Leto XXll'» Sl. 7 V organizaciji Jo mol, Ikor moil — toliko pravico itahaj* IV. la 25. da« ▼ m—— &<#pisi aonjo biti InaMnil im podpisani tar opramljani ■ štampiljko dot organizacij*. Slani itrokornlk organiiacij, priključeni Strokom! koati> «10 ca SloTMtljo, dobivajo list brezplačno. Kok opisi m vračaj*. DELAV UradalltvoInnpraTai Ljubljana, poitni pradal 299, STROKOVNI ČASOPIS čakoTni ra&aa itar, 13.563« Taleion internrban it. 347«. Enotna fronta Ze več let sem se pojavlja parola o enotni fronti in klic »Enotna fronta« je zadnje časa naravnost vztrajen. V modernem delavskem gibanju pač ni nikogar, ki bi ne pozdravil in ne želel čim večje strnjenosti za svojo osvoboditev se borečega proletariata. Moč delavskega razreda ni za-popadena samo v zavednosti organiziranih, temveč še posebno v številčni moči organizacije, ki v odločilnih trenutkih zamore položiti polno težo na tehtnico. Razkol, razdrobljenost paralizira vsak odločujoči moment in tam, kjer je razdrobljenost, nesolidarnost, kapitalistu ni treba biti v. skrbeh. Svetovna gospodarska kriza, ki je povzročila dosedaj nepoznano brezposelnost delavstva, tako po svojem neizmernem obsegu kakor po svojem trajanju, je istočasno vzela tudi delavstvu borbeno moč, zrahljala njene organizacije in buržu-azija je znala to uporabiti v svojo korist. Socialne pridobitve je začela zmanjševati, jih odpravljati, politične pravice skrajševati ali pa jih celo zanikovati. V mnogih državah vihra danes zastava fašizma, ki je zavihrala pač z znatno pomočjo nesolidamosti in razkroja ter medsebojnega razčiščenja in revolucionarnega dokumentiranja delavstva. Dogodki v Nemčiji so groteskno pokazali, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. In čeprav je tudi tam obvladalo geslo »Enotna fronta«, je zloraba tega gesla pripeljala Hitlerizem. Vprašanje enotne fronte je sicer prav enostavno, če je iskrenost v tistih, ki oznanjajo to parolo. Žal, da je v to parolo tako rado ovita pre-računjenost podvale, da v tej paroli cepijo dlako, da s to parolo krešejo iskre, katera bo bolje svetlejša in bolje predpisno pravilna. V rudarskih revirjih je za časa gladovne stavke plaval nad rudarji fantom »Enotne fronte«. Priganjal jih je v to fronto, a ne, da strnjeno, preračunljivo, organizirano stopijo kakor eden za svoje pravice, temveč, da se razdele v razne skupine in licitirajo, kdo bo več zahteval. V tisti paroli »Enotne fronte« se ni udarilo po kapitalistih, ki so znižavali mezde, temveč se je delavstvo za nekakšne principe pretepalo medsebojno. Strokovne organizacije imajo že dolgoletne izkušnje, da lahko uveljavijo zahteve delavstva z organizirano disciplino, najmanj pa s trenutnim izbruhom vsemogočih zahtev in z vsemogočimi parolami, ki trenutno sicer vžgejo, a se čez nekaj časa razblinijo in ostane na bojišču samo pogorišče. Enotna fronta se ustvarja od zdo-laj, to je jasno, vendar se baš v tej besedi »od zdolaj« nahaja toliko iz-rabljivanja in zahrbtnosti, da se idealnemu borcu-delavcu že kar gnusi, Kaj je to »od zdolaj?« To ni vsakdanja množica, katero naščuva nekdo, ki v resnici ni »od zdolaj«, da nastopi v tej ali oni akciji. Ne, to so razredno zavedni delavci, ki s svojo odločnostjo, s svojo resnostjo privlečejo nezavedne množice pod svoj prapor in znajo urediti, da ta množica sledi njih direktivam. Nikakor pa ne morejo in ne smejo dopustiti, da bi te množice, trenultno razdražene od kakšnih provokatorjev, zahtevale, pa če tudi trenutno, učinkovite zahteve, a ko bi zadele na odpor, se razblinile kakor dim. Ne. Saj tudi v vojni armade ne planejo kar Obrekovalcem in natolcevalcem ! Sodrugi mi poročajo, du naši nasprotniki ne vedo nobenih stvarnih razlogov, ki bi z njimi nastopili proti naši listi, ampak se bore samo z izmišljotinami in klevetami proti moji osebi. Povedalo se mi je, da nekateri nacionalisti javno trdijo, da sem lastnik več rudnikov iti tovarn ter da moji delavci delajo za mezdo en dinar na uro. V prevaljskem srezu pripovedujejo nacionalisti, da sem član upravnega odbora Narodne banke in da imam kot tak mesečno plačo Din 28.000. S tem izjavljam, da vse moje tovarne in rudnike poklanjam tem nacionalistom, treba je samo, du si izvolijo delegacijo, ki lahko vsak čas pride in jih prevzame. Od delavcev zaposljujem v svojem gospodinjstvu samo eno hišno pomočnico, ki na-domestuje mojo ženo, medtem ko ona deluje v delavskem gibanju in upravlja oskrbovališče za siromašne delavske otroke. Ako nekdo od nacionalistov najde samo še enega mojega delavca, sem pripravljen, da ga na svoj račun pripeljem v Ljubljano in da ga na svojih ramah nosim tri ure po ljubljanskih ulicah z napisom, da je to delavec Živku Topaloviča. Nacionalisti pa naj gredo pred nama in naj to glasno oznanjajo vsemu svetu. Nadalje pooblaščam nacionaliste, da počenši od danes, pa do konca mojega življenja dvigajo pri blagajni Narodne banke v Beogradu mojo nagrado, katero po njihovem pripovedovanju dobivam kot član upravnega odbora Narodne banke in da jo razdele med svoje pristaše v prevaljskem srezu, pri čemer pa pripo- minjam, da za prejeto vsoto ni treba nikomur izstavljati nobenih potrdil. Čujem tudi, da je g. Bučar, tajnik nacionalističnih organizacij, trdil, da sem preprečil sprejetje zakona o minimalnih mezdah. Ako je g. Bučar kaj takega trdil, potem laže in obrekuje. Pozivam ga, da svoje obrekovanje javno dokaže. Če tega ne bo storil, mu bom ob prvi priliki pljunil v lice kot nedostojnemu javnemu delavcu in pozivam vse moje prijatelje, da store isto. G. Bučar je šel v deputaciji Delavskih zbornic skupno z 12 našimi sodrugi k ministru financ v Beogradu. G. Bučar je moral slišati na lastna ušesa, du sem jaz v imenu vse deputacije zahteval, du se sklene zakon o minimalnih mezdah in ukine 1 odstotni dodatek na uslužbenski davek. Ako je g. Bučar trdil narobe, potem je zavedno lagal in nosi za to tudi vso moralno odgovornost. Sicer pa so vsa tu in njim podobna obrekovanja en dokaz več, kako zelo se naši nasprotniki boje naše volilne akcije. Edino, kar jim je še preostalo, je osebna gonja in obrekovanje, čeprav vedo, da. je naša listu, lista delavskega gibanja in ne moja osebna lista, da naši prijatelji ne glasujejo za mene, nego za delavsko socialistično gibanje. Jaz se bom podvrgel naj str ožji disciplini tega gibanja in s svojo osebo in svojim mandatom ne bom nikoli razpolagal sam, ampak socialistično delavsko gibanje. Tako je bilo to preteklih 35 let, odkar pripadam temu gibanju in tako bo ostalo do konca mojega življenja. I)R. ŽIVKO TOPALOVIČ. takoj v naskok, ne glede na ugoden položaj, če ni poveljstvo dovolj dobro preračunalo povoljen izid naskoka in naskočijo točno po danih navodilih. Dokazov je dovolj, da se ne sklicujemo samo na Nemčijo, kjer so delavske armade 5 milijonov in 7 milijonov radi medsebojnega razglabljanja, kdor je bolje dosleden, sedaj razkropljene in je vstal nacionalni socializem. To se vidi v malih akcijah delavstva pri nas, zadnji dokaz nerazumevanja ali zlorabljanja parole »enotna fronta«, pa je bil podan te dni na političnem polju v pripravah so za volitve v Narodno skupščino. Delavstvo je postavilo svojo listo, »listo delovnega ljudstva«, z nosilcem dr. Živko Topalovičem. Vse je bilo v redu. Enotna fronta vsega delovnega ljudstva je pravilno po-vdarila, da ni glavno ime kandidatov, glavno je lista delovnega ljudstva, glavno je markantna, enotna, mogočna demonstracija delovnega ljudstva. Da ta ali oni ni zadovoljen s tem ali onim imenom na kandidatni listi, je razumljivo, ker nikdar in nikjer ne bo eden vsem všeč. Razlogi postranska stvar, ker razlogi so zopet pojmovanje tega ali onega vprašanja, s tega ali onega stališča. Kratko: Lista je bila proglašena, enotna fronta manifestirana, mogočen shod v veliki dvorani »Uniona« s 5000 zborovalci je bil enodušen krik: »vsi v enotno fronto«, je od- meval po dvorani. Popoldne je srez-ka konferenca postavila kandidate za Ljubljano in okolico. Soglasno so bili izvoljeni in — ni minilo še 24 ur, pa je, po stari navadi, nekdo hotel biti še bolje revolucionaren, hotel biti čist pred proletariatom in čisti marksist, da rabim te že preveč oglodane izraze — pa se je enotna fronta sprovocirala. Kandidat, ki je na srezki konferenci odločno izjavil, da sprejema kandidaturo ker tako želi delavstvo, je drugi dan v klerikalnem »Slovencu« izjavil, da kandidaturo odlaga, ker mu je tako naročilo delavstvo. In vprašal sem se: »Katero delavstvo? Ali tisto s kravato okrog vratu in pri mizah razglabljajočih o problemih delavstva?« »Slovenec« je bil s tem od tega »delavstva« priznan kot uradno delavsko glasilo. Če ni tako pojmovanje enotne fronte groteskno zasmehovanje delavskega gibanja, če ni to provokacija, ne vem kaj naj še rečem. In naenkrat se je našla nova fronta »delavstva« proti delavstvu ter je proglasila: »Triša Kaclerovič bo nosilec delavske liste.« »Enotna fronta od spodaj«, je zopet bila v veljavi. In v »Unionu« v mali dvorani je kakšnih 200 »voditeljev od spodaj« zborovalo, pililo vsemogoče pike in vejice, nazadnje pa se celo med seboj krepko sporeklo. Kajti do najtanjše finese izpiliti pravilno pojmovanje marksizma, ni tako enostavna stvar in noben rad svojega prvenstva ne odstopa drugemu. A Triša Kaclerovič je brzojavil: »Nobene liste ne postavljam. Lojalen sem za listo Živka Topaloviča.« Pa je uradno glasilo enotne fronte »Slovenec« prineslo: »Pavle Pavlovič bo sedaj nosilec delavske liste proti Topaloviču.« In tako je ta »enotna fronta« v vseh srezih med delavstvom vzbudila pomilovalne nasmehe in krepke pljunke. Kaj sledi iz tega? To, kar smo že v začetku povedali. Pojm enotne fronte se ne sme napačno tolmačiti. Delavstvo ne sme pustiti, da bi se neodgovorni ljudje igrali z njim in na njegovih hrbtih klesali takšne enotne fronte. Poglejte vse tiste, ki zlorabljajo ta pojm kaj so, kaj delajo, kaj so že žrtvovali, kaj so že naredili in če ste jih videli z vami v odločilnih bitkah in tudi takrat, če je bil kje poraz, s čim so vam stali ob strani. In vedeli boste, kdo so. Volitve v Narodno skupščino, v katerih delavstvo postavlja svojo listo delovnega ljudstva, so cesta, na kateri lahko delavstvo pokaže, če se še zaveda samega sebe in koliko ga je, ki hoče, da se sliši tudi njegova beseda. To buržoaziji ni prav. V današnjem volilnem gibanju vidite vsi vsepovsod, da je kapitalistov strah lista delovnega ljudstva. Stavijo razne ovire. Skupnost in odločnost in enotnost delavstva zmaguje te ovire. Komu v korist so se oglasili neodgovorni in brez vednosti Triše Kacleroviča, z listo Triše Kaclerovi-ča? — Ali ni morda tu provokacija? — Da se zlomi mogočna demonstracija delovnega ljudstva? Vi, delavci, sodite! KrSitev socialnih zakonov OUZD je sporočil »Delavski zbornici«, da banska uprava stoji glede javnih del, ki se vrše z Bed-nostnim fondom, na stališču, da se glasom predpisov o javnih delih zaposlene delavce zavaruje lahko le za slučaj nezgode, ne pa tudi za slučaj bolezni. Torej, delavstvo naj samo plačuje Bednostni fond, naj se vrše javna dela iz tega fonda, a delavec naj ne bo zavarovan za slučaj bolezni, naj se oficijelno kršijo predpisi socijalnih zakonov. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu pa je odločil, da so delavci zavezani zavarovanju za bolezen in nezgode. To svoje stališče je SUZOR sporočil tudi ministrstvu za soc. politiko že 25. oktobra 1934. Banska uprava pa kljub temu ne izda odločbe, da bi posamezne edini-ce zavarovale svoje delavce, ki so zaposleni iz kreditov Bednostnega fonda. Delavska zbornica je poslala banski upravi v Ljubljani sledečo pred-stavko: Podpisana zbornica se pridružuje popolnoma pravnemu stališču Sredi-Šnjega urada za1 zavarovanje delavcev, ipo katerem velja uredba o zasilnih de-IBh le za zasilna dela, iki se financirajo iz državnega proračuna, medtem ko sta veljavna za dlela pri javnih delih iz Bedinostmega fonda le obstoječi zakon o zavarovanju delavcev in uredba o Bediiostmeim fondlu. Ostro je obsojati die leg« ferenda dloloČilo uredbe o javnih delih, Iki govori, da država delavcev res ni dolžna zavarovati za sluičaj bolezni. Vendar je pri delih iz Bed-nostega foanda ipravni položaj še drugačen. Kraljevska banska uprava v teim primeru 'brez višje sile zakona in celo iproti zakonu bolezensko zavarovanje pri Bedraoisitriiem londiu zaposlenega delavstva odklanjal, S tem podpira tudi od svoje strani stremljenje, naj se ne vršijo preiko javnih del veljavni socialno-politični zakoni. Mi smo ponovno v vlogah na naslovno opravo opozarjali, kako škodljivo ije, če se morejo podjetniki v svojem P'dporu proti socialnemu zavarovanju sklicevati na postopanje države, banovine in drugih javnih oblasti in kako veliko nenazpoloženje ustvarja to med delavstvom in zahtevamo, da se zakoni spoštujejo. Mi smo dolžni obrniti na to ob tej priliki ponovno pažnjo p, n. naslova, pa tudi delavstva. Ljubljana, dne 27. marca 1935. Delavci, ki morajo k vojakom ali na orožne vaje, morajo, ko se vrnejo, biti sprejeti nazaj v službo Dogajalo se je vedno, da je delavec ali nameščenec, ko je bil poklican k vojakom ali samo na orožne vaje moral zapustiti službo, a ko se je vrnil, je našel mesto zasedeno in ni mogel dobiti dela. Minister vojne in mornarice je zoper tako postopanje delodajalcev protestiral pri ministrskem predsedstvu, z zahtevo, da se to več ne sme dogajati. »Vojaška služba,« pravi minister vojne in mornarice, »je najvišja dolžnost državljana in mu ne sme odjedati kruha. Delodajalec, ki to dela, dela proti državi! Zato se mora najenergičneje proti temu postopati. Zakon o strojstvu vojske in mornarice ima odredbe, ki zaščitijo vsakega- posameznika in njihove družine. Tako na pr. čl. 48 predpisuje, da tiste osebe, ki iso morale pustiti službo radi odsluževanja kaderskega roka imajo prvenstvo za zopetni sprejem v službo, a čl. 362, 363 in 368 predvideva in predpisuje podporo družinskim članom siromašnim vojnim obveznikom, ko vrše vojaško službo. Zato je odrejeno, da vsi resori oblasti pazijo, da se ta zakon ne krši. Delavci pa, ki so prizadeti, naj si to dobro zapomnijo in se po tem ravnajo. Da boste vedeli! Tam v Prekmurju izhaja listič »Ljudska Pravica«, Piše prav čedno in zabavlja čez kapitaliste. Kakor Hitler, dokler ni bil na oblasti. Malo se je vendar že tej »Ljudski Pravici« spodrsnilo in ji je maska nekoliko zdrknila z obraza. Razjarila se je namreč nad nosilcem liste delovnega ljudstva dr. Ž. Topalovičem, češ, da ne bi smel biti on nosilec na listi delovnega ljudstva. Gospodje, ki imajo besedo pri »Ljudski Pravici«, že vedo, zakaj bi ne smel biti dr. Topalo-vič, ki ga je delavstvo postavilo za nosilca liste, nosilec liste delovnega ljudstva. Delovno ljudstvo po deželi in v tovarnah ni vse zlato kar se sveti in ni vse »Pravica« četudi ima priimek »Ljudska«, zato bodite oprezni, da vas pri primerni priliki ne ugrizne. Premislimo V težkih časih, ki jih preživlja delavstvo, neki zahtevajo, da je ves aparat, ki služi njemu, pa najsi bo v defenzivne ali ofenzivne svrhe, prikrojen tako, da se mora vsak čas postaviti v aktivno borbo vse razpoložljive sile. Iz tega in takega razmerja se je tudi že skoro pred letom dni ustanovil medstrokovni odbor, kot pomožni organ pri »Strokovni komisiji«, da premosti neaktivnost, nekako praznino, ki se čuti v našem strokovnem organizmu. Tu je polno central, vsaka s svojimi pravili, pravilniki, centralnimi odbori, s svojimi financami, z vrhovno centralo »Strokovno komisijo«, ki pa je bolj ape-lacijski forum, kakor pa izvršilni. Toda ta »Medstrokovni odbor«, je neposredno po ustanovitvi zaspal in do danes spi spanje pravičnega. Prav sedaj pa se je pojavila zopet ambicija po ustanovi takšnega, mrtvorojenega odbora, katerega naloga naj bi bila tesnejša povezanost med grupami raznih strokovnih podružnic v svrho ojačenja avtoritete, za primer vršenja raznih akcij; agitacij, protestov, kakor tudi medsebojnega podpiranja ob priliki razredne borbe, pa naj bo ta defenzivnega ali ofenzivnega značaja. Takšen medstrokovni odbor bi igral res pomembno vlogo v strokovnem gibanju v Ljubljani, okolici, kakor je to v Celju in Mariboru. Ali moral bi imeti polnomočje in dovolj avtoritete, da bi mogel vse svoje sklepe realizirati tudi če bi morda poedine skupine ne soglašale. Moral bi biti popolnoma neodvisen od central poedinih strok in podrejen le eni instanci »Strokovni komisiji«. Tudi bi nanj ne smele uplivati nobene intrige, kakor tudi ne na poedin-ce v tem odboru. Le tak odbor bi bil jamstvo za pravilnost podvzemanja vsake akcije. Če pa pogledamo stvar od druge strani in se uživimo v dejansko stanje in z njim računamo, moramo lepo priznati, da bo igral zopet podrejeno vlogo in to ne le eni, nego kar najmanj trem instancam, to ,je: »Strokovni komisiji«, poedinim sindikatom in podružnicam. Osnovna misel o ustanovitvi takšnega odbora ni bila slaba, a praktično se pri stanju, kakšno je, ni obnesel. 'Ker prvi nepo-srednji organ od spodaj je odbor po- družnice, nad njim cetralna uprava in kot pokrovitelj nad centralo »Strokovna komisija«, katere pomožni origan je tudi »Medstrokovni odbor, katerega sklepi bi pri nerazumevanju pomena Medstrokovnega odbora počasno romali od ene instance do druge in končno dodobra prekrojeni ali pa briskirani. A tudi če bi prišli skozi nespremenjeni, bi na tej birokratični poti rabili gotovo toliko časa, da bi bilo prepozno za kako akcijo. Toda nekaj je potrebno, da sfe ukrene. A kaj? Pri sedanji povezanosti in tudi če se pokliče v življenje »Medstrokovni odbor«, je stvar brez potrebnega elasticizma in ne more dovolj hitro funkcionirati, da bi pravočasno služila stvari. To se je v praksi najbolj videlo ob priliki gladovne stavke v Trbovljah. Predno so bile opravljene vse formalnosti in priprave za solidarno stavko, v znak protesta je bila stavka z neuspehom končana. Razume se pa, da ideja tesnejše skupnosti, v svrho ojačenja moči proletarijata, ki se je porodila kot nujnost v borbi za svoje ekonomske zahteve delavstva od spodaj, se ne more zamenjati za kakšno skupnost pri raznih odborih, kjer se skupnost toliko ne rabi. Močna skupnost more biti le tista, ki se bo porodila v borbi delavstva, od spodaj in ta skupnost se že uveljavlja in terja temeljite reforme obstoječih ustanov. Ta skupnost je prvi korak k enotnemu, vse stroke obsegajočemu gibanju in organiziranju v enotno organizacijo z enotnim programom, enotnimi pravilniki, enotno upravo, ki pa bi morala biti prikrojena tako, da ne bi trpela nobena stroka. Takšna organizacija bi imela vso avtoriteto in odločujočo moč in bi nje sklepov ne mogel nihče briskirati. Tako bi tudi ne potrebovala »Medstrokovnih odborov« kot pomožnih organov, kjer bi bila samo tesno povezana in bi lahko ukrenila v potrebi v najkrajšem času vse potrebno. To vem, da se ne da ustvariti čez noč in ne v par mesecih, ker je za to treba najti razumevanja vsega v poštev prihajajočega delavstva, a misliti na to in delati na to je nujna potreba, če hočemo, da bomo času primerno močni in vršili svoje po- slanstvo v enem pravcu, ki nam ga je začrtai Karl Marx. Mazovec Josip. Opomba uredništva: Prinašamo ta dopis z željo, da bi o njem spregovorili tudi drugi strokovničarji. Seve, radi skrom- nega prostora jedrnato, kratko, konkretno. Posebno treba razčistiti pojm »od spodaj«, Ker samo govoričenje »od spodaj« brez konkretne obrazložitve, je prazno in si ga vsak tolmači po svoje. Današnji članek »Enotna ironta« kaže, kako se ta pojm vedno netočno razumeva. DavStina na avtomobile ukinjena Nove davSiine na ri2, kavo, kakao in karbid za razsvetliavo Finančna davčna politika se bistveno še ni izpremenila, zakaj še vedno je usmerjena na indirektne davščine. V banovinskih proračunih je finančni minister črtal 20 odst. na direktne davke. V dravski banovini je znižal računsko takso na 2 odst. Prenosna taksa za realitete je bila znižana na 1 odst. Črtane so tudi takse na premog, nafto in električno luč. S prvim aprilom je bila odpravljena taksa za avtomobile, za državne in banovinske. Taksa za avtomobilske vožje je bila znižana oziroma odpravljena. Zaradi teh popustov pa je uvedena nova banovinska užitnina na kavo, kakao, čaj, riž in karbid. Davek za riž znaša 1 Din za kg, ne-luščeni 0.50 Din, za kavo 2 Din, za kakao 2 Din, za čaj 20 Din, za karbid 1.50 Din (za razsvetljavo namreč). Industrija bo z novimi davčnimi določbami precej profitirala in pa lastniki avtobusov. Konzumenti pa bodo, zlasti v naprednejših delih znatno obdavčeni. Praktično bi razbremenitev industrije imela pomen, če bi sedaj indu-strijci znižali tudi cene svojim izdelkom. Če se to ne zgodi, bodo indu-strijci samo profilirali. To pa ne bi bilo ne v interesu konzumentov in ne države. TakSna je kapitalistična anarhija »(Zemljoradniška zadruga«, organ glavnega saveza srbskih zeimljoradlničkih zadrug v Beo-Igradlu prinaša v svojem uvodniku od 31. marca. 1935 bilanco svetovne kapitalistične gospodarske politike. Bilanca izgleda tako-le: Ženevska komisija za omiljenje bede je izdala svoje poročilo o stanju bede na svetu. Tu stoji zapisano, da je leta 1933 umrlo od lakote in se ubilo radi lakote 2 milijona 400 tisoč ljudi. Istega leta, torej 1933 so kapitalisti, da bi dvignili cene in sebi zagotovili profit, uničili samo življenjskih potrebščin 720 tisoč vagonov. Ako to preračunamo na minute, izgleda reč tako-le: Vsako minuto je bilo uničeno 20.000 kg pšenice. Vsako minuto je bilo uničeno 2000 kg riža. Vsako minuto je bilo uničenega 4V2 kg sladkorja. Vsako minuto je bilo uničeno 50 kg kave. Vsako minuto je bilo uničeno 110 kg konzerv. Ves ta čas uničevanja, da se doseže večji dobiček je vsako minuto umrlo 30 ljudi od lakote. Vsako minuto se je 20 ljudi ubilo radi bede in lakote. In vse to v letu 1933. Da bi kapitalisti tisto, kar so uničili, podelili ubogim, bi rešili vsako minuto 50 ljudem življenje. Strajki Delavci, zaposleni v veliki žagi »Slaveka« v Pakracu so stopili pred 14 dnevi spontano v stavko. Štrajka več sto delavcev in danes, ko to pišemo, se štrpjk širi tudi na lesne delavce v gozdovih. Vzrok, ker je bilo veliko delavcev odpuščenih. Delodajalec se izgovarja, da nima dela in mora odpuščati. Delavci tega ne verjamejo. Predložili so po svojih zastopnikih naj se zniža delovni čas, ali naj se uposta-vita dve zmeni, ter bi vsaka delala po 8 dni. Delodajalec pa je rekel, da z organiziranimi delavci ne mara razgo-varjati. In delavstvo je odgovorilo s štraj-kom. V slogi, disciplini in odločnosti delavstva je delavska moč in jo je s štrajkom pokazalo. ♦ Štrajk rudarjev v Ladanju Donjem je zaključen. Po 180 urnem gladova-nju v rovih 60 m globoko v zemlji so zmagali. Rudarji so namreč mesto denarja dobivali bone, a te bone ni nikdo hotel jemati, da so jih morali čevljarjem, krojačem itd. prodajati za 50% ceneje. Ker intervencija rudarske organizacije in Delavske zbornice, da se to odpravi in zaslužek delavstvu izplača, ni nič pomagala, so 21. marca t. 1. ob 2. uri popoldne stopili vsi v gladovno stavko. 130 rudarjev je sklenilo: zmaga ali smrt. »To, kar smo krvavo zaslužili, moramo dobiti,« so rekli, »ali nas pa pokopljite v rovih.« Na vse mogoče načine se je delalo, da bi spravili rudarje iz rovov. Kajti onesveščene so iznašali iz rovov. Ali ko so se zopet zavedli, so se zopet vrnili k svojim v rove. Vsak poskus spraviti jih iz rovov, so rudarji odbili, razen, če se jim izplača krvavo zasluženi zaslužek. Naposled se je s posredovanjem odločilnih faktorjev našel potreben denar. In 27. marca ob 12. uri ponoči so rudarji stopili iz rovov in takoj jim je bil izplačan zaslužek. Tako je po enem letu razburljive in odločne borbe končan štrajk. In 30. marca se je zopet začelo delo. Vse ljudstvo v Ladanju Donjem se divi temu krasnemu primeru delavske solidarnosti. Zares pravi enotni fronti. Mladi delavci v Nemčiji izgube delo Hitlerjeva vlada je naznanila nov načrt pobijanja brezposelnosti, ki ga bo pričela izvajati s prvimi aprilom. V smislu tega načrta bodo mladi delavci izgubili službe v industrijah in nadomestili jih bodo starejši delavci in tisti, ki morajo skrbeti za družine. Mlade delavce bo potem vlada poslala na kmetije, da bodo delali za kmete, ki potrebujejo njih pomoč, v »prostovoljna« delavska taborišča in v kraje, kjer sc grade razni projekti. Načrt dolqča drastične kazni in vlada ga bo zlasti izvajala v spodnjem porenskem distriktu, potem ga pa bo raztegnila na vso državo. Vse pozicije oseb, ki so stare manj kot 25 let, bodo pod državno kontrolo in tako bo delavski trg konsolidiran pod državno dominacijo. »Na ta način,« pravijo vladni uradniki, »bo državni delavski departement postal del narodnega konstrukcijskega programa in s tem bo sistem brez-poselnostnega zavarovanja potisnjen v ozadje.« Nemčija ima danes nad dva milijona brezposelnih delavcev in cilj novega načrta je redukcija tega števila na 800.000. Doslej ni Nemčija določila slične omejitve v kampanji, da se zniža število brezposelnih. Ako bo vlada dosegla svoj cilj, bodo hit-lerjevci lahko naglašali, da je bila izpolnjena večkrat izrečena obljuba, da je Hitler preskrbel nemškemu ljudstvu delo in kruh. Če bo pa s tem mladina zadovoljna, bomo videli. STROKOVNI VESTNIK KOVINARJI Opozorilo I Vsem blagajnikom podružnic Saveza metalskih radnika Jugoslavije .Po Jugoslaviji potuje inozemski delavec N e m e t z Adalbert, strugar (Dreher) ter se izdaja za emigranta iz Avstrije ali iz Nemčije. V resnici je pa Čehoslovaški državljan in kot nadležen inozemec izgnan iz Beograda. Članske legitimacije, ki jih ima pri sebi inozemskih Savezov so ialsiii-kati in ako se pojavi v kateri izmed naših podružnic, imajo se te legitimacije odvzeti in poslati centrali. Centralna uprava. S. Fajs mrtev. V qbupnem položaju se jie s. Fajs .pretrgal nit življenja dne 23, marca 1935 okrog 11. ure dopoldne. Duhovnik se pogreba ni hotel udeležiti, ker pravi, d'a je izvršil samomor v normalnem stanju, vemo pa, da če bi se dobilo kako izpričevalo, 'da je to napravil v kaki ,zmedenosti, potem bi bilo mogoče. To samo v toliko, v registracijo, važno pa ni. S. Fajs je bil pokopan kakor se spodobi za člane S. M. R. J., kod borec za pravico. To se je pokazalo. Nosili so krsto obrtni zaupniki tovarne A. Western S. Vodopivec, predsednik podružnice, se je ob odprtem grobu poslovil, ter izrazil našo proletarsko bol. Pevci '»Svobode« so zapeli žalostiniko. Med ogrumo udeležbo je bilo marsikatero oko solzno. Umrl je mož, dtih njegov je med nami. Izlet na Jesenice. Naša podružnica priredi na Binkoštne -praznike izlet na Jesenice. Opozarjamo, vse člane, da .se prijavijo za izlet pri naših podružničnih zaupnikih ali .pri svojih subkasirljih in da plačajo do konca aprila, da nam bo mogoče v pravem času tudi izvesti potrebno. Pokazati moramo, da vstajamo. Priložnost nam je dama, da obiščemo naše sotrpine. Vožnja tja in nazaj stane 40 Din. Zunanije podružnice pa prosimo, če se hoče kdo izleta udeležiti, naj se obračajo na naslov: Savez Metalskih Radnika, podr. Celje, Delavska zbornica. RUDARJI Da izve javnost! Že večkrat smo opisovali trpljenje in izkoriščanje rudarskega delavstva kredvsem pri takozvanih malih rudnikih. Danes pa imamo priliko, da navedemo konkreten primer, kateri naj vsaj nekoliko posveti v temo so-cijalnih krivic, ki se dandnevno vršijo nad delavstvom v spodaj navedenem nacijonalnem rudniku, kakor ga podjetniki sami imenujejo. V rudniku Šemnik pri Zagorju ob Savi, o katerem je bilo izgovorjenih že mnogo kritožb na rudarsko oblast in Delavsko zbornico, je v sredi oktobra 1. 1. stopil v delo rudar N. N. Ko je pa dne 23. marca t. 1. vzel knjigo in obračun, ker je dobil delo v Srbiji, mu je poslevodeči uradnik napisal spričevalo v delavsko knjigo, da je bil pri podjetju zaposlen samo od 21. januarja t. 1. pa do 1. februarja t. 1. Torej samo 10 dni. A iz njegovih plačilnih listkov, ki nosijo uradni naslov podjetja, je pa razvidno, da je napravil v oktobru mesecu 13 in četrt šihtov, v novembru 41 šihtov, v decembru 23, v januarju t. 1. 34 in četrt, v februarju pa 3 šihte in 7 ur. Torej skupno 116 šihtov a Din 20, za katere se mu je poleg -vseh ostalih odtegljajev odtegnil še prispevek za bolniško in pokojninsko zavarovanje. To je sedaj samo eden slučaj. Kje so pa drugi. Delavci se namreč boje pokazati svoje plačilne listke iz resnične bojazni, ker bi potem ne bili več sprejeti v delo. Sedaj pa vprašamo našo javnost, ali ni to naravnost socijalen škandal, da se ne izrazimo hujše, da si upa podjetje delavcu izstavljati netočno spričevalo, da škoduje evidenci članstva pri pokojinski blagajni in tretjič da grdo izrablja delovne sile in ne plačuje 50% doklade za nadurno delo. Ker je to podjetje »narodno«) kakor pravi g. Bonča sam, pozivamo Narodno strokovno zvezo, da gre tja in napravi red in poskrbi, da bodo obstoječi socijalno zaščitni zakoni tudi pri narodnih podjetjih dobili svojo veljavo. »Poštenost« brez primere. Prinašamo spodaj navedeno izjavo sodr. Vočko Vinko iz Zabukovce, iz katere je razvidna vsa poštenost Narodno strokovne zveze. Ker jim manjka lastnih članov in zato sposobnih ljudi, si jih kar sami vpišejo, neglede na to, če se dotični s tem strinja, samo da se v javnosti pokažejo velike. Neznosne razmere v naših rudnikih. Izgleda, da v naši državi rudarstvo, kot poklicno delo, v veliki večini za prizadeto delavstvo ni ničesar druzega, kakor prisilno delo za politične kaznjence v Sibiriji v predvojni Rusiji. Vendar še takrat je moral dotični biti predhodno obsojen na to delo. Pri nas v rudarski industriji pa niti to ni, ker je delavstvo pod težo razmer primorano, da prime za delo pod vsakim pogojem. Ne samo, da se v rudarski industriji socijalno zaščitno zakonodajo najmanj upošteva, se za varnost in zdravje rudarjev prav nič ne da, je pa priganjaški sistem izveden do skrajnosti. In to kar je največji socijalno-kulturni škandal, je pa to, da mora delavstvo še za svoje, že zaslužene sramotne nizke mezde, čakati mesece in mesece, in končno pa še z gladovnimi stavkami podjetnike prisiliti, da jih izplača. Oglejmo si nekatere rudnike: V rudniku LIBOJE, družba z o. z. v Ljubljani, kateri ua čelu stoje visoki narodni rodoljubi, so delavci vsled težkih pogojev, pod katerimi so morali delati, v akordu komaj zaslužili 17 Din na šiht. Ko so zahtevali razliko do temeljne mezde, na kar podjetje ni pristalo, so rudarji proglasili^ stavko v rovih. Še le po večurnih pogajanjih je podjetje pristalo na izplačilo razlike, na kar so rudarji zapustili rove. Sedaj pa pravi podjetje, da bo radi male storitve te delavce reduciralo in druge v delo sprejelo. Obstoječo kolektivno pogodbo je že odpovedalo. V rudniku Leše, kjer je že od začetka tega leta obrat ustavljen, še dolguje podjetje na izplačilu delavskih plač celih 5 mesecev, in je sploh vprašanje, kdaj bodo ti delavci do svojih plač prišli. V rudniku Sv. križ pri Rogaški Slatini last združenih tvornic stakla d. d. Zagreb, se tudi neredno izplačuje delavstvu. Tu bo treba gospodom dopovedati, da rudarji niso nič manj vredni kakor drugi delavci. O škandaloznih razmerah pri rudniku šemnik pri Zagorju pišemo na drugem mestu. Pri rudnikih T. P. D. je pa beda rudarjev že itak neznosna vsled vednega praznovanja šihtov. Pri teh rudnikih je potrebno povdariti predvsem to, da te plače daleč ne odgovarjajo visoki storitvi delavstva. Zadnjič smo čitali, da je v rudniku Srbski Balkan ubilo 12 ljudi, a ostali so šli v stavko radi neizplačila njihovih mezd, katere so znašale nad 300.000 Din. Ja in končno slišimo, da so rudarji rudnika Ladanje Dolnje, 126 po številu, stradali v rovih 168 ur, da so takorekoč umirajoč prisilili podjetnika, da je dobil denar za izplačilo njihovih mezd. Tu so pa navedeni samo rudniki, o katerih je primorana tudi ostala javnost, da piše. Ne sme se pa s tem misliti, da je pri drugih rudnikih kaj boljše, posebno v južnih krajih ne. Povsod je tako kakor smo uvodoma povedali. Brezposelnost, priganjanje in zato stradanje. To je danes življenjski motiv rudarjev. Sedaj pa se vprašamo, kje je tu zakon, ki naj ščiti rudarje? Kje je tu pravica, da morajo nedolžni družinski očetje, ki so si že s krvavimi žulji prislužili tiste beraške pare, da se morajo še za izplačilo istih zariti v rove, in se potem pustiti od lakote nezavestne nositi iz rovov za svoj težko prislužen denar? Ali ni to socijalen in brezvesten zločin nad rudarskim delavstvom? Kako dolgo še bodo naši odločilni krogi brezbrižno gledali na to trpinčenje rudarjev? In vi rudarji, kdaj se boste zdramili??? Nova postojanka ZRI. V nedeljo, dne 24. marca t. 1. se je vršil pri Sv. križu pri Rogaški Slatini sestanek rudarjev rudnika Sv. križ, last Zjedinjenih tvornic stakla d. d. Zagreb. Po izčrpnem po- ročilu, ki ga je podal s. J. Arh, so navzoči rudarji soglasno sklenili vstopiti v organizacijo vsi do zadnjega. In res, pristopili so vsi navzoči. Pravila za ustanovitev podružnice so že vložena. Prvo kar bo najpotrebnejše, da organizacija ukrene bo, da se bo podjetje pripravilo do tega, da bo delavske mezde v redu izplačevalo. Zakaj absolutno ne gre, da mora ubog delavec mesec čakati na svoje težko prislužene pare. Vam, novo pristopivšim borcem, pa kličemo: Z ljubeznijo do stvari in z vztrajnostjo do zmage. IZJAVA. Podpisani izjavljam, da nisem bil nikoli član N.S.Z. V odbor se me je stavilo brez moje vednosti; jaz sem in ostanem član Z.R.J. Zabukovca, 22. marca 1935. Vočko Vinko. ZAHVALA. 'Najlepše se zahvaljujem vsem za izraženo sožalje ob priliki smrti mojega sina Leopolda. Zahvaljujem se tud!i; vodstvu in sotdnugom kemične tovarne v Mostah ter za poklonitev vencev. Enako se tudi zahvaljujem »Svobodi« vim gasilcem iz Zadobrove, godibi »Svobode« Dobriunje in tudi sodrugu Miojškriču za lep poslovilni govor, kakor tudi vsem ostalim za zadnje spremstvo. Sp. Zadobrova, dlne 3. marca 1935. Družina Jančar. SPLOŠNA DEL.STROK OVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije. I, zvezin kongres 9. in 10. junija v Kranju bo velika delavska maniie-stacija. Udeležili se ga bodo zastopniki internacionale in inozemski zastopniki sorodnih delavskih strokovnih organizacij, ki bodo govorili na velikem delavskem shodu v Kranju 10. junija. Zaprošeno je za polovično vožnjo. ZAHVALA. Podpisana podružnica se vsem darovalcem v Kemični tovarni v Mostah za prispevke k vencu za pokojnim sodr. Janičar Leopoldlolm maijEizkirenejše zahvaljuje. Darovali so: Vodstvo tovarne Din 100, nameščenci Din 101, dielavstvo Diit 381, skupno Din 582.—. Splošna delavska strok, zveza Jug. podružnica Moste. Kranj Kolektivna pogodba v tovarni gumijevih izdelkov »Semperit« 23. marca obnovljena in podpisana. Vodstvo tovarne »Semperit« je 24, januarja t. 1, odpovedalo akordni del kolektivne pogodbe, ker je hotelo imeli pri določanju akordov proste roke. Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije, v kateri je delavstvo tega podjetja nad 80% organizirano, je takoj pokrenila energično akcijo, da se pogodba ne poslabša, temveč poskuša še izboljšati. Pod vodstvom organizacije je delavstvo sestavilo predloge, vendar pa na prvi razpravi 5. marca ni prišlo do sporazuma. Na drugi razpravi, dne 23, marca, pa se je zadeva zadovoljivo likvidirala in kolektivna pogodba podpisala. Razprava je trajala celih 6 ur in je bila zastopana tudi Zveza industrijcev. Delavstvo načelno odklanja akordno delo. Kjer pa je to neizogibno, morajo biti akordi s sodelovanjem delavskih zaupnikov in strokovno organizacijo _ tako postavljeni, da delavec lahko zasluži najmanj 15% nad temeljno urno plačo. Uma plača pa mora biti v vsakem slučaju delavstvu garantirana. Te glavne stvari so zastopniki delavstva tudi dosegli in so v novi kolektivni pogodbi jasno zapisane. Vodilnim in odgovornim delavcem(kam) pri akordnih skupinah pa je dosežen 10% povišek _ na temeljno urno plačo. V slučaju motenj v obratu, vsled popravila strojev, čakanje na materijal, plača podjetje delavstvu polovico temeljne urne plače (če tudi so doma), ako se jih ne zaposli pri drngem delu v tovarni. V ostalem veljajo določbe kolektivne pogodbe iz leta 1933. Delavstvo se je na sestankih, ki so bili polnoštevilno obiskani, o vsem sproti obveščalo. Pripravljeno je bilo poseči v obrambo svojih pravic tudi po skrajnem obrambnem sredstvu, uvidevnosti na obeh straneh pa se je zahvaliti, da do tega ni prišlo. Delavci stojte vedno tako solidarno v organizaciji, da se bodo določbe kolektivne pogodbe tudi striktno izvajale. Delavci drugih industrij v Kranju pa se iz tega nekaj naučite! V tej akciji smo praktično pokazali, kako se ustvarja enotna fronta in kako in kdo jo vodi. Kranj Jubilej zavednega delavca. Na Jožefovo je obhajal 75. godovni dan delavec Jože Brenk, doma iz Stražišča. V imenu kranjskega delavstva mu je čestital s. Kerč. Pevci »Svobode« so mu pa zapeli pozdrav in par delavskih pesmi. — Sodrug Brenk je že kot sedemletni otrok moral za kruhom (kot pastir), za katerega se je potem boril in se bori še danes. Izučil se je kovaške obrti. Leta 1883., ko je odslužil vojake, je takoj nastopil službo v mlinu Vinka Majdiča v Kranju, kjer je služil do leta 1925. Bil je ves čas predsednik strokovne organizacije živilskih delavcev. Napram podjetju je vedno odločno in nepopustljivo branil pravice delavstva in je radi tega užival med delavstvom veliko zaupanje. Leta 1925 pa, ko je bilo konec Majdičevega mlina, je s. Brenk nastopil službo v »Jugočeški«, kjer dela še danes. Vedno je še krepak in zdrav ali kljub temu bi že moral uživati pokojnino, katero je s svojim delom' že davno zaslužil. Ali starostnega zavarovanja, za katero se je tudi on boril, delavstvo še danes nima, zato pa mora, čeprav starček, na delo. Sodrug Brenk pripoveduje, da je bil dolgo časa sam v vasi, ki se je boril proti izkoriščevalcem delavstva in ni mislil, da bo dočakal to, da bi mu delavci pevci zapeli za voščilo k njegovemu godu. Delavci mu želimo še mnogo let, da bo dočakal to, za kar se je boril. MONOPOL« Monopole!. Na vprašanje podružnične uprave Ljubljana glede »Pravilnikov« in ostalih stvari, o katerih ®e razipravljia in zahteva rešitev že tretje leto (od obstoja Saveza) faktično pa n. pr. iza penzijo že skoro dvajset let, je Savezaa uprava odgovorila, da stvar ni prišla na mrtvo točko — pač :pa je skoro sigurno, da pred zasedanjem novega parlamenta naša vprašanja ipri sedanji vladi ne bodo prišla več na vrsto in v odobrenje. Posebno zaito, ker nima delavstvo sedaj nobenega zastopnika na onem mestu, kjer se zakoni za nas kroje. Upamo, da nam bo mogoče vsaj par naših delavskih zastopnikov poslati v novi parlament, zato jim stavimo kot predpogoj za maše glasove, da bodo na prvem zasedanju razložili položaj manopolskega delavstva in odločno zahtevali izdanje izboljšanih »Pravilnikov«, posebno pa da se vnese v proračun vsota 15 milijonov, katera je potrebna za končno ureditev naše pemzije. Ker je circa 7 milijonov dinarjev že itak vsako leto odobrenih, je potrebna odobritev samo še 8 milijonov dinarjev in monopolsko delavstvo bi bilo rešeno — vsaj delno — gledati v temno bodočnost. Ako hočemo torej imeti v parlamentu svoje zastopnike — pojdimo 5. maja 1935 na volišče in oddajmo zanje svoje glasove. Kdor pa želi ostati še dalje suženj — naj ostane doma za pečjo ter čaka, da mu bo samo kaj padlo v usta! »Prostovoljni dinar« sta dobila v mesecu februarju in marcu ss. Anžiič Emil in Oblak Mici, ker sta imela vse pogoje izpolnjene. Zahvaljujeta se vsem sodrugom in so-dmžicam, kateri so prispevali. Odbor podr. Ljubljana. Mariborske vesti Nezaslišano izzivanje delavstva. Tvrdka Schonsky v Mariboru odpovedala celokupnemu delavstvu službo. Tekstilna tvomica Zelenka in Comp,, katere lastnik je inozemec g. Schonsky, je te dlni brez vsakega vzroka odpovedala celokupnemu delavstvu službo. Ta svoj korak vodstvo tvrdke ni utemeljilo in ga tudi ni mogoče utemeljiti z ničemer. Daleč naokrog Vesele in srečne velikonočne praznike želijo svojim cettj. gostom, odjemalcem in prijateljem tvrdke v Celju Priporoča se tvrka Prva celjska KRISTALIJA Celje, Za Kresijo 14. Telefon 154. Tovarna ogledal in 'brušenega stekla. Stavbeno in umetno steklarstvo. Okvirje za slike. Stefan turk mesar Spod. Hudinja pri Celju se priporoča vsemu delavstvu. M. VERNIK trgovina v Gaberju, se priporoča vsem delavcem iz Celja in okrožja Celje, FRANC KOROŠEC parna pekarna Celje, Kralja Petra cesta 33. Vsak dan sveži istotako pristni rženi kruh. Se priporoča vsemu celjskemu delavstvu. Pristopi k Cankarjevi družbi, ki Ti da za letnih Din 20'— štiri lepe knjige! KARL LOIBNER, Celja Delikatese. — Špecerija. Postrežba solidna, blago dobro. Priporoča se vsemu delavstvu- PETEK, C«IJ« manufakturna in modna trgovina Prešernova ulica 21-1 — Dečkov trg se priporoča vsemu delavstvu SOKO-obleke so solidne, trpežne in poceni, tako da ustreza vsem in vsakemu Moške volnene obleke....................Din 150*— Otroške volnene obleke..................Din 50*-— Damski plašči...........................Din 180*— Hubertus plašči.........................Din 235*— TO SO CENE ZA VAS!!!. IOKO-OBIEKE, Celje, Kralja Petra cefta 22 slovi ta tovarna radi svojega neizmernega izkoriščanja zaposlenega dielavstva, katerem« plačuje neverjetno nizke mezde, ki zdaleka ne zadoščajo za najskromnejše živ-ljenske potrebščine. Ali postenja mogoče namera, z odpovedjo sluiibe delavstvu ponovno znižati mezde ? A ko taka nanrnera pošto ja, potem so merodajni faktorji dolžni preprečiti tako spekulacijo na račun ubogih delavcev. Ne sime se dbpustiti, dla 'bi ino‘Zeimec ravnal z našim delavstvom kakor s sužnji. Pričakujemo, dia 'bodo pristojne oblasti podvzele poitrebme ikoraike v zaščito delavstva. O stvari bomo še poročali. Velika delavska akademija bo 27. aprila 1935 v dvorani »Union«. Nastopijo mariborska pevska, godibenia in ostala kulturna društva. — Spored! bo bogat in pester! — Vstopnice se dobijo v tajništvu Strokovne komisije, v administraciji »Delavske politike« in »Volksstiimme« ter pri vseh funkcijonarjih in zaupnikih. Tovarna Doctor in drug odpušča brez odpovedi. Zglasila se je pri mas delavka, katera je bila pravkar odpuščena v tekstilni tovarni Doctor in driulg »radii pomajtkanja dela« brez vsake odpovedi. Tovarna delavki, ki je bila zaposlena že več let, ni plačala niti dneva za odpovedno dobo. Seveda smo delavko podučili, da iji mora tovarna plačati mezdo za 14 dnevno odpovedno dobo. Delavci čuvajte svoje zakonite pravice vsaj pro-ti inozemskemu kapitalu, ki si je napravil v dobrih časih milijonske dobičke. Zato vsi v svobodne strokovne organizacije. Kultura Knjižnici Delavske zbornice stalno napredujeta. Knjižnica DZ v Ljubljani je v letošnjem tromesečju izposodila 15.452, to je 643 knjig več nego Hani v istem času; 'knjižnica v Mariboru je izposodila v istem času 10.363 knjig, to je 632 več raeigo lani. Knjižnici sta odprti vsak delavnik in izposojujeta knjige tudi na deželo. »Snaga«, socialistični časopis, št. 3, marčeva, je izšla in prinaša članke Sretan Jakšiča, Milice Topalovičeve, Karla Kauc-kega, Nada Aleksandrove in Galibova Miu-ra dijina. Pregled gibanja je prostoren in pregleden. Književni Horizonti, zagrebška književna revija, zvezek 4, prinašajo lepe razprave od VI. Nazora, L. Žumbrovka, S. Ostrovskega, Sl. Župiča in drugih književnikov. Sad pokažite — šta znate! Za nagradni natječaj foto-amatera, koji priredjuje Jadranska Straža u Zagrebu, ša-ljite Vaše najbolje slike snimljene na moru i Primorju. Ako želite snimati nove motive, to Vam se sada preko Uskrsnih praznika pruža prilika da to učinite, jer če na Uskrs-nu subotu krenuti iz Zagreba posebni popularni izletnički vlakovi za Split i Sušak. Ne odlazite stega iz Zagreba preko Uskrsa bez iotograiske kamore! Za dobitnike ove prve izložbe maritimne fotografije predvidjene su veče novčane nagrade, te višednevni bes-platan boravak u Ljetovalištu Jadranske Straže u Jelši na Hvaru. Prospekt i sve po-bliže informacije kod Jadranske Straže Zagreb, Gajeva ul. 28-L, Tel. 60-87, Ali ste razredno zavedni esperantisti? Najdejo se esperantisti delavci, kateri so organizirani v »nevtralnem« klbbu, trdeč, da ije Esperanto jezik in nima ndkake zveze s politiko. Po našem mnenju je to popolnoma napačno, saj Esperanto je živ jezik, kateragia pohabljajo ljuid'jc. Torej vsak posameznik ga more uporabljati v svoje cilje, dobre ali slabe, Ali mogoče še obstojajo esperantisti, kateri niso opazili, kolikokrat je uporabljalo mešičanstvio Esperanto proti ideji delavstva? Ni dolgo teljja, iko je »Heroldo« (glasnik meščanskega esperantskega gibanja) hvalil in zagovarjal nacionalizem v Nemčiji. Japonski časopis »Oomoto« mirna najbrže samo naloge, poneumnjevatii človeštvo, toda tudi hvaliti ifaponiski imperializem. Kaj delajo delavci esperantisti? Oni niso samo indiferentni za delavsko propagando, toda celo podpirajo te »nevtralne« organizacije. Izgovor za njihovo delovanje se glasi: »Vi imate prav, toda pri nas nis,o politične razlike tako ostre in zatradi teiga je vseeno, ali sem član meščanskega ali delavskega društva. Toda dragi omahljivci, ali ste že kedaj premislili, da zmaga delavstva ni zavisna od ene same dežele? Poleg tega- morate priznati, da ne obstojajo in niso obstojale »nevtralne« organizacije, ker na ta način one nebi priskrbele politične proipaganide za Hitlerja in za druge naše nasprotnike. Iz tega vri d im o, da »nevtralne« organizacije zavržejo svojo nevtralnost, čim prevzame pro-tidlelavska vlada oblast. Na idrugi strani opažamo, da esperantsiki nevtralizem zamegljuje vpogled v razredno zavednost. V zvezi z meščani se dlelaivci esperantisti navajajo v gizdalinstvo, samoljubje in k splošnemu pomeščanjenjiu. >ADRIA< PRAŠEK JE BOLJŠI! Mary Smolnik« Celje, Aleksandrov trg. Zadnje novosti damskih klobukov. Popravila, hitro, točno in po ceni. Žalni klobuki vedno v zalogi. SEMENA za polje in vrt Sever Sc Co., Ljubljana Pri nakupu zahtevajte vedno pristne KRANJSKE KLOBASE od, tvrdke JOSIP ROZMAN, LJUBIJA NA Sv. Petra cesta 83, telefon št, 2966 Klobuke v najnovejših barvah in oblikah dobre kakovosti, ter razne športne čepice nudi v bogati Izbiri po nizkih cenah MIRKO BOGATAJ TRGOVINA KLOBUKOV IN ČEPIC Ljubljana, Stari trg 14 Solidna postrežba — Sprejemajo se popravila Delavci I NajcenejSe se oblečete, ako kupite narejene moške in deške obleke In perilo doma- čega izdelka tovarne „TRIGLA V“, JOSIP OLUP, Ljubljana, Stari trg 2, Pod Tranio 1 In Kolodvorska 8. V zalogi ima vedno hlačevlne, klobuke čepice, tkanine, šlfone, irenče itd. Obleke in perilo se izgotavlja tudi po meri po najnižjih cenah in po najnovejši fazonl. Moje geslo je: Dobro blago, najboljša Izdelava, nizke cene! Iz tega zaključujemo, da za zavednega delavca esperantista, posebno za voditelja delavskega pokreta, ne obstoja »nevtralni« esperantizem. Proč z nevtralizmom! Razno Deset jajc — en dinar! • Zagrebški časopisi, in po zagrebških tudi naši, so te dni poročali, da prodajajo kmetje okoli Varaždina in Lu vabili skupaj lahkoverne ljudi, kajti v tej o-krožnici takoj v prvem odstavku pravijo: »Volilci zaihtevaijo, da se lista ne imenuje socialistična...« Torej to ije najvažnejše. Nepoučen človek bi rekel na to, da so proti imenu socializem zato, ker so bolj radikalni oid1 nas. To pa seveda ne drži, ko vemo, da bo n. pr. ruski boljševiki gotovo bolj radikalni od ljubljanskih študentov, pa so dali Rusiji itme socialistična zveza sovjetskih republik. Zakaj pa so potem proti socializmu; tega nam ni treba ugibati, ke,r to povedo sami v svoiji okrožnici, ko pravijo: »Kajti lista mora združevati volilce vseh prepričanj in vseh ustanov.« Kdo* pa vabi danes skupaj »vsa prepričanja in vse stanove« [ti sklicatelji razredo-v ne poznajo več)? Nihče drugi kakor fašisti. Saj zato ijih je pa prvoaprilski »Slovenec« tudi pohvalil, ker toliko so tudi pri »Slovencu« pametni, da se da spraviti skupaj vse stanove samo za 1. april. (Iz »Delavske politike«), i* ZLET »SVOBOD V juliju mesecu letos, v nedeljo, dne 7. julija priredi »Svoboda« zlet vseh »Svobod« v Celje. Priprave se že vrše. Na tein zletu se bomo vsi Svobodaši in Svoboda-Šice sestali, si stisnili roke, se spoznali in naši pevski zbori bodo nam zapeli delavske pesmi skupaj kot 500 pevcev števša množica. Delavske godbe bodo Igrale, pozdravni govori nam bodo povedali, da smo to MI. Godilo se bo to na Glaziji pri Celju, in zvočniki bodo razvrščeni, da bo vsak iz desettisočih Svobodašev in Svobodašic slišal vse. Zato delajte na to, da se udeležite vsi strokovno organizirani sodru-gi in sodružice tega zleta »Svobod«, da bomo skupaj ENO! Vse podrobnosti izveste v podružnicah »Svobode« in pri svojih strokovnih organizacijah! Družnost! Izletni odbor »Svobode«. V slogi le moč! Zato kupujte obleke in perilo vseh vrst domačega izdelka po konkur. cenah pri znani tvrdki J. OLUP, Ljubljana - Stari trg Stav. 2 DELAMO, da Vas dobro in pošteno oblečemo« Naše cene so (v dinarjih): Obleke za delavnik Volnene obleke Fantovske obleke . Hlače................ Otroške obleke . , Športne kape 120—160 170—390 110—290 75—160 60—130 10— 18 Nepremočljivi hubertusi 320, 260, 160 TIVAR OBLEKE konzorcij »DeUrc*«. Pr*d*UvaUt hran Vuk, Ljubija*«. — iar u ti*k«rao 0-d*0TarJ« Joaip OiUk t Maribor«, t- Tiak Ljnd»k* tiikarae d. d. ▼ Maribor*