Izdaja »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. - Naslov uredništva In uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje 1. Trg revolucije 28 - Telefon 80-191. - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - List Izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din polletna 240 din. četrtletna 120 din. mesečna 40 din Cena izvoda v kolportai 10 din — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani,— Rokopisi ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračalo Štev. 26 TRBOVLJE, 1. julija 1959 Cena lo din l.et,. o razgovorih z državnim pred-■ednikom Italije Gronchijem odšel na uradni obisk v Vatikan. Pravijo, da je bil rezultat *iska de Gaullea v Italiji slaba žetev za Francoze. Več pa Pričakujejo od njegovega obiska v Vatikanu, kjer pripisujejo srečanju poglavarja katolike cerkve s predsednikom francoske republike veliko važnost. Verjetno potrebuje de ”*uBe podporo katoliškega klera. Razgovori v kairu Več dni se je mudil v Kairu Ba obisku etiopski cesar Halle S^lassie, ki v razgovorih s pred-^nikom ZAR Naserjem in drugimi predstavniki Združene Brabske republike razpravlja o delovanju med obema državama, ki bodo brez dvoma ^Kropili afriško solidarnost, ki k temeljni kamen za uspešno ustvaritev skupnih ciljev in načel. Cesar Halle Selassle je končal r°j obisk v ZAR 28. julija, od koder je odpotoval na uradni Obisk v Sovjetsko zvezo. ^REZATOMSKO PODROČJE NA BALKANU Predlog SZ o ustanovitvi j/ozatom.skega področja na *T"tanu je naletel na obširen v Grčiji. O tem vpra-r~Bju se porajajo različna rBenja. Tako piše Ust »Kati-med drugim, da sodi r®™očje brezatomske oboročit-0 k splošni razorožitvi, zato tem vprašanju ne morejo zpravljatl le Sovjetska zve-1? bi dežele, ki imajo atom-bombo. 61.335 članov ZK v Sloveniji konferencah ZK so favo-delegatov, ki naj bi ta -J/®*1* na IV. kongresu 61.335 °v Zveze komunistov Slo-“Ue. Kongresa se je udeležilo ^delegatov, 7 je bilo upravlja®0 odsotnih, 1 delegat P« je *to»gresu je prisostvo-VQl tudi Edvard Kardelj n *k Zveznega ta-ln*** eveta Edvard Kardelj ^soproga sto se 23, junija zve-^ bo obisku v skandinavskih j/****1 vrnila v Ljubljano. t njima »to prispela — . Podsekretar ta zunanje ^*v« SrdJan Prloa In državni ^"•ekretar v ZIS Anton Vra-Edvard Kardelj se Je v ^ 11 udeležb plenarnega za-IV. kongresa ZKS. IV. KONGRES ZKS — DELOVNI DOGOVOR NAJZAVESTNEJSIH SIL DELOVNIH LJUDI SPET MEJNIK na poti v socializem V torek, 23. junija, ob 10. uri se je v veliki unionski dvorani v Ljubljani začelo plenarno zasedanje IV. kongresa ZKS, ki mu je razen 674 delegatov in številnih gostov prisostvoval tudi sekretar CK ZKJ tov. Aleksander Rankovič. Le-ta je izročil kongresu tople in tovariške pozdrave Izvršnega komiteja CK ZKJ in tovariša Tita. Zatem je sekretar CK ZKS Miha Marinko prebral referat »0 bodočih nalogah Zveze komunistov.« V torek popoldne in naslednji dan je kongres nadaljeval delo v štirih komisijah: za organizacijsko-politična vprašanja, vprašanja delavskega in družbenega upravljanja ter vprašanja gospodarske politike. V četrtek, zadnji dan kongresa, je bilo spet plenarno zasedanje, na katerem so delegati poslušali poročila revizijske m vsen štirih komisij. Nato so poslušali še poročilo komisije za prošnje in pritožbe in spredli resolucijo. Delegati so poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu. Zvečer je četrti kongres ats končal delo. Zaključno besedo je imel tov. Miha Marinke, ki je ugotovil popolno idejnopolitično enotnost slovenskih komunistov. Njegove besede so delegati pozdravili stoje s ploskanjem in zapeli Internacionalo. IZ POZDRAVNEGA GOVORA ALEKSANDRA RANK0VIČA Sekretar CK ZKJ Aleksander Rankovič, gost IV. kongresa ZKS, je v začetku govora orisal dosedanji uspešen družbeni razvoj, v katerem je bila ZK vedno odkrito na čelu. Ko je govoril o slabostih, v delu ZK, je opozoril na birokratska mnenja v nekaterih podjetjih. Nekateri gospodarski in politični voditelji v podjetjih včasih nepravilno odločajo in se pri tem izgovarjajo na organe delavskega samostojnega upravljanja. Kadar komunisti razpravljajo o takih in podobnih napakah, se morajo jasno zavedati, da je pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ še vedno aktualno. Na koncu je tovariš Benkovič govoril o jugoslovanski nacionalni politiki in med drugim dejal: »Znano je, da se naša progresivna in demokratična politika, kar se tiče nacionalnega vprašanja, ni začela včeraj, pa tudi ni ločena od splošne ideje In politične koncepcije Zveze komunistov Jugoslavije. Takšna naša politika ni bila nikdar odvisna od zunanjih činite-ljev in od tekočih potreb naše dežele. Odnos do sosednjih dežel, ali bolje rečeno, odnos teh dežel proti Jugoslaviji niso mogli imeti vpliva na politiko in prakso ZKJ na tem področju.« IZ REFERATA MIHE MARINKA Referat sekretarja CK ZKS Mihe Marinka vsebuje toliko globokih miisli in napotkov za konkretno politično akcijo, da ni mogoče vseh naenkrat objaviti. Iz referata bomo tudi še pozneje črpali, zlasti kadar borno obravnavali konkretne probleme, ko nam bodo misli referata pri pisanju v pomoč in na-potilio. Naš program se oslanja na živo prakso socialistične graditve Referent je uvodoma dejal, da se IV- kongres ZKS bistveno razlikuje od drugih kongresov- Preteklo je namreč leto dni po VII. kongresu Zveze komu-nistvov Jugoslavije, ki nam je dal program. »S tem dejstvom smo med nekoliko socialističnimi deželami postali edina dežela oziroma partije, ki ima tak program za socialistično izgradnjo družbe. Vrednost programa Zveze komunistov Jugoslavije ni samo v tem, da daje teoretične odgovore na sodobna vprašanja boja ža socializem, amipak predvsem v tem, da se oslanja na živo prakso socialistične graditve pri nas, da jo povezuje z našimi boji v pre-teklosi, povezuje z napori vseh naprednih socialističnih sil v sedanjosti, odpira perspektive za prihodnost, omogoča v takem okviru spodbujanje vseh naprednih sil pri nas, postaja dnevno napotilo za akcijo in v tej akciji prerašča iz programa komunistov v vseljudski program in v socialistično akcijo milijonov delovnih ljudi.« Referat je nato govoril o vlogi jugoslovanskih komunistov v sodobnem svetovnem razvoju, o njihovi odgovornosti za razvoj socializma v svetu. Zatem je nakazal nekatere neposredne in konkretne probleme in naloge, ki izvirajo iz VI. in IX. poglavja programa ZKS in sedanje stopnje našega ekonomskega in družbenega razvoja. Proti zlonamernim kritikom Ko je Miha Marinko govoril o »kritikih«, ki radi iščejo samo pomanjkljivosti v našem gospodarečem razvoju, je dejal, da ne misli, da je treba zanikati pomanjkljivosti in slabosti našega gospodarskega sistema. »Vendar pa je treba ugotoviti, da smo mogli in morali v določenem čarni našega razvoja uporabljati instrumente in sistem, ki je omogočal na j večjo možno krepitev družbenih proizvajalnih sil. Tako se je naš gospodarski sistem razvijal v skladu z našo socialistično družbeno orientacijo in materialnimi možnostmi. Lahko rečemo, da je naš gospodarski sistem odražal vse objektivne in subjektivne težave izgradnje in predstavljal instrument, ki je temu ustrezal Zato pa moramo odklanjati kritike sistema, ki izvirajo iz neznanja ali pa iz nesocalističnih teženj.« Združevanje gospodarskih organizacij Miha Marinko je nato orisal vlogo višjih združenj v nadaljnjem družbenem razvoju. O tem je dejal med drugim naslednje: »Ob dejstvu, da je delavsko upravljanje v podjetjih že v celoti uveljavljeno, da je predvsem treba organom delavskega upravljanja še bolj pomagati v njihovem nadaljnjem utrjevanju, se tedaj postavlja kot nadaljnje vprašanje razvijanja raznih oblik združevanja gospodarskih organizacij, takih oblik, ki bodo ob upoštevanju individualne samo- (Nadaijevanje na 2, strani) DOGODEK TEDNA IV. kongres ZKS je na podlagi poročila o delu Zveze komunistov Slovenije od III. do IV. kongresa, referata Mihe Marinka »O bodočih nalogah Zveze komunistov«, korefe-ratov in diskusije sprejel obširno resolucijo o bodočih nalogah'Zveze komunistov Slovenije. Najprej govori resolucija o nalogah ZKS pri razvijanju produktivnih sil in socialističnih odnosov v proizvodnji. Komunisti se morajo zavzemati za nadaljnje razvi-jsuije in izpopolnjevanje oblik nagrajevanja po učinku, širše, sporazumevanje med delovnimi kolektivi za proizvodno sodelovanje, za nadaljnje razširjanje oblik kooperacije v kmetijstvu, za odkup vseh tržnih presežkov, itd., kar vse bo omogočilo hitrejšo rast produktivnih sil in socialističnih odnosov v proizvodnji. Resolucija obvezuje komuniste, da se bore za popolno izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti in za skladnejši razvoj vseh področij našega gospodarstva. To slednje narekuje večjo skrb za področja (gradbeništvo, obrt), ki so še zaostala. .Nadalje nalaga resolucija skrb za naraščanje produkcijskih sredstev in družbenih služb, ki naj omogočijo nadaljnji splošni družbeni razvoj. V odločanju o dodatnih proračunskih obveznostih je treba zagotoviti demokratično odločanje. Osebna potrošnja mora naraščati hitreje v mestih in industrijskih središčih, da bi dosegli vsklajevanje realne potrošnje med mestom in vasjo. V drugem delu govori resolucija o nalogah. ZKS pri razvijanju socialistične demokracije. Na področju delavskega in družbenega upravljanja se morajo zavzemati ko-munisti za neposrednejše sodelovanje in odločanje ljudi o družbenih vprašanjih. Komunisti in organizacije ZK so dolžne nenehno skrbeti za boljše delovne metode v organih delavskega samoupravljanja in v organih komunalne samouprave, tako da bodo le-ti temeljiteje seznanjali proizvajalce ozirotna prebivalce s svojimi sklepi. Pri uveljavljanju sistema družbenega upravljanja je neizogibno treba povečati napore za drnžbeno-ekonomsko izobrazbo, za nenehno usposabljanje in za sistematično iskanje novih in novih kadrov za te organe. Brez take jasne in stalne orientacije lahko zapadejo organi družbenega^ upravljanja v birokratizem in rutinerstvo kadrov, preobloženih s funkcijami, taka politika odbija mnoge sposobne kadre, ki ne morejo v redu opravljati velikega števila funkcij. Tretji del resulocije govori o nalogah komunistov v SZDL, sindikatih, LMS in družbenih organizacijah. Delo komunistov v teh organizacijah je lahko uspešno, le tedaj, če v njih ne bodo nastopali kot »politični voditelji«, ampak če bodo delovali enakopravno z vsemi člani in pri tem dosledno uveljavljali svojo napredno idejno usmerjenost. Taka orientacija komunistov bo omogočila čedalje, globlje prodiranje socialistične miselnosti na vsa področja družbenega življenja in predvsem globoko v zavest našega delovnega človeka. Ko resolucija v četrtem delu poudarja naloge ZKS ' boju za socialistično kulturno politiko, med drugim pravi: »Razliko med umskim in ročnim delom in med mestom in vasjo moramo v izgradnjo socialistične, družbe zmanjševati in omogočiti njeno končno likvidacijo, kar. je. vsestranski proces, predvsem proces razvoja produkcijskih sil, dviga produktivnosti dela na vasi, uvajanja in ustvarjanja tehnoloških procesov, To je hkrati proces skladne vzgoje novih generacij brez podcenjevanja ročnega dela, procesa, v katerem se ljudje zbližujejo, v katerem se dviga njih splošna, kulturna in tehnična izobrazba. Temu namenu najbolj ustrezajo najraznovrstnejše oblike kulturno-prosvetnega dela.« Na področju ideološke dejavnosti — o tem govori resolucija v petem delu — se morajo zavzemati komunisti za močnejše uveljavljanje marksistične misli. Za uresničitev te naloge bodo morali organizirati razne oblike študija, temeljiteje vzgajati mladino v socialističnem duhu, bolj skrbeti za idejnopolitično rast prosvetnih delavcev itd. Sesti del resolucije osvetljuje naloge za stalno politično in organizacijsko usposabljanje ZKS. O tem je v resoluciji med drugim rečeno: »S pospeševanjem družbenega življenja v Jkomuni,. s povečanjem samostojnosti podjetij, z nadaljnjo širitvijo in poglabljanjem družbehega in delavskega samoupravljanja, ko vse naše politično, družbeno, kulturno in društveno življenje postaja vedno bolj pestro in bogato, mora delo v osnovnih organizacijah še bolj služiti temu, da bodo komunisti vsestransko družbeno aktivni. Udejstvovanje vsakega člana ZK v družbenem in političnem življenju pa zahteva, da pozna linijo in politiko Zveze komunistov, da program ZKJ ne le prečita, ampak tudi osvoji in da ga je pripravljen uveljavljati v praksi. Zato pa mora poznati temeljno marksistično literaturo in glavne probleme današnjega delavskega gibanja.« Na koncu resolucija pravi: »IV. kongres Zveze komunistov Slovenije poziva vse komuniste in vse delovne ljudi Slovenije, da s polno vnemo in prizadevnostjo tudi v bodoče zastavljajo vse svoje ustvarjalne moči za uresničitev programa Zveze komunistov Jugoslavije in nalog, ki jih nakazuje IV. kongres Zveze komunistov Slovenije.« 111111111111*^ Dva praznika - ena preteklost Dam borcev jo nekak simbol sto tlsočev borcev, ki so nam v neenakem boju s številčno močnejšim in moderncjc opremljenim sovražnikom priborili svobodo. Četrti julij je kakor ogledalo, v katerem dovolj jasno vidimo podobe izmučenih, a ne strtih borcev v roški ofenzivi, na Sutjeski, v Sremu, pri Trotu, na Koroškem in povsod tam, koder so hodili hrabri bojevniki za novo življenje v času velike, slavne epopeje jugoslovanskih narodov, ki so rušili staro ln na ruševinah preživelega gradili novo. Dan borcev ni samo spomin na slavno pot partizanov od osamljenih strelov do zadnje velike ofenzive močne narodnoosvobodilne vojske, temveč tudi opozorilo, da je treba vse tiste najlepše lastnosti borcev — hrabrost, nc- VREME Cas on 3. no 12. JULIJA 3 j„|]ja |n mC(j 08miin -desetin, Julijem padavine r juujem paauvu 5^6,tv*Jo, ostale dni lepo V.M. ust-rašemost, odločnost — prenašati na mlado generacijo, ki naj te odlike uporabi pri gradnji novega, lepšega življenja, ln pri odstranjevanju zadnjih ostankov starega, preživelega, ki se nam še motovili pod nogami. Praznik sto tisočev borcev pa je tudi dokaz, da so borci tudi še danes v prvih vrstah fronte boja za socializem. Kljub posledicam vojne, ki jih mnogi čutijo, nekdanji borci s puško v roki danes ne sedijo na lovorikah preteklosti, temveč so še vedno nosilci družbenega razvoja in učitelji mladih, ki prihajajo, da prevzamejo nase bremena in nadaljujejo tradicije narodnoosvobodilne borbe, te najlepše zakladnice, ki so jo borci dali člove8tvu. * \ • Dan rudarjev je spomin na neštete borbe jugoslovanskih rudarjev pred vojno, ko niso izbirali sredstev, ne samo, da bi si priborili boljše delovne In življenjske pogoje, temveč tudi, da bi ustvarili pogoje za socialno in nacionalno osvoboditev jugoslovanskih narodov. Boriti so se za nov svet, v katerem ne bi bili več hlapci, ampak gospodarji-upravljavci svojega dela, kovači svoje usode. S stavkami, glasovanjem in drugače so bili boj, da jim žulji in znoj globoko pod zemljo ne bi bili vir vedno novega izkoriščanja, temveč pogoj za lastno srečo in srečo vseh delovnih 'Judi. • Dam borcev in dan rudarjev — dva praznika ene same preteklosti neštetih Sutjesk, Rogov, igmanskih pohodov, Drvarjev, Trstov, ki so s srčno krvjo napojiti rodno zemljo, da je lahko pognal najlepši cvet — svoboda, v kateri sl ustvarjamo lepše življenje, globoko prežeti z željo, da ne bi bilo več nikdar vojne. Slavno preteklost imamo za sabo. toda sedanje generacije so je vredne, kajti tudi danes so nam potrebni borci, ki kljubujejo vsem viharjem, da naša barka lahko pluje cilju naproti. Ni nas veliko, samo osemnajst milijonov, toda v svetu pomenimo več kot stomilijonske velesile. To je zasluga borcev, tistih Iz vojne in današnji — to sta sedanjost In preteklost, združeni v eno. 8. ^SIS V SPOMIN IN OPOMIN DRUŽBENEMU UPRAVLJANJU VEČJO POZORNOST Kako uresmčinemo sklepe? Za nami je nekaj mesecev po občinskih konferencah Socialistične zveze v zasavskih občinah. Na teh konferencah je bilo v ospredje razprav hotenje in skrb za nadaljnji razvoj ter rast In krepitev družbenega upravljanja. V razpravah o tej neodložljivi zadevi •o občinske konference Socialistične zveze dekaealel da se zavedajo velikega pomena vsestranskega razvijanja družbenega upravljanja na vseh področjih družbenega življenja. Sprejeti so bili nekateri konkretni sklepi Zato Je nujno, da se zdaj, po tem razdobju, vprašamo, ali smo na peti k uresničevanju vseh napotil, ali pa »mo to opravilo poet tli vnemar? Kaže, da ni vse tako, kot je bilo sklenjeno na občinskih konferencah SZDL. Skrb za razvijanje dejavnosti organov družbenega opravljanja Je le vedno več ali manj enostranska. Se vedno namreč posvečamo mnogo več pozornosti razvijanju In krepitvi dela le nekaterim organom družbenega upravljanja, predvsem tistim, ki delujejo že več let, in ki »o že dosegli nekatere uspehe. Splošna praksa pa je, da smo zelo malo storili za razvoj tistih organov družbenega upravljanja, ki nekako niso mogli zaživeti, ki pa so bistvene važnosti sa življenje oziroma zadovoljita mnogih potreb v vsakdanjem življenju naših delovnih ljudi. Kakšne koristi bomo imeli od tega, če bomo lahko ugotavljali, d* nam n. pr. organi družbenega upravljanja pri občinskih ljudskih odborih bolje delujejo, aJl če nam organi družbenega upravljanja v socialnem zavarovanju, morda tudi šolstvu pospešeno rešujejo vse sadeve, če ne bomo razvijali Se organov družbenega upravljanja v trgovini, stanovanjskih hišah, gostinskih podjetjih, mesarskih podjetjih ln dru- god? Ce ne bomo poskušali pridobiti za delo v teh organih še vse tiste ljudi, ki bi prav gotovo, če bi jim pokazali koristnost njihovega sodelovanja v teh organih, zadovoljivo opravljali svoje dolžnosti. Treba se je zavedati, da upravljamo vse dejavnosti v vsakodnevnem življenju, in da družbeno upravljanje ni nobena enostranska zadeva, ki Je dobra samo za eno ali dve področji drv.žbepe dejavnosti. V tem pogledu, zlasti pri ustanavljanju svetov potrošnikov, pri krepitvi dela stanovanjskih svetov ln drugih organih družbenega upravljanja, nismo skoro ničesar storili. Težko Je dajati odgovore na zborih volivcev, ko občani vprašujejo, kako je s to ali ono zadevo, pa moramo sramežljivo odgovarjati, da tega še nismo uspeli Izboljšati, popraviti, ali pa el celo izmišljati stvari, samo da odgovorimo. NI dvoma, da bomo žele potem, ko bomo v celoti realizirali sklepe In napotila občinskih konferenc Socialistične zveze po teh vprašanjih, lahko ugotovili, da dosegamo na teh področjih napredek In uspehe. Na prihodnjih občinskih konferencah bo težko dajati odgovor, še teže pa bo priznati, da smo zanemarili osnovno skrb, namreč razvijati tiste organe družbenega upravljanja, ki ne delajo, pa je njihova ustvarjalna dejavnost sila važna zadovoljitev vseh tistih potreb, ki jih ljudje še vedno pogrešajo. NI, dvoma, da bo treba v bodoče posvetiti celot-hemu razvoju družbenega upravljanja daleč večjo pozornost kot doslej. Le vsestransko razvit mehanizem družbenega upravljanja nam lahko da tisto, kar pričakujejo naši občani, da namreč čntljo v sebi zavest, de sami upravljajo in da Je od njih samih odvisno, kakšno bo Jutrišnje življenje. (v) Za zdravje rudarjev delavski svet Rudnika Trbovlje - Hrastnik (RTH) je na svojem zadnjem rednem zasedanju temeljito analiziral higiensko-tehnično zaščito pri delu ob obravnavi letnega poročila glavnega varnostnega inženirja za leto 1958 in poročila za prvo četrtletje 1959. Skrb za dobro higiensko-teh-nično službo (HTZ) na rudniku je prvenstveno naloga njegovega delavskega sveta in vseh za to službo odgovornih činite-Ijev v podjetju. Skrb za HTZ Je izredno važna, saj gre pri njej za zdravstveno stanje rudniškega kolektiva in za znižanje nesreč pri delu. če oba navedena pokazatelja nista zadovoljiva, »e to negativno odraža na prizadetem članu kolektiva in njegovih svojcih, prav tako pa tudi v samem gospodarstvu podjetja. Ko se ob bližnjem prazniku rudarjev spominjamo borb rudarjev za izboljšanje delovnih ln socialnih pogojev in primerjamo dosežine .uspehe na tem področju, z zadoščenjem beležimo precejšen napredek vzporedno pa ugotavljamo, da organi delavskega samoupravljanja vendar niso še v celoti zadovoljni z doseženimi rezultati, sej terja HTZ nadaljnje ukrepe za njeno izpopolnitev In izboljšanje. V povojnih letih Je bilo na področju higiensko-tehnične zaščite na rudniku mnogo storje- Novi dnevi hrastniške steklarne Na nedavnem zasedanju delavskega sveta Steklarne v Hrastniku je bilo na dnevnem redu več Izredno važnih vprašanj, tako na primer obravnava aneksa za II. etapo rekonstrukcije tovarne, nadalje poročilo o potrdlvl zaključnega računa podjetja za preteklo leto ter obravnava pripomb OSS glede tarifnega pravilnika ln pravilnika o premijah delovnega ko-'ekt.va. Vsekakor je bila najvažnejša tema tega zasedanja obravnava vpnu fcnja nadaljnje rekonstrukcije iteklame, druga etapa njene predelave ln obnove. Vsi člani kolektiva tovarne se zavedajo. da bo steklarna samo z vgraditvijo vseh potrebnih no-vili proizvajalnih sredstev, s postavitvijo novih peči in pritiklin, kos zadovoljiti potrebe trga po steklenih Izdelkih v držav* kakor tudi naročila lz tujine. Preteklo leto je Zvezna Investicijska banka odobrila kredit za I. etapo rekonstrukcije hrastniške steklarne. Sadovi tega kredita so že vidni, saj danes že teče v novem delu tovarne proizvodnja na dveh kad-rtih pečeh, io to pod boljšimi deibvnimi ln ostalimi pogoji kakor v starem delu tovarne. Razen določenih pomanjkljivosti, ki jih bo treba še odpraviti — nove peči namreč potrebujejo tudi nekaj časa, da se preizkusijo in vlečejo — poteka proizvodnja v steklarni nemoteno. Prva etapa rekonstrukcije tovarne se bliža kraju. Upov, da bi prišla hrastniška steklarna pri Zvezni investicijski banki do posojila za drugo etapo rekonstrukcije tovarne, ni bilo. ker letos za to ni bilo sredstev. Vendar je v Uradnem listu Izšel odlok, ki omogoča obnovitev obratov, ki so Izrabljeni preko 60%. Po tej odločbi pride tudi steklarna v Hrastniku glede kreditov v poštev, kajti izraba tovarniških »oralnih sredstev maša navzli .• aktiviranja I. etape posojila še vedno 61 odstotkov. V skladu s to odločbo »o v tovarni pripravili potrebno gradivo za aneks H. etape rekonstrukcije steklarne. Kolektiv Steklarne Hrastnik ima namen »graditi v H. etapi rekonstrukcije svoje tovarne še 2 steklarske peči, železni oder, dimnik, adaptirati staro skladišče stekla v zmešamo tar kupiti še avtomat za izdelavo embalaže. Ta aneks je Izvršni svet LRS meseca maja 1969 potriil ter predvideva povečanje proizvodnje od programsko predvidene od Investicijske banke ln 25 mi-pa z zboljšanjem organizacije dela ln z zmanjšanjem odpadkov. Za II. etapo rekoMtrukc'Je tovarne bo potrebno 140 milijonov din za osnovna in 25 milijonov za obratna sredstvu. Od tega: 88,177.000 din za amortizacije lz prejšnjih let,3,823.000 rl!n Iz lastnih sredstev, 23,000 000 din nd OLO Ljubljana, 23,006.000 din od Investicijska nanke a 25 mi- lijonov obratnih sredstev. Po Izvedbi druge etape reko lStruk-cije bo znašala proizvodnja hrastniške steklarne namesto 6.400 ton steklenih Izdelkov 8.550 ton letno. Od skupno razpoložljivih sredstev v znesku 165 milijonov din bodo v tovarni porabil; za gradbena dela 33,125.000 din, za opremo steklarne, kupljeno v naših tovarnah, ln za montažo 52.806.000 din, za uvoženo tovarniško opremo z m rntažo 50.059.000 din, za ostale stroške in obratna sredstva pa 25 milijonov din. Po Izvršitvi II. etape rekonstrukcije se bo produkcija steklarne dvignila ne 1 milijardo 826.000 milijonov din. Na zasedanju delavskega sveta je nadalje inž. Edo Birsa zbranim tovarišem povedal, de Je bi- la po prvotnem programu predvidena vgraditev večjega avtomata, ki pa bi bil zelo drag. Zaradi tega so njegov nakup opustili in bo tovarna raje kupila 2 manjša avtomata, k: bosta cenejša ter za proizvodnjo bolj ekonomična ln priprav-nejša. Ko bo Izvršena druga etapa obnove, bo v hrastnlški steklarni rešeno vprašanje njene proizvodnje. V naslednjem pa bo treba pričeti reševati še vprašanje gradnje stanovanj za kolektiv, upravnega poslopja, jedilnic, lokalov za druživa ln organizacije. Po sedanjih perspektivah bo kolektiv steklarne Hrastnik dostojno dočakal stoletnico svojega podjetja, ki jo bo praznoval leta 1960. R.V. nega, vendar še ne dovolj. Da se položaj izboljša, je bila na Rudniku Trbovlje-Hrastnik leta 1958 HTZ služba reorganizirana In izpopolnjena. Ker sta po osvoboditvi rudnik Trbovlje in rudnik Hrastnik pred njuno združitvijo 1. 1950 delala ločeno in vodila tudi zapiske o bolniškem stanju in nezgodah pri delu ločeno, ne moremo delati primerjav o številu bolnikov in nezgodnikov v prvih povojnih letih z zadnjimi leti. Iz podatkov," ki so nam na razpolago, pa je videti, da je bil faktor — pokazatelj o trajanju bolniškega stanja v podjetju najbolj ugoden leta 1957, faktor — pokazatelj nezgodnih primerov na opravljene delovne dni pa leta 1954, medtem ko sta bila oba navedena pokazatelja na splošno in v celoti leta 1958 neugodna. V prizadevanju, da se HTZ služba na trbovljsko - hrastni-škem rudniku izboljša in izpopolni, je podjetje število varnostnih tehnikov povečalo za dva člana, in sicer enega tudi za rudniške zunanje obrate, kjer je stanje delovnih nezgod najbolj kritično. Drugi varnostni tehnik pa skrbj za varstveno vzgojo ln se v tej zadevi posvetuje z nadzorniki, kako izboljšati varnost dela. Storjeno je bilo nadalje vse, da se zračenje jam v Hrastniku in na Ojstrem izboljša, prav tako se je v obratu Trbovlje izboljšala ventilacija še v enem jamskem polju. Z osebnimi zaščitnimi sred-.stvi so bili opremljeni vsi jamski delavci, zagotovitev dodatne preskrbe za zunanje delavce pa Je v teku. Za varnostna sredstva pri delu je Rudnik Trbovlje-Hrastnik izdal preteklo leto 40,567.770 dinarjev več ko v letu 1957, in sicer samo za zaščitne obleke in obutev 30,761.921 din več. Iz tega vidimo, da so v podjetju posebno skrb posvetili osebni zaščiti. Da se zaščiti zdravje in varnost pri delu vseh novovsto-pivših delavcev, skrbi varnostni tehnik, da vsak novinec dobi osmovne pojme o tem vprašanju, prav tako kasneje na delovnem mestu samem, ko se začne uvajati v delo, kjer se ga opozarja na razne preteče nevarnosti. Varnostni tehnik) in nadzorno osebje pa opozarjajo tudi ostale člane kolektiva, če se morda ne ravnajo po predpisih o poučevanju novih delavcev. Komisije HTZ, ki so sesltavljene za celoten rudnik in za njegove posamezne obr*-te, so zelo delavne in stalno obravnavajo vse aktualne probleme v varnostni službi. Prav tako važna je skrb za dosledne in učinkovito prvo pomoč pri nezgodah; 'tako je n. pr. v obsežnem podjetju kar 66 omarie za prvo pomoč. Obratnih hlgie-ničarjev je devet, razen teg* je vsak rudniški nadzornik in brigadir strokovno poučen o nudenju prve pomoči. Za še večji uspeh na področju varnostne' službe b6 delavski svet rudnika na enem svojih prvih prihodnjih zasedanj sprejel začasni pravilnik o higien-sko-tehničnih varnostnih in drugih ukrepih, pravilnikih o razstreljevanju in navodila • indiciranju metana. T Človek - človeku Dogodek v mesnici Naposled so mesnico odprli. Vrsta se je zganila. Vse je upiralo oči v notranjost. Neka ženska blizu vrat je povedala za njo stoječim: — Samo govedino imajo, in še ta menda ni kdo ve kaj prida! Nekatere ženske, čisto zadaj v vrsti, so se umaknile; za pol kilograma govedine se res ne izplača čakati dve, tri ure. Nejevoljno so odšle domov. V mesnici je šlo Se kar hitro. Vrsta se je redčila. Nekatere so hotele nekoUko več mesa, a zaman: mesar je bil neizprosen. Tisti hip je bila na vrsti Ženska srednjih let. Dobila je zahtevano in naročila še jetra. Mesar je dal na tehtnico večji kos jeter, ko je nekoliko bolj 150 let krmeliskih rudarjev PRISRČNA SLOVESNOST V IKŠ STROJNE TOVARNE ^•ejšnjo soboto Je bil v kino dvorani Strojne tovarne Interni zaključek šolskega leta v Industrijski kovinarski šoli v Trbovljah, povezan s pisanim kulturnim programom, kateremu so rasen učencev ln predavateljev prisostvovali tudi aa-stapntkl Strojne tovarne Tr-bofije, šolskega odbora, občinskega sindikalnega sveta ter občinskega komiteja tar tovar-niŠtega komiteja LMS. Kulturni del sporeda je oblegal del programa, ki to 8« raetje - godeaoi šole pripravili aa U-dnemt pohod po Koroški 16 Spodnji Savinjski dolini, kamer so odšli takoj nadednj' ds*. S šole"«Im uspehom je spro-fOVor.l člen šolskega odbira ta* Bojan Pajk, ki je vzporedne vzpodbudil vse tiste fante, ki $e nadel'nje j o šolanje, k veKi prsadevoostl. novim kovina*) em pa je zaželel člmveč ugeeha v novem življenju ln vs*»transito vključitev v žlvlje- Zaključne izpite je opravljalo 85 kandidatov, od katerih Ima samo eden popravni Izpit. Na splošno eo bili šolski uspehi še dokaj zadovoljivi. T. Letošnji tretji Julij proslavljajo krmeljski rudarji hkrati s pomembnim jubilejem — 150-letnico obstoja svojega rudnika. 150 let pomeni za krmeljske rudarje mnogo temnih ln svetlih dogodkov, pomeni zgodbo revirskih rudarjev izpred' vojnih let, trdo, neizprosno borbo za vsakdanji kruh ln obstoj, velik polet v vseh svobodnih letih, s katerim eo se lotili dela v novih delovnih pogojih. Na rudniški upravi emo zvedeli, da so začeli g praznovanjem 150-letnlce rudnika že minulo nedeljo s sektorskimi vajami gasilcev. V ponedeljek zvečer so Imeli koncert pevskega zbora domače »Svobode«, v torek zvečer šahovski brzotumir domačih ša-histov, 1. julija pa bo gledališka družina krmeljske Svobode uprizorila »Ljubezen treh kraljev«. 2. julija bo prvi koncert domače godbe na pihala, zvečer pa kresovanje ln ognjemet. Osrednja prdelerva bo tretjega julija. Ob 8- url slavnostne eeja delavskega sveta rudnika Krmelj, ob devetih p« proslava v Domu Svobode. Ob tej priložnosti bodo izročili posebni nagradi prvima pobudnikoma obnove krmeljskega rudnika Po vojni ln denarne nagrade vsem tistim rudarjem, ki delajo na rudniku že preko 30 let. Popoldne bo še promenadni koncert godbe na pihala in prosta zabava. 4. julija bo v Krmelju šahovski brzotumir za prvenstvo Dolenjske. V rudniku Krmelj so nakopali leta 1912 48 000 ton premoga letno, leni v prvem polletju 50.610 ton, v letošnjem prvem polletju pa 57.900 ton. Trenutno rudnik zaposluje 448 ljudi. Med najpomembnejše naloge štejejo krmeljakl rudarji odpiranje 1943, leta potopljene jame »Majcen II«, ki bo predvidoma usposobljena do prihodnjega leta ln bo znatno Izpopolnila vrzel, ki nastaja z Izčrpanostjo nekaterih drugih !•*»». SPREHOD PO SVETU 4 - WHmm. BILANCA JUNIJSKEGA NEURJA V ZAGORSKI OBČINI - SKODA NA POSEVKIH IN OBJEKTIH n JI taverne. Dobrodošlic ilico je novim kovl-■MŠero v tovarni zaželela tudi eMlopnica tovarniškega koml-teje LMS 8TT. Podeljene eo bile nagrade najkrnljilm učencem oz. mladln-funketooerjem šole. Za lato 1968-59 Je kot naj-lt eheolvent šole prejel za nagrado ročno uro tov. Vttrtor Holenšek iz Hrastnika, drago nagrado, 10 dni brezplač-letovanja v Crlkvenici in no darilo, je prejel Martin absolvent z Dola pri HrSitn l'ku. Itgjboljše učence je nadalje ill svet za Solatvoprl OLO ilJana. kraju bi želeli le povedati 0 |*skem uspehu nasploh: od 126 'Učencev jih je razred Izdelal# 78,32%, ni ga Izdelalo 4166%, od tega je 1 učenec pa-wK to ponavlja prvi razred. PROBLEM TREH „A“ Prejšnji teden je francoski predsednik general De Gaulle uradno obiskal Italijo. Z oblakom eo nehote ptriAli v ospredje problemi, ki. eo v današnji dobi za Francijo ln posredno za ves svet izredno važni, problemi treh »A«: ALŽIR, ATOM, ATLANTSKI PAKT. Morda bi bilo narobe trditi, da Je prvotni, »Izvirni« problem Franclje Alžir; le-to vprašanje, ki ga že pet let nj moč rešiti, bo bržda samo posledica globlje neekladnostl: po drugi svetovni vojni je postala Franclja, kljub temu, da Je bila med zmagovalkami, sila drugega reda. S tem se njeni politiki niso nikoli sprijaznili, udar »13. maja«, ki je prinesel na oblast generala De Gaulla, pa je dal ves poudarek tej neskladnosti: edino prizanevanje De Gaulla je, vrniti Franciji Izgubljeno »veličino«. Bistvo problema treh »A« je v tem osnovnem hotenju. Če naj bo Francija »velika«, ne sme po nobeni ceni Izgubiti Alžira; ker sama ne bo mogla obvladati Sev. Afrike, je treba z usodo tega področja vezati širše sile — Atlantski pakt; da Francija ne bo zaostajala za Britanijo in celo za Zah. Nemčijo, mora imeti »vojo atomsko bombo... Vse te težnje so v mednarodnem okviru Izredno pomembne, ker so nujno cokla, ovira v iskanju poti in načina, kako omiliti napetost v mednarodnih odnosih. Alžir Je zasejal senco nejevolje ln hladnosti v odnose med Francijo in njenimi zavezniki, ki postajajo nervozni, ker Pariz v petih letih ni bil sposoben, tako ali drugače rešiti alžirskega vprašanja. Francoska propaganda sl sicer prizadeva prepričati,, da je Amerika, tudi kar zadeva Alžir, brez pridržkov na strani svojega zaveznika. Toda v bistvu stoje stvari precej drugače. Ko so lani v Generalni skupščini OZN glasovali o alžirskem vprašanju, je glasovala ameriška delegacija zadnja — m se je glasovanja vzdržala... To je bila edina usluga, ki so jo bili lani Američani glede Alžira še nudili Franclji — glasovali so zadnji. Ce bi namreč južnoameriške delegacije vnaprej vedele, kakšno bo stališče ameriških predstavnikov, bi se tudi oni vzdržali, če že ne hi glasovali proti Franciji. Kar se nj zgodilo lani, se lahko zgodi Letos jeseni, ko bo Alžir spet pred Generalno skupščino. Posebni francoski položaj ln Interesi v Alžiru utegnejo sčasoma vnesti tudi veliko zmedo v zahodno Atlantsko zavezništvo. Francija namreč čuti, da sama e svojimi političnimi In vojaškimi silami ne more obvladati Severne Afrike. Prav iz tega spoznanja se je že porodila vojaška teorija, katere avtor Je neki francoski general. Ta teorija pravi: Fran- clja kot taka v Evropi relativno zelo malo pomeni za obrambo Zahoda v primeru atomskega spopada; edino upanje za uspešno obrambo zahodne Evrope pred sodobnim atomskim orožjem je sev. Afrika, ki naj nudi gostoljubnost atomski obramb; pred morebitnim napadom. V kratkem: Atlantski pakt nima več kaj dosti iskati v Evropi; njegovo mesto je v Sev. Afriki, predvsem v Alžiru ... Ta teorija, ki za zdaj še nima uradnega "blagoslova, zadeva v živo vsa dosedanja naziranja o Atlantski zvezi jn seveda tudi vse interese prizadetih držav. Odkrito namreč teži k temu. da bi Atlantski pakt ohranil Franclji tisto, kar sama ni bila sposobna in zmožna. Zato je tudi razumljivo, da je naletela ta teorija na zelo neugoden odmev. Tretji »A«, ki je vnesel hladnost med dva glavna zaveznika, Ameriko in Britanijo, in Francijo je— ATOM. Kot smo že uvodoma omenili, smatra general De Gaulle, da je lastna atomska bomba vstopnica v »boljšo družbo«, med velesile prvega reda. Zato uradna Francija vztrajno zahteva. naj jo sprejmejo v klub -atomskih držav« (Amerika, Britanija, Sovjetska zveza). Ker sama nima zadostnih sredstev, da bi se dokopala no lastni poti do atomske bombe, zahteva, naj |l ameriški atomski strokov-njaki zaupajo skrivnostni recept... Nihče na svetu se za kaj takega ne navdušuje. Ne morda zato, ker gre za Francijo, marveč zaradi preprostega računa: dokler imajo samo tri države atomsko orožje, je veliko več verjetnosti, da se bodo sporazumele o prepovedi uporabe tega orožja, kot pa, če se krog lastnikov tega pošastnega arzenala razširi, kajti vsak novi lastnik bi utegnil računati s tem, da bo z »lastnim atomom« izravnal probleme, ki mu ne dajo spati. In v perspektivi je takih lastnikov veliko: Francija, Kitajska, Zah. Nemčija, arabski svet... Razlogov za to, da pariške »atomske mrzlice« niti v Washingtonu niti v Londonu ne gledajo z naklonjenostjo, je torej dovolj. Ta »atomska mrzlica« pa utegne postati ena med resnimi stičnimi točkami tudi na pogajanjih med Rusi, Američani in Britanci glede prenehanja nuklearnih poizkusov. Sovjetski zvezi »atomska osamosvojitev« Kitajske prav tako nc more biti pogodu, kot ne bi bila ln ni pogodu Londonu in \Ya-shingtonu misel, da bi dobila svojo atomsko bombo Francija, do skrajnosti napeta z lastno, svojstveno problematiko ... Problemi treh »A« so tbrej v veliki meri temelj za razlaganje vseh sedanjih in bodočih francoskih ukrepov na zunanjepolitičnem področju, ukrepov, ki objektivno zavirajo poizkuse, najti pot iz hladnega k toplejšemu miru. zadaj stoječe dekle prišla v ospredje in poprosila žensko, ki je bila na vrsti: — Gospa, b| hoteli v tet j nekoliko manj jeter, rada b| jih dobila vsaj dvajset dek za bolno mater. Ogovorjena ženska se je obrnila, premerila dekle, in grobo odvrnila: — Ne, nočem. Ce sem jaz lahko prišla zjutraj ob štirih, bi ti še laže! Cemn pa sl poležavala do sedme? Dekle se je branilo: — Morala sem očetu sknhati zajtrk, da je lahko šel na delo ■ -. — Moj sl ga skuha sam, tudi tvoj oče b| ga lahko. Dekle je zardelo. Zenske zadaj so začele nejevoljno mrmrati. Mesar je premetaval jetra po tnalu. Neka ženska zadaj je dekletu pomagala: — Vsaj dvajset dek ji pustite! Mater ima bolno! Zaman! Zenska ni popustila Slednjič se Je zganil Se mesar: — Le pustite Ji dvajset dek, saj vidite, da ima bolno mater. Zenska je začela vpiti, da J® vstala ob treh, da naj še drugi vstajajo, če hočejo dobiti meso in jetra. Zahtevala je, da ji ds mesar vso količino jeter. Zdaj je zarohnel tudi mesar: — Ne dam, pa bas ta! Vsaka bosta dobili polovico, tak bodite toliko človekoljubni in pustit« dekletu, da bo dobila vsaj nekaj jeter. Zenska Je ie vedno gonil* svojo. Mesar pa je bil nepopustljiv. Odrezal je kos jeter ln jih dal na tehtnico. Ko Jih je hotel Uročiti dekletu, se je ta že obrnila ln e® prerinila k vratom. Zenske P11 vratih so videle debele solze, ki so se dekletu utrnile lz oči ln spolzele Po licih. Kot bi trenil, je mesnica onemela. Nihče ni spregovoril besedice. Zenska je močno zardela, šla k blagajni, plačala. Nate je pograbila Jetra in meso tel bree besed zapustila mesnico. Videla 'Je same sovražne obraze... ČETRTI K0N6RES ZKS (Nadaljevanje s ^ strani) stoj nositi gospodarskih organizacij maksimalno pripevale » nadaljnjemu razvoju proizvajalnih sil-« Več pozornosti gradbeništvu in obrti Govoreč o investicijski tiki, je referent poudaril, da j® ob' decentralizaciji sredstev prišlo tudi do vlaganj, ki nis® vedno v skladu s prioritetnih” potrebami našega razvoja. Potrebno bo nekaterim področjem* ki so zaostala zaradi pospešenega tempa razvoja industrij® (gradbeništvo, obrt), pogoj ujel® skladnejši gospodarski razvoj, v prihodnje posvetiti večjo Pozornost. V kmetijstvu: jasna perspektiva V tistem delu referata, govori o socialistični graditvi vasi, je med drugim rečeno: »O tej posebno pamemW**j pisani ln dokaj kompllicirtf” problematiki] je nedavno “ črpno ln vsestransko razpravljal IX. plenum SZDL. Ugot^ vitve ln naloge, ki jih obseg®^ jo sklepi omenjenega plenu«*" posebej pa še Izčrpna mark*£ stična analiza, ki jo je prisp®* val tovariš Kardelj, so raZ®^ programa ZKJ osnova za ", meljno obrazložitev v izvaja nju nalog v zvezi z nadeljhN socialistično preobrazbo v»* HI st nam treba sramovfrt* Miha Marinko Je govoril^ o proračunski tn osebni P° nji ter problemih trgovin®, ** koncu pa je dejal: »Ko komunisti Slovenije svojem IV. kongresu polagaj, račun o svojem delu in pravljamo o svojih bodočih«^, logah, se nam ni treba sran*^ vati. V preteklih štirih smo prav tako pošteno in no kakor v preteklih štirih setletjlh dajali svoje *Q® izvrševanje tistih nalog, ki jih smatrali kot neposredne poti k velikemu cilju osvo*J£ ditve dela, osvoboditve člcv?*^ ki ln človeštva r OD SREDE DO SREDE KINO KD,0 »SVOBODA« TRBOVLJE II: }• 2. Julija ob 18. In 20, uri japonski barvni Ulm »STREHA JAPONSKE«; 3.-8. julija francoski kinemaskop. film »GRENKA ZMAGA«. ^No »ZASAVJE« v Trbovljah: tollja amer. barv. kinem. litin »SEDEM LET SKOMIN«; 11. SJJ. Julija amer. barv. film M02 iz KOLORADA«, Predstave: sobota in nedelja ob 17. ™ 10.15 url, v ponedeljek samo ob 18. url, za mladino v nedeljo ob 15. uri. KINO »SVOBODA« KISOVEC, Zagorje: 1. in 2. julija amer. drama »DOBRA ZEMLJA«; 3. julija amer. barv. film — vistavision »NEVŠEČNOSTI S HARRIJEM«; 4. In 5. julija franc. barv. kinem. film »SAKRAMENSKA FRKLJA« 8. in 9. jul. franc, film »BRANIM SVOJO LJUBEZEN«. KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 30. junija do 2. julija nem. barv. film »ROSE BERND«; 3.—«. Julija franc, cinem. film »VSI ME LAHKO UBIJEJO«; 7-do 8. julija Jug. cin. film »BREZ VOZNEGA REDA«. Hrastnik, sina; Marija Dornik, Trbovlje, hčerko; Vera Kocman, Hrastnlh. sina; Jožefa Razpotnik, Zagorje, hčerko; Amalija Jamšek, Trbovlje, sina; Marija Resnik, Zagorje, hčerko; Silva Smodič, Trbovlje, sina; Breda Groboljšek, Zagorje, hčerko; Ljudmila Rupnik. Zidani most, sina. POROKE BREŽICE; Porok ni bilo. TRBOVLJE; Josip FILAČ, mesar Iz Trbovelj in Martina ERNESTL, uslužbenka iz Trbovelj; Janez SEME, strojni ključavničar iz Trbovelj in Ida KNEZ, krojaška pomočnica iz Trbovelj. MALI OGLASI Uradne ure obč. odbora ZB NOV Trbovlje so v lokalih Partijskega doma in sicer: * od ponedeljka do petka vsak dan dopoldne od 8. do 12. ure, v soboto pa od 10. do 12. ure. Popoldne pa v torek in petek od II. do 18. ure. V JAMŠKU SO SE NAŠLA DVOJNA OČALA. — Dobe se na upravi našega lista. SMRTI P°točfl4 poslušajte vsak dan ob ,7 00' 8.00. 10.00, 13.00, 15.00, ii^® to 19.30 v radijskem dnevniku r* ob 22.00. »Naž jedilnik« vsak Javnik ob 6.40. »Kmetijske na-•vete« vsak delavnik ob 12.15. Od-Jjto »Naši poslušalci čestitajo in ""Mravljado. ob torkih, četrtkih ? »obotah ob 14.35, ob nedeljah »a ob ie.oo in 14.15. oddajo »Dobro dra8i poslušalci« (pester rj^benl spored) pa vsak delavnik 00 5.00 do 7.00. SREDA, 1. Julija 820 Mladinski radijski roman v aaaaljevanjlh _ James Kriiss: tol otoki v zavetrju — 8.36 «uadi pevci ln godci v preteklem £“*Kem letu — 9.46 Hanam and org- i ---- nmumuua org- ® v ritmu — 10.30 Zabavni inter-— 11.30 Melodije od tu in fr® — 12^6 Šopek narodnih — rv® Lepe melodije — 13.60 Zado-ij tol kranjci in veseli Planšar-. 14-35 Internacionalne korač-b, Igla holandska vojaška god-JjjV-* 16J0 izbrali smo za vas — Zdravnik vam svetuje — Dr. :Bonač; Kam z otrokom v "CUnlcah — 16.45 Razgovori o S*™arodnlh vprašanjih — 20.30 ^toevke, ki jih radi poslušate. Četrtek, 2. julija t£3® Za cicibane: Tik ln tak — popevkami naokrog — 10.10 iztoke in dalmatinske narodne poli tobljanski komorni zbor — Iv.«,«2'3 110111 ln *«ne — Marja Meti s šotori — 13-00 Va-i^todntet s pevci — 13.30 Popu-,«Le® spored igra Mariborski In-,"“*«ntalni ansambel — 13.60 Po-n Komorni zbor RTV Ljubljana p' v. Milka Skobemeta — 14.10 ozdravi lz Makedonije — 17.10 /jj"1®1. ki so si osvojile Oskarja ^~bena oddaja s komentarjem) _ 18.00 Silvo Matelič: Mamica, gJSiej igračo (reportaža) — 18.46 puljska unverza — Kako so sl ČaS?8®1 pridobivali orožje — 20.00 6a^v večer domačih pesmi in PETEK, 3. julija n®'2®. Mladinski radijski roman v ».^jevanjih - Srečni otoki v »sn ,?u - 835 Vedri napevi — '^ Godala v ritmu — 10,10 Igra laonS1 arkestor Radia Beograd — U ie Pet Pevcev — pet popevk — S=t_NaS Podlistek — Dorothy "Zts: sum - H., 13.36 Pesmi tujih »prodov, 13.30 Poslušajmo zbore »VpTiu?d* - to-30 Arije iz filma — T-rVi Csruso« poje Mario Lanza te- '10 Razgovor z volivci — 1816 i?to=,Zabavnl orkester RTV Ljub-bnf:?,."- 30.16 Tedenski zunanje -kitični pregled. SOBOTA, 4. Julija 8ad°° P° sle iala ln odhajala V očeh trdnega knaP* m se zasvetile solze, ln meti množico razžali6® In ponižanih so se utrgali klici: »Živeti herojil Živeli komunistu« .ng In zvečeh- le sedela pri večerji objeta »r*° družina; _jf »Samo da ai prt nas. očkal Sl hudo trp*J, Povej nami Brez tebe bi bilo doma pue*° praznot« niiiiiiiiiiiinniii da je kapitalistični bič neovirano ople da so mu v trpljenju in Izkoriščanju vsi enaki, tedaj je prešlo to vprašanje na usta VSEH IN VSI SO SE VPRAŠALI; ZAKAJ IN ČEMU? Ko so delavski zaupniki nato sklicali po revirjih zborovanja, na katerih naj bi napoved TPD rudarjem obrazložili, takrat je med njimi završalo kakor med razdraženimi čebelami v tesnem panju. Naenkrat so prišli vsi rudarji \z rovov, jz stanovanj, od blizu in daleč. Te velike množice mož, žena in otrok so se prelivale z zborovanja na zborovanja, vsi trudni In lačni, a vendar kljub vsemu. Ko je ta množica slišala namero svojih gospodarjev, je kakor vulkan izbruhnila iz sebe: / NE! NIC SI NE PESTIMO VZETI! VSI SMO LAČNI! ZAKAJ PA DELAMO? In ko so delavski zaupniki upali to do skrajnosti razjarjeno množico vprašati, ali bo ta njen NE dovolj krepak, dovolj močan, da bo prisilil TPD na preklic njene zahteve — takrat je bilo iz tisoč in tisoč grl čuti kot en sam strašen krik: DA! Da, res ni prej nikdo slutil, da je pomenila ta beseda prisego vseh: ZMAGATI ALI PA UMRETI! Dne 5. julija bi se morala pričeti pogajanja med zastopniki TPD in zastopniki delavcev. Rudarji pa so si s presego solidarnosti mislili: ZAKAJ POGAJANJA? NE SME SE NAM NIC VZETI! In da ta svoj NE podkrepijo, so DNE 3. JULIJA 1934 ZJUTRAJ brez slovesa od svojih že-in otrok vsi kot en mož sklenili, da pred vso javnostjo in pred državno oblastjo vprašanje: ali so interesi kapitalistov, pa bilo, da so to naši ali inozemski, več vredni kot življenje tisočev in tisočev naših državljanov — rudarjev ? In res: zgodilo se je, da je bil človek le' več vreden kot mrtev kapital in TPD je morala svoje zahteve proti rudarjem umakniti! V revirjih pa se je v teh usodnih dneh nervoznost in napetost med množicami, ki so ostale zunaj, stopnjevala od trenutka do trenutka, kajti 60-umo gladovanje in bivanje pod zemljo v slabem, dušljivem zraku je marsikaterega rudarja zdelalo tako, da je moral dežurni zdravnik v rovu odrediti njegov prenos iz jame v bolnišnico. In vsakokrat, kadar se je žalostna nosilnica prikazala pred kakšnim rovom, je zahreščalo med čakajočimi ženami in otroki z groznim krikom: -Ali je ta moj?« in: -Ali so našega ata prinesli?« — In tako je šlo dalje in dalje... V tem času so prispeli zastopniki rudarjev iz Ljubljane v revirje. Ko je do skrajnosti razburjena in obupana množica zagledala te predstavnike rudarjev, je strašno kriknila sicer samo vprašanje: -ALI JE DRUŽBA PREKLICALA?- -DA,« so odgovorili zastopniki rudarjev. -POKAŽITE ČRNO NA BELEM!« je vzkliknila množica. In šele ko so množici pokazali to pismeno, je bilo kakor da se je vsem odvalil velikanski kamen od srca. * Nato so šli delavski zastopniki v rove k rudarjem. Rudarski pozdrav: -Družnost!« in -Srečno!« je zadonel po rovih. In rudarji so trumoma bledi začeli prihajati iz raznih ro-vovo. Niso vprašali po svojih ženah in o trotih, ne — temveč mrko in odločno so vprašali: -ALI JE DRUŽBA PREKLICALA?« — -POKAŽITE NASO PRAVICO ČRNO NA BELEM!« „ Sele ko se je to zgodilo, je ,bilo videti, da je uboga, izmozgana in do skrajnosti izstradana telesa prešinilo spet novo življenje. Odločili so se na izhod iz rovov, da po dolgih urah spet vidijo svoje drage, da se nasrkajo spet čistega zraka in naužijejo svetlega sonca. Pred rudniškimi rovi so se gnetle množice žena in otrok, staršev, bratov in sester, ki so vsi v nestrpnosti čakali na povrnitev svojih dragih hraniteljev. Odprli so se rovi, izginile so črne zastave nad njimi, in rudarji so prišli na dan bledi in izmučeni, a s ponosom v srcu: kopači črnega diamanta. Zagledali so svoje drage, in ti nje: tu je padla žena možu okrog vratu in ga poljubljala, tam je spet otrok spoznal očeta in se tesno privil k njemu — tam je spet mati zagledala sina in se pognala proti njemu, da ga objame in stisne k sebi... Po licih stotin in stotin so tekle solze veselja... In v bleda lica rudarjev se je vračala rdečica. Kri se je pričela hitreje pretakati po vseh, srca so udarjala hitreje in močneje. Dih grozeče smrti se je moral umakniti silj življenja! Tisto noč so svetile žarnice v domovih rudarjev svetleje... * Naj živi solidarnost rudarjev! Naj živi razredni boj! Naj živi svobodna razredna organizacija Zveze rudarjev Jugoslavije! Razen mnogih pozdravov in vzpodbudnih priznanj, ki so jih rudarji tiste dni prejemali od vseh ostalih delavskih organizacij iz vse države za svojo herojsko vztrajnost, borbenost in solidarnost, so ru-' darji dobili od 'akademikov iz Ljubljane tudi naslednji pozdrav: -V obrambo svojih najosnovnejših pravic ste posegli po skrajnem sredstvu — gladovni stavki. To vašo borbo spremljamo z vsem razumevanjem, ki ga narekuje vaš težki položaj, in s silnim ogorčenjem proti TPD, ki se'v zavarovanje svojih interesov poslužuje sramotnih sredstev in načinov. To naše razpoloženje naj vam krepi zavest, da v vaši silni borbi ne stojite sami, Akademska mladina ljubljanske Univerze se pridružuje vsem tistim, ki trdno upajo, da boste v vaši upravičeni borbi tudi zmagali. V vas, najbolj izkoriščanem in tlačenem delu slovenskega ljudstva, vidimo prve odločne borce za boljšo bodočnost! V Ljubljani, dne 7. julija 1934.« (Slede žigi akademskih društev in podpisi: Društvo slušateljev filozofske fakultete, Ljubljana, Društvo medicincev, Ljubljana, Društvo slušateljev teološke fakultete v Ljubljani, Zveza strokovnih klubov tehniške fakultete v Ljubljani.) tal £ ie kapitalistični bič neovirano ople- ™ q y rQVe v gladovno stavko in se PO-je b;.6? je VZ<^a?^ aT VRNEJO IZ ROVOV ZlVI SAMO Z ZMA- iBJBSiKJiffiSSSSSiž 52^““ PA RAJE v B°™ In res: črni rovi, ti so že toliko in toliko človečkih življenj pogoltnili, so sedaj požirali nove tisoče in tisoče, da jih sprejmejo v svoje sicer drugače toplo, a tokrat v hladno naročje. — Ko je zemlja požrla vse te množice rudarjev, so nad vhodi rovov zaplapolale črne zastave. Po cestah in po kolonijah pa so žene jokale in klicale: Mož, moj dragi, s teboj smo; stoj trdno za sebe, za nas, za vse! Njim, ob strani so pa jokajoči otroci spraševali: Mama, kdaj pride ata? In iz oči stotin in stotin žena in Mati Maiksizma ni umrla Letos mineva 40 let, odkar so v Zagorju ustanovili DPD Svobodo. Že sama ustanovitev je za takratne čase za zagorsko dolino pomenila veliko. Delavci in člani njihovih družin so dobili center, kjer so se razen kulturnoprosvetnega dela in izobraževanja tudi ideološko izpopolnjevali. Kljub velikim težavam in vsakodnevnim oviram takratnih nacionalnih fašistov in klera pa je društvo Svoboda doseglo velike uspehe, tako na kultumoprosvetnem kakor tudi na ideološkem področju. Poseb- vdrli potoki solz in tekli po 1 no priljubljenost in uspehe pri ljudeh pa je RUDARSKI KISOVEC otrok so se bledih in prepadenih licih... - Ponoči pa je bilo v revirjih tiho kakor v grobu. Le tu in tam je svetila kakšna bleda električna žarnica. In v tem grozljivem vzdušju v revirjih so se pogajanja pričela. Delavski zaupniki se niso imeli o čem pogajati. Povedati so mogli samo sklep delavstva: NE, potrjen sedaj z groznim DA v rovih! Toda kapitalizem je požrešen in brezčuten: nič ga ni ganil ta grozni krik lačnih množic, nič ga ni ganil obupan boj tisočerih s smrtjo v rovih — nič — on bi šel preko vsega, prav preko vsega, tudi preko grobov... Toda pod silnim vtisom tega gigantskega boja rudarjev se je morala zganiti vsa javnost in državna oblast. Pojavilo se je društvo doseglo, ko je leta 1924 na Lokah dobilo svojo dvorano. To so zgradili za potrebe celega Zagorja in je že po nekaj letih postala center kulturnoprosvetne dejavnosti cele zagorske doline. Nič več se ni pojavljalo vprašanje, kam bodo šli naši delavci in kje bodo preživeli nedeljo. Za vse to je Svoboda preskrbela s svojim pisanim, lahko bi dejal skoraj vsakonedelj&kim programom. Repertoar dejavnosti je bil zelo širok, saj se je raztezal od prirejanja raznih iger. koncertov, govorov, pa vse do športnih in telovadnih tekmovanj, v katerih so posebno vidno mesto zavzemali nogometaši. Zares lepi spomini so to ob razmišljanju, kako pridni, zvesti in požrtvovalni so bili posamezni člani. Ni jih bilo malo, ki so skoraj vsak dan prihajali po naporni službi na vaje, treninge in sestanke, in to tudi po nekaj kilometrov daleč. Mnogi od teh danes žal niso več med nami, kajti darovali so svoje mlado življenje za lepše in dostojnejše življenje delovnih ljudi. Ko brskam 'po spominih, ne morem kaj, da ne bi opisal doživetja, ki se nanj kljub starosti še danes tako živo spominjam, kakor da bi bilo včeraj. Gre namreč za mogočno manifestacijo rojstnega dneva Karla Marxa. Na odru, v nabito polni loški dvorani so člani gledališke skupine Svobode prikazati simbol svobode in hrepenenja po zmagi v tako nazorni obliki, da je ljudstvo v dvorani skoraj dobesedno pobesnelo od navdušenja. Za zaključek, s katerim sta režiser in scenarist ponazorila borbo delavcev vsega sveta, pa je vzhajajoče sonce s svojimi prelepimi žarki obsijalo skupino delavcev in kmetov, a hkrati je nad njihovimi glavami zavihrala delavska zastava z napisom: Proletarci vseh dežel — združite se! Vrhunec vse dejavnosti in uspehov pa je društvo Svoboda doseglo leta 1930. Tega leta je namreč množično zajelo v svoje vrste skoraj stoodstotno vso mladino Kisovca in tudi nekaj z Lok. Borba za naš obstoj in za pridobivanje članstva ni bila lahka. Treba se je bilo odločno spoprijeti Tri iz rudarskega življenja O stavki, kajti takrat sem prvič začutil, da bodo fantje še prekmalu zvedeli, oziroma sami dožtvJjaU našo usodo. Vendar jo je samo eden. Druga dva sta bila premlada, da bi doživljala hude čase! — je zaključil Mirč. Ob slovesu je dejal: — Kje so tisti časi? Zakaj človek nima boljšega spomina, mladim bi bilo treba o teh stvareh večkrat pripovedovati, da bi vedeti, da smo jim današnje tudi mi priborili! x ®voje doživljaje o veliki gladovni stavki naših revirjih, leta 1934, ml je Mirč pripovedoval že pozimi. Zdaj ko slovenski ru-J^jl praznujejo svoj praznik, sem pobrskal P® teh zapiskih. -M-briu je marsikaj ušlo iz spomina, toda r**p°Vedoval mi je na svojstven, knapovski in vredno je spomine zapisati. - Stavka je bila tako rekoč v zraku — je pripovedoval Mirč. Vsi mo bili »elektrizira-*> in če bi nam tedaj kdor koti dejal, poj-Pa zavzemite rudnike, bi to gotovo sto-Toda vodje stavke oziroma zaupniki, *<* katerimi so bili najboljši komunisti, so Jterii, de je treba ohraniti mirno kri In se ffeče lotiti upora, j " Tistega julijskega dne nam je bilo v tel atraino 'vroče- Nihče ni vedel zakaj, jama ni bila v ničemer drugačna kot J^Kekratl. v resnici smo bili le v napetem ‘čakovanju, kdo bo začel. Slednjič smo zvedeli: gladovna stavkal gre zares. Seveda nas je skrbelo, kako .8^ar otekla, toda mislim, da so tudi ^do vekj« pretepajo z Nemci, ali pa že mof-V** te^ čutili, kot sem čutil sam: vztrajati, dg ^lvajo ^ (z, “tej pride do česarkoli. Naj bo konec Ktelščanja, trpljenja in pomanjkanja. ^. Raj «rmo početi? v naši skupini smo skle-*• haj vsakdo pripoveduje o svojem žlv-jJrte. Spominjam se, kako živo so znali h,j?°v®dovati sotovarlšl, in kako grenka In ^ ka je bila njihova življenjska pot. Vsi Ni se mogel odločiti. Zavedal se ja, da bo storil usodni korak- Zjutraj se je odpravljal v Jamo z morečo negotovostjo. Iz- jame je prišel še bolj razdvojen. France je vedel, da ae mora odločiti najkasneje do večera. Doma ga ni strpelo. Preoblekel se je in Šel po koloniji. Na sebi je čutil stroge obraze rudarskih žen, ti so ga prebadali do obisti-Četudi m nobena niti plenila, je vedel, da zgovorno pripoveduje: glejte ga Francelna, še vedno se pase doma, medtem ko se naši - jc uiia njihova JjT® Pričeli delati z dvanajstim, redko kdo * tgf teajstim letom. G kaki mladosti, veseli, (jZl^r*ni, ni bilo govora. Ta Je teto Pa t teto Ta Je bil tretji v V6tr"“i drugi, peti, tretji, šesti in celo de-- "• Tolažili smo se s »štangaml«. Ljubeče Prekladali tisti tobak iz kota v kot; tu «h je ta alt oni vstal, sl pretegnil ude,^ t-.- Pa spet sedel in poslušal pripovedovanje "tefarlšev. Sjc~' Naposled so prišle na vrsto stavke. r° vsi smo bili stari veterani. Stari Ga-IJel Prvi začel pripovedovati, čeprav smo Qa.8<>vo zgodbo poznali vsi od kraja. Toda ltOnDer je znal pripovedovati- Zmeraj je na t%kCx Pristavil, da bo vse to, kar je doživel, zapisal, da bi spomine, ohranil potom-Mož pa se je znal komaj podpisati, In ttep3 venomer skrbelo, ati se bo sploh navaditi pisati. ŽajT' Nismo vsega dosegli, četudi smo zdr-teenda skoro tri dni. Spominjam se še, Vkffte0 Prišli ven, na svetlo, da sem najprej »4 1 »voje tri fante, ki so etati nedaleč stran ^ r°va in upirali oči v črno temo. Obrazi b( J* Hm razpotegnili v širok nasmeh; kot Ig so se mi obesili na žepe. Hoteli 8 bi jim pripovedoval, kako je bilo v I i*J_ teda spominjam se, da sem zamahnil Ni se mi dalo govoriti, posebno ne Kako rad bi jim povedal, da ni tak kot mislijo. Da že dve leti dela za partizane, ker doslej ni smel v gozdove, ker ga doma potrebujejo. Rad bi jim samo namignil, da ne bi bilo slabo misliti o njem in njegovi družini.. Toda ne smel Konspiracija, konspiracija! Tako so mu ob vsaki priliki ubijati v glavo v štabu odreda, ali kadar so ga obiskali obveščevalci ali kurirji. Kako rad bi odšel med jije, v odred, pa mu še venomer zatrjujejo, da je potreben v rudniku, in da mu bodo že povedati, kdaj se jim bo lahko pridružil. Zadnjič jim je zaupal svoj sum, da ga Nemci nekaj sumničijo, čeprav ne morejo ničesar določnega vedeti. Saj je bil vedno previden, včasih se preveč, kot se mu je rogal terenec Marko. Toda, on, Franci, je vedel, da ni nikoli dovolj previdnosti, kajti Nemci so izvedenci v svojih zadevah, in vsaka najmanjša stvar Jim je povod za sumničenje. Dva dni že premišljuje: doma ne more več strpeti, vprašanje je le, ali naj odide sam, ali naj vzame X seboj družno. Poznal je štabnega komisarja: ta bo besnel, ker je odšel brez njihovega privoljenja. Toda Franci se je tolažil, da ga ne bo poslal nazaj v dolino. Toda puško mora imeti. Mesec dni že pestuje misel, da bi ukradel puško od tlskega tudniškega »werkschutza«, ki jo, kadar malica, odloži na stran. Franci je že izračunal: priplaziti se mu mora za hrbet. To mora opraviti v dveh minutah. Ne bo težko, vse do klopi ga bo zakrivalo grmovje. Potem bo planil, pograbil puško in odpel varovalko. Ustrelil bi vraga, če ne bi bil star in betežen, ln če ne bi vedel, da mu podrepništvo Švabom že preseda. Toda če ga pusti, mora vzeti družino s seboj. Drugače je ne bo nikoli več videl. In do večera se mora odločiti. Sklenil je. Družina bo šla z njim. V štabu odreda bo povedal, da ni mogel več zdržati-Nazaj ga ne bodo poslali, tega ne bodo smeli storiti, morali bodo razumeti, da mu je dovolj nemškega kruha in margarine. Pa četudi tega v gozdu ne bo imel- Ženi je povedal v skopih, trdih besedah. Sklonila je glavo in odšla brez besed pripraviti najnujnejše. Ko se je stemnilo, je počakal na werkschutzovo izmeno. Miren ln odločen je šel k bunkerju. Jšadaj je počakal, da se Je stemnilo. Mož je res kmalu odložil puško ob klop, potegnil lz žepa matico in počasi jedel. France si je sezul čevlje, se dotibotapil do klopi, stegnil desnico in že je držal puško trdno v rokah. Možakar Je zarjul, 4oda France je bil že daleč. Ponoči je stražar privedel štiri ljudi v tabor, k dežurnemu. Komisar Je še bdel. Nič ni rekel, samo puško si je ogledal in stisnil roko Francovi ženi. * — Bo prišla? Kdaj bo prišla? Kje neki, saj ne morejo priti, godbeniki, saj veste, da so v VIJ. korpusu, in da imajo te dni mnogo dela- Slišal sem, da igrajo ves dan in še ponoči. Ljubljančani se kar ločiti ne morejo od naših rudarskih fantov-borcev in godbeni7 kov! je hitel zatrjevati stari Tonač. In kako ti igrajo, fantje! Same partizanske koračnice. Baje jih znajo na pamet, in vsaka je lepša od druge. Tako mi je zadnjič pripovedoval Jernej, ko sva kramljala o tistih prvih dneh po osvoboditvi Zagorja o borcih mlade jugoslovanske armade. Najbolj se je spominjal, kako težko so Zagorjani pričakovali rudarsko godbo, ki -je skoro vsa odšla leta 1944 v partizane, in o kateri so med okupacij slišali tu pa tam samo najboljše in naj lepše Da igrajo na mnogih mitingih, da jih pozna vse Dolenjska, Bela krajina, tja do hrvaške meje. Zagorjani niso mogli razumeti, da niso najprej prišli v domači kraj. Ko so zvedeli, da bodo prišli na zagorski miting, so se močno razveselili. V Zagorju je završalo kot v panju. Godba, rudarska godba pride! Na tistem velikem, slovesnem mitingu, prvem Po osvoboditvi ne bi mogli biti brez godbe. In ko so Zagorjani zvedeli, da je štab VII. korpusa dovolil, da gredo igrat na miting, v domači krat so šele mnogi ljudje verjeli, da jih bodo zares videli. Prišli bo. Vso pot po središču Zagorja, proti nogometnemu igrišču so igrati, njihovi obrazi pa so razodevati, kako veseli so, da lahko naposled Igrajo končno tudi v domačem kraju- To je bilo pripovedovanja, ml Je hitel zatrjevati Jernej, ko so za hip prenehati igrati. Kapelnik jjh je postavljal v vrsto, vrste Pa ni hotelo biti, slednjič je moral udariti na vojaško struno, in šele tedaj so se godbenik; spet poravnali in udarili novo koračnico. Pozno zvečer so se vrniti v Ljubljano. Tisto srečanje godbenikov z domačini se je Jerneju za vedno vtisnilo v spomin ln ne bo ga pozabil do konca svojega življenja. Ko so čez mesec, dva, prišli za vedno domov, eo spet postali rudarji. Toda že prvi dan po tistem, ko so odšli na šiht, so se popoldne zbrati. Imeli so prvo vajo z domačim kapelnikom. Množica Zagorjanov se je ponovno zbrala ln jih poslušala. (v) s klerom in nacionalnimi fašisti, ki so tiste čase predstavljali veliko oviro in nevarnost za naš obstoj. V borbi proti nam so se klerikalci, zlasti pa nacionalni fašisti, posluževali vseh mogočih in nemogočih ter nehumanih sredstev. Našim članom so obljubljali, če pristopijo k njim, boljše plače, lepše delo, tistim pa, ki niso imeli službe, takojšnjo zaposlitev. Tudi groženj ni manjkalo, kadar so naleteli na kakega omahljivega člana. V svojem besu so šli tako daleč — mislim na nacionalne fašiste — da so neke noči, bilo je leta 1934, vdrli v dvorano in nam vzeli naš naj večji simbol — sliko Karla Marxa. Da bi pa imel njihov roparski vlom čimvečji politični učinek, so ob tej priliki na vrata dvorane narisali velik črn križ, nanj pa napisati: »Mati marksizma je umrla«, spodaj pod tem so napisali imena naših najbolj delavnih članov Svobode. Vse to jim ni nič pomagalo. Tudi mi jim nismo ostali dolžni. Odgovorili smo jim še z večjo aktivnostjo in jim dokazali, da mati marksizma ni umrla — nasprotno, da še živi in bo živela do končne zmage proletariata vsega sveta. Tako kot v Zagorju so tudi po ostalih krajih Slovenije, zlasti v industrijskih središčih, društva Svobod pridobivala iz dneva v dan večji ugled in vse večje simpatije delavcev in tako postajala kultumo-prosvetna ter Ideološka šola naših delovnih ljudi. Da je bilo temu res tako, se samo spomnimo mogočne manifestacije, vsedelav-skega zleta Svobod v Celju leta 1935. Živo se še danes spominjam navdušenja in spontanih ovacij ter vzklikov Sovjetski zvezi, Komunistični partiji, delavski enotnosti in delavski oblasti. Posebno doživetje za vse prisotne pa je bil govor tov. Franca Leskoška, ki smo ga Svobodarji z večminut-nimi aplavzi prekinjali. Seveda, vse to takratnim vladajočim krogom ni'šlo v račun. Ustrašili so se enotnih nastopanj in visoke zavesti proletariata, ki se je prav na vsedelavskem zletu Svobod v Celju tako očitno pokazala. Nekaj dni po tej mogočni manifestaciji je sledil oster protiudarec vladajoče buržoazi-je: razpust delavskih prosvetnih društev Svobod na območju Slovenije. Kolikor se spominjam, smo že po enem mesecu ustanovili novo društvo »Vzajemnost«. Člani tega društva so bili v glavnem vsi prejšnji člani Svobode. Kakor delo Svobode, tako je vladajoči buržoaziji tudi delo Vzajemnosti postalo nevarno. Tudi v novem društvu so videli svojega razrednega sovražnika, zaradi česar je oblast (Nadaljevanje na 6 strani) IZ DNEVA V DAN VEG STO METROV POD ZEMLJO HimuuMuiiuiMiiumiiiiiuHiuHiiiiiu.r.ii mm iiiiiHiiiiiiiimiJiniHiitiiiiinrjiiiiiiiiiiiH)iiiiiuiHiiiitiifliiiiiiiiiiiHiiniiituiiiWHii]iiii)UiiiiiitiiitH!imHiiiiiiimmimiiii!iiiiim!iiiiini!mmii!i ŠPORTNI SPORED V LITIJI V dneh 4. in 5. julija bo v L. tijl bogat športni spored v okviru počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ združen hkrati s proslavo 30-let nioe obstoja SD Litija. Športni spored obsega tekmova-nja v nogometu, košarki 'in atletiki. Najobsežnejši spored bo na nogometnem igrišču in sicer: NOGOMET: 4. julija ob 9. url otvoritev pionirskega nogometnega turnirja s sodelovanjem NK Rudar Trbovlje, NK Proletarec Zagorje, NK Slovan Ljubljana in NK Litija. — Ob 14, uri začetek mladinskega turnirja s sodelovanjem istih nogometnih klubov. V nedeljo, 5. julija ob 9. url danski nogometn turnir s sodelovanjem NK Rudar (član S GL), NK Krim (Ljubljana), NK .Proletarec (član ZCL) in NK Litija. — Ob . 14. uri finalni del članskega nogometnega turnirja za 3. in 4. oziroma za prvo in drugo mesto. — Ob 16. uri na vrtu restavracije »Pošta« v Litiji športna zabava z bogatim srečolovom. — Vabljeni! NOGOMET ODRED : RUDAR 4:3 (3:1) Prijateljsko srečanje, ki je b;lu na Bledu, je bilo hkrati tuoi turistično propagandnega značaja. Mislimo, da so prireditelji s tem uspeli, saj je bilo zanimanje za ] nastop slovenskih ligašev in dru-goplasiranega moštva v SC ligi veliko. Brez dvoma so'gledalci za-rali lepe igre obeh moštev prišit na svoj račun. Sprva so imeli pobudo Odredov-Cl- šele po vodstvu 3:0 so se Rudarjeve! malo bolj znašli in njihovi napad, so postali vse bolj nevarni. Prikazali so hiter in lep nogomet, zlasti v napadu, žal pa se Jih je držala smola, saj so napadalci kar petkrat zadeli stativo, nekaj močnih strelov pa je postalo plen dobro razpoloženega vratarja. Za Odred so bili uspešni: Fla-»tlč 1, Regally 2 in Hladnik (avtogol). Za Rudarja pa: Knavs 2 in Hladnik 1 (enajstmetrovka). — Sodnik Ceh z Jesenic je bil odličen. MLADINSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V NOGOMETU MLADINCI RUDARJA PONOVNO PRVAKI Na mladinskem nogometnem prvenstvu v nogometu v dneh od 25. do 28. junija so sodelovala mladinska moštva iz Maribora, iz Kranja »Triglav«, nadalje »Rudar« iz Trbovelj in koprski mladinci. Najboljšo igro na tem zelo zanimivem tekmovanju je dalo mladinsko moštvo trboveljskega »Rudarja«. zato nas zelo čuoi tudi odločitev strokovnjakov, ki so sestavljali mladinske nogometne reprezentance Slovenije, v kateri je med 25 nogometaši, reci in piši: samo eden od mladinskega prvaka Slovenije — in to vratar Ahlini Vsi ostali pa kakor da ne znajo igrati nogometa, verjetno zato, ker so osvojili naslov prvaka . .. Moštvo »Rudarja« je doseglo naslednje rezultate: proti Kopru je zmagalo s 4:1, odtočno moštvo »Triglava« iz Kranja je premagalo z 2:1, v odločilni tekmi pa so trboveljski mladinci premagali favorizirani Maribor z rezultatom 1:0. S tremi zmagami so mladinci trboveljskega »Rudarja«, s 3 zmagami brez poraza, osvojili! 6 točk, z razliko v golih 7:2 m ponovno osvojili lep pokal Nogemetne zveze Slovenije. Na drugem mestu je enajsterica Kopra, sledita Maribor in Triglav. Mladincem »Rudarja k lepi zmagi ln naslovu mladinskega prvaka iskreno čestitamo in jim želimo še nadaljnje uspehe. ROKOMET RUDAR : BORAC (LJuuljana) 24:21 (10:9) Tekma je veljala za pokal FLRJ in prav zato sta se obe ekipi potrudili tet lepih m napetih in dramatičnih trenutkov ni manjkalo. Domača ekipa te nastopila precej okrnjeno, saj je odsotnega Lo-pana v vratih zamenjal Kiamar, lei je kljub neizkušenosti le ubranil nekaj nevarnih strelov — Radej in First pa sta v suspenzu. Sprva so Rudarjeve! z učinkovito igro v nasprotnikovi coni imeli uspeh in vodili s 6:1. Nato pa so gostje z izredno hitro igro v napadu ,n največ po zaslugi odličnega strelca Kujoviča izenačili In celo vodili z 9:7. Domačim pa ni kazalo drugega, kot da ge je Berger »prilepil« Kujoviču, ter s premišljeno ln taktično igro »o ponovno zaigrali bolje. V začetku drugega polčasa sta bila oba nasprotnika povsem izenačena. Sele pri stanju 16^15 so domač; uspeli razbiti nasprotnikovo con0 ter smo videli nekaj res lepih golov. To pa Jim je že zaradi njihove požrtvovalnosti in uspele taktične igre tudi prineslo sasluženo zmago. Sodnik Trtnik iz Ljubljane je sodil dobro. Gole za Borca so dosegli: Perlša 4, Kujovic 5, Radulovič e, Banjac 5, Miljevlč in Vukelič pa po 1. Za domače pa so bili uspešni: Ačkun 7, Berger 6, Plevčak 6. Jekoš 4 in Klanfrišar 1. PLAVANJE USPESEN START RUDAR : LITIJA 86:47 Trbovlje, 27 . 6. 1969. Danes je bila v Trbovljah prva plavalna tekma slovenske lige med PK Rudarjem ln PK Ilirijo lz Ljubljane. Slabo vreme je žal preprečilo, da bi se domači plavalci predstavili večjemu številu publike. Tekmovanje je bilo sploh prva uradna preizkušnja naših plavalcev v novi sezoni. Temu primerni go bito rezultati, ki so spričo po-manjkjivega treninga še daleč pod vrhuncem. Ob tej priliki bi rad omenil nerazumljivo ravnanje komunalne uprave, ki je našim iplavfclcem dovolila trening šele ob uradni otvoritvi bazena, čeprav je bila voda v bazenu že cel mesec prej". Tak ukrep je nerazumljiv in neurpestdn, prav gotovo pa škodljiv za razvoj trboveljskega športa. Sicer pa je treba pohvaliti mlado Rudarjevo ekipo, ki je brez treh odličnih plavalcev (Podlesnik, Kočar, Amon) visoko zmagala. Zlasti velja pohvaliti naše pionirje, ki so docela opravičili svoj nastop v moštvu. Rezultati: Moški; 400 m crawl; 1. Burja (R) 5:40,2, 2. Irt (R) 6:02,3; 100 m hrbtno: 1. Thaler (I) 1:27,4, 2. Vlrt (R) 1:29,3, 3. Hutar (R) 1:34,0; 100 m metuljček: 1. Čibej (R) 1:26,3, 2. Matkovič (R) 1:27,6; 100 m crawl: 1. Burja (R) 1:05,3, 2. Horung (I) 1:09,2; 100 m prsno: 1. Vrbošek (I) 2. Hanek (R) 1:30,9; S X 50 m 1. Ilirija 4:16,2; 2. Rudar a.4. genske: 400 m crawl; l. Korit-k (R) 2:55.0, 2. Butkovec (R) 17,1' 100 m prsno: 1. Iška Kočar ) 1:34,9, 2. Butkovec (R) 1:36,0; ) m hrbtno: 1. Trtnik (R) 1:54,3, Florjane (R) 1:58,4; 100 m me-Ijček: 1. Irt (R) 1:42,6. 2. Kavšek j 1-46,2; 100 m crawl: 1. Korlt-K (R) 1:20,0, 2. Kos (I) 1.32,0; < 50 m; Rudar 4:11,5 — Ilirija nastopila. V prijateljski waterpolo tekmi zmagan gostje 9:4^ ^ JALOVO UPANJE POROČALI SMO ZE O NEURJU, KI JE V PONEDELJEK, DNE 22. JUNIJA DIVJALO V NEKATERIH PREDELIH ZASAVJA. NAJOBCUTNEJSO ŠKODO JE UTRPELA ZAGORSKA OBČINA, KJER JO CENIJO NA OKOLI VEC STO MILIJONOV DIN. — NAS POSNETEK JE IZ DOLINE SOPOTE. — (FOTO: JERALA) Iz Radeč in okolice Uspelo gostovanje v Radečah Folklorna skupina iz Idrije je 27. junija t. 1. gostovala v Radečah s sporedom jugoslovanskih narodnih plesov. Imela je dve predstavi: v soboto v domu Svobode v Radečah, v nedeljo pa v VPD na Hote-mežu. Izvajalci so pripravili kvaliteten program in gledalce zadovoljili. POZDRAV IZ JLA Trboveljskim in ostalim zasavskim rudarjem čestitava k njihovemu prazniku, 3. juliju, prav tako pošiljava pozdrave vsem delovnim kolektivom, uredništvu Zasavskega tednflia, društvom in športnim organizacijam, staršem, prijateljem in znancem, želeč vsem največ nspeha v izgradnji naše socialistične domovine. — Viktor Komlanc in Milan Breznikar, VP 3272, Titograd. Zasavski tan-tje, ki služijo kadrovski rok v Debru, želijo vsem delovnim kolektivom in Zasavčanom k 3. in 4. juliju, dnevu rudarjev in dnevu borca vse večje uspehe v izgradnji socializma. — Podpisani: Vinko Povše, Karlo Grdanc, Niko Ajster, Ciril Kotar in Franc Gorenc, VP 9358/22, Deta ar, Makedonija. Nova cesta na Dolah pri Litiji Minili sta že dve leti, odkar so -pričeli graditi na Dolah novo cesto, ki bo povezovala Dole z glavno cesto Radeče—Preska »-Litija. Letos so dobili na Dolah za zgotovitev ceste na razpolago dovolj denarnih sredstev in delovne sile. V pičlem mesecu so zgradili okrog 700 metrov ceste, ostanek okog 400 metrov pa bo tudi kmalu skon-čan ter bo cesta še v tej sezoni izročena svojemu namenu. Ali mladina na Dolah dela? O tem se verjetno sprašujejo na ObK LMS v Litiji, kljub poročilom in zapisnikom, ki jih dostavljamo. Pretekla sta skoraj dva mesece po razpustu radeške občine, ko smo prejeli prvi dopis. Tudi tekmovalnim aktivom litijske občine v počastitev IV. kongresa ZKS smo se priključili, izdelali in vpo-slali program tekmovanja in ga skoraj docela realizirali. Glede skupnega dela smo dobili vtis, da ObK LMS nima smisla za večje mladinske manifestacije, ker ima na strani preskromno povezavo z ostalimi organizacijami in društvi, na drugi strani pa vlada prevelika nezainteresiranost za take akcije celo med člani samega komiteja, da ne omenimo še ostale mladine. Na sejah se često prerekajo in o tem obstane delo, sklepi seje pa samo v zapisku — in konec ... Ce bo šlo tako naprej, nam bo postalo žal, da smo se priključili tako nedelavni mladini. Naša mladina še vedno dela in se trudi na vseh področjih, kjer je potrebno delo. Zavedamo se, da smo do razpusta občine tudi mi pripomogli^ k skupnim naporom vse radeške mladine za dosego najboljših rezultatov — in prehodni Kip mladosti je ostal dve leti v Radečah. Najstarejše ime v kraju Nasproti železniške postaje Zidan; most je posestvo last kmeta Veča. — Ta priimek spremlja posestvo že preko 400 let in se doslej še ni spremenil. Lastnik je ostal na posestvu tudi med drugo svetovno vojno. > Mitr Odločen odgovor prebivalcev Lok in Kisovca na izsiljevanje zagorskega župnišča in neomajno zaupanje v politiko občinskih političnih in oblastnih forumov za nadaljnje dviganje družbenega standarda Prejšnji ponetieljek je bilo v dvorani prosvetnega doma DPD Svobode — Loke zborovanje v počastitev IV. kongresa ZKS, ki ga je sklicala osnovna organizacija SZDL tega terena. Zborovalcem je spregovoril predsednik občinskega odbora Socialistične zveze tovariš Rudi Bregar. V svojem izvajanju je omenil napore naše dežele za miroljubno sožitje med narodi sveta in za mirno reševanje vseh mednarodnih sporov ter za ohranitev miru v svetu. Članom Socialistične zveze tega terena je obrazložil ozadje sporov oziroma napadov vzhodnoevropskih dežel proti naši deželi in našo odločnost, neomajno iti po poti, ki sta jo začrtala VII. kongres ZKJ in Program ZKJ, sprejet na tem kongresu. Ko je govoril o notranjepolitičnih problemih, je prebivalcem LOK in Kisovca obrazložil čedalje močnejše uveljavljanje organov delavskega in družbenega upravljanja. Sistem neposrednega upravljanja je v tem razdobju pokazal velike uspehe, ki pa jih naši ljudje, ki žive sredi vsega tega dogajanja In dejansko sami prispevajo k vedno večji vlogi neposredne demokracije, pogosto ne znajo oceniti oziroma se jim zdijo samo po sebi umevni. Posebno tenkočutno so zborovalci prisluhnili izvajanju o vlogi ZKJ, ki si že polnih 40 let prizadeva in posveča vse svoje sile razcvetu socialistične izgradnje in s tem lepšemu življenju delovnih ljndi. Tov. Bregar je nadalje spregovoril o nekaterih problemih zagorske komune. Politično in oblastno ■ vodstvo sta začela že lani voditi politiko čistih računov, v kateri naj odigrajo najbistvenejšo vlogo organi delavskega in družbenega upravljanja. Občani Zagorja spoznavajo, da bo njihov kraj spremenil svojo podobo le z njihovim vsestranskim sodelovanjem. Tegob in problemov bo vedno manj le tedaj, če bodo pri tem delu vsi sodelovali in si prizadevali nenehno izboljševati življenjske in druge prilike. Velika večina občanov plodno sodeluje v tej smeri. Pri tem važnem in odgovornem opravilu pa se še najdejo določeni posamezniki, ki znajo le zahtevati, niso pa pripravljeni niti v najmanjši meri sodelovati za odstranjevanje perečih komunalnih problemov. Se več: zanikavajo vse naše uspehe, ki smo jih dosegli P® vojni pod vodstvom ZKJ oziroma vseh na* šib političnih organizacij. Njihovo kritikar* stvo je nepoznavanje naših težav, ki jih še imamo na določenih področjih, seveda P® je osamljeno in ne pomeni nič. V drugo skupino sodijo tisti, ki nočejo z nami voditi boj na ideološkem področju. Njihovi napadi so vedno preračunani. Kadar koli nas najhuje napadajo od zunaj, tudi sami povzdignejo svoj glas, pozabljajo pa, da se tudi zagorski komunisti niso nikdar odrekli svojemu svetovnemu na4" ranju, kot se ne bodo nikdar odrekli svojemu začrtanemu programu, ki mu je največji cilj: izgradnja socializma v naši deželi in s tem lepše jutrišnje življenje vseh naših delovnih ljudi. Izsiljevanje zagorskega župnika pri občinskih oblastnih forumih, naj občina na vsak način določi lokacijo za gradnjo provizorične cerkve, v kateri bi loški verniki lahko zadostili svO* jim verskim čustvom, je tolikšno, da cele pravi: -Če se v Kisovcu lahko gradi 40,-sta novanjski blok brez urbanističnega načrta, čemu se ne bi zgradil provizorij za oprav-lanje verskih obredov?« Kakšno licemerstvo! AH ni v tem Izsiljevanju več kot očitno, da župniku ni nič mar, v kakih prilikah živijo ondotni ljudje, in gre tako daleč, da oporeka gradnjo stanovanjske hiše. pri tem pa se skriva plašč nekaterih posameznih vernikov. Urbanističnega načrta zagorska občina res še nima, ker zahteva njegova izdelava temeljitega dela in dolgotrajnih študij, kajti vsem je znano, da v Zagorju spričo naravnih prilik in rudarjenja nimamo več večjih zazidalnih površin. Toda ali naj to pomeni, da naj se odrečemo enemu najnujnejših urejanj komunalnih problemov oziroma najnujnejšemu vprašanju, izgradnje stanovanj za ljudi, ker še nimamo tega načrta? Ali res naj dovolimo, da bodo rudarske družine v Kisovcu še v nedogled stanovale v barakah, in nad sedem sto ljudi, ki prosijo za najosnovnejšo človekovo pravico: stanovanje, čakajo nanje že celo vrsto let? Zborovalci Lok in Kisovca so dali takojšen odgovor, ki pa se glasi: Obsojamo takšno izsiljevanje in predlagamo občinskemti ljudskemu odboru v imenu vseh prebivalcev Kisovca in Lok, da ne dovoli gradnje provizorija v našem kraju. — Prav tako so prebivalci Lok in Kisovca navdušeno sprejeli vest, da se bo letos v Kisovcu začel graditi nov stanovanjski blok. Jalovo je upanje, da bomo komur kgl| dovolili, da bi v kalnem ribaril, kajti zagorski delovni ljudje še niso pozabili nedavne preteklosti, ki je nazorno pokazala, kam so usmerjena taka in podobna prizadevanja. Slikarska galerija v Zasavju Ce prideš na Savo pri Litiji, Imaš vtis, da si prišel v prijetno letovišče na začetku 'savske soteske. V zadnjem času je tamkaj spet zraslo nekaj hiš. prav tako tudi na Spodnjem Logu, ki leži (Nadaljevanje .—g MATI MARKSIZMA NI UMRLA prav tako Vzajemnost razpustila. Temu društvu je sledilo novo društvo -Naprej«, katero je Cvetkovičeva vlada tik pred napadom na Jugoslavijo skupaj z vsemi organizacijami in društvi razpustila. Tako kot so člani Svobode sledili klicu KPJ v borbi za delavske pravice, so mu sledili tudi v vojni.'Ne da se opisati he-roizma in ljubezni do domovine, ki so jo pokazali člani Svobode v najtežjih dneh naše zgodovine. Skoraj vsi brez pridržkov in pomislekov- na svoje domače so odšli v gozdove in tam dokazali svojo visoko zavest in vdanost domovini. Mnogim se je želja izpolnila: vrnili so se kot zmagovalci domov in zaživeli srečno, ponosa polno življenje; nemalo pa je bilo tudi tistih, ld so za vedno ostali skromni in tihi, shranjeni v nedrih naših slovenskih gozdov. Marsikatera solza nedoletnih otrok, žena, mater in očetov se je utrnila ob žalosti nad izgubo svojih najdražjih. Samo med Svo- bodarji v Kisovcu in Lokah jih je bilo 36. Njihovemu spominu so se sedanji člani Svobode Loke-Kisovec oddolžili z vzidavo spominske plošče, odkrite na večer pred 1. majem t. 1. Imena padlih Svobodarjev naj nam bodo za vedno v spominu, kako drago je plačana naša svoboda, vsem sedanjim članom Svobode pa naj bodo te žrtve moralni lik, kakšen mora biti član Svobode. Kljub temu, da mi leta, posebno pa zdravje ne dopuščajo, da bi še aktivno delal v Svobodi, sem v srcu še vedno Svobo-dar. Vsako delo društva spremljam ln se že vnaprej veselim njegovega uspeha. Pri tem veselju nisem prikrajšan, imam ga dovolj, saj so uspehi naše Svobode tako vidni in otipljivi, da jih ne moremo prezreti. Velika zasluga za te uspehe pa gre nedvomno sedanjim aktivnim članom Svobode Loke-Kisovec, na čelu katere je požrtvovalni predsednik tovariš Franc Koprivšek. J. Kamnik na nasprotni strani reke Save. Za kraj Sava je pohvalno, da so začeli z gradnjo zadružnega doma. Ko bodo stavbo skončali, bo vas mnogo pridobila. Z novim zadružnim domom se bo Sava uvrstila med nekatere napredne zasavske kraje, ki so si po osvoboditvi zgradili zadružni dom, teko v Šmartnem, Jevnici in drugod. Obiskali smo tudi šolskega upravitelja Nikolaja Prestorja. Savska Solsika stavba je v slabem stanju. v Upravitelj Preš tor je poudaril: »Nujno bo treba misliti na razširitev šole. Zdaj Je šola dvorazredna, Ime* pa samo eno učilnico. Ze več. krat smo govorili o gradnji nove Sole im smo v ta namen tudi že izbrali stavbišče. Manjka pa nam sredstev.« ; Ce vstopiš v savsko šolo, dobiš vtis, da sl v slikarsflcl galeriji. Nikolaj Prestor Je namreč navdušen slikar amater, ki sl Je v teku dolgoletnega dela z barvanrtl že ustvaril svoj stil. S pomočjo svoje palete je izdelal že vrsto uspelih platen z motivi s Save prt Litiji, Polšnlka, Vač in drugih zasavskih krajev. Ohranil Je pozabi tudi nekatere že razpadajoče partizanske objekte, tako na primer tiskamo v bližnjih Olrkušah, javko v Prestorjevem mlinu j n druge. »Nadaljuj s temi deli. zanamcem bo treba Izročiti objekte vsaj na platnu,« smo mu dali spodbudo tn pohvalo. V zadnjem času Je Izdelal mojster Prestor krasen motiv lz. savske soteske: pomladno razpoloženje ob reki Savi. Kdor pride na Savo. naj si ogleda tudi Prestor-Jevo galerijo. Ko sem pripeljal nekoč k Prestorju dve ameriški rojakinji, znano društveno delavko Josipino Tratnikovo iz Clevelanda ter litijsko domačinko Milko Kresove lz Fm-est Cltyja, sta bili nad Prestorjeviml platni in izredno posrečenimi motivi lz srca navdušeni. Nikolaj Prestor Je tudi predsednik občinskega učiteljskega sindikata. Prav te dni se društvo spet pripravlja na zaključno zborovanje. Predsednik Prestor nam je p?* vedal o delu sindikata učiteljev m profesorjev takole: v sindikati* sq vključeni prav vsi učitelji i0 profesorji litijske občine. Nedavno smo lepo počastili 40-letnic® KPJ. Tedaj nam Je prišel predavat pisatelj Ivan Potrč. Zaključno zborovanje pa bomo Imeli na Ja®" čah nad Litijo v planinskem domu. Tedaj se bomo pogovorili ” vseh važnih šolskih zadevah. R* zen tega bomo imeli predavanj o zgodovini Janč ln okolice. »Prosvetni delavci se moram® nenehno izobraževati in živeti * stiku z ljudmi in okolico,« je d® jal ob slovesu. (Jože Zupančič* ZDRAVA VODA NA TURJU Prav gotovo bo 4. julij eden izmed najlepših pravnikov prebivalcev prikupnega Turja. Ta dan se jim bo uresničila dolgoletna želja. Svojemu namenu bodo slovesno izročili novi vodovod, dopoldne pa bo tudi večja gasilska vaja združenih gasilskih čet. S tem je v glavnem povsem dokončana gradnja precej velikega ln za vas zelo potrebnega objekta. Turju je namreč do- slej zelo primanjkovalo zdrav* pitne vode, premalo pa je bi}® tudi vode za ostalo uporabo-velika pomanjkljivost se je P*®* kazala zlasti 1946. leta, ko zgorele hiše enajstina posestnikom. Za Izgradnjo vodovoda je prispeval del sredstev občina*1 ljudski odbor v Hrastniku, mnogo pa so pocenili gradnjo sami prebivalci s prostovoljnim J*' lom ln ostalim. ltlt$Cica v soncu in ntegCi awl: Ubrano čivkanje me je zvabilo iz postelje. Bilo se je prijetno pretegniti na svežem, planinskem zraku. Namesto gimnastične glasbe, sem telovadil po pesmi, ki so jo drobili ptički na bližnjem drevju. Nato sem se povzpel h kamnu na vrhu Mrzlice. Iznenadilo me je morje megle, v katero so bili zaviti zasavski revirji. Bližnji vrhovi, bratje Mrzlice, so štrleli iz beline kot otoki iz morja. Ni bilo treba dolgo čakati. Veter je začel odnašati meglene valove proti Mrzlici. Bili so tako gosti, da nisem videl dva koraka pred seboj. To je trajalo vsega četrt ure, nato pa je zračni tok začel valiti megleno gmoto proti Kalu. Zrak na Mrzlici pa je postal spet čist, zasavski revirji spodaj pa so se naenkrat zaiskrili v soncu, ki se je prikradlo izza oblaka. Odprl se mi je širok horizont razgleda, ki ml je ponujal nenadomestljiv užitek. Čeravno sem bil že večkrat na Mrzlici, je zame še vedno nerazkrita skrivnost, ki iz svoje bogate zakladnice počasi razdaja, da ne more nikoli osiromašiti. Na Mrzlici ravno te dni preživljajo svoj letni dopust tri rudarske družine: Bedenifcovi, Perparjevi in Klemenovi, vsi iz Trbovelj, r planinski koči je si&r še prostora, vendar ta čas še ni dovolj zanimanja za letni oddih v planinah. Mnogi še vedno silijo na morje, od koder se mnogi vračajo nejevoljni, ker življenje na obali nudi samo enkratno doživetje, ne pa tako kot planine, s katerimi je vsakokratno srečanje novo presenečenje. Planine so zares kot pesem, ki ni nikoli do kraja izpeta, kakor je nedolgo zapisal neki časnikar v poemi o Mrzlici, Perparjev! in Bedenikovi so se odpravljali na Izlet. Tokrat so si izbrali bližnji Kal, kjer pravkar skončujejo novo planinsko kočo. V načrtu so imeli tudi, da bodo mimogrede obiskali zapuščene bunkerje v kotlini pod Kalom, v katerih so se med vojno utaborili partizani, med njimi tudi Perparjev brat. , Zaradi utrujenosti mi ni bilo do teleta, zato /Sem se zleknil v visoko, prijetno dišečo travo, ki je Storova ravan zadaj za kočo, bogata. Nedaleč od mene so se podili Klemenovi otroci, katerih zadovoljno čeblanje mi je dobro delo Kmalu me je vonj cvetlic tako omamil, da nisem mogel več premagovati spanca. Toda še v snu sem slišal brenčanje muh in čebel, ki so se okrog mene sladkale s cvetličnim prahom. Pri popoldanski malici so bili spet Vsi zbrani. Nihče ni prikrival dobre volje in veselega razpoloženja. Ugibali smo, kaj bo zvečer nudil televizijski program. »Tako lepo se nismo nikoli imeli,* je začel razgovor Perpar in se zleknil po klopi, ves ogorel od sonca. »Včasih smo samo garali. Edina zabava so bile karte na klopi, zadaj za «hausom».'Sedaj pa toliko dajo za naš počitek. Poglej, naročim eno pivo, pa še eno vn če hočem še eno, ali ni to lepo. Samo nekaj mi manjka: mlad nisem več ...« »Kaj ima človek na morju?« je nadaljeval Perpar. »Kos peščene obale, pogosto soparo in smrad po morskih ribah. Imam pa že raje planine...» > Pridružil se nama je Bedenik, invalidski upokojenec, je prišel v planine skupaj z ženo, rudniško delavko. x »Lani sva bila z ženo na morju,« je pravil. »Nič ne re' čem, lepo je bilo, toda morja se človek kmalu novelic0, _ Potem se je spomnil razgovora z nekim ljubljanskim Pr~ fesorjem, ki mu je delal družbo v letovišču. »Vprašal me J' koliko plačam za penzion. Ko sem mu povedal, da pl®č°tv samo dve sto dinarjev dnevno, ostalo pa prispeva rudn**j se je začudil. Dejal je: »Ali se zavedate, kako ugodnost daje kolektiv? Glejte, mene stane vsak dan življenja morju čez dva tisoč dinarjev...« Otroci so nas poklicali v kočo, češ, pridite, televizij® že vključena! Gledali smo nemški program iz Gradca, ’ sicer prenos kolesarske dirke »Tour de France« — na pr°F Metz—Namur. .. »Nekaj čudnega je to,« je Bedeniku ušlo začuden ' »kako svet hitro napreduje. Ce bi se vrnil človek prejšnje9° stoletja, bi ostrmel...« . Klemenovi so zlezli na krušno peč, ki je bila topla, je gospodinja še malo prej pekla kruh. »Tudi lani smo bili v planinah,« je dejala Klemenov* •samo lani nam vreme ni bilo naklonjeno. Pet dni smo P1?" živeli na Planini in niti en dan se nas sonce ni usmili Vse dni smo preždeli na krušni peči. Nato smo šli ra Pe dni še na Mrzlico, kjer vsaj ni deževalo... Pa je bilo v*61 eno lepo.« , Po večerji smo vrgli »duraka«. Največ se jih je nabr°* Bedenik, ki pa se zaradi tega ni jezil, pač pa je vsakeO0 zalil s Šilcem žganja. ) ’ Vedno znova smo pogrešali Ajberta, oskrbnika koče. se je že zjutraj podal na pot, da bi priskrbel živež. -Dolgo pa ni,« je zaskrbelo Perparja, potem pa se ^ je prikradel hudomušen nasmešek. »Kaj pa, če se ni m°f<*e ’ kako ojenil?« In je nagajivo pogledal Albertovo ženo. »Z nahrbtnikom se je oženil,« se je zasmejal Bede®}*’ Klemen pa je dodal: Res, Albert se je oženil z nahrbtnik01”' Vsakdai} je na poti; vse mora znositi na hrbtu.« Taka je tekel razgovor dolgo v noč, dokler r*is m £ trsti premagmml spanec. Zaspali smo v veselem prič®". vanju jutra, ki nas je popeljalo novim doživetjem napr°{' fr RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA TRBOVIJE- Srečno slovenski rudarji! OB PRAZNIKU SLOVENSKIH RUDARJEV, 3. Julija, IN DNEVU BORCA. 4. JULIJA. POŠILJA BORBENE POZDRAVE VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE IN JIM ŽELI ŠE NADALJNJE USPEHE POSEBNO V LETOŠNJEM JUBILEJNEM LETU, KO PROSLAVLJAMO 40-LETNIC0 USTANOVITVE KPJ — DELOVNI KOLEKTIV NAJ ŽIVI DAN RUDARJEV IN DAN BORCA! - NAJ ŽIVI 40. OBLETNICA / USTANOVITVE KPJ! |W«IBIII*Elimilll*lllli™iilEllllliB!IIW Delovni kolektiv M1 »»s,*..- mm < : : - : r ‘ ;K ****%*$& ■ »- >" 4.1 ' t, ' niiniiini Steklarne Hrastnik pozdravlja ob prazniku slovenskih rudarjev in dnevu borca vse delovne ljudi socialistične Jugoslavije. še posebej pa čestita vsem prebivalcem občine Hrastnik k prazniku občine Hrastnik. Naj živi In se razvija hrastnlška komunal larafflm;l^llllln^R!nllllllll»lfflWll^l^nl)llfflntfflliunHUlllnlln!lllHunllnallllnHHnlll'mnHlll^m^tHnHnlnllllnlllnlHlHlmlHll^lllllm1lnlllllUlUl!l^ll!lHlll^llM!:lllll!l!•l!!l:!l)lHllHlllllUlHllHl DNEVA SLOVENSKIH RUDARJEV - 3. julija in DNEVU BORCA - 4. julija delovni kolektiv Termo elektrarne NAJ ŽIVI PRAZNIK BORCEV IN RUDARJEVI Trbovlje Cementarna Trbovlje TOVARNA DOKUMENTNEGA in KARTNEGA PAPIRJA Radeče pri Zidanem mostu se s svojim delovnim kolektivom pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov ob prazniku dneva slovenskih rudarjev in dnevu borca z obrati Zidani most in Radeče-Trbovlje Delovni kolektiv In uprava čestitata vsem slovenskim rudarjem In borcem k njihovemu prazniku, prav tako pa tudi prebivalstvu občine Hrastnik k njihovemu prazniku občine Hrastnik VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE POŠILJA BORBENE POZDRAVE in Čestitke ob praznovanju ihti!!:* VSEM BORCEM IN RUDARJEM POŠILJA BORBENE POZDRAVE IN ČESTITKE ZA DAN BORCA IN DAN RUDARJEV OBČINSKI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE OBČINSKI KOMITE ZKS TRBOVLJE OBČINSKI ODBOR SZDL TRBOVLJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET TRBOVLJE OBČINSKI ODBOR ZB NOV TRBOVLJE OBČINSKI KOMITE LMS TRBOVLJE OBČINSKI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV TRBOVLJE VSEM SLOVENSKIM RUDARJEM ČESTITA OB NJIHOVEM PRAZNIKU, S. JULIJU Okrajni ljudski odbor LJUBLJANA OB PRAZNIKU SLOVENSKIH RUDARJEV, 3. JULIJU, IN DNEVU BORCA, 4. JULIJU, POŠILJA BORBENE POZDRAVE IN ČESTITKE VSEM DELOVNIM LJUDEM Sindikalna podružnica rudarjev TRBOVLJE iiiiiiM!iuminiiHwwiiiiiiimnmniiinni»iinmiiimHmim»miiffli[!!)ih[iiiiiniiimmii[nmnnmtuH!niHiittim)itiiiiiimHiHimtiiimHiHimiiiiiHiinfli« Himi Titovi zavodi LJUBLJANA ČESTITAJO VSEM ZASAVSKIM IN SLOVENSKIM RUDARJEM K NJIHOVEMU PRAZNIKU. PRAV TAKO ČESTITAJO TUDI VSEM BORCEM. KI SKUPNO Z NJIMI PRAZNUJEJO «. JULIJ KOT PRAZNIK BORCEV. VSEM SLOVENSKIM RUDARJEM IN VSEM BORCEM ČESTITA ZA PRAZNIK 3. JULIJA IN 4. JULIJA kolektiv Keramično kemične industrije Kamnik Delovni kolektiv rudnika rjavega premoga SENOVO ČESTITA VSEM RUDARJEM, BORCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE K DNEVU RUDARJEV, 3. JULIJU, IN DNEVU BORCA, 4. JULIJU EUBCTR© E čestita vsem delovnim ljudem za Dan borca in rudarjem ob njihovem prazniku 3. juliju Trgovsko podjetje »TOBAK« TRBOVLJE OSKRBUJE POTROŠNIKE OD ZAGORJA DO RADEČ S KVALITETNIMI TOBAČNIMI IZDELKI, TER SE VSEM ODJEMALCEM TOBAČNIH IZDELKOV ŠE NADALJE PRIPOROČA. VSEM DELOVNIM LJUDEM PA POŠILJA ČESTITKE K PRAZNIKU RUDARJEV, 3. JULIJU, IN DNEVU BORCA, 4. JULIJU. DELOVNI KOLEKTIV TRG. PODJETJA „TOBAK“ Trbovlje HaCciktiv RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA KRMELJ ČESTITA ZA RUDARSKI PRAZNIK. 3. JULIJ, IN DAN BORCA, 4. JULIJ, VSEM SLOVENSKIM RUDARJEM IN BORCEM NOV, HKRATI POŠILJA BORBENE POZDRAVE ZA 40-LETN1CO KPJ. RUDNIK KRMELJ NUDI RJAVI PREMOG ZA GOSPODINJSTVO IN INDUSTRIJO PO ZELO UGODNIH CENAH TER ZIDNO OPEKO. IliUIIIUMiillUUHHHIIHIliliUtUMHIHUlim) 111111*1» Tovarna |K* \**000t ” ^ ^000100 ra npr f gp\\\\\w 1E nL Ir 1j It 1j nudi Izdelke pet, llgnollt tlaka In lesno galanterijo. Solidna Izdelava - nizke cene. , Vsem delovnim ljudem čestita kolektiv k prazniku slovenskih rudarjev In prazniku Dneva borca. Podjetje »MESO« TRBOVLJE ČESTITA VSEM SVOJIM POTROŠNIKOM K PRAZNIKU SLOVENSKIH RUDARJEV IN PRAZNIKU DNEVA BORCA SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »ZASAVJE« TRBOVLJE SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM DELOVNIH KOLEKTIVOV OB PRAZNIKU SLOVENSKIH RUDARJEV, 3. JULIJU IN DNEVU BORCA, 4. JULIJU. ■iir.ii HHIIIMlillHIIII