11. štev. Novo mesto 1. iiiaja 1907. XXIII. lotiiik. ENJSKE NOVIC E Izhajiiju 1. in 15. Tg&cega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto napi-ej 2 K, za pol leta 1 K. NaroĚnina za Ncni<^ii'i, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema arednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, r Novem mesto. GOSPODARSTVO- do 40 fin dolgo, 30 cm široko ter 30 do 40 cm globoko jamico 1, in nakopiči iz nje dvignjeno zemljo na T„i . v,.. . .. . kupček 1, na desni strani iamice. Pri tem delu, to ie Jako priporocliivi nacin zasaditve novih vino- ' ... /, - j i * y pviw^ijiYi .. . pri napravi jamice, mora dclavec pac dobro na to pa- gradov in zagnojitve istih. ^iti, da količka ven ne vrže, marveč ga mora nepre-Za letos pride ta članek paČ že prepozno na dan, maknenega na svojem mestn pustiti. Da, ako bi se zato, ker ni bilo mogoče prej pojasniijočo ga podobo*) liotcl količek vsled izkopavanja jamice sam prekucniti dobiti; pa koristen bo marsikomu v prihodnosti še. In ter se tako iz svojega mesta premakniti, mora ga debato ga objavljamo. Najnavadnejši način zasaditve novih lavec globokejše zabiti. Glede sirokosti jamice paziti vinogradov bodisi' z necepljenimi ali pa cepljenimi ame- gre delavcu, kateri jo dela, na to, da ostane količek riškimi trtami je pac tisti, pri katerem se za vsako ravno v sredi njenega zgoranjega robca, da količek, g trto posebna jamica izkoplje. V namen izvršitve tega načina prekoplje, ali kakor pravimo, prerigola se dotični svet 80 do 100 cm globoko. Ako potrebno, napravi ae tudi potrebna podzidja v prerigolanem svetu, Da vaak način se ga pa lepo poravna (planira) ter raz-crta. Ko je poslednje delo končano, izkoplje se potrebne jamice in v te se zasadi trte. Da se to delo, zasaditev trt, s kar le mogočo pravilnostjo izvrši, je prav priporočljivo to delo takole v roke vzeti : Delavec A v pri-Qejani podobi napravi s pomočjo lopate fmatika je za to pač veliko manj priporočljiva) pod prvim količkom. Kateri prostor za prvo trto v prvi vrsti zaznanivuje, ■ *) To poaotlilo nam je îji prijaznosti urediiîitvo Ěasnika „AUgemeine Weinzeituug" nft Dunaju. Pia. torej sirokost jamice, polovici. Je jamica izkopana, potem vrže delavec v njo ali dve veliki lopati prav dobro podelanega tečnega komposta, ali pa dvojne vile prav podelanega lilevskega gnoja. FriSen, še ne podělán goveji gnoj ni priporočljiv. V jamico djani kompost ali gnoj treba z nogami dobro potlačiti. Prav priporočljivo je tudi, vrhu potlačenega komposta ali gnoja se za en prst prav rahle ter vlažne, ne pa suhe zemlje potrositi. Na to zemljo položi se v nekoliko poševni legi trtno sajenko, cepljeno ali pa ne cepljeno ameriško bilfo, katero se z beko h količku privcže in kateri se najspodnejse, torej kronine korenine, lepo v podobi pihlače po jamici razprosti. Pri privezovanju cepljene trte h količku paziti gre pa prav dobro na to, da pride mesto, kjer je trta cepljena, za par prstov nad površje zemlje, nikoli pa ne pod površje iste. Vrliu korenin tako posajene trte potrosi se zopet za prst na debelo rahle ter vlažne zemlje in na to vrže se se eno dobro lopato komposta ali pa ene vile hlevskega gnoja, katerega se z nogami potlači in potem jamico do vrba z zemljo napolni. Za napolnitev jamice pa ni jemati iz nje izmetano zemljo kupčka 1., ampak delavec A podati se mora k drugemu količku prve vrste trt, kjer se loti izmetavanja ali naprave druge jamice (št. 2) in z zemljo te jamice napolni jamico 1. Med izmetavanjem zemlje iz 2. jamice v 1. mora delavec seveda isto v poslednji večkrat z nogami potlačiti. V drugo jamico posadi zopet popolnoma tako kakor v prvo drugo trto sajenko in napolni pa jamico z zemljo tretje jamice (št. 3). Tretjo jamico napolni z zemljo četrte (št. 4J in tako dalje naprej, da dospe do količka (át. 5), kateri v pridejani podobi najapodnejso trto prve vrste trt zaznamvuje. Za napolnitev jamice te najspodaejŠe trte ne dostaja pa delavcu A zemlje, kajti ono iz četrte jamice zmetal je v tretjo. Kaj pa zdaj ? No ob istem ćaau, ko se loti delavec A dozdaj popisanega njegovega dela na zgornjem koncu prve vrste trt in ga nadaljuje v smeri velike pusice navzdol; loti se pa drugi delavec B ravno istega dela na spodnjem koncu druge vrste trt in ga istotako, popolnoma tako, kakor prvi, navzgor nadaljuje. Delavec B napravi torej z lopato pri količku 1. prvo jamico in iz nje dvigncno zemljo zmeče na kupček II Tn s to zemljo ravno napolni delavec A najspodnejso jamico 5 njegove vrste. Ko doape delavec B 8 svojim delom do najvišjega količka (št. 5) in tam jamico napravi, s katere zemljo ono Št. 4. napolni, nedoataja mu iste za napolnitev pete jamice. To napolni pa z zemljo, katero je delavec A tam na kupčku I. iz prve jamice prve trtne vrste nametal. Delavec A poda se nato k tretji vrsti in loti se njene zasaditve od zdoli gori, delavec B poda se pa k Četrti vrsti, katero pa od zgoraj doli zasajati prične i. t. d. 8amo po sebi razumljivo je pač, da mora biti za dooasanje komposta ali gnoja posebni delavec nameščen. In iatotako samo po sebi je razumljivo tudi to, da se zamore pri zadostnih delavcih enakočasno z zasajanjem tudi na desni strani prekopanega sveta začeti. Delavec C se loti torej lahko zasaditve 1. vrste zgoraj in jo zasaja v smeri velike pusice od zgoraj doli, zmctajoč izkopano zemljo jamice 1. na kupček III. Delavec D loti se pa zasaditve 2. vrate od zdolaj gor in zmeče zemljo 1. jamice na kupček IV. itd., kakor na levi strani. (Konec sledi.) 4.) Prvo škropljenje se vrši takrat, kadar so trtne mladike na ped dolge. (Jez 10 do 14 dni se Škropi v drugič, 14 do 20 dni v tretjič in 3 tedne potem v četrtič, oziroma čez daljše 3 tedne v petič. V deževnih poletjih je treba v krajših, v auliih poletjih pa zadostuje v daljših, tukaj navedenih presledkih škropiti, 5.) Pri vsakem škropljenju je treba gledati posebno na to, da se trta z galico na fino poškropi (porosi) in da se ne samo listje, ampak tudi grozdje dobro poškropi. Priporočljive škropilnice „Austrija" dobijo vinogradniki potom C. kr. vinarskega nadzorstva po znižani ceni, Iatotako oddaja c. kr, kmetijska družba svojim članom škropilnice ,,Korona" in ,,Iiero" p» znižani ceni. Ker je baker (kufer) zelo drag so bakrene škropilnice sicer drage, ali kmalo se izplačajo ker se pri njih porabi polovico manj galice kot pri škarjah. 5.) Škropiti je treba kolikor je le mogoče v suhem vremenu brez vetra in sicer ne v najhujši vročini, toraj zjutraj in proti večeru. 7.) Predno pride prvi dež, se mora galica na listju dobro posušiti, če se to ni zgodilo, se mora škropljenje, kakor hitro mogoče, ponoviti. 8.) V zeleno ali na suho cepljene trte je treba takoj, kadar odženejo in v kratkih presledkih Škropiti. Bohuslav Skalický, C. kr. vinanki uadiornik za Kraujciko v Btiduirovem. Pravila pri škropljenju trt proti peronospori. Ker nam bolezen, ki jo imenujemo peronosporo, leto za letom veliko škode povzroča, je treba, da se z vso vnemo poprimemo pravilnega Škropljenja, ker se je le na ta naČin mogoče te hude bolezni ubraniti. Pri tem je treba sledeča pravila vpoštevati : 1.J Proti peronospori se škropijo trte vsaj štirikrat, v deževnih poletjih celo petkrat na leto. 2.) Na 100 1 vode je treba 1 do 1 '/2 kg galice in ravDotoliko neugašenega, ali pa dvakrat toliko uga-senega apna. Ako nam apna zmanjka, vzamemo lahko sodo, ki jo dobimo v vsaki trgovini. Sode se vzame ravnotoliko, ali pa malo več, kakor galice. 3.) Galico in pa apno (oziroma sodo) je treba vsako za se raztopiti in obe raztopini še le neposredno pred škropljenjem zmešati, ker stara zmes ne učinkuje. Ako je zmes pravilno napravljena, mora postati v njej pomočen lakmov papir moder (plav). Pri tem delu se ne sme rabiti železnega orodja, ker slabša železo učinek galice. Varujmo prašiče pred rudečicol To je klic, ki naj odmeva po vsili naših krajih, od vasi do vasi! Koliko škode nam je že povzročila ta pogubonosna bolezen ! Vsako leto imamo z njo opraviti, zdaj tu, zdaj tam. Mnogo bi vedeli o tem povedati gospodarji, ki so bili prizadeti. Tudi lansko leto je napravila rudečica premnogim gospodarjem prav občutno škodo. lo ker se prikaže ta bolezen le v poletju, ko nastopi vročina, je prav sedaj čas, da opozorimo naše gospodarje na vse, kar utegne odvračati nevarno to bolezen od naših svinjakov. Že to, da nastopi rudečica v poletnem času, ko je vroče, nam bodi prvi miglaj, kako je treba ravnati s prašiči, da se ne zatepe bolezen v svinjak. Varujmo prašiče pred vročino! To je prvo, kar moramo našim gospodarjem na srce polagati. Skrbimo, da svinjaki ne bodo soparni in pregorki v poletnem času, ampak nasprotno, da bodo zavarovani kolikor mogoče pred vročino in da so zračni. To je prva in najvažnejša zahteva! Skrbimo za hlad in za čisti zrak, saj nas to primeroma najmanj stane. (.!ist zrak je zastonj, za hlad se da pa tudi skrbeti, če se količkaj brigamo za svoje iČetince. Nič ni slabšega, kakor če morajo prašiči vročino trpeti. Zato pa skrbimo za potrebno senco v poletni vročini. Skrbimo za hlad pa tudi na način, da prašiče pridno kopljemo, in če to ni mogoče, da jih večkrat umivamo. Voda vpliva v tem času čudovito ugodno na dober počut in na zdravje prašičev. — Kakor je skrbeti za varstvo prašičev pred vročino, tako je skrbeti tudi za potrebno snago v svinjaku in zunaj svinjaka. Kaj mislite, da je to dobro, če se pari gnojnica in blato pred svinjakom? Ali menite, da je to zdravo, če pritiska solnce v gnoj, ki leži okrog svinjaka? Gotovo ne! To ni zdravo, ne dobro v poletni vročini. Pod svinjakom imajo biti trdna, ne- premoÈna tla, scalnica naj se pa odteka tja, kamor spada, namreč v gnojničao jamo, ki mora biti obzidana in pokrita. Gnoj sam naj se pa spravlja na gnojišče, kjer je proator zanj. Okrog svinjaka pa bodi prostor ograjen, da se prašiči vanj spuščajo, da se ondi pre-skačejo, da rijejo in iščejo to, kar jim v svinjaku manjka. Te ograje, ki jili kaže z drevjem nasaditi, da so dosti senčne, naj pomagajo, da se prašiči kolikor mogoče njih naravi primerno preživljajo in utrjujejo. Pomanjkanje takih tekalisč in neprestano bivanje v tesnih zadublib in nesnažnih svinjakili je mnogo krivo, ako nam prašiči slabše vapcvajo in raje bolehajo za nidečieo. Paziti pa je tudi na to, da se poklada prašičem zdrava krma, kajti znano je, da se rudečica rada naleze po slabi in izprijeni krmi. Pazimo tedaj tudi na to stran, da ne delamo v svojo škodo kakih napak. Po naših krajili, kjer se toliko haranta s prašiči, moramo našim gospodarjem pa se nekaj na srce polagati. Pogoatoma se zanese ta bolezen po tujili pra-sičili, po prekupcih itd. Uvažujmo to! Na semnju knpljene prašiče je imeti nekaj časa posebej, da jih lahko opazujemo ali so zdravi aH ne. če so živali količkaj sumljive, imeti jih je toliko časa ločene, da se prepričamo o zdravstvenem stanju. — Dobro bi bilo, da bi se tudi pri nas vpeljalo cepljenje proti rndeČiei, kajti wpljenje je še najizdatnejše sredstvo proti tej bolezni. Ako se je že po drugih deželah toliko storilo za to cepljenje, zakaj bi se pri nas nič ne storilo? —r— agrarci 21 (prej 4j, Svobodni vsenemci 14 (prej 7), Sclionererjevi pristaši 4 (prej 15), Nemški radikalec 1 (prej —), Uumunci 5 (prej 4), Katolinki Italijani 10 (prej 6), Liberalni Italijani 4 (prej 12), Socialni demokrati 83 (prej 11), Divjaki 4 (prej —). — Novi državni zbor se snide 15. t. m. Rusko. V Petrogradu so prišli na sled veliki zaroti, ki je bila naperjena zoper carja, velikega kneza Nikolaja in ministrskega predsednika Stolvpina. Najprej so najeli zarotniki nekega kozaka od telesne straže, da umori carja. Razen tega so poskušali zarotniki, eralci 3, socialni demokrati 4. — Podobo prihodnjega državnega zbora nam pokažejo sledeče številke; Slovenci pristaši krščanskih strank 21 (prej 11), Slovenski liberalci 4 (prej 4), Hrvati 12 (prej 10), Srbi 2 (prej 2), Mladočehi 22 (prej 47), Staročehi 6 (prej 3), Češki realisti 2 (prej —), Češki agrarci 33 (prej^,5), Češka katoliška narodna stranka 19 (prej 2), Češki radi-kalci 10 (prej 8), Hrvati 9 (prej 7), Srbi 2 (prej 2), Poljaki: Iz Galicije še ni znan izid, Mladoruaini 5 (prej —), Krščanski socialci 67 (prej 26), Nemško katoliško središče 31 (prej 30), Nemška napredna stranka 24 (prej 30), Nemška ljudska stranka 25 (prej 46), Nemški Spomini starih dnij. VU. žlahtnega sadja je bilo pri nas v veliki množini do leta 1872. Leta 1872. 12. avgusta je lila v nasi okolici na široko velika gosta toča, da ni ostalo ne enega zelenega peresa na drevju, in mnogo dot je toća po jarkih^ ]eř,ala, Trtni leg se je polovico posušil, žlahtno sadno dretje je bilo uni-Ěena in se je posuèilo. Jokajoi so kmetje to dobro drevje posekali. Od tistega časa je mnogo vrst žlalitnili jabelk, brusek in breskev iz naše okolice popolnoma izginilo. Ako ú prišel do leta 1872 na tržni dan na trg, našel si vse drugo lice nego danes, to si videl vsaki tretji jerbaa žlahtnega sadja, jabelk vsake vrste, lii-uSek, breskev, debele ćešnje itd. Jabelka so se celo zimo vsaki dan dobile če ne od kmetice pa eez teden od brajnovke, na tržni dan jih ni nikdar manjkalo. Po tri štiri debele jabelka dobil si za stari krajcar, slabeje po 6—10. Suho vsakovrstno sadje se je dobilo čez veliko noč Sten možje so popiej rekli: vrzi zadnji eepič v jarek, pa se bo iirijel; bilo je res skoraj tako, a danes je pa z drevjem in s sadjem vse drugače. Ako Ďlovek pomisli, kako je poprej rodilo in kako danes malo in slabo, bi skoraj rekel, da kakor za tito, tako je tudi za sadno drevje danes zemlja okužena in zrak strupen in je to neka bolezen, ako bi ne bilo, gotovo bi tako obilno rodilo ko je poprej. Ko gi poprej drevesce posadd, prijelo se je, hitro šlo v kvišku, bogato rodilo, a danes ne gre ali naprej, ali le malo rodi, ali pa se še posuši. Nekaj let ie se na našem trgu na tržni dan le večinoma kako priprosto sadje najde, če pa kake kakih par korbie boljše vrste jabelk prinesejo, je pa to za naš trg že veliko. Vprašal sem neko kmetico, kaj je to, da je le malo sadja na trgu, pravi mi, zemlja ne rodi, še bi ga pri nas nekaj bilo, ali nima ga kdo nositi; čvrsta dekleta, ko so ga poprej nosile, Šle BO v Ameriko, stare ženice me ga ne muremo nositi. Torej tudi to upliva, da ga je danes malo. Kako se pa to prodaja in knpuje? Par žensk obstopijo korbico in tako čvrsto, da je vsakemu drugem« vstop zabranjen, to se buhajo in sujejo, da je grdo pogledati, in na te korbice, ki se bolj redko donašajo, je pravi umazani lov, to ni že več prodaja, ampak draga dražba, potem naj pa bo dobro sadje po ceni. Poprej ko je sadje obilo rodilo, bilo ga je žlahtnega na tržni dan v taki obili množini dobiti, da okoli poldan, ko so ženske odhajale domu, ga je toliko ostajalo, da 80 ga popoldan po bišali za nizko ceno jmnujale, ako še to ni šlo, so ga v hišo kakemu znancu spraviti nesle. T« vam pa povem, da nî bilo tisti čas v mestu tako mrtvo, kot je danes, je bilo več družin kot danes in zraven mnogo vojakov, pa še je toliko sadja čsz poldan ostalo. Torej tiati čas ni bil tak nesramni lov pn kupovanju kot je danes, ker ga. je bilo več jerbasoT na razpolago, sedaj si lahko napravite podobo od prej in danes, da je danes res le malo sadja na trgu, če ga pa ima kaki zasebnik, ki ni naprodaj, to mestne prebivalce ne zanima. Tisti čas je bilo v mestu kakib osem stalnih brajnovk, bile so od jutra do večera na trga, prodajale ao žlahtno vsakovrstno S!)dje, itganje, pekle so doma beli in sorsni kruh in ene tudi orehove itinklje, prodajale so bele in sorine hlebce )o dva groša in štruklje po dva krajcarja. Tista leta je bilo tak'h osem do deset hiš v mestu, da so se bavili s peko in prodajo kruha, a na trg ga niso nosili, ljudje so na dom hoditi kupivat, to je bil kruh okusen in dobro zapečen, stare ženice so to dobro razumele. Letine so bile za sadje dobre, naše brajnovke prodale so mnogo čez teden, a kiko ne, saj je bilo pri nas vse živo celi dan na trgu, stalni polk^ vedno so prihajali iz Karlovca hrvaški polki, mnogo družin penzijo-nistov se je v mestu naselilo, ker so bila živila po ceni, lepe zabave in ed nost med družinami. Zemlja je rodila vsakovrstnih živil obilo, četudi je bilo toliko sveta, a živil ni manjkalo, be manj mlek^ kakor se danes po njem zdihuje in v ceni poskakuje. Ako bi bilo danes tako živo ljudi v mestu kot jih je bilo tisti čas, ne vem od česa bi danes živeli, ker gre vse v Ameriko, obdelovanje zemlje se opušča in t mestu je poljedelstvo jenjalo. Tisti čas moral bi ob polnoči priti na trg, ako bi hotel tako tihnto dobiti, ko jo danes opoldan najde», tako se je pri nas k slabemu zabrnilo, in znamnja kažejo, da bo še alabeje, needinost rodi le slabi sad in pasti grenke posledice le meščanu. Uboga Dolenjska, ko se kmečko prebivalstvo v taki množini izseluje T Ameriko. Kmetije se opuščajo ali vsaj močno zanemarjajo. Posestva se razkosujejo, to se ž njimi baranta kot z žemliami, gozdi se izsekavajo kupcu v prid, prebivalstvu na zgubo. Stopite v c. kr. urad k gospodu c. kr. vodju zemljiške knjige, vprašajte ga: v par kratkih letih, kar je on tukaj, kuke premembe v posestvih se gode in kako se to raz-košnje, bodete njega sami slisali. Ali je tukaj samo nas nezaveden kmet prizadet? kaj ie, celo mestno prebivalstvo. To razkosavanje zemljišč upliva, da se bo vedno manj živil na naš trg nosilo in da bo vedno dražje. Večji posestniki, pravi kmetje izginujejo, ki so toliko pridelali zase in za prodaj dosti živil, kaj bodo pa ti „razkosani" kmetje prodajali? še toliko ne bo pridelal, da bi svoje prešiivel, še manj kaj prodal. Že sedaj se vidi kmeta na trgu živila kupovati, kaj bo še, to je slabo znamenje. V socijalnem in moralnem oziiu sami dobro veste, kaj bo iz tega početja izviralo. Kake bodo kmetije, ko se iz-sekavanje gozdov pusti, kje bo nastilo, drva, kako se bo to kmetovalo, ko se sadijo samo le smreke. To so za našo ubogo Dolenjsko pereča vprašanja in to ravnanje traja že nekaj let, a ni ga človeka, da bi se zoper to nesrečo oglasil. Gospodje vesčaki v kmetijstvu, ki ste za to poklicani, večji g. posestniki, g. župniki, g. župani, ako vam je naša uboga Dolenjska in njena kmetija res kaj pri srcu, združite se in stopite pred našega velespoštovanega vrlega gospođa poslanca c, kr. dvornega svétnika itd. Franc Hukljeta, prosite ga, da on se za tft važna vprašanja na merodajnera mestu poteguje, da se ta nesreča zabrani in vstavi. Pač bode že to delo pozno pričeto, ali reši se naj to, kar je se za rešiti. Drugače bo se pri nas veliko gorje, —-H-(D»lje DomaČe vesti. (Osebne vesti.) Poročil se je dne 26, m. m. gosp. Ljndevit Illowaky, posestnik in pekovski mojster z gdč. Karolino Setina, poaeatnikovo hčerjo iz Mokronoga, — C. kr. orožniški inšpektor g. fml, Mihael Tisi j ar je nadzoroval tukajšnje orožništro. (Umrl) je 25. m. m. ob polu 12. uri ponoči v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji upokojeni župnik Josip Zamide, rojen v Kočevju 1. 1862. Pogreb je bil 28. m, m. ob 3, uri popoludne na šmihelskem pokopališču. N. v. m. p ! (Umrl) je 21. m. m. po kratki bolezni v Konjicah t^ Štajerskem pri svojem stncu g. Alojzij Še pic, sin znanega posestnika iz ^abje vasi. Bil je obče čislan trto- in sadjerejec. Zapustil je ženo in 6 nepreskrbljenih otrok. N. v, m, p.! (Veliko ljudsko veselico) v Smoletovem gozdu priredi v nedeljo popoludne 9. t. m. novomeška čitalnica s pri- jaznim sodelovanjem Dolenjskega Hokola in Dol. pevskega društva. Na sporeda je raznovrstna zabava, telovadba, petje, godba itd, V slučaju neugodnega vremena se preloži veselica na nedeljo 16 t. m. (Zgodnje čreŠnje.) Tudi vinorodna Dolenjska bode kmalu tt-kiiiovala z vipavsko dolino. Na vrtu g. lekarja Bergmanna videti je že nekaj dni majhna Črešnjica, polna zrelih Črešenj. Na njegov predlog je kmetijska podružnica tudi začela hruške in črešnje cepiti, m letos je g. Bergmann iz prijaznosti dal čepiće teh zgodnjih črešenj kmetijski i)(idružnici. V malo letih bodenio tudi zgodnje črešnje iz Dolenjske izvaževali. (Imena darovalcev) za popravo spomenika na sv. Katarine trgu. Blag gospe: dr. Slančeva 2 K, Kavčičeva 4 K, Pavčičeva 2 K, Hočtivarjeva 2 K, Oblakova 2 K, Forňekova 1'20 K, Windischerjeva 1 K, Rajčeva 1 K, Kopačeva 1 K, Avsenikova 2 K, Vojskatova 4 K, Novakova 2 K, KuBljanoya 2 K, dr. 8chegulova 3 K, Tučekova 1 K, Frančiška Zobec 1 K, Marija Z-abec st. l iiO K, lilo skijeva 1 K, Poznikova 1 K, MoŽineva 1 K, Murnova 1 K, Kokličeva 1 K, Neimenovana 40 vin, Neimenovana 3 K, Agnitscheva 4 K, Vater 1 K, Kosova 1 K, Košakova (Mirna peč) 1 K. — Blag, gospodične: M. Makovec 6 K, Nežiki Zobec 1 K, M. .Stravbar 1 K, J. Plevn k 1 K, M. Pegan 2 K, A. Hrastar 1 K, Neimenovana 1 K. M. yeidel 2 K, — Blag. gospodje: A. Novak 3 K, Ogr.nc 2 K, Urban Horvat I K, dr, Poznik 4 K, h\ Zalar 1 K, I. Pintar 1 K. J. Gregorec 1 K, Neimenovan 60 vin , J. Krajec nasi. 2 K. — Skupaj do 29. maja 77 K 40 vin. Vsem darovalcem prisrčna livala! (V župniji Novo mesto) meseca aprila in maja ni bilo nobenega mrliča I (Hranilnica in posojilnica zaKandijo in okolico), [reg. zadruga z neomejeno zavezo] imela je meseca aprila 1907 prometa K 160 630*12. Vložilo je 152 strank K 53.667 68, a dvignilo 123 strank K 19.&24'76. Posojil je bilo danih 67 strankam K 28.240 in vrnilo je 107 strank K 11.719-18. (Mestna hranilnica v Kovem mestu.) V meseca aprilu 1907 je 273 strank vložilo 154,399 K 60 h, 248 strank vzdignilo 133,162 K 04 h, torej več vložilo 21.247 K 56 h, 10 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 6300 K. 300 menic se je eskomptovalo za 103.282 K. Stanje vlog 3,009.002 K 13 h. Denarni promet 567.808 K 61 h. Vseh strank bilo je 1219, (Nesreče.) Med hudim nalivom treščilo je 11. maja t. I, v hišo Anton Mišiča v Rožnembregu št. 11 in jo vžgalo. V kratkem času zgorela je hiša, hlev, svinjak z vsemi pri-tiklinami, kar je bilo notri shranjenega. Skoda znaša nad 2000 K, zavarovalnina pa 1000 K. Ljudje in živina so se pravočasno rešili. — 16. maja nastal je v gospodarskem poslopju Anton Jermana na Krki št. 2 ogenj, kateri se je radi hudega vetra hitro razširil ter v Četrt uri 2 hiši in 16 gospodarskih poslopij užgal, v treh urah vsa ta poslopja z vsem gospodarskim orodjem, klajo, hišno opravo itd. popolnoma uničil. Vsa škoda znaša nad 20 000 K, zavarovalnina p» 8200 K. Zgorelo je Anton Jermanu hlev in šnpa, Ani GorŠe št. 1 hlev, klet in pod; Jožef Mesojedcu št. 7 lilev, pod, šupa, svinjak in kozolc; Franc Mohorji St, 8 hlev, klet, pôd in svinjaki Matija Goršetu št. 9 dve hiši in hlevi, eii pod, dva svinjaka, k<>zoIc in šupa. Govori se, da je zažgal neki šestletni fantiček. Povsod so bili ognjegasci takoj pri požaru ter so z vso požrtvovalnostjo neumorno delali tako dolgo, dokler ni bila vsa nevarnost popolnoma odstranjena in ogenj pogašen. — 21. aprila našli so 77 letno kajžarico Ano Zupančič iz Korenitke št. II v veži mrtvo. Lokalni ogled se je takoj vršil in spoznalo, da je Zup&nčič po strani padi» na glavo, si pretresla možgane, nakar jo je zadela kap. 16. maja se je slaboumni 64letni zakotnik Jakob Turk iz Brnsnic št. S8 v odsotnosti domačih ljudij na podu obesil Revežu se je zmešalo. Ko so ga našli, storili so vse, da bi ga oživeli, a zaman. d. (Tatvina.) Neznan dolgopratnik ukradel je v noči na 6. maja t. 1. pri gostilničarju Alojziju Paulin v Trebnjem dve moški obleki hlapcema Alojziju A n ž i Če k in Francu Urabec, vredne 125 K 80 h. Tudi nekaj druge drobnjaye^ je odnesel neznano kam, G. orožniki ga strogo zasledujejo in so mu že tudi prišli na sled, d. (Za II zasedanje porotnih obravnav), katero se bode piičelo 3. junija t. 1. pri tukajšojem okrožnem sodišču, j/irebani so glavnim porotnikom naslednji gospodje: Vovko Frane, poa,, Brezje; Vuksiniâ Josip, p-JS. in gost., Metlika; Panjan Peter, pos. in gost., Dragovanjavaa; Zupane Josip, pos , Toplice; Perz Franc, pos. in gost., Lieufeld; Hooig-maim Matija, gost., TitfontaJ; Simonie Matija, pos., Milielja-vas; Vertin Mate, pos. m obč. predat., Dobllôe; Javorník Josip, piig. in trg., iîalna; Novoselc Franc, i» Jernej; Viikainič Martin, pos., Boldrai; Šlajpah Kavi, pos., St, Lov-lene; Pire Andrej, poa., Eavna; Huč Franc, pos. in obô. predst., Ponikve; Knez Franc, pos. in trg.. Št, Kupert; Hrastnik AV, pos., .gost. inobô, pi'edst., Riku; Kodrić Josip, pos. in gost., Krska-vas; Majcen Anton, pos., Mokronog; Techinkel Matija, pos. in vinski trg., Liehtenbacb; Petric Janez, pos., Tuševdol; IIc Frane, pos., Gorenjavas; Jonke Janez, po?., gost. in obč. pred.stojnik, Obermiisel; Nemanić Janez, post. ing st., Sveríak; ^loljoÈnik Ivan, velepos, in obć. predst, Dobrava; Fui Emanuel, pos. in trg., Metlika; Zliuber pl. Paul, gozd. nadzornik, Soteska; Klemen Franc, pos, OermoSníce; Lovšin Frane, pos. in *rg., SiiHje; Bajuk Anton, pos, in kolar, Božakovo; MikliS Joiie, pos., ArnuBki vas; Poljanec Anton, pos., Gahrovéec; Sehlfimer Adolf, trg., Kočevje; Petek Ivan, pos., Ribnica; Rumpret Franz, poa. in strojar. Krško; Rijmer Anton, pos. in trg., Metlika; Novak Ivan, pos, in trg., Gorenje R^dolje. — Nadomestnim porotnikom naslednji gosiiodje: Piill Anton pl. Fôhrenau, pos. in podpolkovnik v pok., Rudolfjvo; MirtiĎ Franc, pos., Selo; HoĚevar Anton, pos. in strojar, Rudolfovo; Perko Prane, pos. in trg., Rudolfovo; Panser Adolf, pos., Rudolfovo; Mramor Miha, pos. in strojar, Rudolfovo; Ferlić Janez, pos. in gost, Rndolfùvo; Kovaćić Anton, pos. in mlinar, Hrib; Sasek Jože, pos., RateŽ. (Današnji list) obsega deset strani. Gospodarske stvari. — (Cepilni tečaji,) C kr. vinarski nadzornik gospod B. Skalický in vin. asistent g. V, Skubec priredita tekom meseca junija v mnogih krajili na Dolenjskem praktične tečaja v zelenem cepljenju in poletnem oskrbovanju (mandanju, škropljenju, žvepljanju) trt. Kraj in ćas prireditve se bode vinogradnikom dotičnih občin pravočasno z oklicem, oz. po •dnevnikih, naznanil. Želeti je obilne udeležbe! — (Oddaja zelenih cepitev.) Kakor vsako leto, se bodo oddajali tudi letos iz državnih Irtnie nii Kranjskem zeleni cepiči dobrih, priporočljivih, žlahtnih sort vinogradnikom s tem namenom brezplačno, da se take žlahtne vrste kolikor mogoče razširijo. Kdor želi cepiče dobiti, zglasi naj se pismeno ali uatmeno pri c, kr. vinarskem nadzorništvu v liu-^lolfovem vsaj do 5. oz. na Dolenjskem do 10. junija. Cepiči se bodo oddajali: 1.) V državni trtnici na Slapu pri Vipavi 7- t. m. ob 8. uri zjutraj. 2.) V državni trtnici v Kostanjevici ^ne 13. t. m. ob 8, uri zjutraj. 3.) V državni trtnici v Črnomlju dne 13. t. m. ob 8. uri zjutraj. 4.) V državni trtnici v Ru-dolfovem dne 14. t. m, ob 7. uri zjutraj. Pri tej priliki se bo priredil tudi cepilni tečaj, V Rudoífovem bode c, kr. vin, nadz. B. Skalický vinogradnikom razkazoval tudi pravilna skro-iiljenje in tvepljanje z najnovejšimi stroji. C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko, v Rudolfovem, dne 1. junija 1907. B Skalický. — (Tečaj za pridelovanje krme), ki se je priredil «» kmetijski soli na Grmu dne 27. in 28. maja, je dovršilo dvanajst udeležnikov. Pri tej priliki so si udeležniki ogledali razne deteljne mešanice v poskuse val išču in na šolskih njivah kakor tudi šolske travnike, ki kažejo vsled skrbnega dela in dobrega gnojenja nenavadno lepo. Udeležniki so z vsem zanimanjem sledili pouku in se ponovno izražali, da bi se tudi zanaprej Pnrejali taki tečaji na šoli, — (ObČnizbor) konjerejskega odseka c. kr. kmetijske družbe vršil se je v Ljubljani dne 30. aprila 1.1, Konjerejski oaaek je imel leta 1905 114 članov. Dohodki znašali so 4092 K 90 v, stroàki 3241 K 83 v; ostalo je koncem leta 851 K 07 v. Proračun za leto 1907 sestavil se je z 7050 K dohodkov in 7000 K stroškov. Namesto po pravilih izstopivšega Načelnika goap. Fran Povieta in odbornikov gosp. Leopolda barona Lichtenberga, Alojzija Pavlina in Ivana ^arka bili so imenovani enoglasno zopet izvoljtai. — (Čebelarsko društvo) v Novemmestu. Tudi pa Dolenjskem so se začili čebelarji organizirati in pospeševati na ta način velevažno Čebelorejo. Tudi v Novemmestu se ima osnovati v ta namen čebelarsko društvo. Mnogo članov se je že priglasilo, a gotovo je, da se priglasijo áe drugi. Ker se ima ob zadostnem številu priglašenih udov vršiti ie mesea junija ustanovni shod, opozarjamo vse čebelarje iz novomeškega okraja, da se čimpreje priglasijo, ako želij»j postati člani čebelarskega društva, in sicer pri g. A. Globevniku y Braljinu ah pa naravnost pri kmetijski podružnici v Novemmestu. — (Škoda na detelji zaradi miši in krtic) je navadno večja kakor si mislimo. Ti sjvražniki delajo pod zemljo, zato so nam manj mari. Ali škoda, katerj povzroče, je tako velika, da jih je treba preganjati. Miš škoduje s tem, da ogloda deteljne korenine in jih tudi čiato odstriže. Deteljne rastline zastanejo vsled tega v raati ali pa vsahuejo. Se bolj požrešna je v tem pogledu krtica. Miši so zaraditega tako škodljive, ker se hitro množe, kar lahko spoznamo na nešte-vilnih luknjah, ki se nahajajo po naših deteljiščih. Najboljše sredstvo proti mišim je „fuksol". — (Za povzdigo mlekarstva.) V zadnjem čaau so S0 v novomeški okolici razdelili t'skani listi ali letaki, v katerih se priporočitjo okoličanom „DjI. Novice" in na katerih S8 popisuje, kako bi se dalo mlekarstvo v novomeški okolici povzdigniti. Iz tega izïajajo nekateri — najbrž taki, ki do-tičnega lista niti brali niso — da se skuša s tem vplivati na podraženje mleka in brusijo v tem smislu pridno svoje jezike. Ako se bo mleko podražilo, se bo podražilo iz drugih vzrokov, ne pa zaradi teh etakov, ki se niti z besedico ne dotaknejo cene sedanjega mleka in ki ne namigavajo na nobeno stran, da bi se kaj ukrenilo glede prodajne cene mleka. Pač pa stoji notri, da je treba mlekarstvo zboljaati, da se je treba organizirati in združeno poprijeti te prevažne kmetijske panoge, kajti dejstvo je, da mleka in mlečnih izdelkov v mestn primanjkuje, dočim bi se v nekoliko oddaljeni okolici lahko dobilo potrebno mleko za prodajo in za skupno izdelovanje mlečnih izdelkov, ako bi se gospodarji zavedali, ako bi ae poprijeti reje krav in skupne oddaje mloka v mesto. Časi se iz-preminjajo. Mleka in mlečnih izdelkov se po mestih Čim dalje več potrebu,e. Več kot opravičeno je tedaj, če si razmeram H'imerno uredimo svoja gospodarstva in če polagamo na mle-tarstvo večjo važnost kakor v minulih časih. Potrebnu je pa tndi, da ljudje berejo in da se zanimajo tudi na ta način za svoj napredek. In v tem pogledu so „Dol. Novice" pred vsem poklicane, storiti kaj več za napredek naših okoličanov. Zato smo jih tudi s temi letaki priporočali. (Osmi mednarodni poljedeljski shod) se je vršil na Dunaju od dne 21. do 25. t. m. ob velikanski udeležbi zastopnikov vseh tu- in inozemskih, da celo prekmorskih narodov. Zborovanja so se vršila y 11 raznih oddelkih, kjer se je obravnavalo o vseh perečih vprašanjih kmetijstva in gozdarstva in se je sklepalo o tem, kako naj bi se delalo v zboljšanje kmetijskega stann in v napredek kmetijstva sploh. V 10. oddelku, v katerem se je razpravljalo o vinarstvu in kletarstvu, se je razprav udeležilo precejšno število Francozov, Labov, Grkov, Ogrov, Špancev in samo ob sebi umevno tudi avstrijskih strokovnjakov, med temi iz Dolenjskega gg. B. Skalický in V. Skubec. Razpravljalo se je o sledečih vprašanjih: 1.) o pomenu križank za prenovljeuje vinogradov, 2.) o najnovejših izkušnjah glede zatiranja trtnih škodljivcev, 3.) O t. zv. fiziologičnih boleznih vinske trte, 4.) o izidu preiskovanj glede zaraščenja suhocepljenih trt, 5.) o najnovejših izkušnjah glede spremembe vina pri njegovi zoritci, in 6.) o novejših izkušnjah glede vinskih boleznij. Vdeleženci kongresa so bili sprejeti na cesarskem dvbru, ter pogoščeni od župana mesta Dunaja, 10. oddelek pa poleg tega v alovečih kleteh klostemeuburškega samostana. — (Škropljenje trt.) Ko bo ta današnja številka „Dol. Novic" izišla, bo ravno najpripravnejši čas za prvo škropljenje trt. Tista kaže letos, kjer ni pozebla, — in hvala Bogu da ni pozebe tako poznati kakor se je pričakovalo — tako dobro, kakor Že zdavno trebno, da se vse stori, kav ne tako. Zato je pa tudi zamore obilni zarod do obi pone trgatve dovêsti. In sem spada v prvi vrsti pač škropljenje, pravilno ter pravočasno škropljenje trt. K pravilnosti spada pred vsem to, da ae trt ne obliva z galićno tekočino, ampak bolř fino ko mogoče le škrofi. Zato vinogradniki proč s tistimi škarjami s katerimi trte v pravem pomenu besede oblivate ne pa àkropite, in omislite s vendar fino škropeče stroje kakor so: Korona, Avstrija in Hero, Ako tndi ti atroji nekoliko več stanejo kakor pa škarje, gre vendar pomisliti, da porabijo oni komaj Četrtinko tiste tekočine, katero se porabi, ako se trte se škarjami obliya. Galica je pa letos jako draga, stane že kilogram 1 krono 12 hekrjev. Čemu toraj za ravno tisto množino trt poškropiti 1 krono 12helerjev samo za galico potrositi, ko se popolnoma isti uspeh z dobrim strojení, to je z dobro fino škropilnic.) lahko za le 38 helerjev doseže? — Dandanes so kaj dragi tudi delavci. Zakaj toraj z dragimi delavci, drago galico, brfz vse potrebe v preveliki obilncsti po trtah posebno pa po tleh razmetavati, ko en delavec z dobrim strojem, v eni uri ravno toliko dela opravi kakor drugi z slabim, s katerim pa tri četrtine galice kar lavrže. Tora le enkrat vinogradniki proč sè škarjami! Omenimo na še to, da je največjega upliva na izdatno škropljenje to, ako so trtni pognanki lepo kvisko povezani. Skušnja je dokazala, da proti tlem viseče pognanke peronospora skoraj bolj poškoduje, ako so poškropljeni, kakor pa kviško stoječe pognanke, ako niso poškropljeni. To velja seveda posebno za drugo in tretje škropljenje ne pa toliko za prvo. Omenimo naj tudi še to, da je treba sè škropljenjem v niža vah in pa v zapadnih legah najprej pričeti. 7 teh se obdrži najdlje časa rosa, in valed tega se v njih peronospora tndi najbolj hitro širi. Vzhodne in južne ter visoke lege, poškropi naj se toraj šele potem, ko se je zapadne in nizke že poškropilo, ne pa narobe. Kar se tekočine tiče, je Čisto dovolj močna, ako se vzame na 100 litrov vode le en kilogram galice, dra pa apna. — (Prvo žvepljanje trt) izvršeno s pušicami, biti bi moralo, ko priđe ta številka „Dol, Novic" v roke čitateljev ie dovršeno. Ono je največjega uspeha, to je, ono je glede uničevanja plesnobe na trtah naj izdatnejši, ako se takrat vrši, ko postane zarod na trtah ravno prav dobro vidljiv, no, in to je bil ie pied 14 dnevi. Drugo žvepljanje z mehovi vršiti se ima koj. ko zarod odcvete, in pri tem požvepljati gre pí»-sebno dobro grozdke. Ker se letos glede vremena, huda vročina z dežjem gostokrat menjuje, je pričakovati, da bo grojzdna plesûoba v veliki meri nastala in se hitro širila. Zato naj bode našim vinogradnikom drugo in tretje žvepljanje močno priporočeno. Žvepla naj se pa le sube trte, ne pa od dežja ali rose mokre. Na mokrih trtah ne hasne Žvepljanje nič. Na grozdje kar na debelo naneseno žveplo pa tudi več škoduje, kakor hasne, Grozdje naj bode ravno dobro oprášeno. Loterijske številke. GRADEC, 18. maja 69 68 8 1 86 TRST. 25. maja 31 14 fi4 79 22 SI. občinstvu, gostil ni rarjera, kakor tudi Čast. duhovščini uljudno naznanjam, da imam v svoji zalogi v Riidolfovem ruzličiui bela, riideča in crna, pod vsako preiskavo zanesljiva pristna vina, kakor tudi mašiiiivina, katere dobivam le iz vinogradniške društvene kleti Buje Istra. Proti tem kvalitetam vina, kakor tudi cenam je izključena vsaka konkurenca. Imam tudi zalogo Puntigamskega piva v sodčkih In steklenicah. kakor tudi raznovrstna žganja, vinski drožnik domačega pridelka liter 4 K itd,, vse po jako vrednih cenah, v prav obilna naročila se spoštovanjem priporočujem (16^3-2) J OH, Jîicaz. Milostiva gospa, ali veste, zakaj morate prt nakupovanju sladne kave izrečno poudarjati Ime »Kathreiner?« Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dohite manj vreden pomemek hrez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava. Zakaj le Kathreinerjeva, Kneippova slâdna ka,va ima sprićo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave. Zapomnite si torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Kathreinerjevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathreineijeva Kneippova slad-na kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. Dražbeni oklic. E t36/7 Po zabtevanju Mestie hranilnice v Navem tregt.u KSdtopatie po ilr. J. .Suhegmli, odvetoikn v Novem mest» bo dne 4. junija 1907 dopoludne ol^ 10. uri pri spodaj oioameiiienî Boilni.ji t izbi 5t 6 ilražba iaveîiam'ievega posestva: 1.) nI, st. 72 in (jll d, o. líanilija, obstojeřegn iz zidane s ojieku hrite ob državni cesti v Žabji vaei oboli 10 niinnt od Nuve^ja mesta Itiieiia pritlične liiSe, kjer se Îzvriïuje gontiluÍHka obrt ter U druide itiaiij>!e poleg le^eúe, nove zidane íd z opelto krite biSe (nI. £t. 72) ter iz njive, le^ei» nasproti imenovanih dveh hli ob državoi ceati, pripravne za atavbiiii'.a (itl. iSt. fill); 2.) nI. št. 280, 88 in 317 d, o. Dalnivr i, obítojeíefta iz lesene a slamo krite hi^e v slabem etann, iz lesene(i;a « slamo hritei^a dvujnet;» kozolca H 4 okni v eredojem etanii, lesenega s Elamo kriteffa avinjnka v prav slabem Btann, sadneífa vrta in njive pri hiit z dubro zemlju (nI. staSO) ter drugih ireti njiv i slabo zemljo in slabo lego (nI, St 88' in 3t7J. Nepremičninam, ki «o prodati na dražbi, je Joloûena vrednost ad nI. št. 72 d. o, Kanrtija 766iî K 60 h ad nI, fit, 61 ] d. o. Kaudija 2456 K 70 h, ad nI. St, 830 d. o, Dalnivrh 1108 K 82 b nd nI. SL 88 iste d. o, 81 K 41 1> in ad nI. St. 317 iste d. ». 310 K 03 li. Najuianjíi ponndek zna^a ad nI. it. 72 d, o, Kandija 3833 K M h, ad nI. St. BI 1 d. o. Kandija 1(537 K 80 h, «d ul. St. 230 d, o, Dalnfvrb 739 K 22 It, ad nI. St. 88 d, o. jjalnivrb 54 K 30 b,-ad nI it. 317 d. o. lialnivrh 220 K 02 h. Dražbene pogoje, ki ae ob jednem odobre in listine, ki se tičejo nepremičnin, (zemljiško-knjižui izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitveni zapisnik i. t. d,) smejo tisti, ki žele kupiti, prejjfledati pri spoda.i oznanienjeni sodniji v izbi ét. ô med opravilnimi urami. 1'ravice, battre bi ne pripUHČale dražbe, je oijlasiti pri sodniji naj' pozneje v dražbeaem obroku pred zaůetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati gledé nepremičnine same, O nadaljnib dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremiřninab pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar nitj ne stanojejo v okoliSn spodaj o znamenj ene sodnije niti ne imenujejo tej T sodnem krajn ítamijoĚega pooblaščenca za vročbe. Določitev dražbenega obroka je znznamovati v bremenskem lista vložkov ta nepremičnine ki so prodati ua dražbi, C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek II,, dne 30. mar.ia 1907. (16!» /ENSKK LASE. zirieěanc in rezane kupujem in plačam po najvišji ceni. Izdelujem vsa vlasuljarska dela. V zalogi imam fina toaletna mila od 20 v naprej, prave francoske parfume, četke za zobe, Odol, Kalodont itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti izpadanju las in očlščuje prhut. SiinStovanjem ee prijiurjiiain Ivan SveteC, <7-20-1)) brivec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne hlle.) Ridi oddaje Zgradbe nove župne cerkve v Šmihelu pri Žužemberku vršila se bode dne 20. junija 1907 ? šolskem poslopju v Smihelu pri Žužemberka zmanjševalno dražba iu sicer 3 pnčetkom ob ^10. uri dopoldne; do tiste ure 80 liodo tudi sprejemale pismene s kolekom za 1 K opremljene ponudbe in sicer naj se ponudbe vpošlje najpozneje do 18. junija t. 1. neposredno na podpisano okrajno glavarstvo ali pa izroči dne 20. junija t. 1. na lici mesta stavbenemu odboru. Dotične načrte, troĚkoynik in splošne stavbene pogoje, potem vzorec za ponudbe si vsakdo lahko vpogleda v uradnih "irah pri podpisanem okrajnem glavarstvu. Vzorec se na zahtevo tudi dopošilja. PreračUDjeno je: 1. Dninarsko iu zidarsko delo na , . IB963 K 32 v 3. Tesarsko de)o na..............3891 „ IB „ 3. Krovsko delo na..............2731 „ 24 „ 4. Kleparsko delo na............1652 „ 96 „ 5. Mizarsko, ključavničarsko, steklarsko, slikarsko delo, skrb za železo in razna druga dela na . , . . , . . B261 „ 33 „ Skupaj . . 29&U0 K — v R')Čno in vpreino delo je prerafiunjeno na 6000 K in se tcde menda izvršilo v lastni režiji. Ponudbe ae lahko storijo za skupno delo ali pa za posamezna dela. Oddaja pa je odvisna od pritrditve stavbenega odbora in sicer ima stavbeni odbor pravico zbire med po-nndbami brez ozira na njih visokost. Za izvrševanje del se sme le rabiti v to opravičene obrtnike. C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo, dne 29. maja 1907. (157) (M tfi pridelka m nil D C ^^^ oskrbništvu = U V D U Pogance pri Novem mestu, Ilisa i lepim vrt(Mn na glavnem trgu v Novem mestu it. 88 je na prodaj pod prav ugodnimi plačilnimi pogoji. Kiâa je v najboljšem stanu ter ima v pritličju lepo prodajalno, z zraven spadajočimi 3 sohami, kuhinjo in z vsemi drugimi pritiklinami. ? prvem nadstropju so 4 sobe in vse druge potrebščine. Stanovanje ima razgled na trg in na drugi strani na vrt. Vrt je pripravljen tudi za stavbisče, ker leži na licu ulice. (i48-o-ii> Natančneje pri gosp. S. pl. Sladoviču v Novem mestu. Siss.mo'^aïiija»..... obstoječe iz Štirih sob in vsemi pritiklinami je s 1. junijem oddati v g. Bergmann-ovi hiši na Glavnem trgu v Rudolfovem. Natančneje ravnotam. (87-0-«) Poshusite in p riporočife zdelhe = Tydropefoparnefiranil v Pragi VIII. fenopniftzaifcfij. Podoliíc^il za prvo sv. oblrnjilo prav lepe in v vsaki velikosll se dobijo v prodajalni J. Krajec nasi, v Novem mestu. Malo posestvo se da takoj za tri leta v najem. Natančneje pri lastniku Jože Koleticii v Bučni vasi pri Novem mestu. {i55-9-l> lapca fionjapja ^ z takojšnim nastopom službe išče kmetijska šola na Grmu. plača 24 kron na mesec. Hiša št. 242 na Loki tik pod novo žensko bolnico v Novem mestu se proda iz proste roke pod prav ugodnimi pogoji. (84-0-6) Več pri lastnici : Alojzija Pintar, gostilna „pri Lipi" v Kandiji. tudi e se (150-0-1) V iiîijejri se takoj ouda velika trgovina 2 mešanim blagom na zelo ugodnem prostoru na Sutni pri bv. Križu na Dolenjskem. VeČ ae izve v trgovini ^^ Sutni, ali pa v trgovini g. A. Štanserja v Krškem. Stara In nova vina (1G4-3-1) Lepa prostorna hlet. ^ oddíl v Ililjoin. Več pove iipravništvo Dol. Novic. Hiša v žabji vosi št. VS je iz proste roke na prodaj. Hiša ima 2 strani, 4 sobe, 2 kuhinji, lepo klet, shrambo in velik vrt. 108-64) Hiša Je pripravna za gostilno ali prodajalno. Natančneje se izve pri sodarju v Žabji vasi. "W Hiša št. Z17 z vrtom se takoj proda. Oboje leži pod kapiteljnom na prijaznem prostoru. Hiša je zidana, ima dve sobi, vežo, ki je ub euem kuhinja, iu obokano klet. (iso-o-3) Natančneje pove upravnistvo „Dolenjskih Novic". Se?-' Najvišje > odlikovanje! Ustanovljeno 1882. Anton Neiss, hrojašhi mojster. Rudolfovo. = Priporoía se za napravo divllnib in Tojaakih, knkor tudi đaliovskili, veteranskih in gozdarskih nnifurm. Specijaliteta v športnih in lovskih kostumih po primerno nizkih cenah. — — — — _ __ (g-io-R) wmmmmmmmmiSm^ Nova hiša na prodaj ! Blizu farne cerkve v Velikili lirusnicah je po ceni takoj na prodaj veled smrti poaeetniee, lepa na novo, lyOfî. leta zidana hiŠa st. 114, v kateri je bila dobro obiskana prodajalna z vso opravo za trgovino, ter pripravna za gostilno. Hiša leži ob okrajni cesti. Pojasnila daje Franc Mrak, posestnik v Vel. Brusnicah Št, 20, (iss-a-a) Buhove prage (švelarje] hyo nrodaialní ipuje v velikih in manjšili množinah do konec marca | J kupuje v velikih in manjših množinah do konec marca mesca 1908 po sledeči meri; 2'60 m î 24 cm +14 cm (1025-4) Jos. Samsa, parna žaga Ilirska Bistrica. Na graščini Strugi dobro vino domačega pridelka od 56 litro? nadalje v vsaki množini po različnih nizkih cenah." Tudi vino za delavce po zelo nizki ceni je tukaj dobiti, (U9-3-S) s: sc oddasto v iiajpiii v Uudolfbveiii na V^el. trgu v hiši g. pl. Ficliteiimu Ravno tam se dobi već let staro i(;a-H-7) žganje tropouec in dpožnilt v večji množini. kai OIË rp J GRUST na prodaj, 8 iu pol lu dolg in 5 in pol m širok, sc dobi po prav nizki ceni pri v, Kavšeku. (147-3 ») Smolinja vas št, 11 Novomesto, lastnega pridelka se prodaja v graščini JÍajnoť pri Rudolfoveui. ïino iz sloveče tovarne g, Karola Kotnik na Verdu pri Vrhniki ' je vedno v zalogi tišoi kom. 90 K I"ia vrsta franco na koI

iiik: Franc Tscliiiikel, ---Kočevje, v gradu. Prodajalka ^^ mestu na deMi, ■ ut Q Q aa O O dubro izurjena v mešani stroki, [i je službovala mDOgo let na enem in istem mestu na deMi, ter ne pod 30 let stara in z dobrimi áolskinii spričevali, tudi nemsôine nekoliko Emoien, iz poltene hiae, sprejmeta se (loa-4-4) pri tvrdki J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. Prodaja snireciiiega lesa v zolo ziiixanili ccnnti. Prodna se vsak drugi in řetrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu. Vfčja oddaja lesa se preskibi pri oskrb-ništvu RuperÉvrh. « řs ís ss a îs (4-16-11) Posebno znižane cene so za: hmeine late in špiravce. Odpadki lesa na Hgi v Kandiji, trdega meter K 3, mehkega po K 2, žaganje 100 kg po 40 vin. Dobiva se izključno le po trgovini gosp. KASTELlC-a v Kandiji. Dračje iz Ruperćvrha po K 5'20 meter, drva meter po K 6'80. Naznanjam, da sem prevzela v prodajo na svoj račun veliko zalogo vsakovrstnega na debelo. istrijansliega uina Klet se nahaja v gosp. Mohorjevi hiši št. 209. Cene so zelo nizke, blago pa izborno dobro. NaroČila se sprejemajo v Novem mestu v Iiisi št. 172, sv. Jurja ulica. (134-8-3; V obilni obisk in velecenjena naročila se najvljudneje priporočuje = ANA JENEWEIN. IZ MÏM Ï iïïBM samo 6 dni vozijo brzoparniiti „francoske prekomorske družbe." Edina nojliPajsa írta. Veljavne vozoe liste in brezplačna pojasnila daje samo 1. i M A g« A oblastveno potrjena potovalna pisarna V Ljubljani, Dumijska ccstii St. 18. (2(i-24-iOj Dflsprosti znane gostilne pri „Figovcu". Tovarna strojev in železolivarna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejainîh strojev, strojev za žetev in košnjo, vitlev, miattinic, žitnih čistilnic in od-blrainikov (trijerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drobiinih mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrUlnih strojev In strojev za kroženje obrocev. Popolne opreme opekarn, šamolnlh in tovarn za mavec, t/r Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji Premovana na vseh razstavali z najvišjimi priznanji. Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko. Zastopstvo za Krarysko in zaloga strojev v Ljubljani; J, Komatič, Dunatska cesta štev. 31. Ustanovljeno leta 1818, Mengisha pivovarna Julija Stare-tfl ima u svoji zalogi v Novem mestu pri ho-lodvoru, v restavraciji pri Dol. železnici gosp. Fr. Ferko-ta vedno izborno Moreno pivo v sodčkih in steklenicah na drobno in debelo. Cene zmerne. (ir-j cpij-i Postrežbo točno, Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega (6342-8) istrijonshego vino, belega in Črnine, refoska, muškata, potem rakije po primerno nizkih cenah na prodaj. Za pristnost in solidno postrežbo se jamči. Ivan Piyman, trgovec in posestnik vinogradov v Vodnjann-Dignano, drž. železnica, Istra, Steckenpferd - lilij sko-mlečno milo Bergmanna & Co, Draždani in Tečin n. L, je in nntane g'l&snm voak dan došlib ^ri^nalnic najuspešnejše TEeb meileuiualnih mil proti p'lj^am kakur tudi v dosegu m obraniteT nežne, tnebka koie in rožnate polti. — Dubiva se po 80 v komad v vaeb lekarnah, drcžerijab, parfumerijah, trgD-vinah mila in brivnlcah. (99*ř&-4) : Tovarnar Franc Nechvíle (122-1 ii-a) na Dunaju, V. 1., Margarethenstrasse ITr, 98 priporoča p. n. vinogradnikom, društvom in gostilničarjem svoje izdelke in sicer; piltentovano trtiio škropilnico „Avfstrijii^*, ročne in nahrbtiie zvcp-Ijalnike „ViiHlohona", Škropilnice za drevje, snšilnice /a «adje, kakor 22 tudi vse potrebno orodje za vino in jiivotoč ter za kletarstvo, kakor: grozdne in sadne mline in stiskalnice, pnnipc in cevi /n vino i. t. d. i s UdgoTonú niednik Fr. Sal. Watzl. Iiđ^atelj in uloinik Urban Horvat Tisk 1. Kraltc. nail.