)» SJPUDIJSKa KUJI^UIC/, VIA aSPPA 9 dna izdaja - Leto XiV. - štev. 28 (596) - Trst -16. novembra 1962 30 lir pLf-'ampaPbobi Večina Slovencev je potrdila svoje zaupanje v KPI V iM22.lJ.se pit POJDIMO NAPREJ! bomo deležni podpore od strani celotne Italijanske komunistične partije, ki je največja, najdoslednejša in najbolj strnjena resnično demokratična delavska stranka v Italiji. Volitve za novi tržaški občinski Svet so končane. Rezultat nam je Znan, tako da iz njega lahko poteremo zdaj tudi ustrezne zaključke. V tem boju se je naša Partija morala spoprijeti s svojimi nasprotnici na vseh frontah. Ti pa so pri tem ^Porabili prav vsa sredstva, od prička ter najrazličnejših zvijačnih Manevrov do odkritih groženj ter ^Porabljanja tako nizkotnih argumentov, kakršne predstavljata, n.pr. trditvi o nekakšnih «glasovih v blatniku» in parola naših nasprotni-C°v «Ne komunizmu». Vse jim prišlo prav, samo, da bi komu-Plstom odtrgali čim več glasov. In Ptav zaradi tega je bila bitka tako trda, bodisi na slovenskem kot ita-Janškem področju. Za slovensko področje je celo obdajal načrt, katerega namen je bil -lovenskc volivce odtrgati od naše partije. Temu so veliko važnost pri-Pisovali tudi italijanski nacionalisti, t kaj je pokazal volivni rezultat? *a rezultat je pokazal, da smo na slovenskem področju ne samo utr-ti svoj položaj, marveč smo ta po-°*aj celo izboljšali. In mnenja smo, t je ta uspeh odločilnega pome-na- Mi predstavljamo Partijo, ki za-»io ne glasuje samo delavski raz-red, ampak tudi večina slovenskih jmiivcev. To nas navdaja z velikim er globokim zadovoljstvom tudi za-tega, ker nam je dobro znano, ot že poudarjeno, kaj vse se je s't°rilo) da bi se preprečila takšna uveljavitev. Res je, v splošnem smo v pogle-U*-1 števila prejetih glasov nekoliko ^adovali: od 40.321 (21,65 odst.) »asov I. 1958 smo prišli na 39.935 odst.) 1. 1960 in 38.497 (20,44 ,lc,st.) glasov danes. Gre za nazado-Vahje, katerega vzroke bomo mo-H temeljito proučiti, zakaj poli-’^bih in deželnih volitev 1. 1963 se ^hteravamo udeležiti, oziroma se «jih spoprijeti v cilju, da števil-Ke iz I. 1958 še presežemo. ^ tej naši perspektivi in namenu hrabri ter nam je v oporo tudi .avest o mobilizacijski sposobnosti ^ hotnosti naše Partije, ki ni bila ‘kdar tako trdna, kot v tem tre-butku, kakor tudi njena čvrstost J* določanju in postavljanju pro-^fttov. Tako shodi, sestanki in zbo-Vabja, kot vsakodnevno kapilarno ^Pagandno delo stotin in stotin tovarišev in tovarišic, Slo-t ^ev in Italijanov, mladih in sta-’ vse to vedno in vsepovsod Ražnje življensko silo in sposob-st baše Partije. l^ljšati bomo morali svoje derezi z mladino, v zvezi z žena- mi, delavci v tovarnah in kmečkim slojem; začeti bomo morali uresničevati pogumnejšo politiko nasproti srednjim slojem, kakor bomo morali okrepiti tudi naše sekcije ter pokazati večjo in boljšo aktivnost v množičnih gibanjih. V občinskem svetu bo zdaj pet slovenskih svetovavcev: trije naši (z Grbcem bi bili 4, če bi naša lista obdržala glasove s prejšnjih volitev), eden od PSI, kateremu je pripadla večina glasov bivše NSZ, in eden od SSL, ki se je tudi precej opomogla, z glasovi bivše NSZ. Listo bo v občinskem svetu zastopal dr. Simčič. Ta bo vsekakor še naprej «branil» slovenske pravice s tem, da bo glasoval v prid stališč in predlogov Krščanske demokracije, ki je na teh volitvah izgubila 2.465 glasov in dva svetovavca. To bi bilo nekaj v naglici izneše-nih zaključkov, ki bi zaradi tega tudi utegnili biti nepopovni, vendarle ostane dejstvo, da smo zdržali pritisk nasprotnikov in, da se je naš položaj med slovenskim prebivav-stvom okrepil. Nadaljevali bomo s svojim delom, da bi ta naš položaj še utrdili in da bi napredovali tudi na italijanskem področju, pri čemer Izidi volitev za tržaški obč. svet Glasovi % KPI 38.497 20.44 KD 62.628 33.25 PSDI 15.294 8.11 FRN 1.280 0.68 MI 4.120 2.19 PSI 12 500 6.63 PLI 15 001 7.96 SSL 4.836 2.58 MSI 24.748 13.14 PRI 4.301 2.29 PDM 1:434 0.76 UT 3.705 1.97 KPI — Ital. komunistična par- tija, KD — Krščanska demo- kracija, PSDI — Ital. socialde- mokratska stranka, FRN — Fronta nacionalne obnove, MI — Gibanje za neodvisnost STO (prej Fronta ža neodvisnost), PSI — Ital. socialistična stranka, PLI — Ital. liberalna stranka, SSL — Skupna slovenska lista (prej Slovenska lista), MSI — Ital. socialno gibanje (fašisti), PRI — Ital. republikanska stranka, PDM — Monarhistična demokratična stranka, UT — Tržaška unija. II kongres Avtonomne tržaške federacije se bo začel v četrtek 22. novembra ob 18. uri v Ljudskem domu, ulica Madonnina 19 in se bo zaključil v nedeljo 25. novembra. Dnevni red je sledeči: 1. Izvolitev delovnih komisij; 2. obračun delovanja in perspektive tržaških komunistov. Poročal bo tov. Paolo Sema; diskusija in zaključki; poročilo federalne kontrolne komisije in pregledovavcev računov ; odobritev resolucij; izvolitev federalnega komiteja, federalne kontrolne komisije, pregledovavcev računov in delegatov za X. vsedržavni Kongres KPI. 3. 4. 5. 6. Zborovanje sen* Terracinija v kinu ^Arcobaleno" V nedeljo 25. novembra ob 11. uri bo govoril v “Arcobaleno" tovariš sen. UMBERTO TERRACINI, vodstva f^PI* ,, wv . , . Meščani vabljeni. kinu član Pomen kongresa Prihodnji četrtek se bo začel v Ljudskem domu v ul. Madonnina drugi kongres Avtonomne tržaške federacije KPI. To bo zelo važen kongres zaradi političnega momenta v katerem se vrši in, s tem v zvezi, zaradi vprašanj, ki bodo v središču diskusije delegatov. V mednarodnem okviru je položaj poln nevarnosti in borba za mir bo prav gotovo ena od osnovnih tem tega kongresa. Bistvena naloga komunistov, zlasti v položaju v kakršnem se nahaja Trst, je borba za mir, za mirno sožitje in razorožitev. V državnem okviru so vprašanja levega centra, znaki involucije ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo Lepa zmaga levičarskih strank v Ronkah Bitka, ki so jo v Ronkah vodili komunisti in socialisti, da bi napredne sile ponovno prevzele občinsko upravo v svoje roke, se je zdaj v tem važnem posoškem središču zaključila z njihovo veliko in zares sijajno zmago. Lista «Alleanza socialista» je namreč na volitvah prejšnjo nedeljo prejela 3140 glasov, nasproti 2848 v 1. 1958. Lista «Patria e lavoro», sestavljena od KD in PSDI, pa navzlic podpori fašistov in liberalcev samo 2703 glasove. Levičarska lista je tako prejela 232, ali 2 odstotka glasov več, kot na preteklih volitvah. Ta sijajni uspeh je potemtakem tudi topot razočaral tako KD kot prefekta, ki sta vztrajno že dolgo upala na drugačen uspeh, kakor sta tudi že delj časa tega začela skupno akcijo, da bi občino iztrgala iz rok ljudskih sil. Ta akcija se je razvijala ob odkriti sabotaži nadzornih oblasti, ki so z vsemi svojimi močmi nasprotovale sleherni pobudi dosedanje napredne uprave. Le-te, nam- reč nadzorne oblasti, so sistematično zavračale domala vse sklepe in proračune ter na vse načine ovirale uspešno poslovanje uprave, z očitnim namenom, da bi demokratičnim upraviteljem onemogočile u-resničitev sprejetega programa. Pri tem je KD v Ronkah izdatno uporabljala najraznovrstnejše obtožbe, laži ter izmišljotine, da bi tako med volivce vnesla zmedo in nezaupanje. Toda, vsi ti manevri in sredstva ji kljub temu niso mogli zagotoviti uspeha (kot so brez uspeha v teku predvolivne kampanje porabili tudi številne milijone). Na srdite osebne napade proti demokratičnim upraviteljem, kakor tudi na številna natolcevanja, so komunisti in socialisti odgovorili s svojim jasnim in premočrtnim pred-volivnim nastopom, temelječim na zaupanju in spoštovanju tako samih volivcev kot njihove zmožnosti za trezno presojo, pri čemer so se v teku svoje predvolivne kampanje dotaknili predvsem nekaterih tre- Prvič izvoljen slovenski občinski svetovavec tov. Jarc nutno najvažnejših političnih vprašanj, kot n.pr. deželne ureditve, perspektiv in možnosti načrtovanja v krajevnem merilu, skladno z načrtovanjem v deželnem okviru, kakor so se tudi dotaknili vprašanja antifašizma, ki je tako živ v partizanskih Ronkah, kjer je v borbi za svobodo dalo svoje življenje 300 ljudi. Zmaga v Ronkah je zmaga ljudske enotnosti, ki jo je bilo moč u-resničiti samo skupno s KPI in PSI (kar je, tudi preprečilo poizkuse, da bi se enotnost med obema delavskima strankama razbila); je nadalje zmaga antifašizma proti skupnemu bloku desnice, od KD (ki je v Ronkah še posebno nestrpna in reakcionarna) do liberalcev in fašistov; je zmaga prijateljstva med Italijani in Slovenci, ki so v Ronkah množično glasovali za demokratično listo, s čemer so s svojimi glasovi prispevali, da je bil topot — prvič v zgodovini Ronk — izvoljen tudi slovenski svetovavec, tov. Franc Jarc. in degeneracije sedanie vladne politične formule, centralni problem, na katerega se bo osredotočila pozornost kongresistov, tudi v povezavi s tržaškim političnim položajem, kot je izšel iz volivnih izidov od 11. in 12. novembra. Volitve, ki so se vršile pretekle dni, bodo nedvomno v središču kongresne diskusije. Treba bo proučiti volivno bitko, analizirati vo-livne rezultate čim globlje ter povleči zaključke za nadaljnjo borbo naše Partije za resnični okret na levo. Povdariti je treba, da, če se II. kongres federacije vrši takoj po volitvah za tržaški občinski svet, ima pred seboj drugo, še bolj važno bitko: bitko splošnih političnih volitev, ki so predvidene za prihodnjo pomlad. Osnovna naloga kongresa — in na splošno vseh tovarišev — je torej ta, da iz globoke, politične proučitve volivnih rezultatov povlečemo činitelje in nauke za politično in organizativno okrepitev Partitje, imajoč v vidu perspekti-(Nadaljevanje na 4. strani) Tov. Terracini na kongresu v Trstu 2 • DELO ► 16.-11-1962 V tržaški federaciji KPI Parlamentarna dejavnost 1 tov. Vidalija Za povečanje V sredo zvečer je bilo v Ljudskem domu v ul. Madonnina izredno dobro obiskano zborovanje tržaških komunistov, na katerem sta tovariša Vidah in Sema komentirala volivne izide. Na zborovanju je bil obenem sprožen začetek kampanje včlanjevanja in pridobivanja novih članov za 1963, kar naj bo temeljna naloga tržaških komunistov v tem trenutku, na predvečer federalnega kongresa in desetega vsedržavnega kongresa KPI. Ta problem je zlasti podčrtan v Tezah za X. Kongres tam, kjer je rečeno, da «bistveni element akcije za obnovitev in okrepitev mora biti prizadevanje za povečanje organizacijske sile partije». «Množični značaj naše partije — je rečeno v Tezah — je značilni element vsega našega pojmovanja demokratične in socialistične revolucije v Italiji; ohranitev in razvijanje tega značaja partije je zato nujno potreben pogoj vse naše strategije. To vprašanje zadobiva , posebno sodobnost danes, ker i se nahajamo v enem odločiv-nih trenutkov, v katerem se oblikuje nova generacija partijcev, kot je bilo to v času odporniškega gibanja, kot se je zgodilo po prelomu antifašistične in demokratične enotnosti, ob prvem spopadu s klerikalno reakcijo. Kot tedaj, tako mora tudi danes partija znati poiskati življenjski stik z novimi pro- oooooooooooooooooooooooooooo Od tu in tam V zadnjih 13 letih, to je odkar obstaja ljudska republika, je na kitajskih visokih šolah zaključilo študije okrog 900.000 študentov. Samo v Pekingu je nad 50 visokih šol. * * * Po najnovejših podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je število malaričnih bolnikov po svetu znižalo v minulih letih od 250 na 140 milijonov, to je za 44%. Partije letarci, s kmeti, mladino ženami, intelektualci, ki se pojavljajo na socialnem in političnem pozorišču. To jasno navodilo politične važnosti včlanjevanja in široke rekrutacije ter je še posebno veljavno in aktualno v Trstu, za naše italijanske in slovenske tovariše. Zlasti na slovenskem področju je važna in možna dobra kampanja za rekrutacijo med delavci, mladino, kmeti in ženami. Volivna kampanja je jasno pokazala, da uživa naša Partija čedaje večje zaupanje med slovenskim prebivavstvom. To spoštovanje, simpatijo, to povezavo z našo borbo je treba spremeniti v organizirano silo, z novimi pristopi v našo Partijo. Zdi se nam, da je to temeljna naloga tovarišev, sekcij, celic v okrajih in po okoliških vaseh. Če se bodo tovariši zavzeli v tej smeri, bodo najbolje dokazali, da so razumeli našo linijo in naloge, ki jih ima danes naša Partija. Zato vabimo tovariše, da se lotijo dela z navdušenjem, da nam pošljejo svoja poročila o rezultatih, o izkušnjah pri delu za včlanjevanje in pridobivanje novih članov, kajti vsak korak naprej predstavlja novo spodbudo za vso Partijo. Kongresno zborovanje komunistov iz Ricmanj V nedeljo 11. novembra so se komunisti iz Ricmanj zbrali na celičnem kongresu za predpriprave na sekcijski in potem na federalni kongres Tržaške avtonomne komunistične federacije. Sejo je o tvoril tajnik celice, ki je orisal pomembnost kongresa in važnost udejstvovanja komunistov na političnem in socialnem področju. Omenil je tudi, da se bodo delegati, ki bodo izvoljeni na celičnem kongresu, udeležili s konkretnimi predlogi za okrepitev partije na sekcij skem in potem na federalnem kongresu. V političnem poročilu člana glavnega odbora partije tov. Gombača, je bilo obrazloženo številnim pri- Fašisti so izgubili v Trstu mnogo glasov šotnim komunistom politično mednarodno in vsedržavno obzorje, s posebnim poudarkom na zadnje dogodke na Kubi in kako so tržaški komunisti, in z njimi tudi podeželski reagirali na vojno provokacijo imperialistov. Orisal je velik doprinos Sovjetske zveze za ohranitev miru na svetu. Seveda je bilo govora o notranji vsedržavni politiki s pogledom na politiko levega centra in na zadržanje posameznih strank do te politike. Sledila je nato kratka debata navzočih, ki so se v bistvu strinjali z izvajanjem tov. Gombača. Razvilo se je tudi živahno razpravljanje o drugih problemih, kot na primer o proslavi oktobrske revolucije in poživi jan ju kulturnega delovanja prosvetnega društva. Končno so bili izvoljeni delegati za sekcijski kongres in po dveumem delu so se tovariši razšli z zavestjo, da čaka komuniste še mnogo dela na vsakem področju javnega udejstvovanja. V zadnjih tednih je tov. Vidali posegel v diskusijo o proračunu ministrstva za industrijo in trgovino, ki je bila v poslanski zbornici. V intervenciji je naš poslanec obširno obravnaval gospodarski položaj Trsta, s posebnim ozirom na razmere v mali in srednji industriji, obrtništvu in mali trgovini. Nakazal je obenem konkretne ukrepe, ki bi bili potrebni v okviru or-ganičnega načrta za procvit Trsta. Poleg zgoraj omenjene intervencije, je naš poslanec v zadnjih tednih predložil v poslanski zbornic} še razne interpelacije. Urgiral je izplačilo pokojnine državljanom, ki bivajo v Trstu, katerim so bili priznani prispevki socialnega zavarovanja za dobo 1920-1926. Zadevni zakon je bil odobren pred kratkim, predložil ga je tov. Vidali že novembra 1958. Tov. Vidali je vložil tudi protest proti prepovedi voliv-nih zborovanj na Trgu Unità. Kot znano je prepoved izdal vladni komisariat, z očitnim namenom, da se prepreči slovenski govor na omenjenem trgu. Skupno z drugimi komunističnimi ' poslanci je bila predložena interpe- , lacija glede pouka tujega jezika na , šolah v Gorici. Tov. Vidali je iznesel nadalje še druge probleme, v zvezi z delavskimi borbami, kot spor v podjetju Orion, ki je nastal, i ker je ravnateljstvo iz maščevanja odpustilo štiri delavce, od teh sta bila dva člana notranje komisije. Zavzel se je še za problem zapore tovarne ATLAS in dveh smrtnih nezgod v ladjedelnici sv. Marka. V tej zvezi je urgiral strogo preiskavo o vzrokih zaskrbljujočega naraščanja nezgod na delu, ki so v zadnjih letih skoro na dnevnem redu v raznih tovarnah z državno udeležbo. Predmet interpelacij našega poslan- ! ca sta bila nadalje uvedba zakona za dokončno ureditev položaja nameščencev bivše ZVU ter primer poskusa ustrahovanja nekega sindikalnega voditelja omenjene kate-1 gorije. iz le; za X. iMauni kongres KPI Preprečiti novo vojno Preprečiti novo svetovno vojno in rešiti mir je naša prva in osnovna naloga v delu in boju. To je naloga, ki se postavlja v interesu vseh ljudi, pa naj pripadajo katerikoli socialni skupini. To izhaja že iz samega značaja, ki ga je vojna danes dobila, če bi se v njej spopadli z atomskim in jederskim orožjem. Za razliko z vsemi prejšnjimi vojnami, bi ta vojna pomenila uničenje človeškega rodu in moderne civilizacije. Po taki vojni bi morda po vsem našem planetu in prav gotovo pa v celih in zelo prostranih področjih sveta in predvsem v srednji in zapadni Evropi — vštevši Italijo — bila tragično zadeta vsaka možnost napredne gospodarske in socialne e-volucije. Odkrito moramo zavrniti in pobijati vsako težnjo, ki bi zanikala ali podcenjevala to nevarnost, najhujšo, ki nam danes grozi. Prav posebno pa moramo zahtevati, da bi rešili Italijo, Evropo in vse človeštvo pred to nevarnostjo, konkretne ukrepe, kot enega izmed osnovnih elementov za uresničenje, v političnem vodstvu naše dežele, pravega pre-okreta na levo. Tudi v delavskem in ljudskem gibanju z odločnostjo kritiziramo in zavračamo vsako tendenco igranja z perspektivo atomske vojne, vsako njeno ocenjevanje kot drugorazredne nevarnosti in zanikanje uničevalnega značaja svetovne vojne, v kateri bi u-porabili atomsko orožje. Take tendence niso samo globoko zmotne, ampak preprečujejo tudi potrebno mobilizacijo ljudskih energij, ustvarjajo fatalizem, skepticizem, nezaupanje v uspeh boja za mir in za rešitev vsega človeštva. Iz tega našega gledanja na nevarnost, ki grozi človeštvu namreč izhaja mogočen im- puls k akciji in k enotnosti vseh tistih, ki hočejo zagotoviti ljudem prihodnost napredka in višje civilizacije. Razlike, tudi globoke razlike v i-deoloških koncepcijah, v političnih in verskih stališčih ne smejo in ne morejo postati o-vira za to nujno sodelovanje. To je za nas cilj in da bi ga dosegli, moramo biti pripravljeni na neprestano iskanje stikov, medsebojnega razumevanja in sporazuma ter se odreči vsakemu sektaškemu zaprtju; nikdar se ne smemo skrivati za ekskluzivistične organizacijske ali akcijske formule, več celo truditi se moramo za obnovo naših oblik gibanja in boja ljudskih množic za mir le, da bi izvršili nalogo: preprečiti drvenje k vojni, vsiliti vsem državam politiko miru, doseči splošno, nadzorovano razorožitev. Preobrat na levo Komunisti se borijo, da bi v novem političnem položaju, ki je nastal, dozoreval dejanski preobrat na levo, izhajajoč iz novih pogojev in možnosti, ki jih ta položaj nudi že samo zaradi dejstva ker postavlja ves socialni in politični boj bolj v ospredje. Komunisti torej delujejo, da bi prispevali k uresničenju pozitivnih aspektov vladnega programa levega centra; in sa ma akcija ki jo vodijo, da bi kritizirali in pobijali njegove negativne strani, sama in nujna opozorila na meje in na nevarnost, ki jo vsebuje teko či politični proces, vse to ima cilj, da bi potisnilo naprej na cionalno politično situacijo Toda na to našo akcijo je treba gledati kot na sestavni del bolj široke in organske bitke naperjene k uveljavitvi spio šne protimonopolistične linije, k proglasitvi gospodarske pro gramacije usmerjene predvsem v smislu potreb in socialnega dviga razredov delovnega ljudstva, k prevladanju tistih ukrepov strukturalne reforme, tistih usmeritev notranje in zunanje politike, ki ustrezajo liniji v ospredje pomaknjene demokratske obnove. V tem smislu delujemo, da bi pozitivno pomagali k dozorevanju protislovij med demokratičnimi zahtevami, ki obstojajo v samih strankah levega centra ter cilji ohranitve sistema, ki si jih postavlja vodilna skupina KD in katerim se druge stranke levega centra, kot se je doslej pokazalo, po-drejujejo in jih sprejemajo. Obenem pa delujemo na protislovju, ki se čedalje bolj jasno pojavlja med sedanjim programom levega centra ter novimi potrebami, ki v deželi dozorevajo, pozivi, ki se izražajo v množičnih bojih, za dosego bolj v osprenje potisnjenega političnega izhoda, kot posledice bitke ljudskih sil za preokret na levo. Pogoj za uveljavitev takega preokreta na levo je razvoj avtonomije in enotnosti delavskega gibanja in njegovih razrednih organizacij. Ta enotnost in avtonomija je nevarnost, katere se danes boje voditelji KD, ker je to politični vzvod, ki lahko potisne na levo celoten položaj v trenutku, ko država širi sfero svoje akcije, ko se odpira naloga programa-cije, ko se začenja z določenimi ukrepi gospodarskih in socialnih reform. Ta enotnost in avtonomija se uveljavljajo danes ne samo prek nujnega dela političnega razčiščevanja in politične propagande, marveč tudi z dejavnostjo, ki dovoljuje napredovanje bojev okrog zahtev in vsebin izhajajočih iz osnovnih vprašanj nacionalne družbe, porajajočih se znotraj organizacij v katerih se razčlenjuje demokratično življenje naše dežele in, ki morajo najti politični izhod na ravni države in spopada okrog splošnih političnih usmeritev. .«te: 16.-11-1962 -DELO • 3 Uspela splošna stavka Delovni Trst ob strani delavcev podjetja ORION Prizor z enotnega zborovanja na trgu Sv. Antona ob priliki splošne stavke Proslave ob stoletnici Vuka Karadžica V teh dneh so se začele v Srbiji proslave stoletnice smrti očeta srbske književnosti, slavnega Vuka Karadžica. Glavne proslave bodo sicer šele prihodnje leto, ki je pravzaprav jubilarno leto, a prva proslava je bila v njegovem rojstnem kraju Tržiču pri Ložnici. Vuk Stefanovič Karadžič, ki se je rodil 28. oktobra 1787 je bil sodobnik Prešerna in Kopitarja, umrl pa je na Dunaju leta 1864. Uvedel je v srbski književni jezik nove reforme in sicer: čisti ljudski jezik naj postane književni jezik; poenostavitev pravopisa na fonetični podlagi, da se za vsak glas uvede po ena črka in, da postane štokavščina e-noten srbohrvatski književni jezik. Najbolj znana njegova dela so: Pje-snarica, Pismenica serpskoga jezika, Srpski rječnik, Život i običaji naroda srpskoga, Zbirke narodnih pesmi, pravljic, pregovorov, Grama-tički i polemički spisi, Skupljeni istorijski i etnografski spisi, Prepi-ska in druga. Indonezija Leninovi knjižnici v Moskvi V zvezi s proslavo stoletnice Leninove knjižnice v Moskvi je Indonezija poklonila tej kulturni ustanovi približno 100 pomembnih indonezijskih knjižnih izdaj. Med knjigami, ki so jih poslali v Moskvo, so knjige predsednika Sukarna in številna dela iz političnega, znanstvenega, prosvetnega in zgodovinskega področja. Sovjetska zveza: Ves delovni Trst je v torek manifestiral — s splošno stavko in velikim enotnim zborovanjem — odločbo in vneto, svojo solidarnost in Podporo' ostri borbi, ki jo že več kot 40 dni vodijo delavci ORION Proti nadvse resni represaliji, ki si j0 je vodstvo podjetja upalo izvr-šiti z odpustitvijo z dela dveh članov notranje komisije in drugih dveh delavcev. Delavci podjetja ORION se borijo s tolikšno odločnostjo in nevideno ^trajnostjo, prisiljujoč sebe in svoje družine na težke žrtve zato, ker do-kro vedo, da so obtožbe, ki so slu-*dle kot izgovor ravnateljstvu za od-Pust štirih njihovih delovnih tovarišev v času, ko so se vršile stavke stroke za obnovo vsedržavne delov-nc pogodbe, popolnoma izmišljene. Vsi se zato zavedajo, da gre za te-kko represalijo proti vsem, proti Pravici do stavkanja, proti ustanovi Notranje komisije, v očividnem na-P^nu, da oslabijo borbo za delovno P°godbo in uveljavijo v podjetju si-^tsrn zastraševanja in despotizma §°sPodarjev. Ta namen so tudi odkrito priznali voditelji podjetja v razgovorih z delavci. v Ko je skušal Urad za delo v sre-taPjih 31. oktobra in 2. novembra oajti rešitev spora, so sindikati dali konkreten dokaz svoje dobre volje s tem, da so sprejeli predlog, naj ?e Predloži arbitražni komisiji vpra-sanje ali so odpusti opravičeni ali Toda voditelji podjetja ORION, Vstopam po Zvezi industrijcev so PPemogočili sporazum in zavrnili Zakonito zahtevo Sindikatov, naj se jj^Pusti smatrajo za ukinjene do-i er se o tem ne izreče arbitražna komisija. Pri posvetovanjih z vladnim kolarjem so bili pozneje še bolj Iskriti in so izjavili, da tudi če bi odpusti proglašeni za neopravi-Lene, bi morali štirje delavci vse-akor oditi iz tovarne. j, k'xe torej dokazuje, da namen ^nateljstva ORION ni bil toliko ^Dovati štiri delavce za nasilja, Se sploh niso pripetila, kolikor ki _ uPri: . izoriti dejanje zastrahovanja, ki ^■i. služi za «zgled» vsem delavcem PrePriča, da se podredijo de-°tični volji gospodarjev. Delavci podjetja ORION, ob podpori in solidarnosti vseh ostalih tržaških delavcev, imajo zato vso pravico in tudi dolžnost boriti se, da preprečijo ta nesramen in blazen poskus industrijcev. Kdor pozna točen razvoj dogodkov in spora ne more dvomiti o u-pravičenosti in zakonitosti stališča delavcev in o krivdi industrijcev; zlasti če upoštevamo motnje in škodo, ki jih ta dolgi in resni spor povzroča mestu. Meščani imajo zato pravico zahtevati od oblasti resen, odločen in če treba drastičen poseg, da se prikliče k pameti tiste, ki so tako nespametno povzročili ta zaskrbljujoč položaj, da se pride končno do pozitivne, trezne in pravične rešitve spora. Proizvodnja nafte V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je proizvodnja nafte v Sovjetski zvezi povečala za 9,6% milijonov ton. Lani so v Sovjetski zvezi načrpali 166 milijonov ton nafte. Pričakujejo, da bo znašala letošnja proizvodnja nad 178 milijonov ton. ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo Po zaslugi strnjenosti stroke Pogajanja gradbenikov so se uspešno zaključila Na pokrajinskem uradu za delo so se uspešno zaključila pogajanja gradbenikov za pokrajinsko dodatno delovno pogodbo. Vsedržavna delovna pogodba je , bila sicer sklenjena že julija meseca 1961 in je stopila v veljavo s 1. januarjem 1962; z njo pa niso osrednji sindikati rešili vseh vprašanj, tako so te prepustile pokrajinskim strokovnim organizacijam možnost izboljšanja ostalih delavskih zahtev z dodatnimi pogodbami. Splošno znano je, da so se cene živil, stanarine, oblačil itd. od julija meseca preteklega leta znatno povišale, kar je imelo za neizbežno posledico, da je vrednost prejemkov delavcev znatno padla. V Milanu, Genovi in drugih mestih so gradbeniki dosegli 25 odstotni po- Čitajte in širite „DELO“ glasilo KPI za slovensko narodno manjšino višek plač. Kot posledica tega je nastalo gibanje v drugih centrih z namenom uvrstiti se v te zahteve. Ker se je sindikalna linija v tem l smislu razširila po vsej državi, so smatrale osrednje sindikalne organizacije za umestno, nasloviti na ANCE (Vsedržavna zveza gradbenih podpetij ) pismo z odpovedjo že podpisane delovne pogodbe. FILEA-CGIL je obenem z odpovedjo naznanila, da se bodo pokrajinske organizacije gradbenih delavcev pogajale v tem smislu s krajevnimi zastopniki delodajalcev. S to formulo so se V bistvu strinjale tudi CISL in UIL. Osrednji sindikati so postali pokrajinskim zvezam navodila za dosego najvišje možne stopnje plač v meri 25 odstotkov. Tako so postavili krajevni zastopniki delavcev tukajšnji ANCE naslednje enotne zahteve: L Povišanje plač za 50 lir na uro in sicer za težake, 40 lir pa za kvalificirano delovno silo. 2. Izplačevanje hranarine delavcem prve tri dni v primeru bolezni ali nezgod. 3. Dodatek na plače v odstotku, na podlagi v Rimu podpisanega sporazuma z dne 16. X. 1962. Pogajanja v krajevnem merilu so imela svoje težkoče in le štiridnevna stavka gradbenikov je prisilila delodajalce do postopnega približanja zahtevam delavcev. Na pogajanjih, ki so bila v teku zadnjo soboto, pa je bila sprejeta podlaga za sporuzum s tem da sta se obe stranki podvrgli arbitražni, razsodbi, vladnega komisarja, ki jo je izrekel dne 14. t.m. Ta se v bistvu glasi takole: delavcem bo dodeljena vsota 22 Lir na uro odškodnine za obrabo obleke. To je veljavno za vse kategorije od težaka do specializiranega delavca. Ti dodatki se bodo izplačevali na sledeči način: 10 lir od 10. decembra 1962 naprej in ostalih 12 lir na uro od 1. marca 1963 nadalje. Ta sporazum je navezan na menjajočo se možnost povišanj ali znižanj plač v celotni državi in sicer do 31. decembra 1963. Do takrat bodo sindikalne organizacije spoštovale premirje, ki je bilo na tej podlagi sklenjeno. Istotako so se sindikati in delodajalci sporazumeli o plačevanju hranarine za prve tri dni domovanja, zaradi bolezni ali nezgode na delu. V slošnem smatrajo sindikalni zastopniki sporazum za uspešen, ker so bile težkoče v krajevnem merilu znatne. VALET-PETJE-FOLKIORA-KNJIGE-REVJIE-KINC^ w O 2 * < oc O *£ 0 £ UJ UJ < ca 1 < UJ < CQ V» < O > < N < ec 5 O Ó Z S tù —» Ul O 2 * < ec 0 1 o £ UJ Ul 2 cx UJ < Ul < co Ul < O IU < N < à o O Ó z šc UJ UJ S o z ÌC < 0 1 o £ UJ £ UJ < co £ < UJ * ICuUuhz NOVA MLADINSKA KNJIGA. Založba Mladinska knjiga v Sloveniji je pred kratkim izdala samostojno delo mladega pisatelja Lojzeta Kovačiča in sicer: Zgodbe iz mesta Rič-rač. Kovačiča smo poznali doslej tudi iz njegovih daljših tekstov iz revije «Perspektive», ki dajejo slutiti široko zastavljen in zelo zanimiv koncept. O njegovi sedanji samostojni izdaji pa povzemamo po M. Šegi sledeče: Domiselnost te stvaritve je izredna; in ne pripoveduje samo otroku, temveč jo bodo brali tudi odrasli, ti nemara še bolj. Prav v tej zgodbici je namreč Kovačič z največjo doslednostjo razodel svoj odnos do otrokove osebnosti in ji dal z njo največje priznanje. S tem pa je dosegel tudi naše priznanje njegovi literaturi, ki jo je izpovedal v knjigi Zgodbe iz mesta Rič-rač. Knjigo zelo dobro dopovnju-jejo ilustracije Milana Bizovičarja. 0 1 > £ Ò > 03 > m > m 03 > m TJ m m 3 E o > * Z 5 ? s > rn 00 > 5 TJ m m “Tl O s o Angleški pisatelj in dramaturg Džon Pristli s soprogo na potovanju po Sovjetski Zvezi. MOSKVA. V Moskvi gradijo stavbo nacionalne knjižnice za inozemsko literaturo, v kateri bo nad štiri milijone knjig, izdanih v več kot sto jezikih. V njej bo tudi velika dvorana za sestanke s tujimi pisatelji. ♦ SOVJETSKA PEDAGOGA V LJUBLJANI. 2. t.m. sta prispela v Ljubljano sovjetska ^ pedagoga K. A. Ivanovič pod-5 predsednik moskovske Akade-5 mije pedagoških znanosti “ RSFSR in D. E. Aksjonov, < rektor Kolomenskega institu-« ta v Moskvi. V Ljubljani sta < kot gosta Zavoda za napredek š šolstva LSR, kjer je dr. Ivanovič predaval o raziskovav-nem delu na področju šolstva in pedagogike v SZ. ŠOSTAKOVIČ je pred krat- r kim končal svojo Trinajsto > sinfonijo, ki tematično obravnava veliko domovinsko vojno. Besedilo zanjo je napisal mladi sovjetski pesnik Jevtu-šenko. ♦ ATENSKA ZALOŽBA «DA-REMA» je izdala grški prevod romana Iva Andriča «Most na Drini». Delo je prevedel književnik Meranos. Kot je znano je Ivo Andrič prejel Nobelovo nagrado za omenjeni roman. ♦ UKRAJINSKI SKLADATELJI so napisali že kakih 20 skladb k pesmim, ki poveličujejo kozmonavte kot pionirje vesoljske dobe. Najnovejšo skladbo imenovano «Prvi kozmični poem» od Gleba Tara-nova je uvrstil v svoj letošnji spored Ukrajinski državni sin-fonični orkester. £ ó > l m S » 09 > m TJ m m Tl O £ o po > X Z 5 m š < p 5 z 0 Ò g 1 > K > 3-VH01>n0d-3ri3d-131V9-H31V3i-V9SV10“3/ 4 • DELO 16.-11-1962 Naši občinski svetovavci Nadaljevanje s 1. strani J posl. Vittorio Vidali Ernesto Radich Arturo Calabria Giuseppe Burlo odv. Giuseppe Rogassi inž. Antonino Cuffaro Lucian Radovan Franc Gombač Marija Bernetič geom. Giuseppe Muslin vo skorajšnje pomladanske voliv-ne bitke. V tem okviru postaja jasna važnost kampanje za včlanjevanje in pridobivanje novih članov za KRI v letu 1963. Ta kampanja se je v nekaterih sekcijah že začela. To je politična akcija velike važnosti, ki mora zadovžiti vse organizme federacije in vse njene člane. Z vidika obnavljanja izkaznic mora biti kongres prva etapa in izhodiščna točka za naglo zaključi-tev izročitve novih izkaznic partijcem in za pridobitev novih sil med delavci, med Slovenci, med mladino in ženami, ki so tudi ob teh volitvah, kljub osredotočeni kampanji proti nam, potrdili svoje zaupanje v KRI. Iz tega, kar smo na kratko povedali, izhaja karakterizacija, ki jo bo imel II. kongres tržaške federacije. V teh dneh se široko razvijajo kongresna zborovanja sekcij. Nekatera so se vršila še pred volitvami, kot je kongres v Miljah in kongres v Ricmanjih, ki se je vršil prav v nedeljo 11. novembra z dobro udeležbo in plodno diskusijo. Kongres bo moral z veliko pozornostjo proučiti vprašanje širjenja in podpiranja našega tiska. Zlasti problem povečanja širjenja «Dela», glasila KRI za Slovence naše dežele, bo treba obravnavati kot resno in točno določeno obvezo tovarišev, od katere zavisi bodočnost našega časopisa. Kar se tiče slovenske manjšine je važno — in zato je treba podčrtati — dejstvo, da med dokumenti za predkongresno diskusijo, poleg tez za X. vsedržavni kongres KRI, obstaja tudi resolucija vodstva KRI o vprašanju Slovencev v Italiji, objavljena preteklega maja. To ponovno potrjuje obvezo vse KRI, ne samo v Trstu ali v deželi, marveč po vsej državi, za narodne pravice Slovencev, ker je to za nas načelno vprašanje in osnovna zadeva z vidika splošne borbe za demokratično prenovitev vse države. Zaradi vsega tega predstavlja II. kongres federacije politični dogodek, pri katerem so globoko zainteresirani delovni ljudje, de-mokratje, antifašisti Trsta in o-zemlja. II. kongres je temeljna etapa za okrepitev in razširitev oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo inž. Atto Braun LONJER VOLIŠČE ŠT. 214 KPI 339, KD 61, PSDI 19, FRN 1, FI 9, PSI 75, PLI 9, SSL 84, MSI 10. PRI 6, MU 3, TU 10. PADRICE - GROPADA VOLIŠČE ŠT. 292 KPI 230, KD 23, PSDI 6. FRN 3, FI 5, PSI 63, PLI 1, SSL 85, MSI 8, PRI —, MU —, TU 9. BARKOVLJE VOLIŠČE ŠT. 182 (Boved) KPI 182, KD 165, PSDI 43, FRN 1, FI 22, PSI 58, PLI 24, SSL 45, MSI 59, PRI Rezultati v okolici 16, MU 4, TU 16. VOLIŠČE ŠT. 281 (Cerreto) KPI 302, KD 113, PSDI 34, FRN 4, FI 20, PSI 61, PLI 18, SSL 70, MSI 38, PRI 7, MU 1, TU 18. VOLIŠČE ŠT. 282 KPI 235, KD 131, PSDI 37, FRN 2, FI 25, PSI 38, PLI 50, SSL 64, MSI 34, PRI 4, MU —, TU -8. TREBČE VOLIŠČE ŠT. 291 KPI 350, KD 29, PSDI 7, FRN —, FI 10, PSI 25, PLI 2, SSL 59, MSI 5, PRI 3, MU —, TU 3. KONTOVEL VOLIŠČE ŠT. 287 KPI 295, KD 133, PSDI 30, FRN 3, FI 11, PSI 67, PLI 9, SSL 64, MSI 19, PRI 3, MU 3, TU 14. PROSEK VOLIŠČE ŠT. 286 KPI 251, KD 67, PSDI 16 FRN 1, FI 4, PSI 115, PLI 4, SSL 59, MSI 5, PRI -, MU -, TU 10. VOLIŠČE ŠT. 320 KPI 105, KD 175, PSDI 11, FRN 5, FI 5, PSI 31, PLI 4, SSL 47, MSI 27, PRI 12, MU 3, TU 7. BAZOVICA VOLIŠČE ŠT. 293 KPI 215, KD 47, PSDI 15, FRN —, FI 11, PSI 120, PLI 5, SSL 138, MSI H, PRI 1, MU 2, TU 9. OPČINE VOLIŠČE ŠT. 283 KPI 196, KD 156, PSDI 40, FRN 3, FI 14, PSI 50, PLI 14, SSL 72, MSI 33, PRI 5, MU 5, TU 12. VOLIŠČE ŠT. 284 KPI 150, KD 146, PSDI 21, FRN 3, FI 10, PSI 47, PLI 42, SSL 89, MSI 64, PRI 7, MU 4, TU 19. VOLIŠČE ŠT. 285 KPI 96, KD 147, PSDI 35, FRN 1, FI 6, PSI 46, PLI 21, SSL 61, MSI 34, PRI 1, MU 3, TU 13. VOLIŠČE ŠT. 318 KPI 88, KD 342, PSDI 27, FRN 6, FI 11, PSI 52, PLI 24, SSL 25, MSI 73, PRI 6, MU 5, TU 9. KRIŽ VOLIŠČE ŠT. 288 KPI 351, KD 74, PSDI 23, FRN 1, FI 5, PSI 80, PLI 7, SSL 103, MSI 9, PRI 5, MU 3, TU 9. VOLIŠČE ŠT. 289 KPI 206, KD 224, PSDI 29, FRN 1, FI 4, PSI 60, PLI 12, SSL 57, MSI 35, PRI 6, MU 5, TU 20. Novo izvoljenim tovarišem občinskim svetovavcem izreka “Delo“ v imenu vseh tovarišev najlepše čestitke z željo, da bi v občinskem svetu plodno delovali v korist našega prebivavstva in za gospodarsko obnovo Trsta! Partije ter da se tržaški komunisti politično in organizacijsko oborožijo v vidiku bodočih resnih bitk. Zato, v zaključku teh zapiskov, izrekamo najboljše želje in želimo dobro delo vsem udeležencem kongresa. Za okrepitev slovenske šole Po sklepu odbora za slovensko šolo, so predstavniki političnih strank in skupin zaprosili načelnika urada za javno vzgojo pri vladnem komisariatu prof. M. Udino za sprejem, ki se je vršil dne 6. novembra. Zastopniki odbora so obrazložili prof. Udini pereča vprašanja slovenske šole ter predložili načrt za njih rešitev. Našo Partijo je zastopala tov. Marija Bernetičeva, Slovensko kulturno gospodarsko zvezo Mirko Ko-smina, PSI inž. Josip Pečenko, skupine SDZZ, SKS, SKSZ in SNG pa so poverile zastopstvo prof. Rudolfu Marcu. Na sprejemu je bilo ugotovljeno, da obiskuje letos slovensko osnovno šolo 33 učencev več kot lani, a je kljub temu šolska oblast nastavila eno učno moč manj. Predstavniki odbora so zato zaprosili, da bi se ta nepravilnost odpravila. Zastopniki odbora so se posebno zavzeli, da bi na slovenskih osnovnih šolah pri Domju, v Trebčah in Nabrežini, kjer se sedaj pouk prvega in drugega razreda vrši skupno, kljub temu, da je število otrok pri Domju 14, v Trebčah 19 in v Nabrežini 18, prišlo do ločitve razredov. Prof. Udina je pokazal razumevanje ter je zastopnikom odbora zagotovil, da se bo za Zadevo Zanimal in jo po možnosti rešil. Na tem sestanku je bilo izneše-no tudi vprašanje glede organika za izvajanje zakona o slovenski šoli, ki bi bil moral stopiti v veljavo že meseca aprila. Prof. Udina je ob tej priliki omenil odgovor, ki ga je prosvetno ministrstvo dalo o tem vprašanju našim poslancem Roffi-ju, Francu, Vidaliju in Beltrameju, ki so se zanimali za ureditev omenjenih organikov učnega osobja na slovenskih šolah. Prof. Udina je tudi izjavil,da mu je prosvetno ministrstvo vRimu sporočilo, da bo vprašanje organika rešeno v najkrajšem času. Podzemeljska jama v Beneški Sloveniji V vasi Zavrh blizu Tarčenta so pred kratkim odkrili podzemeljsko jamo. Vaščani so sicer že prej vedeli zanjo, turistična zanimivost pa je postala šele letos. Za bližnjo prihodnost napovedujejo dostop do novih galerij, osvetliti pa nameravajo tudi kapnike, ki se po lepoti kosajo s tistimi v Postojni in drugih kra-ških jamah. Morda bo to zadržalo izseljevanje domačega prebivavstva v furlanska mesta in drugam. Zavrh» ki je štel še pred leti 650 ljudi, ima zdaj samo 320 prebivavcev. DELO glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Bernetič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul. Capitolina 3, telef. 44-046/44-047. Tiska : Tipografia Riva - Trsi ul. Torrebianca 12. Ceioletna naročnina 1300 lir, polletna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru