nitno iznajdbo tudi drugim naznanil, posebno tistim, ki radi po 
noči okrog sleparijo, da bi skerbno gledali na zvezde in se varo­
vali — polen. 
Ipava in Ipabog. 
(Mythologièna drobtina; spisal Davorin Terstenjak.) 
Beseda Ipava je po mojem mnenji sorodna besedi : Alpis—• 
aX^rt?. Alpis je keltska beseda, kar že Servij (in Virg. Aen. X, 13. 
Georg III. 174.) poterjuje, ki piše: „Sane omnes altitudines montium 
licet a Gallis alpes vocantur. Alpes Gallorum lingua alti niontes 
vocantur." Iz Servija je nabiral Isidor, zato piše: ri Ss "AXra^ 
jXfiyt(7T0V opoq. 
V novokeltskih jezicib pomenja: alp, a craggy rock, or pre-
cipice, crassus acervus; v novonemških pa: Hochgebirgsweide 
(Scbmeller, I. 47.) 
Ako besed a 1 p spremenimo v sanskritsko obliko, pa dobimo : 
rp. Sansk. vokalski rp, pa se zna glasiti kot: rap, kot lap 
ali alp. 
Že učeni jezikoslovec Diefenbach (Orig. europ. 225.) je dobro 
spoznal, da je : 'PtTrata stareja k Helenom brez dvombe po Skythih 
prinesena oblika besede: Alp; in da je Ripaia skythskoiranska 
oblika, in to znači, kar Alpes. Korenika rp pa pomenja: scin­
dere, lacerare; in iz ž nje je latinsk. rumpo inrupes; torej 
ripaia — alpis pervotno pomenja: mons scissus ruptus, das 
zerhackte, zerspaltene, zerrissene Gebirge, analogično slovenski 
besedi: kar, ker, kor, kranjsk. čer, rupes, iz korenike kr, 
findere, scindere, serbsk. kerniti, diffindere *), sansk. Qar, lacerare. 
Ali kako dobivamo iz rp, Ip = pm, Ain, obliko: ip? Celo 
naravno. Slovansčina rada vokalizuje glasnika r in Z, na primer; 
sansk. arbhu, thöricht, slov. ab o t en, primeri slov. okoli Luč: 
kerš in koš, dalje rusko: lošak in išak, Maulesel, slov. dr a ve, 
dreve in dave, sansk. rši, prakrit. iši; tako tudi iz ^^n, Ätn, 
*) Tudi beseda: planina, mons, ima za koreniko: pr, scindere, diffindere; 
torej planina izvirno tudi to pomenja, kar Alpis. Iz pr je postalo: pras, 
zackiger Fels, Berg, horvatsk. pi as, arvum, das zerhackte, gefurchte Feld, 
primeri v starih listinah: arse in monte pras, sedaj ponemèeno: Mont-
preis, slov. Planina dalje: Prasberg, novoslov. Mozirje = Mogirje 
mogiiat kraj. 

— ip,miz: јипл, лтл — ipa, iz pinsBÄ — лтдвл — 
ipava; saj še celo v Ipavi slišiš izgovarjati: дгплвл — L pav a; 
kakor: лгвдднд — Lblana in Iblana. дгп pa se stopnjuje 
v lup; — zato cerkvenoslov. лоупнтн, novoslov. lupati, raz-
.lupati, zerbrechen itd. 
Lpava — Ipava torej po kraju, vkterem je ležeča: Alpen-
land, ali po vodi, ktera iz Ip, i p izvira, in se vjema v koreniki 
in pomenu z rekami: Iput, na Ruskem, Ipol, na gorenjem 
Ogerskera, Ipuša, v dolnji Avstriji, ponemčena v: Ypps. 
Okoli Ipuše so še do desetega stoletja po Kristu Slovenci 
živeli, kakor stare listine pričnjejo: in Sel a vi ni a (to je Slovenija) 
juxta Ipusa „flumen" (glej Šafafik Alterth. П, 314.) Na Štirskem 
imamo rodbinska imena: I p an in Ipšek v ponikvanski fari. 
Med retranskimi božanstvi je tudi eno, ktero ima napis : 
Ipabog. Moško jedernato obličje je bradato, glava je pokrita 
s šišakom, na kterem je še en rog viditi, druzega je bil ogenj 
poškodoval. Na zadnji strani podobščine je obrazen skokoma be­
gajoč jelen, kterega pes napada, na krilu oblačila pa vidiš zopet 
vepra, za kterim pes hiti, in pa —lovca s kopjem v roci. Zavoljo 
teh atributov so vsi dosedanji mythologi v Ipabogu spoznali boga 
gonjbe in lova, in ime torej drugega ne pomenja kot : alpiumDeus. 
Ker pa so planine bile posvečene in sedeži božanstvom bliska in 
solnca, in te božanstvi se v indoevropskih mythologijah častite kot 
bogova lova in gonjbe, bilo je Ipabog priime ali Radogost-
Svetovitovo — ali Perunovo; — tudi so boga gonjbe in lova 
iz tega vzroka utegnili imenovati Ipabog — alpium Deum, 
ker v ipah je stanovališče jelenov in veprov in drugih divjačin, 
ktere so stari Slovani gonili in lovili. 
Če ve kdo ta imena bolje razložiti, naj to stori; jaz sem 
mislil enkrat na sansk. koreniko ip, adipisci; ali izgovarjanje: 
Ain^iBA — Lpava — in Ipava me je nagnilo potegniti se za 
koreniko: Ip; ker le iz te je mogoča oblika : i p, in le v koreniki: 
Ip najdejo imena rek: Iput, Ipol, Ipuša*) razumno tolmačenje. 
Na Д-ВП1 aptus, aequus, congruens, decorus, decens, pulcher, 
formosus, se ne da misliti, tudi so zoper izpeljavo Ipava iz: д-ы! 
glasniške postave. Lep bi jaz stavil k lat. limpidus, in geršk. 
Хартгро?. Tudi iz lipa, tilia, ne moremo дтлкл — Lpava — 
Ipava **) izpeljevati. 
*) V serbskih narodnih pesmah se imenuje junak: Iporak, dokaz, da je tudi 
serbšcina poznala deblo: i p. 
**) Jeli se pri Herodotovi reki Alp is ne bi smela misliti na^ Lpavo—Ipavo?