HUZEJSKI ČASOPIS
Številka 1, Leto 18
GORNJESAVSKI MUZEJ JESENICE IN MUZEJSKO DRUŠTVO
JESENICE
Februar, 2008
LOKALNA ZGODOVINA SE NE SKRIVA LE ZA MUZEJSKIMI ZIDOVI
V	muzeju smo v zadnjih letih objavili že vrsto krajših monografij, v katerih smo oblikovali zgodovino posameznih krajev jeseniške občine. Za potrebe občinskih tekmovanj v poznavanju lokalne zgodovine so tako od leta 2003 izšle naslednje knjige: Zdenka T. Tahir, Planina pod Golico skozi čas; Irena L. Benedičič, Sava na Jesenicah; Tone Konobelj, Javomiški Rovt; Zdenka T. Tahir, Hrušica - Zgodovinsko domoznanski oris naselja pri Jesenicah; Tone Konobelj, Utrinki s Koroške Bele in Slovenskega Javornika v dveh delih ter mag. Marko Mugerli, Vas, trdna kakor hrast - Zgodovina Blejske Dobrave. Avtorji smo se potrudili in v omejenem času poizkusili iz drobcev arhivskega gradiva, dosegljivih objavljenih virov in z vsaj nekaj terenskega dela narediti največ in čim bolje.
V	lanskem letu sta kot plod sodelovanja našega muzeja in občinske knjižnice z Ljudsko univerzo Jesenice nastali še knjigi z naslovoma »Kako so na Jesenicah včasih živeli ?« ter »Kako so v Planini pod Golico včasih živeli?«. V slednjih sva s kolegico Natašo Kokošinek zbrali in uredili spominske zapise naših krajanov, nekatere pa po pripovedovanju tudi zapisali. Velika vrednost teh dveh knjig je, da jih je pisalo tako rekoč življenje samo.
V	njih se odkriva naša preteklost neposredno in živo. Medtem ko v najprej naštetih knjigah prikazujemo zgodovino bolj celovito in objektivno, pa nam zadnji dve knjigi lahko prikažeta človekovo osebno doživljanje časa in kraja oziroma posameznih dogodkov. In več kot je zbranih spominov, bolj slikovito se nam kaže preteklost. Vsekakor sta vsaj na lokalnem nivoju koristna in potrebna oba pristopa, saj nam le skupaj lahko bolje odkrijeta našo preteklo identiteto.
To pa je še kako pomembno danes, ko se soočamo s hitrimi spremembami tako v načinu življenja kot v podobi posameznih krajev.
Avtoiji objavljenih spominskih zapisov so: Dana Bernard, Rudi Reichmann, Olga Osredkar, Stanka Geršak, Jože Vindišar, Franc Jerala, Cveto Jakelj, Ludvik Kokošinek, Angela Ferjan, Stane Tušar, Nada Čeme in Marija Smrekar v prvi publikaciji ter Franc Hribar, Kristina Razinger, Jelka Klinar, Bernarda Grilc, Antonija Robič, Urška Lavtar, Tatjana Klinar, Slavka Kerec, Marija Babič, Jeka Ceh, Andrej Klinar in Jože Kunšič, Vijoleta Smolej, Franci Smolej, Janez Tarman, Tilka Klinar, Jože Klinar in Helena Razingar v drugi publikaciji. Kar trideset jih je sodelovalo in mnogo jih je še, ki bi želeli, da s tovrstnim delom nadaljujemo. Pa tudi zanimanje za tako literaturo je veliko.
Zato še informacija, da zaloga knjig o zgodovini posameznih krajev v muzeju še ni pošla, knjigi objavljenih spominov pa sta bili več ali manj razgrabljeni in je morda le še zadnjo možno dobiti na Ljudski univerzi Jesenice.
Zdenka Torkar Tahir, etnologinja in višja kustosinja GMJ
ŠPORTNO V OBČINI KRANJSKA GORA
IZ VSEBINE
Stran 1:
•	Lokalna zgodovina se ne skriva le za muzejskimi zidovi
•	Športno v občini Kranjska Gora
Stran 2:
•	Program prireditev in razstav Gornjesavskega muzeja Jesenice do septembra 2008
•	Planinstvo in etnologija v prvem planu
•	Vas, trdna kot hrast— Zgodovina Blejske Dobrave
•	Posebna vabila v muzejske hiše na Jesenicah
Stran 3:
• Program muzejskih večerov: Villa rustica pri Mošnjah, Valentin Stanič, Okamenelo življenje v jeseniškem okolju, Pomen železa v antiki
Stran 4:
•	Spomini na »Jeseničana« Jožeta Tomažiča
•	Plačilo članarine MDJ za leto 2008
Gornjesavski muzej Jesenice je konec leta predstavil temo, prepoznavno v evropskem prostoru. V okviru projekta MOČ JEKLENIH smo preučili prepletenost razvoja jeseniške železarne z razvojem organizirane športne dejavnosti s poudarkom na predstavitvi hokeja. Med nekdanjimi železarji, igralci, navijači in drugimi Jeseničani je bilo zbrano dragoceno razstavno gradivo, ki smo ga dopolnili s spremljajočim katalogom, kjer je v prvem delu Železarji v športni areni predstavljen razvoj športnih dejavnosti in razcvet hokeja. Krajši prispevek izpostavlja jeseniške hokejske družine, saj je podobno kot tradicija železarskih poklicev prehajala tudi tradicija hokeja iz roda v rod. V drugem delu razstave in kataloga je pregled tekmovanj - poglavje Utrinki iz šestdesetletnega tekmovalnega dela. Tu sledimo hokejistom vse od prvih zmag do prestopov igralcev k Olimpiji in do letošnjega jubilejnega teta.
Zunanji sodelavec je pripravil seznam hokejskih ekip ter pregled članov in delavcev Hokejskega kluba Jesenice, ki s svojim delom prispevajo k športnim rezultatom jeseniških hokejistov.
Vodja projekta je bila Irena Lačen Benedičič; avtorji razstave: Zdenka Torkar Tahir, Marko Mugerli in Tone Konobelj; konservacija predmetov: Marko Mirtič, Peter Jerman; besedila v katalogu: Tomaž Tom Mencinger, Irena Lačen Benedičič, Zdenka Torkar Tahir, Marko Mugerli, Janko Rabič, Tone Konobelj, Branko Jeršin; avtorji fotografij: Silvo Kokalj, Jana Muhar, Bogdan Bricelj, Boštjan Fon, Franci Črv. Projekt sta sofinancirala Ministrstvo za kulturo in Občina Jesenice.
Od 1. februarja je razstava na ogled v Liznje-kovi domačiji v Kranjski Gori. Vsebinsko bogat katalog k razstavi je na voljo v naših muzejskih zbirkah.
V	Kajžnkovi hiši v Ratečah je stalna etnološka razstava bogatejša za računalniško simulacijo planiških poletov, ki jo je financirala občina Kranjska Gora. Obiskovalci hiše se lahko preizkusijo v vlogi smučarja skakalca, kjer ob zbranih filmskih posnetkih nekdanje Planice izvedo za dolžino svojega skoka in slišijo odmev publike.
V	preteklem letu je Maja Rostohar izdelala novo celostno podobo Gornjesavskega muzeja Jesenice, kjer je osnovni element sončna ura s fasade Kajžnkove hiše v Ratečah. Razlogov za obisk je več kot dovolj.
Vabljeni!
Irena Lačen Benedičič, direktorica GMJ
KOSOVA GRAŠČINA
Od 5.2. (ob 18. urO do 29.2.2008: PRIMOŽ HIENG—Zamrznjeni norčavi
čas (fotografije)
Od 14. 2. (ob 18. uri) do 29.2. 2008:
VALENTIN CUNDRIČ—Liričnipejsaži (slike)
Od 6. 3. (ob 18. uri) do 28. 3.2008: Akademska slikarka BRINA TORKAR
(slike)
Od 3. 4. lob 18. uri) do 30. 5. 2008: FRANCI CRV (fotografije)
Od 8. 5. (ob 18. uril do 6.6.2008: MIHA BALOH (portret gledališkega in filmskega igralca)
Od 12.6. fob 18. urn do 27.6.2008: JOSEF RESSEL (razstava Tehniškega muzeja Slovenije)
KASARNA NA STARI SA VI
6.	2. ob 16. uri:
Muzejska delavnica Peka pustnih mišk Od 7. 2. (ob 17. uril do 14.3.2008: odnr-tje razstave Glasba v sliki, člana Likovne sekcije KUD kliničnega centra in znanega glasbenika Ivana Prešerna—Žana.
7.	2. ob 17. uri: izid nove knjige Vas, trdna kot hrast—Zgodovina Blejske Dobrave
5. 3. ob 16. uri:
Muzejska pedagoška delavnica
18.	3. ob 18. uri: odprtje razstave glasbene družine Jeraša
19.	3. : Dan odprtih vrat 2. 4. ob 16. uri:
Muzejska pedagoška delavnica
7.	5. ob 16. uri: Čufarjev »Polom« -fotografska razstava Gledališča Toneta Čufaija, avtor Klemen Klemenc 7. 5. ob 17. uri:
Muzejska pedagoška delavnica 4. 6. ob 16. uri:
Muzejska pedagoška delavnica
PLANINSTVO IN ETNOLOGIJA V PRVEM PLANU
VAS, TRDNA KOT HRAST Zgodovina Blejske Dobrave
V	decembru 2007 smo v Gornjesavskem muzeju Jesenice pripravili razstavo manj znanih in večinoma še neobjavljenih fotografij iz fonda Triglavske muzejske zbirke Mojstrana. Razstava je plod želje, da identificiramo in popišemo vse fotografsko gradivo, ki ga je v zbirki res veliko. Neprecenljiv je bil pri tem prispevek oskrbnika Avgusta Delavca, ki pa ga, žal, ni več. Tako je nekaj gradiva ostalo "neznanega". Pomoč nam je ponudil France Malešič, zdravnik, gorski reševalec, planinski pisec in zbiralec gradiva o nesrečah in zgodovini reševanja v gorah. Avtorja sva razstavi dala naslov "Iz planinske fototeke" in izbrala petindevetdeset fotografij, razdeljenih v deset sklopov, ki zaobjemajo čas od druge polovice 19. stoletja do petdesetih let 20. stoletja.
Razstava je bila na ogled v galerijskem prostoru Liznje-kove domačije v Kranjski Gori, sredi februarja pa jo bomo preselili v Cankarjev dom v Ljubljani, kjer bo potekal Mednarodni festival gorniškega filma. Tako jo bomo predstavili širšemu občinstvu, saj si želimo, da bi nam pri identifikaciji fotografij pomagalo čim več ljudi. Obdelano fotografsko gradivo nam bo namreč v veliko pomoč pri pripravi stalne postavitve in občasnih razstav v načrtovanem planinskem muzeju v Mojstrani.
V	prvi polovici letošnjega leta bo izšel tudi katalog, ki bo zaokrožil projekt stalne postavitve nove muzejske zbirke in razstave Etnološka dediščina Rateč v Kajžnkovi hiši v Ratečah. Razstavo smo odprli 15. avgusta 2006.
V	katalogu naj bili poleg poglavij avtoric razstave Zdenke Torkar Tahir (rateška noša) in Elizabete Gradnik (lokalna zgodovina) še poglavji o zgodovini same hiše in o pestri paleti ohranjene etnološke dediščine, ki se še danes kaže kot prepoznavna značilnost in posebnost kraja. Katalog bo izšel tudi v angleškem jeziku. Večino svojih projektov prijavljamo na različne razpise in iščemo možne vire financiranja naših dejavnosti. Trenutno si prizadevamo, da bi "rateški katalog" izšel v zbirki vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, ki jih izdaja Uprava za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.
Elizabeta Gradnik, višja kustosinja, iumetnostna zgodovinarka
Zgodovina Blejske Dobrave je tema letošnjega kviza osnovnih in srednjih šol občine Jesenice, ki bo 17. marca v Kinu Železar. Vprašanja bodo obudila spomin na nekdanje življenje »na vas'«, med kvizom pa se bo razvrstila paleta zabavnih točk, tako da bo prireditev primerna in zanimiva za vse starostne skupine.
Knjiga o Blejski Dobravi pa bo izšla na predvečer slovenskega kulturnega praznika. Izbira datuma izida knjige ni bila naključna. V Kovačevi hiši na Blejski Dobravi sta namreč živeli Prešernovi sestri Jera in Katra Prešeren. Na Blejsko Dobravo seje poročila tudi Prešernova nečakinja Katarina Čeme, rojena Vovk. Njena družina je bila številna. Prešernov rod še danes živi in kljubuje vsakovrstnim neprilikam.
Ime naselja Blejska Dobrava naj bi izhajalo iz prvotnega izgleda dobravskega prostora. To naj bi bil valovit ravninski svet, poraščen s hrastovim gozdom. Ko pa sem zbiral gradivo o zgodovini vasi, se mi je vedno bolj dozdevalo, da je dob ali hrast v imenu naselja le prispodoba karakteija njenih prebivalcev. Že pri prvi omembi naselja, davnega leta 1253, je uporabljena nemška beseda »Hard«, ki pomeni trd ali trmast. Skozi stoletja so na vas prežali samovoljni zemljiški gospodje, številne vojske, kmetom nenaklonjena politika, naravne nesreče. A kljub temu se je obdržala. O tem se boste prepričali v novi knjigi z naslovom Vas, trdna kot hrast, ki vam je na voljo na prodajnih policah Gornjesavskega muzeja Jesenice.
Marko Mugerli, kustos, zgodovinar
Posebna vabila v muzejske hiše na Jesenicah
Ob sedemdesetletnici sonetista Jeseničana Valentina Cundriča vabimo v četrtek, 14. februarja. 2008 ob 18. uri v Kosovo graščino na odprtje razstave njegovih likovnih del. Prireditev s predstavitvijo najnovejše knjige sooblikujenjo jeseniški javni zavodi: Občinska knjižnica Jesenice, Gledališče Toneta Čufarja, Gimnazija Jesenice, Glasbena šola Jesenice ob sodelovanju njegove soproge in priznanih akademikov ter glasbenikov.
V	četrtek, 13. marca ob 18. uri je predvideno odprtje obnovljenega trga pred Ruardovo graščino. Občina Jesenice, ki je vključena v projekt Sejem oil je živ, ob sočasnem obisku norveških mentorjev vabi ob sodelovanju z jeseniškim gledališčem, glasbeno šolo, muzejem in drugimi izvajalci te slovesnosti vse Jeseničane, predvsem pa Starosavčane. Dogodek je zagotovo primeren uvod k letošnjemu praznovanju občinskega praznika.
V	maju ob mednarodnem dnevu muzejev pripravljamo razstavo v Ruardovi graščini o Evropejcih, nekdanjih lastnikih savske fužine.
Tudi letos je mogoče vplačati članarino v KLUB STARA SAVA, ki prinaša neomejene večkratne vstope v vse muzejske zbirke našega muzeja, obveščanja o dogodkih, predavanjih, in drugih zanimivostih iz naših hiš.
Vabljeni med nas!
Irena Lačen Benedičič, direktorica GMJ
PROGRAM MUZEJSKIH VEČEROV MDJ OD FEBRUARJA DO OKTOBRA 2008
21. februar—Judita Lux, univ.dipl.arheol.: »Villa rustica pri Mošnjah« 20. marec—dr. Stanko Klinar: »Valentin Stanič«
17. april— Milan Peternel: »Okamenelo življenje v jeseniškem okolju« 15. maj—dr. Verena Perko: »Pomen železa v antiki«
Vsi muzejski večeri bodo v Kosovi graščini (2. nadstropje), Titova 64 na Jesenicah, vsak tretji četrtek v mesecu ob 18. uri.
VSTOP JE BREZPLAČEN. VABLJENI!
Muzejski večer: 21. februar 2008	Muzejski večer: 20. marec 2008
Judita Lux in Milan Sagadin	dr. Stanko Klinar
VILLA RUSTICA PRI MOŠNJAH	VALENTIN STANIČ
Najdišče pri Mošnjah je bilo odkrito ob nadzoru gradbenih del na trasi bodoče avtoceste Vrba-Peračica oktobra leta 2006. Odkrite so bile nesporno najatraktivnejše in za antično obdobje Gorenjske najpomembnejše najdbe.
Izkopavanja so potekala od 8. 11. do 29. 11. 2006 ter od 8. 1. do 10. 4. 2007 pod vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Kranj (Milan Sagadin univ. dipl. arheol. in um. zg. in Judita Lux, univ. dipl. arheol.).
Gre za ostanke obsežne zidane naselbine (raziskana velikost 160 x 87 m), umeščene na prisojno pobočje in vznožje savske terase.
Na obzidanem arealu je bilo razporejenih več objektov, najbolje ohranjeni so se koncentrirali v vzhodnem delu. Tu je bil odkrit niz dobro ohranjenih objektov s skrbno izdelanimi ognjišči, arhitekturnimi detajli in ohranjenimi tlaki. Terasasta ureditev prostora pred objekti veijetno predstavlja ostanke stebrišča. V enega od objektov so bile umeščene terme z glavnimi tremi sestavnimi deli (kaldarij, tepidarij, frigidarij - vroč, topel in mrzel prostor), z ugotovljenim talnim ogrevanjem, slikanimi ometi in kosi mozaičnega poda. Zahodni del so zasedali pretežno gospodarski prostori v večjih objektih, skozi naselbino pa je potekala pot. Prevladuje mnenje, da gre za rimsko villo rustico (podeželsko vilo), ki je lahko bila tudi v funkciji mansia (obcestne postaje).
Izjemno bogate drobne najdbe (novci, nakit, orodje, deli stavbne opreme, lončenina) datirajo naselje v obdobje od 1. do 4. stoletja, posamezne najdbe pa sežejo še do 6. stoletja n. št..
»V osebnosti Valentina Staniča so bile harmonično združene dejavnosti pesnika, pisatelja in prevajalca, učitelja in vzgojitelja, prosvetnega in socialnega delavca, duhovnika, zdravnika, tiskamarja in razšiijevalca slovenske knjige, umnega kmetovalca in rokodelca, pros vetij enea, fizika in zemljepisca, veleturista in planinskega pisatelja, človekoljuba, ljubitelja živali in cvetja.« (Evgen Lovšin)
Stanič je eden najbolj udarnih protidokazov proti otožnemu samosmiljenju »naroda proletarca«, kot je Slovence krstil Cankar. Je protidokaz proti toliko pogrevanemu slovenskemu zamudništvu in odrinjenosti. Hkrati dokaz, kako zgrešeno je čakali na drobtinice z mize velikih in bogatih, zakaj pravi vir moči in velikih dejanj je v človeku samem.« (Stanko Klinar)
Kdo ali kaj je bil torej Stanič? Mož dejanj, svetovljan, znameniti Slovenec, o katerem se v vsaki družbi lahko pogovarjamo brez zardevanja. Se več: z odkritim ponosom! Na nas je, ali ga dovolj poznamo in spoštujemo.
Muzejski večer: 17. april 2008 Milan Peternel
OKAMEN^LO ŽIVLJENJE V JESENIŠKEM OKOLJU
Bedičeva zbirka v lasti Gornjesavskega muzeja Jesenice predstavlja največjo in najpomembnejšo zbirko paleozojskih fosilov Slovenije in je ena najeminentnejših tovrstnih zbirk v jugovzhodni Evropi. Hrani številne taksone, ki so bili znanosti neznani in prvič opisani prav na podlagi muzejskih primerkov. Primerki, ki služijo kot osnova za znanstveni opis in poimenovanje nove vrste oziroma podvrste, se imenujejo holotipi.
Predstavljajo standard, s katerim se primerjajo vsi kasneje odkriti primerki, kar jim daje poseben znanstveni pomen.
Milan Peternel je dober poznavalec te zbirke in nam bo znal predstaviti ob njej še marsikaj zanimivega.
Muzejski večer: 15. maj 2008
Dr. Verena Perko POMEN ŽELEZA V ANTIKI
Težko si je predstavljati katerikoli segment življenja v antiki, kjer bi železo ne bilo potrebno. Rimski imperij se je razmahnil zahvaljujoč mreži dobro grajenih cest in mostov, toda ne vozov ne ladij si ni moč zamisliti brez železa, a tudi gradnje česarkoli si ni moč zamisliti brez prikladnega železnega orodja.
Toda pravi rimski stroj za osvajanje je bila predvsem rimska vojska. Bila je disciplinirana, dobro oskrbovana in odlično opremljena. Elitne čete redne vojske v času cesaija Avgusta so štele 28 legij, vsaka je štela po okoli 5300 mož. Opremo legionarja je sestavljal meč, bodalo, po dve dolgi kopji, oklep, čelada in vojaški pas ter z žebljički okovani vojaški čevlji in včasih še dvorezni meč. K vojaški osebni opremi so sodili še košara z lopatko in priročno žago, navadna in prečna sekira, srp in veriga. Poraba železa na posameznega legionarja je tehtala do 24 in več kilogramov.
Brez pretiravanja lahko rečemo, da je bilo železo za Rimljane istega pomena, kot je dandanašnji nuklearno orožje. ' Posebej so
.... J _. j
cenili noriško železo, ki je imelo lastnosti naravnega jekla.
Spomladanski izlet MDJ, Mežica, Slovenj Gradec
Letos si bomo ogledali rudnik svinca in cinka, ki je eden najstarejših rudnikov v Evropi, sedaj preurejen v turistični rudnik in muzej.
Obiskali bomo tudi Slovenj Gradec s koroško galerijo likovnih umetnikov in množico drugih zanimivosti v mestu in okolici.
Izlet bo v soboto, 24. maja 2008, odhod s Hrušice ob 7. uri. Prijavite se lahko pri Zdravku Kovačiču 04 584 13 41 ali pri Darki Rebolj 031 787 363.
Spomini na »Jeseničana« Jožeta Tomažiča
Nekaj drobcev s sestanka upravnega odbora Muzejskega društva
Na jesenskem izletu Muzejskega društva smo obiskali tudi obnovljeni grad v Slovenski Bistrici, v katerem je občinski kulturni center. Med 15 tematskimi enotami v njem nas je najbolj pritegnila spominska soba Jožeta Tomažiča, rojenega v Tinjah na Pohorju, njegovo pripovedništvo, predvsem pa skoraj dvajset let (od 1948 do 1968) njegove življenjske poti, ki jih je kot gledališčnik in šolnik preživel na Jesenicah. Obsežno gledališko dejavnost razberemo iz številnih fotografij in gledaliških listov. Ob njih smo prisluhnili spominom gospe Stanke Geršak. Režiserja Jožeta Tomažiča se spominja kot esteta in srčno dobrega človeka, ki je znal zgladiti vse drobne spore. Bil je skromen in zelo delaven, skratka duša prosvetnega, gledališkega in družabnega življenja (npr. dramo Celjski grofje so 1. 1948 uprizorili osemnajstkrat). Danes si težko predstavljamo tisti čas, ko so se na gostovanja igralci vozili na kamionu skupaj s kulisami.
Za gledališko igro je znal navdušiti tudi svoje učence. Z osmošolci je vsako leto pripravil predstavo, s katero so po večkrat tudi gostovali, zaslužek pa porabili za zaključni izlet. Z občudovanjem in spoštovanjem se ga spominjajo tako njegovi učenci kot tudi učitelji OŠ Prežihovega Voranca, kjer je bil ravnatelj 10 let.
Majda Malenšek, urednica
Pravzaprav so v MDJ vsako leto izpolnjene vse naloge delovanja. V sodelovanju z Gornjesavskim muzejem, ki mu pripada polovica prostora, dvakrat izide Muzejski časopis, organiziranih je osem muzejskih večerov, izpeljemo celodnevni jesenski in spomladanski kulturnozgodovinski izlet (avtobus je zaseden do zadnjega kotička).
Na upravnem odboru 20. dec. je predsednik MDJ Dušan Prešern lahko ugotovil, da smo tudi v letu 2007 zadovoljni s svojim delovanjem, morda bi bilo treba pokritizirati le slabo udeležbo na nekaterih muzejskih večerih.
Posebej smo se razgovorili o letošnjem jesenskem izletu, o obisku v mogočnem gradu Slovenska Bistrica, tako zaradi spominske sobe Jožeta Tomažiča kot tudi zaradi drugih tematskih zbirk in razstav. Tudi tu je zbirka kamnin (s Pohorja) in dve zbirki fosilov in mineralov, primerljivo z našo Dedičevo zbirko, bogata zbirka molitvenikov ter petrolejk in lutk, arheološko in rimsko najdišče, viteška dvorana s freskami iz 18.stoletja ter grajska kapela, Ingoličeva spominska soba z njegovo knjižnico.
Brez idej Zdravka Kovačiča in njegove pomočnice Darke Rebolj bi nam ostali skriti tudi mnogi zakladi cerkvene arhitekture, na tem izletu npr. samostanska cerkev svetih Treh kraljev v Studenicah in romarska cerkev sv. Martina s Straussovo sliko Matere božje v Šmartnem na Pohorju.
Majda Malenšek, urednica
Jeseniški županje ob tem obisku namenil bistriškemu kulturnemu centru knjigo »Jesenice«, ki jo vodiču izroča predsednik MDJ (foto Dušan Prešern)
Predsednik Dušan Prešern se je s knjižno nagrado zahvalil tudi blagajničarki Jožici Cej in organizatorju bolj družabnega dela društva Alešu Nagodetu.
Med načrti za leto 2008 pa bo posebej zahtevno delo oblikovanje uredniškega odbora za Jeseniški zbornik, ki naj bi izšel ob občinskem prazniku leta 2009. Zato tudi Muzejsko društvo Jesenice vabi k sodelovanju vse, ki lahko kaj prispevajo k 10. knjigi te pomembne publikacije o preteklem in sodobnem življenju na Jesenicah.
Plačilo članarine MDJ za leto 2008
Pri tipkanju položnic za plačilo članarine je nastala neljuba napaka. Članarina se lahko plača na naš TRR pri A Banki številka 0510-0801-0096-528
»To knjigo posvečam vsem, ki so iz dobre volje pripravljeni za svoj kraj tudi kaj postoriti.«
France Voga: MOJSTRANA,
NJEN NASTANEK, RAZVOJ IN TURIZEM, izdana leta 2007 ob 100-letnici Turističnega društva Dovje - Mojstrana.
ČESTITAMO!
Ustanovitelj: MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE
izdajata: MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE in GORNJESAVSKI I
MUZEJ JESENICE
Urednica: MAJDA MALENŠEK
Postavitev in oblikovanje: LEJLA KONJIČ, TIC JESENICE -RAGOR
Tisk: GORNJESAVSKI MUZEJ JESENICE	;
Naklada: 300 izvodov; Za člane MDJ je časopis brezplačen;
CESTNI PROMET NA JESENICAH PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO
PRVI AVTOMOBILI
avtomobili so na Jesenice pripeljali po prvi svetovni vojni, saj so imele Jesenice slabe makadamske ceste, železniško povezavo. Ta jih je povezovala z Ljubljano, Trbižem, Trstom in Beljakom. A kmalu se je tudi cestni promet, predvsem iz Ljubljane po Gornjesavski dolini preko Korenskega sedla na Koroško.
MOTORJI
BENCINSKE ČRPALKE
Za bencin so skrbele štiri bencinske črpalke. Na Jesenicah sta jo imela trgovec Mihael Kovačič v Balohovi hiši (z 'ema steklenicama) in trgovec Čufar na Plavžu (s tremi steklenicami). Železarna KID je imela svojo bencinsko Qalko ob garaži in mehanični delavnici na Savi, na Javorniku pa je trgovec prodajal bencin kar v navadnih steklenici, bencin pa je hranil v sodovih.
ten prvih avtomobilov na Jesenicah Fotoarhiv GMJ).
Poleg konjskih vpreg je bilo na makadamskih cestah vse več motornih koles, avtomobilov pa tudi kamionov. Z železniške postaje so taksisti, ki so si lahko nabavili prve avtomobile, začeli voziti turiste v dolino. To so bili Filip in Albin Stegnar, Ivan Trampuž, Franc Koritnik (pri Juriju Jeramu) in Andrej Sedej (pri dr. Ernestu Rekarju). Avtomobile so imeli tudi nekateri premožnejši domačini: lesni trgovec dr. Ernest Rekar, zdravnik dr. Viktor Marčič, dr. Milan Čeh, dr. Bartol Keržan, sin dr. Franja Kogoja, sin hotelirja Paara Otto, urar in zlatar Milan Levičnik, posestnik Lovro Baloh in Mihael Regovc. Uporabljali sojih kot pomoč pri svoji dejavnosti.
Največ avtomobilov je bilo znamke Chevrolet, Ford,
Dodge, Minerva in Tatra.
Pred drugo svetovno Ujno se je po Jesenicah užilo okoli dvajset otoristov. Jože Šibal ned prvimi!), Franc ičin, posestnik Lovro aloh, prevoznik s konji gostilničar Franc aloh, Henrik Svete, an Petkoš, Vlado Sitar, far in zlatar Milan vičnik, advokat dr. eš Stanovnik, Ludvik avnik, Avgust Ravhe-ir, Franc Sovšek, Anton aranter, fotograf Franc Iman, Karel Erzar, lesni lovec Tone Kunčič z ejske Dobrave in istilničar Ocepek s Hru-ce. Ti so imeli celo svoj otoklub.
Največ motorjev je bilo lamke Harley Davidson i Puch.
Balohova hiša, v kateri je nekdaj imel trgovec Mihael Kovačič bencinsko črpalo; Balohovi so
imeli tudi svoj motor (Fotoarhiv GMJ).
VOZIM PARK V ŽELEZARNI KID
V železarni KID (Kranjske industrijske družbe) sta imela generalni direktor Karel Noot in tehnični direktor dr. Herman Klinar svoja službena avtomobila znamke Dodge. Osebni avto Ford Coupe pa je služil tudi reševalcem. Za prevoze je bil zadolžen tovarniški taksist Franc Rojs.
V hotelu Paar nasproti železniške postaje je bil urad za registracijo avtomobilov - »avtotakse« (Fotoarhiv GMJ).
Tone Konobelj
2 . fv&j
Nekdanja bencinska črpalka je danes na stalni zbirki v Kosovi graščini (Foto Tone Konobelj)
Osebni avto Ford Coupe je med drugo svetovno vojno služil tudi reševalcem v Železarni KID (Fotoarhiv GMJ).
Garažo in mehanično delavnico za službena vozila so imeli najprej za graščino na Stari Savi, po letu 1938 pa v vzorno urejenih prostorih na Savi. V njej so imeli tudi dva kamiona znamke Mercedes in Mann, ki so ju med drugo svetovno vojno zaradi energetske krize predelali na drva. Za brezhibno delovanje avtomobilov so skrbeli mojster Grgič, električar Miha Černe in mehanik in šofer Jože Miko.
Železarna je imela tudi dva motorja, enega je uporabljal ekonom Horst Katerbitz, drugi pa je bil namenjen ostalim uslužbencem. (USTNI VIR: Jože Miko, Adela Burnik in Arhiv KID in GMJ).
REGISTRACIJA VOZIL