., Ukazu. št. 19.). 2. Dosedanjo obliko iskalnice „Umivalne gobe“ jc prevrtati, izvzernšiknji spadajočo opomnjo, 1 na njeno mesto je postaviti: Opomnja 2. Kako razpoznavati umivalne in konjske gobe v prirodnem stanji, ne obdelane, ne izprane, gl. ukaz z dné 23. junija 1891 1. (Drž. zak. št. 78 , Ukazn. št., 19. sub Vil. št. 2.). K tarifni številki 59. a spadajoče, nadalje obdelane, pa ne béljene konjske gobe imajo večinoma velike luknje in nekaj temneje barvane kose trše zrasti; taiste so celo ali deloma proste kamenčkov in zlitin, ki so se jih držale prej, in so s tém.da so se razrezale, zadobile enakomernejšo obliko. Od beljenih konjskih gob, spadajočih pod tarifno številko 59. b, katere kažejo svetlejšo, rjavkasto-rumeno barvo, razločujejo se po temnejši rjavi barvi gobnega telesa in večinoma tudi po rjastih madežih ob korenini. V dvomnih slučajih je sprožiti kemijsko preiskavo o tem, ali so se dotične konjske gobe že bélile s kislinam. Kot opoiunja 3. ostane besedilo dosedanje opomnje k iskalnici „Umivalne gobe“. 3. Kot drugi odstavek je pri iskalnici „Olje arahidno (iz zemeljskih oreškov)“ pristaviti: — toisto, pod uradnim nadzorom narejeno človeku popolnomaneužitno, kadar se odpravlja po velikih colnijah, ki so za denaturovanje oljičnega olja posebe pooblaščene.................... 72 —.80 Opomnja Nadalje je pristaviti v obstoječi opomnji k tej iskalnici: „in opoinnjo 5. pri Olje“. 4. Pred 2. odstavkom pri iskalnici „začimbe“ je vzprijeti: „Začimbe za narejanje eterskih olj in esencij“ se po opomnji 2. k razredu II. proti dovolilnicam ob uvozu po morji odpravljajo cola prosto. Gl. ukaz z dnč 23. junija 1891. I. (Drž. zak. št. 78., Ukazn. št. 19.).* 5. Pri iskalnici „Surogati za začimbe“ je kot opomnjo vzprijeti: „Gl. tudi ukaz z dnč 23. junija 1891. 1. (Drž. zak. št. 78., Ukazn. št. 19.).“ 6. Pri iskalnici „Mandeljni“ je po prvem odstavku vložiti to-le opomnjo: „Opomnja, Taisti, za narejanje mandeljnovega olja v nckedanjih okoliših svobodnih pristanišč v Trstu in na Reki, odpravljajo se po opomnji k tarifni številki 14.a proti dovolilnicam pod pogoji in prigledi, ustanovljenimi z ukazom z dnč 23. junija 1891. 1. (Drž. zak. št. 78., Ukazn. št. 19.), cola prosto. “ 7. V opomnji 5. k iskalnici „Olje“ je po besedah „oljičnega olja“ pristaviti: „in arahidnega olja.“ Nadalje je prečrtati opomnjo po 2. odstavku te iskalnice (palmovo olje itd.). 8. V opomnji na konci iskalnice „Loji“ je prečrtati besede „in pa opomnjo k št. 70.“ 9. Opomnjo k iskalnici „Loj iz virole“ je prečrtati. 10. Namesto prvega odstavka iskalnice „Oljno semenje“ je postaviti: — ogerščica in repno seme (reps), makovo seme................. 33 L" — opončevo seme, redkevno seme, laneno seme ali rumenjakovo seme, pavolnato (kotonsko) seme, madno seme, sezamovo seme, solnčnično seme, žir (bukvice), zemeljski oreški (Arachis hypogaea), krotonsko zrnje (Grana tiglii), ricinovo seme, lovorično zrnje itd. . 33 prosto Opomnja Nadalje je v stolpci „čolni postavek“ prečrtati dosedanji postavek I. — in na njega mesto postaviti „prosto“ pri i$kalnicah: čistilno zrnje, gra' natiljno zrnje, krotonsko zrnje, lovorično zrnje, ricinovo seme, sezamovo seme, solnčnično seme, zemeljski oreški, žir. 11. Pri iskalnici „Rastline in rastlinski deli“ je vzprijeti na konci: „Opomnja5.Rastline in rastlinski deli,posušeni ali zdrobljeni, odpravljajo naj se po opomnji k št. 37. ob uvozu po morji cola prosto. Ta ugodnost pa ne obsega barvanih, k tej tarifni številki spadajočih“- Nadalje je na konci naslednjih iskalnic, oziroma na konci posebe zaznamovanih odstavkov Ičh iskalnic vzprijeti: „Gl. tudi opomnjo po št. 37. in opomnjo 5. pri „rastline in rastlinski deli.“ Te iskalnice so: Agarik, akaju-orehi, alge, babino uho, binski orehi, biseri za zobe (1. odstavek), bljevalni orehi, bob (poslednji odstavek), Doletm cerviuus, bovist, Carobbe del leg no
  • Vlno vj steklenicah....................................... b) Vinska drozga in vinski mošt.............................. c) Vinsko grozdje............................................ O pom n ja 1. Umetalno vino in polovično vino, narejeno med užitninsko črto, zavezano je odavčenju po zakonu z dnč 30. marca 1882. 1. (Drž. zak. št. 45.). Opomnja 2. Tudi vino, narejeno med užitninsko črto iz grozdja vinogradov, ležečih med to črto, odavčiti je s 4 gl. na hektoliter, neposredno užitku namenjeni vinski mošt pa s 3 gl. na hektoliter. Od tega vina ali vinskega mošta se ne plačuje nobenega davka, kadar se izvede črez užitninsko črto. To odavčenje se vravnâ ukazoma, oziraje se kolikor se dri na razmere vinogradnikov. Opomnja 3. Osebam, katere med užitninsko črto trgujejo z vinom v večem obsegu, dovoljujejo se prosti skladi za vino s pogoji in priglédnimi naredbami, potrebnimi v obrambo državnega zaklada. Sadni mošt Pivo pri uvozu v užitninski okoliš............................. Opomnja. Če se nareja v užitninskern okoliši, plačevati je občo užitnlno po posebnih, o tem veljavnih predpisih in poleg tega na hektoliter pivnega sladu 95 kr. kot pivarinsko-dokladni znesek. Ob izvozu piva, narejenega v črtno-užitninskern okoliši, vrača se ta dokladni znesek z 1 gl. na hektoliter piva, ako poslatev obsega najmenj */a hektolitra. Ob izvozu piva v steklenicah se brez ozira na izvir daj«; povračilo pri poslatvah od */8 hektolitra navzgor tudi, če obsega poslatev več tovorcev; treba je samö, da so ti vsi od istega prodajalca. 1 hektoliter 100 kg. 1 hektoliter 1 hektoliter ^ GO CO Tarij I g d Nazivâlo davkovnili predmetov Merilo naložbi Tarifni postavek g1- a) Govedo nad 400 kilogramov žive teže.................. b) Govedo do 400 kilogramov žive teže................... c) Govedo do 120 kilogramov žive teže ali 100 kilogramov zaklano (t. j. teleta s kožo vred).................... glava D n 7 3 1 50 30 Opomnja. Živega goveda, omenjenega pod a) in b), ni odavčevati ob uvozu, ampak kadar se zakolje. To odav-čenje se bo vravnâlo ukazoma. a) Jagnjeta in kozliči nad 12 kilogramov živi ali 10 kilogramov zaklani, potem ovce, ovni, skopci (koštruni), koze, kozli....................................................... h) Jagnjeta in kozliči do 12 kilogramov žive teže ali do 10 kilogramov zaklani......................•........................ glava n . . . . 50 . . . . 30 Svinje: a) Odojki (praséta od sèsa) do 10 kilogramov žive teže ali do 8 kilogramov zaklani............................... b) Prašički pomladanci, t. j. prašiči nad 10 kilogramov do 35 kilogramov žive teže ali nad 8 do 25 kilogramov zaklani............................................... c) Prašiči nad 35 kilogramov žive teže ali 25 kilogramov zaklani............................................... 1 glava n n 50 1 . . 2 . . a) Sveže (frišno) mes6 in drugi ljudém užitni frišni deli goved tarifne številke 4. a in b, potem živali tarifne številke 5. a in b, kolikor je tako mesö ali take dele uvažati dovoljeno, klobase in meso v konservah...................... b) Sveže (frišno) mesö in drugi ljudém užitni frišni déli telet (tarifna številka 4., lit. c), potém svinj, kolikor je tako mesö ali take déle uvažati dovoljeno, izvzemši slanino in mast, ločeno od mesâ........................................ c) Meso vsoljeno ali ovojeno, in pa prekajeno.................. d) Salam, ovojeni ali prekajeni jeziki......................... 100 kg. n n 7t 2 50 (Slovonneh.) 40 1 X/3 1 Nazivâlo davkovnih predmetov Merilo naložbi Tarifni postavek a E-1 gl- kr. 8 a) Kapuni, potém gosi od meseca marca vštevši do junija . 1 glava 25 b) Gosi od početka julija do konca februvarja, purani in pa race V 15 c) Kuretnlna (kokoši) in golobi * * * • * 4 9 Divjačina : a) Jeleni 1 glava 3 50 b) Divji prasci nad 17 kilogramov, in pa damjaki .... n 3 c) Divji prasci (prašički pomladanci) do 17 kilogramov, srne, divje koze (gamzi) y) 1 50 d) Zajci v * * * ' 15 10 Izsékana divjačina: a) Jelenina 100 kg. 4 b) Vsa druga izsékana divjačina v 6 11 Divja perotnlna: u) Fazani, divja kuretnlna, ruševina 1 glava 40 b) Leščarke (rudeče jareblce), divje gosi, dröplje, kljunjače, divje race, izvzemši race potapljavke * 20 c) Jarebice, snežne jarebice, kotorni, kozice, tudi pustlnjske in senožetne kljunjače n 10 d) Liske, race potapljavke, divji golobi ?» 5 e) Brinjavke, prepelice in drugi užitni mali ptiči n 2 Opomnja. Davka se oproščujejo ob uvozu: vinsko grozdje do 3 kilogramov, ako ni namenjeno za narejanje vina, nadalje drugi užitnini zavezani predmeti v tako mali množini, da pristojbina, vštevši za občino pobirano doklado, ne presega 3 krajcarjev. Ako se zlorabi, smé se to olajšllo gledé posameznih oséb ali nekih méjnih kosov in vhodnih mest ustaviti na neki določen čas.