Lelo XI., St. 23. V llubljanl, 5. junija 1924. V organfacadjl H moi. Uredništvo in uprava: Ljubljena, Šelenburgova ulica št. 6/U. ^ J ^f,8 Izhaja vsak četrtek. Stane posamezna štev. 1 Din, mesečno Din 4-—, celostno « 6’n. — Zi člane IzVbd po 80 para. Oglasi po ceniku. orajo biti frankirani sani, ter oprem|jihl dotične pr|aniza za prave interese delavstva, da povemo popolnoma jasno, da je bila ta borba brezmiselna in da so padle žrtve v boju, ki ni mogel imeti v nobenem slučaju nikakih ugodnih posledic za delavstvo. Usodo te države vodi ustavno narodna skupščina, — eventuelni neustavni režim pa se opira na armado. Kdor vodi zakonito borbo za oblast, ta naj gradi delavske politične organizacije, — kdor vodi nezakonito borbo za oblast, ta naj ve, da se mora meriti koncem koncev z armado in naj uravna po tem svoje delo in svoje predpriprave. Mi se tega zavedamo. Zato svarimo pred vsemi brezmiselnimi koraki. Predvsem je potrebno, da ne vodi delavstva nihče v boje, v kakoršnega hočejo izzivati meščanski elementi, ki te države ne morejo ustavno vladati, ker nimajo večine in ki iščejo zato povodov za neustaven režim, — v katerem slučaju mislijo, da imajo v rokah jačja sredstva. Mi dobro vemo, da je bilo razvitje Orjunskega prapora v Trbovljah premišljeno izzivanje. Mi smo Čitali poziv »V Trbovlje!« v Orjuni, ki naravnost — poziva na pokole. Mi smo pa čitali žalibog tudi po Glasu Svobode razne otročarije, — ki samo dokazujejo, kako delavstvo slepo drvi v klavnico, kamor ga režim premišljeno spravlja. Proti takim napadom in izzivanjem naše organizacije najodločneje protestirajo. Naše delavstvo zbrano v strokovnih organizacijah G. R. S. J. zahteva, da se razorožijo vsi oni mladi ljudje, ki jih hoče izrabljati neustavni režim za nezakonito politično borbo. Ob enem pa izjavlja, da bo zbralo vse svoje sile za premišljeno protiakci-jo, ki pa jo bodo vodile naše organizacije same. ^ Razgled po svetu. • • Ljubljana, 2. junija 1924. Vsekakor pod vplivom novega priseljeniškega zakona, "ki je vzbudil zlasti na Japonskem toliko odpora in ogorčenja, se je jeziček na tehtnici ameriškega militarizma prevesil hudo na levo, to se pravi k zahtevi po radikalnem nastopu proti Japanu. Ameriška mornarica se je, odkar je potolkla Špance neprestano izpopolnjevala. V tehničnem oziru je stala in stoji na višku. Za časa Wilsona je Amerika delovala kot nekaka posredovalna, miroljubna moč, ni pa opustila armiranja svoje mornarice. Kaj je hotela? Na iztoku Anglež, na zapadu Japonec. Ne moremo tajiti, da obsega pacifistično gibanje v Ameriki ogromne plasti v vseh slojih, neizpodbitna istina pa je, da se venomer grade vojne ladje. Ko so predlanskim Američani potopili nekaj starih in nerabnih brodov v svrho manifestacije za svetovni mir, smo vsi trezno misleči ljudje vedeli, da je to le komedija, kateri pa ni nasedla nobena interesiranih držav. — Povod k tem vrsticam nam je dalo zadnje glasovanje parlamenta Zedinjenih držav ameriških', kjer je poslanska zbornica s precejšnjo večino sprejela pomorski zakonski načrt, s katerim se dovoljuje za zgradbo vojnih' ladij kredit v znesku 150 milijonov dolarjev. Predsednik si je sicer pridržal pravico, da more vsak hip ustaviti gradnjo oziroma razveljaviti ta sklep, vendar je to le formalnega značaja in Amerika bo vsekakor bogatejša za znatne vojno - plovne edinice in najbrž revnejša za nekaj delovnih moči, ki se bodo pri gradnji ponesrečile. Zadeva priseljeniškega zakona in očividno oboroževanje Amerike sta vzbudili na Japonskem, kakor smo že poročali burno vznemirjenje. Japonska vlada ponovno protestira proti postopanju Zedinjenih držav in jim očita kr* šenje ameriško-japonske pogodbe. Sklenila je z ozirom na te dogodke odpokli- cati svojega veleposlanika iz Washing-tona. Medtem se je Japonska prislonila k Rusiji. Nedavno so bila v Pekingu, ko je kitajska vlada uradno priznala sovjetsko Rusijo, otvorjena pogajanja med Rusijo in Japonsko. Pogajanja se torej vrše na nevtralnih tleh, dasi se Kitajci drže dokaj kislo. Na Japonskem se ustanavljajo mnogobrojne organizacije, ki delajo na kulturno zbližanje obeh narodov. Te akcije se predvsem udeležuje inteligenca, zlasti znanci blagopo-kojnega Leva Tolstega, ki je deloval za kultuftio zbližanje Rusije in Japana že pred desetletji. Pogajanja med Angleži in Turki glede mosulskega petrolejskega ozemlja so se popolnoma razbila. Angleži pristajajo le na majhno korekturo meje, Turki pa ne odnehajo prav nič in hočejo Angleže popolnoma iztirati s svojega ozemlja. Francija stoji ob strani in se to pot smeji... Koliko časa se bo, je pa vprašanje. Zaenkrat triumfira Angora, pa se tudi ne ve, za koliko časa. Francozi so se spomnili, da jim je mednarodna pogodba 1. 1904 priznala zelo povoljno mejo v Severni Afriki. Ko so se notranje konsolidirali in ko ima Anglija dovolj opravka v Aziji, so uporabili priložnost in zavojevali ozemlja, ki jim pripadajo v zmisiu zgoraj omenjene mednarodne pogodbe. Zasedba se je baje izvršila brez prelivanja krvi. * Rusija se bolj in bolj giblje ter udejstvuje doma in na tujem. Na 13. kongresu ruske komunistične stranke je imel Zinovjev velikopotezen govor, ki ga smatrajo za nekakšno kandidatno snubitev za vodstvo stranke po pokojnem Ljeninu. V svojem govoru je zlasti naglašal nesoglasje med Rusijo in Nemčijo, ki izvira iz znanega incidenta v ruski trgovinski delegaciji v Berlinu. Na kongresu je dalje govoril Krasin, ki je omenjal, da je Rusija gospodarsko že toliko trdna, da lahko prenese težišče svoje trgovinske politike, kamor se ji poljubi- — To je očividno rezultat njene trgovinske politike na Iztoku. — V teh razmerah, kakor vladajo sedaj, se Rusija ne more pogajati z Nemčijo. Ostri nastop Rusije tolmačijo z nastopanjem monarhistov in bivših vseruskih generalov v Nemčiji. V tem se Rusija orientira napram Angliji. V Londonu se vrši rusko - angleška konferenca, ki poteka v stvarnih razpravah povsem mirno. Ruska delegacija je predlagala, naj se vprašanje predvojnih dolgov odloži, ker Rusiji v danih razmerah ni možno te dolgove odplačati, pač pa je pripravljena sklepati o odškodninskem vprašanju angleških zasebnikov. Sploh pa meni ruska delegacija, naj se najprej rešijo vsa druga gospodarska vprašanja, ki jih je že jela angleška delegacija marljivo proučevati. Tačas so bili pozvani v London tudi italijanski delegati, da se z angleškimi izvedenci razgovore o vprašanju zloglasne Jube. Ta pogajanja kažejo povsem drago lice kakor ona z Rusijo, ker škilijo tudi Angleži na to ozemlje. Zanjmjvo je, kako se spogledujeta socialist Macdonald in imperialist Mussolini! Da bo pri tem pogorela Italija, ni dvoma, ker v Angliji pred Mussolinijem nimajo preveč rešpekta in se tudi pe hoje njegovega ricinovega olja. Pri otvoritvi nemškega parlamenta so se odigrali prizori, kakršnih smo bili doslej vajeni le na Madžarskem in v Perziji. Takoj ob početku seje so komunistični poslanci zahtevali naj se izpuste iz zaporov aretirani komunistični poslanci. Tega jim vlada ni dovolila, zato so s huronskimi glasovi jeli pre- pevati komunistične himne. Desnica jim je odgovarjala z rjovenjem nacionalnih himen, hakar je nastal tak kraval,' da je moral predsednik s^jo zaključiti. — Nejnškim nacionalcem zopet rastejo rožički. Momentano pripravljajo državni prevrat, ker z republiko riišo zadovoljni in bi radi videli oživljeno monarhijo, v kateri bi gospodarili po predvojnem načinu. Zloglasni admiral Tirpitz naj bi bil prvi gerent, ki bi vladal namesto najstarejšega sina bivšega nemškega prestolonaslednika. Značilno je, da je vsa javnost odločno nastopila proti takim nakanam. Ko je bila Poljska na višku svoje slave, so igrale važno vlogo takozvane baltske države. Poljska si jih je umela podvreči. Po propadu Poljske, si jih je prisvojila Rusija, po svetovni vojni pa so se te države osamosvojile in tvorijo sedaj nekakšno »severno malo antanto.« Prav te dni imajo tri države te skupine — Litva, Latiška in Estonska — važno konferenco, katere naloga je proglasiti skupno miroljubno politiko. V ta namen bodo vodile skupno in zajedniško zunanjo politiko in hočejo biti pri društvu narodov zastopane kot celota. Zlasti hočejo tudi olajšati medsebojni promet. * Narodna skupščina v Beogradu je zaspala in bo najbrž spala do 20. oktobra. Ministrske seje se obično odlagajo, poslanci pa so odpotovali na svoje domove. Poprej pa se je še vnela ljuta bitka za dnevnice. — Vladi ste je posrečilo pridobiti večino, opozicija pa izdaja proglase. Najostrejši proglas so izdali klerikalci. Vsi proglasi pa naglašajo, da je odgoditev parlamentarnega zasedanja »državni udar«. Prebivalstvo pa čaka, zakoni čakajo, dinar čaka ... Pokrajinski pravilnik. (K pokrajinski strokovni konferenci.) Ena najvažnejših nalog pokrajinske strokovne konference za Slovenijo bo, da sprejme pokrajinski pravilnik G. R. S. J. za Slovenijo. V tej točki bodo odločile strokovne organizacije v onih vprašanjih naše -nedstrokovne organizacije, ki se lahko uredijo po posameznih pokrajinah različno. V tem članku bomo navedli najvaž-rejše določbe iz našega državnega skupnega Statuta in pravilnika. (Teh določb na pokrajinski konferenci ne smemo več spreminjati, ker predstavljajo sporazum vseh strokovnih organizacij cele države.) V drugem delu tega članka pa bomo našteli tista vprašanja, o kojih bo pokrajinska konferenca svobodno sklepala. I. Najvažnejše določbe našega od državnega kongresa potrjenega štatuta im pravilnika. 1., Glavni Radnički Savez ali Glavna Delavska Zveza Jugoslavije je društvo, kojega članice so vsa strokovna osrednja društva (savezi) cele države. 2. Organi GRSJ so: n) Kongres; b) Centralna uprava; c) Izvrševalni odbor in finančna kontrola; konfe- d) Oblastne (pokrajinske) renee; t *| c) Oblastni odbori GRSJ; d) Krajevpi nestrokovni odbori. 3. Kongres se vrši redno vsako tretje leto, izredno po potrebi. Na kongresu ima vsak'delegat toliko glasov, kolikor članov zastopa. 4. Centralna uprava je najvišji organ GRSJ v času od kongresa do kongresa. Centralna uprava mora imeti vsaj vsakega pol leta po eno sejo, izredne pa po potrebi. V izrednih slučajih se lahko odredi tudi glasovanje C. U. potom okrožnice. V centralni upravi G. R. S. J. so zastopniki strokovnih organizacij iz cele države. Centralna uprava št£je 17 članov. 5. Tekoče posle vodi v smislu pooblastil Centralne uprave Izvrševalni odbor GRSJ. Izvrševalni odbor tvori 7 članov Centralne uprave, ki morajo stanovati po pravilih v Beogradu. 6. V posameznih pokrajinah so pokrajinski odbori Glavnega Radničkega Saveza Jugoslavije. Ti pokrajinski odbori bodo isto, kar je bila v Sloveniji dosedaj Strokovna komisija. Njih število ne sme biti večje nego 10. Od teh morajo biti vsaj predsednik, blagajnik in tajnik iz sedeža oblasti. Zadružni dan se vrši 15. junija. STRAN 2. - T (Za Slovenijo toraj za sedaj iz Ljubljane.) Razven tega tvorijo ožji odbor vsi člani finančne kontrole. Področja pokrajin odrdjuje centralna uprava po zaslišanju osrednjih društev, in dosedanjih oblastnih organizacij. Na prvi seji centralne uprave sčTje razdelila cela država v taka področja. Slovenija tvori po tem odloku eno oblast. 8. Volijo se pokrajinski odbori na pokrajinskih konferencah. Te konference se lahko sklicujejo, kakor sklenejo to oblastne konference v razdobjih od 1 do 3 let. 9. Širši oblastni odbor more ustanoviti po večjih mestih svoje pokrajine okrožna tajništva. O nastavitvah in plači sklepa širši oblastni odbor, (dosedaj plenarna seja Strokovne komisije.) Krajevni medstrokovni odbor na sedežu okrožnih tajništev so nadzorovalna oblast nad temi tajništvi. Pokrajinsko tajništvo pa je pod neposrednim nadzorstvom ožjega oblastnega odbora, ki je na licu mesta. 10. Imovinski odnosi. Vse premoženje pri centrali, pri pokrajinskih in krajevnih odborih je skupna last G11SJ. Uprava tega premoženja pa se poverja pokrajinskim in krajevnim odborom GRSJ, ako je namenjena za pokrajinske ali krajevne svrhe. Tisti, ki ta premoženja upravljajo, so legitimirani po Statutu in pravilniku G. R. S. ,T. in po pooblastilnem odloku G. R. S. J. II. Najvažnejša organizatorična vprašanja, o katerih bomo na konferenci svobodno sklepali. 1. Na koliko oblasti naj se Slovenijo razdeli? O tem sklepa sicer centralna uprava. Ona pa se ravna pri tem, kot je to že v Statutu in pravilniku zapisano, po željah interesiranih odborov. Zato naj poda pokrajinska konferenca o tem v obliki resolucije svoje mnenje. — To zlasti zato, ker so nasvetovale nekatere organizacije iz Slovenije, naj se uvedejo poleg pokrajinskega odbora za delokrog okrožnih tajništev še okrožni odbori. Komisija za statut in pravilnik se je izrekla proti takim okrožnim odborom. Pač pa je pripustila možnost, da se organizirajo taka okrožja kot samostojne oblasti. Po našem mnenju je to odsvetovati. Temelj, — tudi gospodarski temelj za našo pokrajinsko organizacijo je naš skupen list Delavec. List mora ostati skupen. Zato je najbolj prav, da ostane tudi gospodarstvo pokrajinskega tajništva in okrožnih tajništev skupno, kakor je bilo dosedaj. Iz teh razlogov svetujemo, da ostane Slovenija tudi v bodoče enotna, kakor je bila dosedaj. Železničarji. Da se resnico spozna, je treba slišati oba ivona. Kdo je razbil železničarsko stanovsko organizacijo? — Tako se danes povprašujejo strokovničarji v obče in železničarji posebej. Ce hočemo na to vprašanje stvarno odgovoriti, je potrebno pregledati dogodke pred 14. aprilom 1920 (onim dnem, ko se je sklenilo stopiti v generalni štrajk železničarjev) 25. decembra 1918 je pokrajinsko tajništvo Splošnega pravovarstven ;ga in strokovnega društva za Avstrijo sk calo ustanovni občni zbor »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo«. Ob velikem navdušenju so bila društve na pravila soglasno sprejeta, na kar je sledilo prevzetje na to tajništvo pripadajočega premoženja in njegov prenos v Jugoslavijo. Stare društvene krajevne skupine, katerih je bilo 38 so se preosnovale kot podružnice Splošne žel. organizacije za Jugoslavijo. Po preteku 6 mesecev so bili vsi podporni skladi aktivni. Strokovno glasilo »Železničar« se je tiskalo v 3500 izvodih in je bil njegov sklal tudi aktiven. Kratko rečeno, izvršili smo brez težkoč društven preporod. 2. Kako pogosta naj bodo pokrajinske konference? One se lahko vrše glasom statuta vsako leto. Morajo pa se vršiti najmanj vsaka tri leta in vedno po kongresu. V pokrajinskem pravilniku se ima to natančneje določiti. Ker se vrše državni kongresi vsaka tri leta, se bomo morali odločiti, da se vrše pokrajinske konference a) ali tudi vsaka tri leta; b) ali vsako leto; c) ali redno vsaki dve leti, poleg tega pa izredno po vsakem kongresu. Za pogostejše konference govori to, da je v tem slučaju vsakokratno vodstvo bolj izraz volje članstva. Proti r.jim pa visoki stroški in neprestano delo s kongresnimi predpripravami. 3. Kako naj se volijo delegati za oblastno konference? O tem lahko pokrajinska konferenca svobodno sklepa. Zadnja plenarna seja S. K. se je izrekla za to, da se vršijo pred vsako pokrajinsko konferenco okrožne konference, na katerih naj se predebatira dnevni red konference in volijo delegati. Pokrajinski odbor naj bi določal s svojim sklepom, kakšen naj bo delokrog okrožij. (To naj ne pride v pravilnik, ker se članstvo spreminja, okrožja pa je treba zaokrožiti z ozirom na članstvo, tako, da bo razdalja do okrožnega središča čim najmanjša.) Po našem mnenju naj bi se vršile zaenkrat okrožne konference v sledečih krajih: Maribor — Prevalje — Celje — Ljubljana — Jesenice — Trbovlje. — Na te konfrence naj bi poslala vsaka podružnica vsaj po enega delegata, podružnice, ki štejejo nad 50 članov pa za vsakega nadaljnega še po enega. Na pokrajinsko konferenco naj se voli na vsakih 200 članov po enega delegata. Razmišlja naj se ali naj bi se glasovalo vsaj na okrožnih konferencah tako, da bi imel vsak delegat toliko glasov, kolikor članov zastopa. V tem slučaju je brez pomena, koliko delegatov pošljejo na okrožne konference podružnice. Podružnice, ki zastopajo različna mnenja v raznih vprašanjih, o katerih ima odločati kongres, lahko pošljejo na okrožne konference tudi po več delegatov. Vsak izmed teh pa ima toliko glasov, kolikor članov ima za seboj. To so najvažnejša vprašanja, o katerih bomo na pokrajinski konferenci pri točki: pravilnik za pokrajinsko upravo v Sloveniji odločali. Naši odbori, podružnice in vsi drugi forumi naj temeljito predebatirajo vsa ta vprašanja in naj sporočijo Strokovni komisiji za Slovenijo, kako o vsem tem sodijo. V letu 1919 smo Slovenci sesedli zelo obširno spomenico, sprejeto na zate sklicani konferenci, na katero smo povabili tudi zastopnike bratske hrvatske železničarske organizacije. Po dvadnev ni obširni debati je bila spomenica soglasno sprejeta ter poslana potom do putacije južni železnici v Ljubljano in pa ministrstvu saobračaja v Beograd. Tedanji minister saobračaja inž. Vu-lovič nas je sprejel proti protestu za-stop. Jugoslov. žel. organizacije, češ, da smo prevratni element in oni kot na-lodno zavedni železničarji odklanjajo vsako sodelovanje z nami. Gosp. minister nas je sprejel ne glede na njih' proteste kot prve, ko so se o~ni odstranili. Obljubil je vsestransko proučiti razmere železničarjev in bo potrebno ukrenil, da zadovolji tej državi prepotrebno osobje. Kmalu za tem so dobili železničarji v beograjskem parlamentu svoje zastopstvo v osebi tajnika s. Kopača. Le-ta je porabil to priliko in je v parlamentu v javni seji iznesel križev pot trpljenja železniškega osobja. Batinanje osobja se je odpravilo. Vojaštvo, ki je dotedaj po železniških postajah vladale, je prenehalo s svojim terorjem. Učinek te dvadnevne diskusije je bil tako globok, da je železniški mi- nister drugi dan po debati odpotoval v Pariz in se je vrnil šele čez 3 mesece. (Dobil je politično bolezen.) Njega je zamenjal dr. Lukinič, tedanji minister pošte, ki pa ni mogel drugega storiti, kakor le to, da je sprejemal pritožbe osobja in vršil tolažilno službo. Medtem je nastala zopet kriza in portfelj železniškega ministra je dobil ranjki dr. Draškovič v Davidovičevem kabinetu. Sedaj šele je bilo mogoče pripraviti teren za pošteno regulacijo plač in službenega razmerja železničarjev. Gosp. Draškovič je sprejel deputacijo, ki jo je vodil s. Kopač. Sklenil se je »Protokol sporazuma«, ki naj bi uredil prilično službeno razmerje železničarjev. Ali predno ga je Draškovič mogel izvesti, je bil delegiran v Pariz, kjer je ostal prilično mesec dni. Njegov zamenik je bil g. Anton Kristan. Leta je na pritisk železničarjev izdal potom kraljevega ukaza naredbo, potom katere se na železnicah uveljavi »Protokol sporazuma.« Kdo je bil prvi proti tej naredbi? — Jugoslovanski železničarji, ki so na vse mogoče načine intrigirali proti Sporazumu. Naši sedanji Moskoviti so pa prav pridno zahajali v Zagreb k g. Kavčiču po instrukcije. Ker je bil s. Kopač vsled državnozborskega mandata zadržan, mu je bilo treba najti začasnega namestnika; ta je bil ravno iz Gorice došli Jože Petrič. In sedaj se je zasukal vsled Petričeve popustljivosti kurz na skrajno levico. Ni šlo več za zboljšanje gmotnega položaja železničarjev, cilj stremljenja je bil revolucija. Še pred kratkim dolgotrajna pogajanja za zboljšanje gmotnega položaja železničarjev — sedaj pa nič več pogajanj, temveč diktatura proletariata. Naši železničarski komunisti so bili na Vukovarskem kongresu polnoštevilno zbrani. V jeseni 1919, torej po enem letu obstoja Splošne železničarske organizacije Jugoslavije so ljubljanski komunisti v železničarski organizaciji izvedli uje-dinjenje , ne da so si zasigurali v Spl. organizaciij pridobljene pravice članov. Na vseh članskih zborovanjih se je pričela gonja proti socialnim patriotom, ki so prodali železničarje. Vlekli so na sramotni oder vse stare sodruge od Čo-bala do Kopača. V društvene prostore železničarske organizacije se je vselila komunistična partija. »Železničarja« so opustili, mesto strokovnega glasila pa je začelo izhajati komunistično urejevano glasilo »Ujedinjenje«, ki je bilo ob enem glavno glasilo komunistične partije za Slovenijo. Tako so prijadrali železničarji več po krivdi njih voditeljev kakor po lastnem prepričanju v komunistični veletok. Po volitvah v konstituanto so zgubili komunci popolnoma glavo — mislili so, da so na predvečerju diktature proletariata in zato so postali vedno bolj podjetni. Povsod so razbijali socialistično orientirane strokovne in politične organizacije, dokler niso to delo tako temeljito izvršili, da je ostalo od po vojni broječe strokovne komisije z 45.000 člani, le še 12.000 članov. In sedaj so se vrgli z vso silo na železničarje. Brata Žorge, Makuc in ostali komunci so spodbujali železničarje na odpor. Govorili so, da je vse pripravljeno, da je vojaštvo, orožništvo in policija na strani železničarjev in, da je treba le roko stegniti, pa bodo dosegli vse, kar so zahtevali. v tem času sem zvedel tudi jaz, da se nekaj pripravlja. Iz verodostojnega vira mi je bilo znano, da je ministrska seja dovolila tedanjemu železniškemu ministru g. dr. Antonu Korošcu 4 milijone Din za udušenje centralnega železničarskega štrajka. Takoj sem se napotil iz Beograda v Zagreb, poiskal sem g. Kavčiča, ga rotil, da naj ne upropasti železničarje. Ali on mi je dobesedno dejal: Star si brate, ne razumeš več moderno delavsko gibanje, zato se bojiš. Če so ti železničarji pri srcu, onda ajde v Maribor, tamo je treba tvoje imunitete. Kad se počne štrajk, če ti naznaniti Nachtigall — on ima tudi lozingo. Na ta cinični odgovor sem šel takoj v Maribor, sklical zaupnike, pa jim po- vedal vso resnico. Povedal sem jim, da bode štrajk zgubljen. Priznali so, da imam prav, ali štrajk-breherji niso mogli postati, jaz jih pa za tako judeževo delo tudi nisem hotel pregovarjati. Tako se je storilo tudi pri nas vse, kar je bilo mogoče, da se da oblastim možnost, da gledajo na stavko, ki jo jo smatralo Glavno tajništvo Saveza, kakor 99 odstotkov članov za krušno borbo. Posledica tega brezvestnega dela je bila: 1603 železničarji so zgubili službo, definitivno nameščeni tudi svojo penzijo. In ti hinavci imajo pogum zvračati krivdo na mene in razne druge sodruge. Klevetajo na desno in levo. Posledice teh klevet se pa izražajo v takih izjavah, kakor je uvrščena na koncu lista. Josip Kopač, Na naslov ljubljanske železniške direkcije! Od prevrata sem vlada v nekdanji belgijski vojašnici ljubljanski silna reakcija. Takšne reakcije gotovo ni najti več v celi Evropi. Ljudje, ki so se ob prevratu tam večinoma samolastno na izpraznjena mesta posedli, so izgubili vsak čut civiliziranih ter kulturnih ljudi. Iz raznih adjunktov in drugih majhnih ljudi so naglo postali visoko doneči naslovi, ki so pozabili, da jih je rodila doma revna mati, danes so se že silno preobjedli in pašujejo kakor nekdaj ruski car — absolutistično in avtokratsko. Ta avtokratizem pa jim je zlasti od tedaj šel v kosti, ko je bila Južna železnica podržavljena. Mislili so, da morajo sedaj začeti z balkanskimi manirami, pa so balkance že davno prekosili — morda že pred podržavlje-njem. Sedaj so se enostavno zaprli v svoj Tintenburg pa se ne brigajo za cel svet več. Železniško osobje se nahaja v obupu, ker je nago in lačno, ti ljudje pa se mu še rogajo ter ga naravnost izzivajo. Baje je prišel sam g. prometni minister v ta brlog pobrskat. No, prav bi storil, da bi te vojne dijetarje pognal kamor že davno spadajo. V vojnem času so te pijavke živele po raznih Feldtransportleitungah pravo parazitsko življenje, takrat, ko je na tiso?« železničarjev z ženami in otroci trpelo glad in pomanjkanje, zato pa opravljali noč in dan najtežjo službo, takrat so ti ljudje, ne vsi ali precej jih je, ki danes tam vedre in oblače, — stalno prejemali poleg cele plače, dvojne dijete in so si napravili kapitale, medtem ko so drugi obubožali mnogi tudi zboleli in umrli, najmanj pa razprodali vse kar so imeli, obleko in perilo, katerega si še danes ne morejo nadomestiti. Zato pa se te reveže tam zasmehuje in iz njih norčuje. Sicer pa se slavna gospoda najraje zapre, če kakšna delavska deputacija pride. Železničarji smatrajo takozvano »prevajanje« za čisto navaden švindel. Če bi gospodje imeli količkaj uvidevnosti in morale, bi ne le teh par železničarjev v Sloveniji že lahko davno prevedli marveč bi vse prebivalce v Sloveniji v tem času mogli prevesti. In potem, kaj pa je z enim delom delavstva na bivši južni železnici, kdaj pa bodo ti prišli do svojih pravic? Ali vas nič ni sram? Cela Jugoslavija se čudi, ter zgraža nad takšnim početjem. Ni tedaj prazna fraza, da na ravnateljstvu vlada v vseh ozirih največja nemarnost. Zato pa gospoda, tintenburgarji, zganite se vendar že enkrat no! Rudarska stroka. Proti obrekovanju. Zadnji čas je prišlo pri enem delu našega političnega časopisja v navado, da se očita našim funkcionarjem brez vsakih dokazov najtežje prestopke in izdajalstvo nad interesi delavstva, ki ga zastopajo. Tej pravici do javnega obrekovanja, ki si jo lastijo razni uredniki, morajo narediti naše organizacije konec, ker to ne škoduje posameznikom, ampak organizacijam. Mogoče je samo dvoje: ali so taka obrekovanja resnična, — potem morajo organizacije to preiskati in odsloviti skupno in brez razkolov funkcionarje, ki organizacijam škodujejo: ali pa ob- Nate organizacije. Ali si že član Konzumnega društva rekovalec za svoje obrekovanje nima nobenih dokazov, — potem morajo povedati obrekovalcem, da obrekovanja ne trpijo. Ko je zadnjič napadel »Naprej« s. Arha in mu očital brez vsakih dokazov, da dela proti interesom rudarjev, se je postavil s. Arh opravičeno na to stališče in stavil vsem rudarskim podružnicam vprašanje zaupanja. Ob enem jim daje svoje mesto na razpolago. Tako postopajo možje! — Sedaj je na organizacijah, da povedo, kaj sodijo o načelu javnega, nedokazanega in neprestanega blatenja, — s katerim izpodkopava brez vsake razsodbe in kontrole ugled poštenim ljudem in organizacijam, ki jih zastopajo? Dopis se glasi: Vsem podružnicam! Podpisani Jurij Arh, tajnik Unije slov. rudarjev v Zagorju, si usojani zahtevati od Vašega podružničnega vodstva, da z ozirom na to, ker me list »Naprej« z dne 25. maja t. 1. štev. 49 pod naslovom »Proč od Kristana med drugim na tako rafiniran način sumniči in imenuje za Čobalovega trabanta, zahtevati naslednje: 1. Da se izjavite ali je res, da je vodstvo Unije slov. rudarjev v rokah sodr. Čobal-a? o Ali ni vodstvo Unije slov. rudarjev "sedaj v rokah onih sodrugov, katere ste si sami izvolili ob priliki zadnjega občnega zbora? 3. Da se izjavite, koliko sem delal pri svojem udejstvovanju na mezdnem in socialno političnem polju proti interesom delavstva,, katerega sem ime čast in dolžnost zastopati? Sodrugi. Povem Vam čisto odkrito, da sem prišel v Vašo sredo kot žrtev proletarske ideje! In kot tak sem skušal po moji skromni zmožnosti na sedanjem mestu storiti vse ono, kar je v prid zatiranega delavstva. Zato sem tudi račune polagal pred občnim zborom, pred unijskim načelstvom in pred Vami sodrugi in povsod so bila moja dela odobrena. 'Moja vest je čista in v tem oziru se ne bojim nobene poštene sodbe. Vkljub temu pa, da se ne čutim krivega, mi moja čast in moj proletarski ponos ne dopušča, da bi me blatil človek, ki ni nikdar niti stotinke tega prestal za proletarsko stvar, kot jaz, da bi me tako nesramno sumničil za nesposobnega in delavstvu tako škodljivega, kakor me Bemot v svojem zadnjem »Naprejut slika. Zaradi tega zahtevam od Vas, da sklepate o teh treh vprašanjih takoj na edborovi seji ali pa na članskem sestanku ali zborovanju. Odgovor zahtevam tekom 10 dni na unijsko vodstvo brezpogojno. Ako ste spoznali, da je nasprotno res, kar trdi Bemot v svojem »Napreju«, potem morate priobčiti tozadevno izjavo v list »Naprej« in »Delavca«. Ako ste pa spoznali, da ima Bernot prav, potem pa takoj zahtevajte od Unijskega vodstva, da se skliče izredni Unijski zbor, na katerem imate pravico, da me iz Vaše službe odstavite. — Sodrugi, jaz nisem koritar in ne kapitalist. In za teh borih 6000 K mesečno, ki jih imam pri Vas brez vsakih doklad, ne bom pustil blatiti svoje osebne časti od onih, kateri še niso za delavstvo nikoli nič koristnega storili, pač pa mu mnogo škodoVali. S svojimi poštenimi rokami in svojim razumom si bom v stanju tudi kje drugje kruh služiti in družino preživljati. Zagorje, dne 26. maja 1924. Jurij Arh, t. č. tajnik. Kemična stroka. Ljubljana. Vodstvo tukajšnje podružnice Osrednjega društva kem. del. naznanja vsem članom podružnice v tovarni za klej, da se bo vršil v društvenih prostorih »Svobode« na Selu dne 10. junija redni občni zbor naše podružnice z dnevnim redom: 1. a) Poročilo predsedstva, b) tajnika, c) blagajnika, d) nadzorstva. 2. Smernice. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. Začetek takoj po delu t. j. ob 18. uri. Poživlja se vsakega člana in članico, da se obvezni dolžnosti odzove, če je isti čas prost tovarniške službe. Zidani most — Radeče. Dne 24. maja se je vršila pri nas skupna strokovna konferenca, cementnih delavcev, usnjarjev in papirniških delavcev, v prostorih restavracije pri mostu v Radeče z dnevnim redom: 1. Delo za enotnost v strokovnem pokretu. 2. Ustanovitev medstrokovnega delavskega odbora za okrožje Zidani most in Radeče. 3. Slučajnosti. Pri prvi točki dnevnega reda te konference je bil sprejet predlog 1. Da se ne pripušča od nobene strani cepiti naše delo za enotnost v strokovnih organizacijah, v kateri smo še vedno in ostanemo nerazcepljeni. 2. Da razmere v naših strokovnih organizacijah sami uredimo potom izkušenj, ki smo jih pridobili pri delu za obstanek naših organizacij. Torej da ne -dopuščamo se vmešavati v razmere našega strokovnega pokreta, tistim, ki nimajo pojma o našem trpljenju v boju za življenje. 3. Da ostane naše obvezno strokovno glasilo »Delavec« kot sedaj. List se ho tudi še izboljšal, ako bomo pri tem pomagali ne samo mi v tem okrožju, temveč vsi, ki smo strokovno organizirani v naši osrednjih društvih in drugih savezih. Pri drugi točki dnevnega reda se je sprejel predlog, da se ob prvi priliki skupnega shoda izvoli iz vseh treh skupin delavstva, krajevni medstrokovni delavski odbor za naše okrožje. Na podlagi sklepa te konference, gremo na delo v čisti razredni zavesti, v prepričanju, da situacijo v našem okrožju zagotovo izboljšamo v interesu delavstva. Dne 1. junija se je vršil strokovni shod, kakor je bilo določeno in sicer v ožjem skupnem krogu t. j. v Radečah. Shod se je vršil ob velikoštevilni skupni udeležbi cementnih delavcev v društvenih prostorih »Svobode«. Shodu je predsedoval sodr. Ljubej, predsednik podružnice cementnih delavcev v Zidanem mostu. O položaju in nalogah nas vseh skupaj, ne samo v Radečah, Zid. mastu itd., temveč v celi državi je poročal s. Rejc. Njegov govor je naše skupno delavstvo vzelo z zadovoljstvom na znanje na pot v dolžnosti za naše strokovne organizacije, katere danes ustvarjamo in po možnosti varujemo vsega hudega. Po shodu, se je izvolil na podlagi sklepa pretekle naše skupne konference: Medstrokovni delavski odbor za naše okrožje, katerega dolžnosti v interesu nas vseh navedemo v prihodnji štev. »Delavca.« Stavblnska stroka. Splošna delavska Unija (prej Unija stavbinskih delavcev.) Članstvu in podružnicam v vednost! Glasom sklepa cetralnega odbora SDU z dne 13. aprila 1924 se imajo mesečni obračuni najzadnje do 10- vsa* kega meseca od prejšnjega meseca odposlati na centralo v Celje. Za mesec april so obračunale sledeče podružnice: stavbinski in občinski delavci Celje, Maribor, stavbinci Litija (za april delno). Samotni delavci Store, keramični delavci Gotovlje. Obračunale še niso sledeče podružnice: keramični delavci Liboje, apneni-ški delavci Pečovnik. V prihodnji številki objavimo obračune za maj in zamudnike za maj. Članski prispevki so s 1. junijem 23 teden plačljivi. Kdor je dne 1. junija pod 15 teden v zaostanku se je v smislu § 7. odst. 2 glavnih pravil Splošne delavske Unije sam izključil. Tajništvo S. D. U., Celje, Vodnikova ulica štev. 3. Objave. Zahvala. Podpisana se zahvaljujem vsem delavcem in delavkam tobačne tovarne v Ljubljani, ki so prispevali k podpori v znesku Din 318.25 in Din 400.— ob priliki bolezni in smrti mojega sina Ivana Jerše, ključavničarja tobačne tovarne. — Marija Jerše, Zg. Šiška pri Ljubljani. Zalivala. Podpisani se najprisrčnej« zahvaljujemo »Uniji slov. rudarjev, in steklarski strok, organizaciji v Zagorju, Hrastniku in vsem, ki so s svojo ude- ležbo pri pogrebu našega Rudolfa počastili njegov spomin. Zagorje, 28. V. 1924. Rodbina Jugovar. IZJAVA. Podpisani Ivanuša Fran, mizar pri progovzdrževalni sekciji juž. žel. v Mariboru obžalujem, da sem dne 1. V. 1924 v vlaku med Ptujem in Pragerskem ražalil bivšega nar. poslanca g. Josipa Kopača iz Ljubljane s tem, da sem mu očital, da je 1. 1920 prodal železničarje in zato dobil denar. Izjavljam, da za to svojo trditev nimam ne-le nikakega dokaza, temveč nimam niti povoda dvomiti o nesebičnem trudu g. Josipa Kopača za železničarske interese. Samo zapeljan in nahujskan po razdiralcih železničarskega gibanja sem se mogel spozabiti, da sem se tako izrazil o g. Kopaču. Zahvaljujem se g. Kopaču, da mi je to žalitev odpustil in odstopil od kazenskega preganjanja proti meni. To izjavo mu dajem na svobodno uporabo. V Mariboru, dne 10. maja 1924. Ivanuša Franc. Vsedelavski zlet. Zletni odbor je napravil potrebne korake za dosego polovične vožnje. Pogajanja se vrše tudi glede prostora. Tudi z uradom Velesejma je stopil odbor v stik, da doseže vstop na vele-semenj pod kolikor mogoče ugodnimi pogoji. Kakor hitro se urede te zadeve, se razpošljejo prijavne pole na vse organizacije. Sodrugi, ne zamudite prilike. Pripravite se na vsedelavsko manifestacijo. Vestnik »Svobode*1. Gorje nad Bledom. Sploš. del. izobr. društvo »Svoboda« podr. Gorje bo priredilo v nedeljo 8. junija ob 3. uri pop. na vrtu restavracije »Vintgar« vrtno veselico s sledečim sporedom: ples, šaljiva pošta, ribolov in prosta zabava. Ker je čisti dobiček namenjen za po-vzdigo društvene knjižnice, se preplačila hvaležno sprejemajo. — V slučaju slabega vremena se veselica vrši prihodnjo nedeljo. Sodrugi, prijatelji in somišljeniki od blizu in daleč, oglejte si ob tej priliki naš divni »Vintgar« ter posetite našo prireditev. — K obilni udeležbi vabi — Odbor. prireditve. Razvitje zastave steklarjev v Zagorju. V nedeljo, dne 1. junija t. 1. dopoldan se je v Zagorju slavnostno razvila zastava steklarjev podružnice Osr. društva kemič. delavcev. Spored je bil že večkrat objavljen in se je v najlepšem redu završil in se lahko trdi, da je bila ■zastava res slovesno razvita. Zlasti je bilo konstatirati, da vlada med steklarskim delavstvom najlepša harmonija in solidarnost in da imajo velik smisel za napredek in razvoj svoje strokovne organizacije in za uveljavljenje socialističnih načel. Pri slavnosti so sodelovali: Rudniška godba iz Zagorja, pevska društva: »Jednakost« iz Zagreba, »Naprej« iz Celja, »Bodočnost« iz Stor, ki so s svojim sodelovanjem slavnost jako povzdignili, ter za svoja izvajanja želi mnogokrat burno odobravanje. Vsled žalostnega dogodka, ki se je istega dne odigral v Trbovljah se je slavje popoldan zaključilo z gnjevom na one, ki so to krvoprelitje povzročili. Beležke. K dogodkom v Trbovljah. Naš poročevalec je bil v Trbovljah in je ugotovil na licu mesta dejanski položaj ob priliki nedeljskih pobojev. Dejanski položaj je tale: Orjunaši so streljali v zrak in vzklikali po svoji navadi. Neodvisne skupine so odgovarjale najprej s protiklici, nato z naskokom na zastave, nakar je prišlo do obojestranskega streljanja. Pri tem so bili ustreljeni poleg treh orjunašev en rudar, ki se je boja udeleževal in trije gledalci: en 70 letni, en 60 letni starček in en 4 letni otrok. En rudar je bil od dveh Orjunašev, potem ko so ga pri razvitju zastave suvali in pretepali v občinskem kamnolomu zvezan ustreljen. Žrtve so bile pokopane v torek ob velikanski udeležbi rudarjev. Bilo je navzočih pri pogrebu 8000 ljudi. Na pokopališče delavstva niso pustili. V Trbovljah vlada silno ogorčenje nad nastopanjem Orjunašev. Oblast je aretirala veliko število delavcev: nismo pa čuli o nobenem nastopu proti tistim članom Orjune, ki so sodelovali pri požigu in umoru. * Mi zahtevamo, da se vse oborožene tolpe brez izjeme razorožijo, vsi krivci pa kaznujejo. Najodločneje protestiramo proti poskusom, postopati z delavstvom pristransko. Naši shodi. Strokovni shodi, ki so se vršili 1. junija po vseh industrijskih krajih Slovenije so lepo uspeli in bodo mogočno ojačili naše strokovne organizacije. Referenti so poročali na vseh shodih o položaju našega delavstva in o nujni potrebi, da delajo naše strokovne organizacije na to, da se vsi proletarci združimo in obnovimo stike s proletarci vsega sveta. Na vseh zborovanjih se je prečital manifest centralne uprave Glavnega lladničkega Saveza Jugoslavije. Stvarni referati so napravili povsod najboljši vtis in so vsakemu dokazali, da so imeli ti shodi samo eden namen: Ta namen, da v živem stiku s članstvom naših strokovnih organizacij ugotovimo, kako želi imeti vodene in usmerjene svoje strokovne organizacije delavstvo. V vzajemnem sodelovanju bomo našli pravo pot. Če se nam je to posreči- lo, bomo tudi v bodoče prav lahko složni in edini. Kukavic«. Pod tem naslovom napada v »Napreju« nekdo v imenu Mežičanov predstavnike naših strokovnih organizacij. Na ta članek ne bomo odgovarjali. Rečemo le to, da ga ni mogel pisati nihče izmed onih mežiških zaupnikov, ki so postavljali leta 1919 temelje sedanjim lepo razvitim strokovnim in gospodarskim organizacijam Mežiške doline. Ti gotovo vedo, da so narasle strokovne organizacije v Črni od januarja do oktobra 1919 od 165 na 500, v Mežici pa od 40 na 230. Da so bili postavljeni v istem času že vsi temelji za delavsko organizacijo v Mežiški dolini, — zasigurana delavska zbirališča in lokali, ki so danes velika opora za delavsko stvar v tej dolini. Mi vemo, da gre za vse to glavna zahvala požrtvovalnosti in delu domačih delavskih zaupnikov. Nekaj zasluge na tem razvoju pa imajo tudi »kukavice«, ki jih člankar napada in ki so na vabilo domačih zaupnikov bile takrat po pet in večkrat na mesec v tej dolini in ki so porabile vso svojo voljo in znanje, da se je to zgradilo Takrat smo gradili in napredovali, da je bilo veselje in nismo imeli časa za medsebojno zmerjanje. Danes — pa je nevarnost, da bomo vse to razbili. To je kukavicam težko, — zato prihajajo, ne hujskat, ampak pomirjevat in svarit ob dvanajsti uri. Daleč zavračamo vsa v članku na-gomiljena zlobna obrekovanja in pov-darjamo le to, da se bodo mežiški zaupniki in tudi člankar, če je pošten, še prepričali, da ne iščemo pri tem ne ■mest, ne slave, ne blaga. Dopisi. Redki jubilej. Mariborski pevski zbor pekov je proslavljal v soboto dne 24. maja na lep in dostojen način jubilej svojega odličnega neumornega zborovodja g. Emila Fiillekrussa, kateri se žrtvuje že celih 26 let za izobrazbo in povzdigo pevskega zbora »pekov«. — Istega jubileja sta bila deležna tudi sodruga Šumiga Franc in Vitzler Rudolf, katera delujeta kot izvrstna pevca celih 25 let. V lepo okinčani društveni dvorani so se zbrali vsi pevci z pevovodjem na čelu, nadalje zastopniki vseh mariborskih del. pevskih društev (Froh-sinn, Svoboda, Enakost), v imenu strokovne komisije tajnik sodr. Čeh, občin- Vsedelavski zlet spojen z zadružno razstavo se bo vršil 16. in 17. avgusta. »DELAVEC« ski svetniki z podžupanom 6odr. Dru-zovičem na čelu, nadalje zastopniki socialistične stranice in organizacije. — Predsednik Sumiga je pozdravil navzoče ' goSte, obrazložil dolgoletno delovanje jubilanta pevovodje, nakar mu je izročil v imenu pevskega zbora krasna darila. Pevski ibbr »Svobode« pa mu je izročil krasen venec z rdečimi trakovi. •( ‘V flf r -f * ' Mf’; Sodrug Rakuša je slavil nadaljna jubilanta, jima čestital k redkemu jubileju, ter jima podal krasna spominska darila. Po raznih govorih se je zaključil oficijelni del tega slavja, nakar se je vršila neprisiljena dostojna zabava. — Omenim paj še, da nas je tudi počastil s posetpm sotjrug Sassenbach, tajnik amsterdamske internacionale. *iato«o6 Ml ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, ko-vinostiskarska, ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi oo a g i Ulž-mtiKtlbiŽi iivtr um M|jHi . F r. VlIL Sedaj sta brata milijonarja, kot listja polno je denarja. kaj srečo je ta povzročilo ? To milo »Zlatorog4* je bilo / ■m MALI VsedelBosM zlet v mAIM Tvrdka Peter Mer UnbOima, Dalmatinova ulica priporoča za ta Izlet: Celotne kroje kot tudi pesa- črn A*il+ e* “ maji telovadne hlače/Celje, dalje ta mofiki in ženski naraščaj ter članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenike 11 Preskrbite sl pravočasno! - Poverjeni I dobavitelj potrebščin U. D. R. p o z o r i He samo brati, 19" Žika *“9f (e najboljši in najzdravejši nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte |o pri svojem trgovcu. Pražarna >2IKA< d. s o. s. Ljubljana, Svetlin krema je najboljše čistijo za čevlje. Zahtevajte jo po trgovinah. temveč se prepričati, da je naša prava domača »KOLIlfSKA CIKORIJA« v svoji kakovosti prvovrstna. Vabilo na I. redni občni zbor »Klavnice", reg. zadr. z o. z. v Guštanju, ki se vrši v nedeljo 15. junija 1924 v lokalu Save^a metalskih radnika Jugoslavije, podružnice v Ouštanju. Začetek ob 8 dop. DNEVNI RED: 1. Poročilo o registraciji zadruge pri Okrožnem sodišču v Mariboru. 2. Poročite načelstva v delovanju v preteklem poslovnem letu. 3. Poročilo nadzorstva o delovanju zadruge v preteklem poslovnem letu. 4. Odobritev račutiskega zaključka za upravno leto 1923 in razdelitev čistega dobička.' 5. volitev načelstva za tekoče poslovno leto. 6. Volitev Nadzorstva za tekoče poslovno leto. 7. Raznoterosti; Y smislu § 31 pravil zadruge je občni zbor sklepčen, ako je na njem zastopanih hainjanj' deseti čfel zadružnikov, v slučaju nesklepčnosti pa se vrši ob?ni zbor čez pOl fift, ki pa je sklepčen ne glede na število navzočih nCPf6II10Cl]I06 zadružnikov. ’* " K " Načelstvo. fMM (Ml rt »,* r i V Spodnji Šiški pri »ANŽOKU« sedaj pri »DALMATINCU« točiva prvovrstna dalmatinska vina (črno in belo); pripravljava vedno mrzla jedila in sveže morske ribe vsako soboto. Cene zmernel Se priporočava cenjen, občinstvu za naklonjenost. Brata lason. Spod. Slika. r. z. z o. z. splošna kovinska industrija 3 S-tVT i y t • L KoloMa Telefon št. 729. čftajte in razširjajte najboljši strokovni list „Delavec“. ▼ Imenu Strok. kom. (F. odb. GDSJ.) Izdajatelj: Vran« Bretek. Odgovorni urednik: Jele Berdajs. Tlaka tlakama Hakao Hrovatin. BOLBČOIE? V »brun? V- ndih? Poskusite pravi Fellerjev Elzalluid! Vi se boste Čudili! Dobrodejen pri drgnenju vsega telesa in kot koPsmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter nad 25 let pri-jlubljen! S pakovanjem in poštnino 3 dvoj-nste ali 1 Specialna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 Specialnih steklenic 214 dinarjev s 10 odstotki doplačila razpošlje: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 334, Hrvatsko. VB Veliko škodo si napravite sami, ako kupite blago kje drugje, predno si ne ogledate nizkih cen v trgovini DANICA*’ Majzelj & Rajželj Ljubljana, Turjaški trg štev. 1 (bivša Preskrbovalnica) Velika zaloga blaga za ženske in moške obleke, hlačevine, žameta, konte-nine, etamina, odej, ogrinjalk, nogavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, predpasnikov, jopic, naglavnih rut in najrazličnejšega drugega blaga. Istotam zaloga usnja vseh vrst. Postrežba točna In vestna. Znižane cene za otroške vozičke Novi modeli. — Poslužujte se izdelkov domače tovarne otroških vozičkov in dvokoles Tribuna F. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. — fstotam se se dobijo po znižam ceni nova dvokolesa mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatlke ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in ponik-ijanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko. Pleskarska in slikarska ter vsa v to stroko spadajoča dela Izvršuje solidno in točno po naj-rii^jih cenah tvrdka Petek & Ivan Langof Društvena ulica štev. 43, Moste pri Ljubljani. Zajamčeno ■V JO Al A VI ID pomladanskega in letnega blaga za ženske In moške obleke, NNnlir kt je pravkar došlo, potem perila, šifona, kotenine, oksforta, "■ ' cefira, cvilha, odej, kocev, posteljnih garnitur i. dr. samo čehoslovaiki Izdelki *' “se priporoča domačh trgovina"' Pil ..češnlku" v Ljubljani, LlnporjevB - Strltorjeua ulico. Zlasti sa opozarjaj! na to trgovino ženini in neveste, ki nakopojejo opremo (kalil). Cene izredno nizke in zmerne. iz prvih angleških to-varen od Din 350 do Din 800 nudi tvrdka Drago ScM w i* Ljubljana, Dvornitrg3 Pismena naročila se Izvršujejo točno (po povzetju). Neugajajoče se zamenja ali vrne denar. Amerikanski pisalni stroi „UNDERW00D In vsa posrabSCIna najboljie vrsta nudi „Underwood“, Zagreb« Mesnlčka br M Ustanovljeno leta 1852. TEODOR KORN Ljubljana, Poljanska c. 8 (preje Henrik Kom) Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod lz pločevine za fimež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatelj) za konserve. ant. Černeta LJUBLJANA ŽJ^ORMI TRgJ Pečatne znamke in emajlirane tablice. Zasloni dobi vsak eno lepo moderno čepico, kdor naroči pri tvrdki Ivan Savnik, Kranj za moško obleko 3 m lepega sukna za Din 195, 3 m boljšega sukna za Din 225. 3 m finega sukna za Din 250 — In 310 m finega kamgama za Din 350. Skupna klot-podloga z gumbi stane: I. vrste D 112’—, II. vrste D 166’—, III. vrste D 134. ZADRUŽNA BANKA v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 5 sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkulantneje. Delniški fcapltal K 12,000.000. Brzojavni jpaslov: Zadrubanka. — Telefonska številka 367.