Usoda kranjske učiteljice. Prevare. Mnogo bridkih prevar mi je že naklonil učiteljski stan. ali take še ne, kakor sporočilo o novem šolskem zakonu. Dovolj je bilo uboštva in zapostavljenja vendar v poklicu učiteljice in matere sem uašla srečo in pogum kljubovati vsem težavam. Zakaj vendar sovražijo bogovi na vekov veke — učiteljski stan? Mora li biti učitelj vedno in povsod ponižan? Kak napredek pouka bo to, ako ga bodo nadzorovali neuki elani kr. šol. sveta! Že sedaj sem doživela, da me je tak član graial pri lokalni seji zaradi nazornega nauka in ročnih del, češ, da to ni potrebno; umevno, da bo odslej še bolj oblasten. Prav lahko se zgodi, da mi učeni mož vzame kar besedo pred otroki. Da, zlati časi se nam obetajo! Pri takih prijateljih, černu bi nam bila višja inštanca, saj zamere več ne bo, ergo tudi ne kazenskih zadev. Posebno nam učiteljieam trikrat blagor! Zaradi par kron nam vzemo — človeško pravo. Ali imamo učiteljice brez dote zato pripravnico, da postanemo brezplačnc dekle svojim možem? A!i nas niso starši često z žrtvami šolali zato, ker smo imele brihtne glave, veselje do poklica in da bi nam olajšali boi za obstanek tudi v končnem poklicu? Torej le učiteliici iii dovoljeno, kar smejo najpreprostcjše žene, namreč rabiti lastnih zmožnosti zaslužek v prid sebi in svojcem. Bo li še kdo resno snubil neimovito učiteljico? Preprosto dekle s tisočakom bo imelo več privlačnosti, saj vemo, kakšno veljavo imajo v teh dragih časih inteligentna, celo lepa dekleta brez primerne dote. Kdo rnore trditi, da se poklič učiteljicc in žene ne da spojiti še posebno, ako ji je rnož stanovski tovariš! Ali so one žene, ki letajo v posete in na zabave, boljše gospodinje in matere od resne učiteljice-žene, ki ji pomaga v gospodinjstvu zanesljiva delavska moč? Kako sinešno je, bati se slabih ornoženih učiteljic, saj ako nima katera veselja do šole, kako pazi že takoj ob nastopu, da bi zapustila prejkoslej nehvaležni učiteljski stan. Pa ne, da bi se zavidalo učiteljicam-rnateram par eventuelnih dopustov? Cudno sicer — pa le rriogoče! Ukrepa o pokojnini učiteljic naj niti ne omenjatn, ker to je vseh krivic — krona. Čemu plačujemo torej vsa leta pristojbine za pokojninski sklad? Kaj ni društva slovenskih učiteljic, ki bi protestiralo zoper krivične naredbe? Kar ponosne bodimo Kranjice na svojo zavednost! Par mož v Ljubljani, ki ne more umeti, da je žena tudi človek, nam kruto in lahkomiselno jernlje in tepta najprimitivnejše pravice do življenske sreče, a nie — molčimo. O, _ti sveta — preprostost! In jaz sem si dosedaj celo domišljala, da bi znale učene ženske boljše voliti, kakor hlapec-analfabet! Le klonimo tilnike, saj nismo Angležinje, ampak pristne Slovenke. Do solz imamo še pravico, a teh se ne ceni veliko. — Le pogum, učiteljice in slovenske žene — smrt nam prinese gotovo pohvalo in rešitev, a v večnosti bo dovolj časa premišljati o enakopravnosti in pravicoljubnosti na Kranjskein, v Avstriji in Evropi v 20. stoletju! Iz zasebnega pisma učiteljice na kmetih. Gotovo vam je znano, kaj je sklenil naš slavni dežlni zbor ... poleg raznih »prekoristnih« paragrafov tudi celibat učiteljic. Toda to mu ni zadoščalo, nego vzeti ji hoče tudi še pokojnino, ako se orrioži; pokojnino, ki zanjo plačuje; po: kojnino, za katero se trudi deset, petnajst in več let! To je vendar krivica, ki vpije do neba! Jemljo ji vse pravo do življenja! To je vendar nesmisel! To vendar ne odgovarja sedanjim modernim nazorom! Mari naši skrbni deženi očetje na katoliški podlagi ne pomislijo, da odpirajo učiteljicam s takimi zakoni široko pot do nemoralnosti?! Učiteljica je vcndar tudi človek in ima pravico do življenja! Je li končno morda vendarle resnica, da hočejo s tem sklepom postreči župnikom in kaplanom?! — Naši klerikalni deželni poslanci kaj radi poudarjajo razmere v sosednih južnih provincah. Svetovala bi jim in toplo i>olagala na srce, da se i glede učiteljic ravnajo po njih zgledu! Vsaj uči- teliici, ki se trudi in peha leta in leta po zapuščenih vaseh in gorskih zakotjih, n_j privoščijo, da sme uživati svojo skromnu pokojnino po svoji lastni volji, ali sania, ali s svdjim zakonskim družetom! Kar si je pridobila z napornirn trudotn, z občekoristnim požrtvovalnim delom — to je vendar njeno — tega bi ji vendar nihče ne sinel vzkrajati in jemati! To je plen!... Čudno je, da naši, sicer grozno velikopotezni klerikalni poslanci postopaio z narni učiteljicami tako ozkosrčno in maIenkostno!