"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. DELAVSTVO SE UPIRA KRIVICI IN NASIUAM Nad dve sto tisoč delavcev stavkalo koncem sept. NRA na preizkušnji — Kapitalisti diktirajo vladi NAVZLIC ogromni krizi in kljub NRA je koncem septembra stavkalo v Zed. državah okrog dve sto tisoč delavcev ^^Stevilo stavk in stavkarjev je skozi prošlih pet tednov naraščalo, srd delavstva proti izkoriščanju in drugim socislnim krivicsm je dobivsl izrszs v iprotestih ter v pristopanju v unije, in vlada je postala pozorna. "New deal" torej ne učinkuje, kot so obljubljali. Pozabljeni človek je nezadovoljen in spoznava, da ostane pozabljen, dokler se ne uveljavi v družbi vladajočih s svojo silo. 'fj Največje so bile prošli mesec stavke v Pennsylvaniji in v New Yorku. Nad industrijo in lokalnimi oblastmi v Pennsylvaniji gospodari jeklarski trust, ki ns prostranih ozemljih kom-ij še vedno operira s privatno policijo in v splošnem pa s pomočjo šerifov, ki so po večini naj poslušne jŠi hlapci privatnih interesov. Governer Pin-chot je edini izmed oblastnikov, ki je v teh stavkah dejal magnatom, da se igrajo * ognjem. Mera potrpljenja med delavci je dopolnjena. Zdaj tir-jajo pravice in pa boljši grižljaj, ^i so ga jim obljubovali republikanci in demokrati. Namesto ugoditve so kompanije poslale proti delavcem svoje izkoriščanja. privatne Stražnike, in položaj je postal v teh sporih skozi prošlo poletje tako napet, da je governer Pinchot v par slučajih odvzel kontrolo privatni oblasti ter jo začasno izročil svoji milici, katera je pod njegovim poveljstvom. Ker pa so se vod-stva kompanij, posebno še ma-gnatje jeklarskega trusta, ro-gali njegovim priporočilom, se je peljal tparkrat k Rooseveltu in mu potožil, da kapitalisti v Pennsylvaniji nočejo razumeti, da je kriza potisnila delavce prav d0 praga desperatnosti in se je bati hudih posledic. Izkoriščanje je nepopisno. Plače n>^ke. Vsakega, ki je osumljen pristopa v unijo, odslove. Nekatere premogovniške družbe v Penni so končno pristale priznati unijo UMWA. Premogovniške družbe, katere lastu-je jeklarski trust, pa so neizprosno za odprto delavnico. V protest proti njim je v Pennsylvaniji zasitavkalo okrog 100,-000 delavcev. Ob enem so pre-mogarji jpodvzeli agitacijo, da pridobe v unijo tudi delavce v jo.klarnah. Tisoče se jih je že odzvalo. Pod pritiskom te stavke se je luril tudi predsednik Roosevelt in hitel podpisovati dodatni pravilnik, kateri vključuje v svoje območje tudi premogovnike jeklarskega trusta. A še celo potem, ko kompanije take zaobljube podpišejo, jih ne mislijo držati. Iz detroitskegs urada NRA poročajo, da imajo najmanj tisoč pritožb proti kompanijam v Michiganu, katere kršijo podpisane pravilnike, ampak omenjeni urad naznanja, da so "dokazi pomankljivi" in da vsled tega obtožnic ne more ftrtati v Washington. Do danes je bila eblaSt nasilna vzlic "new deatu" samo *t*ti delavcem. Kapitalistom li Storila ničesar, daai js njihova sabotaža oči v i dna, ker hočejo z njo ubiti učinke Roose-▼•Itovega "umešsvanja v privatni busin v New Yorku so se podali v ss izboljšanje mizemih totmer delavci rasnih strok. Dniibam so ns uslugo sodniki * "mdžunkšni" in pa policija • •vsflxni krepeljci. v Ohiu valovi duh odpora fossbno med delavci v jeklar- pasu Youngstowna, v «eubenvillu, in med premogsr-IJ: Tudi premogarji v West "tfiniji zahtevajo več kot pa obljube. Fordova tovarna ▼ Chester-je vsled stavke "usts obrat, Ford pa je zagro- zil, da bo rajše prenehal obratovati vsa svoja podvzetja, kot pa da bi v katerem priznal unijo. On je absolutno in edino za odprto delavnico. V Detroitu so koncem septembra zastavkali mehaniki v avtnih tovarnah, s katerimi kompanije niso mogle iposto-psti tako arogantno kakor postopajo z neizučenimi delavci. V Chicagu je policija aretirala stavkarje. ki so piketirali pred tovarno za izdelke iz usnja. Sploh >e policija v Chicagu najboljša zaveznica kompanij, katerim s silo pomaga poraziti stavkarje in ohraniti družbam privilegij nemotenega Samo naprej, neglede na ovire Vlada je «v takem nervoznem položaju brezmočna. Kapitalistom se ne sme zameriti pa tudi med delavci bi ai rada ohranila simpatije. Vsled te njene neodločnosti tudi njen program, zapopaden v Niri, ne bo uposlil nadaljnih milijonov delavcev, niti ne bo dvignil kupne moči do takih višin, kakor je obljubovala. Ljudstvo si bo moralo najti drugačen izhod iz krize kot pa je demokratska stranka. Seja eksekutive S. P. Dne 29.-30. oktobra b0 Chicagu zborovala eksekutivs spe. stranke. Dne 29. oktobra zvečer bo priredba v spomin E. V. Debsa, združena z banketom. Vstopnina—vsa postrežba vključena—je $1.25. Isti dan bo imel klub št. 1 slav-nost 30-letnice, na kateri bo govoril Norman Thomas, ali pa kateri drugi zastopnik soc. stranke, če bo on zadržan. NALOGE KLUBOV JSZ V PROŠLOSTI IN DANES P STANJE AFL OB NJENI 153. REDNI KONVENCIJI Ameriška delavsks federaci- ja (American Federation of industrijah in v neštetih ma- Labor) je prošli pondeljek o-tvorila avojo 53. redno konvencijo z najboljšimi nadami v bodočnost. Do tega poletja je naglo hirala in izgubila je bila tudi vpliv. Štela je komaj še dva milijona dobrih članov. V svojem poročilu pravi ek-sekutiva, da je članstv0 v tem nizacije v par drugih temeljnih njših o brstih. Eksekutivs AFL prsvi v svojem proglssu in poročilu konvenciji, ds dosedsj podpisani pravilniki niso zadovoljivi zs delavce, ker določajo predolg delovni čas, večinoma štirideset ur ns teden, nekateri ps tudi do 50 ur. Edino, ako se ga letu znatno naraslo. Predsed-j zniža splošno na 30 ur v tednu, nik AFL Wm. Green pravi, da bo pomagalo zaposliti stotisoče je letos pristopilo v unije okrog nezaposlenih. Sedanja zniža- Napredek švedske socialistične stranke Social-demokratska Stranka na Švedskem je imela ob zaključku svojega statističnega poročila januarja 1933 blizu 313,-000 članov v 1,957 postojankah. Lani je narasla za 16,291 članov in 220 postojank. poldrug milijon delavcev. Poročila iz vseh krajev zatrjuje* jo, da ameriški delavci še niso bili za organiziranje v unije nobenkrat tako dostopni kakor sedaj. Vzlic temu pa je AFL v primeri s številom ameriških delavcev le mala, šibka organizacija, z nekaj milijoni ohlapno organiziranih članov. Toda »preobrat na bolje je pričet in to uvaja tudi več idealizma v unije. V tem oziru so najbolj delsvni socialisti. O United Mine Workers poroča New York Times, da je dobila s pomočjo Nire 350,000 novih članov in je tako spet postala najjačjji nnija v Ameriški delavski federaciji. Delavci jeklarske in avtne industrije so še neorganizirani, istotako so še brez jake orga- Demonstracije v Milwaukeeju proti nemškemu poslaniku in posledice Na obisk v Milwaukee je dne ker so sploh koga aretirali, de- 17. sept. dospel poslsnik Hitlerjeve Nemčije, bivši kan-celar dr. Hans Luther.. Komunisti so privabili s svojimi napisi pred njegov hotel precej ljudi. Nastal je pretep, in Mil-aufeee Leader piše, ds ne ve, aH so ga izzvsli komunisti, sli policaji, psč pa konstatirs, da bi ljudstvo v Milwaukeeju poslaniku Luthru lahko z ignoriranjem pokazalo, da je nedobrodošel, namesto da mala skupina s svojim nsstopom obrača nanj nepotrebno pozornost V tepežu je bilo 22 udeležencev, ki jih je časopisje razglasilo zs komuniste, aretiranih. Enega so odpeljali v bolnišnico. Da-li so res člani kom. strsnke, ne vemo. Mestni prsvnik socialist Raskin je izjavil sodnik v da aretirancev ne bo prosekutiral. Sodniki in kapitalistični listi so se selo zgražali radibega. Milwaukee Leader obsoja tudi policaje, mokrataki in republikanski politiki ps odgovsrjsjo, ds komunisti v Rusiji ne smej0 demonstrirati pred nobenim nemškim konzulatom in Še manj pa pred Hitlerjevim poslanikom v Moskvi. In ko je bil po padcu caritrtia in po brestlitov-ski pogodbi ksjzerjev poslanik v Moskvi umorjen, je boljievi-šks vlada krivce in obtožence usmrtila brez kake posebne obravnave. Ko je pomožni mestni pravnik predlagal, da naj se obtožnico zoper sretirsnee umakne, je sodnik George E. Page predlog zavrgel. Policija v Milwaukeeju js pod kontrolo "nestranksrske" večine v mestnem svetu, ksters ji imenuje tudi načelnika, In istotako so vsi sodniki "nestran-karji", kar v Milwaukeeju pomeni demokrate in republikance. nja pa ne morejo imeti ugodnega učinka. Poročilo dalje konstatira, da so tudi tplače prenizke in ne soglašajo s cenami življenskih potrebščin. Važno vprašanja za AFL je forma unij. Zdaj so razdeljene večinoma po strokah, torej kot so bile že desetletja, medtem ko bi morale biti na sedanji stopnji industrialnega razvoja organizirane po industrijah. Nekateri so za reformo, afcarokopitni vodje in delavci, ki so zaljubljeni v svoje unije po poklicih ,pa se zelo upirajo. Tudi industrialci sami priporočajo da če se že morajo pogajati z unijami bi se rajše samo z en© v kateri bi bili vsi delavci njih podjetja namesto z ma-šinisti posebej, električarji posebej, operatorji strojev posebej itd. AFL je v tem letu jpokazala malo več militanfenosti ki pa bi prišla do veljave le v formi in-dustrialnih unij. Konvencija v Washingtonu bo pokazala dali je A Hi v tej krizi kos svoji veliki zgodovinski nslogi. Socialistična konferenca severnih dežel ; V prvi polovici meseca sep-tembra se je vrfils konferenca socialističnih strank severnih dežel v Kopenhagnu na Danskem. Udeležili so se jo za-stopniki danske, švedske in finske soc. strsnke. Prisostvovali so tudi zastopniki norveške stranke. IONIRJI, ki so 1. 1901 ustanovili prvo slovensko socialistično organizacijo v Zed. državah, so imeli v svojem načrtu agita-cijsko in prosvetno delo med slovenskimi priseljenci. Njihove moči in sredstva, ki so jih imeli na razpolago, so bile šibke, in težave ter ovire ogromne. Njihov klub je razpadel. Reakcija pa je ostala in nazadnjaštvo se je bohotilo, ker ni bilo organizirane opozicije. Julija 1903 je bila socialistična postojanka med Slovenci spet obnovljena. Zahtevala jo je potreba. Ustanovila je svoje glasilo Proletarca ter razprostrla niti svojega delovanja v vse slovenske naselbine. Nihče ne more preceniti ogromnega dela slovenskih socialističnih klubov ter JSZ. Veliko lažje se ga podcenjuje. Edino Finci v tej deželi se lahko ponašajo s tako aktivnim gibanjem, kakor ga predstavlja JSZ. Toda med Finci je po vojni zelo ponehalo, med tem ko je naše naraslo. Klub št. 1—začetnik organiziranega socialističnega dela med Jugoslovani v tej deželi, praznuje letos svojo 30-letnico neprestanega in neumornega dela na polju vzbujanja razredne zavesti ter proletarske kulture. Praznuje jo ne ko umirajoča, od utrujenosti izčrpana organizacija, nego svežejša in po številu ter delu jačja ko kdaj koli v svoji tridesetletni 7god>-vini. Iz pionirskih početkov se je razvila Jugoslovanska aocialističns zveza. Par klubov v lllinoisu, nekaj v Ohiu. v Pennsylvaniji, vzni-kli so tudi v drugih državah—in nato je bil sklican prvi kongres. Nihče, ki ni poskusil, in nobeden, ki ni v stanju zapopasti, ne ve, koliko truda in koliko prizadevanja je bilo treba, predno je iprodrla socialistična misel med slovenske delavce v tej deželi. Skoro vsi so bili kmečki sinovi—in kot taki socislistični misli nsjmanj dostopni. Agitacija vztrajnosti je zmagala to oviro. Danes je JSZ v socialistični stranki razmeroma jaka federacija. Nemška, ki je bila nekoč močna in vplivna, je vsled medvojnih persekucij in notranjih nesoglasij razpadla— v veliko škodo nemških delavcev in socialističnega gibanja v celot.. Češka socialistična fcderacija je oslabela pod \alom silovitega nacionalizma, ki je vzkipel vsled posrečene ustanovitve Češkoslovaške republike. Danes je manjša nego naša, dasi je sam0 v Chicagu več Cehov kot je Slovencev v vseh Zed. državah. Angleški socialistični klubi pa ne morejo nadomestiti dels, ki so ga preje vršile postojanke češke socislistične federacije. Isto veljs za nemške in druge delavce. Prošli mesec je imela v Chicagu konvencijo židovska socialistična federacija. Nihče ni predlagal, da naj se razpusti, dasi so vsi, ki so se je udeležili, sposobni angleščine, in nekateri so prav izborni govorniki ter sotrud-niki socialističnih sngleških listov. Zavedajo se nsmreč. da mora ostati med maso Židov organisacijs, ki bo delovsla med Židi za socializem in vodila boj proti zavajalcem in nazadnjaštvu med njihovim ljudstvom. . Narodnostne federacije v ameriškem socialističnem gibanju bodo ponehale, ko zanje ne bo več potrebe. Nekatere so že potopljene v zgodovino, med njimi prej omenjena nemška federacija, toda ne nemško in ne a-.meriško socialistično gibanje nima koristi od {Predlogi za razpustitev federacij so pri- hajali že od ameriških članov stranke in vča-si tudi od kakega kluba te ali one federacije. Vsi ti predlogi—kakorkoli iskreni—so bili ▼ resnici le izraz impotenco. Ni bilo uspehov, ni bilo volje za življenje, pa so si na ta neposreden način sami sebi predlagali smrtno obsodbo. Po deželi valovi že dobrega pol leta vihar navdušenja za sedanjega predsednika republike. Toda ogenj absolutne vere v novega odrešenika in navdušenje zanj se že uhlaja. Kriza je še tukaj. Osti vseh zakonov kapitalističnega razvoja so še prav tako obrnjene (proti delavskemu ljudstvu kakor pod katerokoli prejšnjo vlado. V današnjih odporih proti izkoriščanju se postopa z delavci prav tako brutalno kakor prejšnja leta. Socialisti so torej v pravem; in bili so v ipravem leta 1932 in sploh vsa leta, od kar širijo svoj evangelij. Zgodovinski čas nalaga tudi našim klubom toliko večje naloge. Vršiti jih moramo med svojim in kolikor mogoče med. drugim ljudstvom. Med hrvatskim ljudstvom v tej deželi so socislUtično gibanje uničili razkoli. Reakcija vseh vrst je silovito profitirala raditega. Nobeni "direktno strankini" klubi ne morejo nadomestiti dela, in ga vršiti z enakim uspehom, kakor so ga vršili klubi hrvatskih socialistov. Slovenski sodrugi bodo morali tudi tu ponovno izvršiti delo, kakor so ga pred 28. leti. Število organiziranih slovenskih socialistov je res majhno—veliko premajhno. Toda ▼ tem malem številu je zapopadena energija» sposobnost za delo, volja za boj in za življenje. Ko hitro v kakem klubu zmanjka teh lastnosti, zapade Životarenju in umre. In ta zakon velja za vsak klub, tudi ako spada "direktno v stranko". Socialistično gibanje med slovenskim delavstvom potrebuje sprememb—toda ne na slabše, ampak na bolje. Dokler imamo za socialistično delo svoje naloge med našimi priseljenci in med njihovo mladino, so nam klubi, ki so združeni v svoji zvezi, potrebnL Ta potreba ni danes nič manjša kakor v proalosti. Kdor je protivnega mnenja, se je v zgodovino naborov in dela naših sodrugov nezadostno poglobil. Klubi, ki hočejo biti živi, morajo znati živeti. Samo seje ne zadostujejo. Treba je šole v klubu, shodov, agitirati za stranko in delavske liste ter gojiti kulturno delo, katero se mora od "kulturnega" dela narodnjakov in klerikalcev razlikovati. Klubi» ki v tem pravilu greše, ne razumejo svoje prave na-ficge. Slovenski in drugi jugoslovanski delavci imajo stotine društev, dvorane, kulturne u-stanove, časopise itd. Dokler bodo imeli vse to, in dokler bodo v naših naselbinah delovale organizirane mašine nazadnjaštva, je treba nekoga, da se jim postavi v bran, da jih ljudstvu prikazuje v pravi luči. To je mogoče le, ako je ta nekdo prav tako dobro ali pa še boljše organiziran za svojo nalogo» kakor njegov nasprotnik. Taka organizacija je bila in je Jugoslovanska socialistična zveza. Kar je razredno zavednih delavcev, z dovolj jako voljo in sposobnostjo za delo in boj, so njeni člani. Zgodovinsko važni čas jih kliče, da pospešijo svoje delo. Geslo naj bo,—ne razpustitev— ampak večja, močnejša in vplivnejša Jugoslovanska socialistična zvezal lá Kako pobijajo jetnike | "Ustreljen, ko je akušsl pobegniti," je zspisano skoro pri vsakemu političnemu jetniku, ki gs je ubila Hitlerjevs milica sli kdo izmed drugih fašističnih rabljev. Označba o poskusnem begu je seveds le izgovor za opravičenje barbarskega dejanja. Itavflk« "Proletarian •a". Na fea Cheap" reklama V tožbi, v kateri je prizadeta Berkey Gay Co. v Grand Rapidsu, Mich., ki izdeluje pohištvo, je prišlo na dan, da je prejela žena sedsnjega predsednika Mra. Roosevelt tisoč dolarjev, zsto, ds je kompa-nija lahko oglašala, da Mrs. Roosevelt priporoča pohištvo iz ofreejen* tovarne. Bržkone ni pohištva, ki ** izdeluje Berkey 6 Gay kompanija, nikoli videla, toda indorsirala ga je vseeno proti vsotici tisoč dolarjev, katere pa milijonarka Mrs. Roosevelt ni bils prsv nič potrebns. Svoje ime je torej prodala zs "che*p" reklsmo. sta kompanija js plsčala v ensk nsmen od enega do dva tisoč dolsrjev trem drugim pro-minentnim damam, ki so žene milijonsrjev.___ Prosvetna matica vabi Vs4ko naipredno društvo, ki je resnično nspredno, je vabljeno, ds pristopi v Prosvetno mstico. Uničevanje blaga in živil v morju pomankanja in bede Ameriški farmarji so se za-'čile, in višje cene bi povrnile vezali, da bodo posejali tri mi-|"fprosperiteto". lijone akrov žita manj kot do-1 ,p-lr" zdaj. 220,000 farmarjev je pristalo v načrt, ki jim gs je predložila vlada v namenu, da dvigne cene. Dalje se izvsjs načrt vlade, ki določa ,da se podorje tretjino bombaževega pridelka. Vlada je pokupila pet milijonov prašičev, jih dala v klavnice, da so jih pobili in spremenili v gnojila. Na zapadu in drugje uničujejo sadje—zaradi prenizkih cen. Brazilija je uničila od leta 1931 že okrog 30,000 vreč kave ker so ji cene na mednarodnem rgu prenizke. Vsa ta uničevanja imajo namen ustvariti pomankanje v Taka je ekonomija v kapitalistični družbi. Namesto, da bi delavcem poskrbela delo in dovolj zaslužks, s ksterim bi pokupili sedanji previšek po zmernih cenah, peha ljudstvo v še večje pomankanje in bedo. "Največja revolucija" Znani newyoriki odvetnik in demokrat Samuel Unter-myer je dejal, da bo Nira, ako uspe, značila začetek največje socialne in ekonomske revolucije, kar jih je še kdaj bilo ▼ mirni dobi v zgodovini modernega sveta. mramno delavstvo bo znak» ustvariti pametno tired- toliki meri, da bi cene posko-.be. PROLETAREC katastrofalni učinki naravnih elementov M ki man dalavskaga Iju4sbva. Izhaja mk četrtek. , Dolavaka TUkova« Drvik«, III. Glasil« Jogoslovanslsa Socialiatttno Zrna NAROČNINA t Zedinjenih driavah za eelo leto $8.00; m pol leta $1.75; so četrt leto $1.00. to—»mrtvo; sa celo leto $8.60; m pol leU $8.00. Vsi rokopisi tal oglasi morajo biti v našem uradu naj-posneje do pondeljka popoldne sa priobčitev _ O Itovilki .t«-kt>čega tedna ___ ^ PROLETAREC ovorj Thursdav by the Jugoslav Workmenks Publishing Co., Inc. Eotabliahed 1808. Rdi ter ________Frank Zalto Manager__Charles Pogorelec United SUBSCRIPTION RATES: One Year $8.00; Six Months $1.78; _ 81-00.—Foreign Countries; 0»o Tom 88 *0; Six Months 88.08._ PROLETAREC W. ?8* ST., CHICAGO. ILL. TakfeUii Rockwol 28S4. Ugan]anje bavbava s ko-munizmom V Leipzigu v Nemčiji uganja Hitlerjeva "justica" komedijo s sodno obravnavo, katera naj bi svetu dokazala ,da so za ipožig drža vn oz bo rske palače v Berlinu odgovorni komunisti. In kaj so nameravali s tem požigom? Hitlerjevi propagandisti tolmačijo, da je (komunistični načrt določal: Zaneti se požar v državnozborski palači, ki naj bo znamenje nemškemu proletarijatu, da je demokracije in parlamentarizma konec, in da je ob enem konec kapitalizma v Nemčiji, vlado pa ti osvoji prolatarijat p^d vodstvom komunistov. Ampak k sreči so za to "silovito nevarnost" civilizaciji izvedeli pravočasno Hitlerjevi fašisti in prehitel! komuniste. Tako je Nemčija rešena rdeče poplave in civilizacija obvarovana. Hitler torej kiastopa v vlogi rešitelja NomČije Edgar Ansel Mowrer, avtor knjige "Nemčija poriiila kazalec na uri nazaj," pravi, da' komunisti v Nemčiji niso še nikdar tvorili "nevarnosti", da se polaste vlade. Po njegovem je bilo v Nemčiji največ samo 150,000 prepričanih komunistov, ostlili pa so bili le ▼olilci, ki so glasovali za komunistične kandidate v znak protestiranja proti eni ali drugi neljubi stvari. Pri volitvah 5. marca t 1. je komunistična stranka nazadovala za cel milijon glasov v prilog fašističnih kandidatov, medtem k0 je socialistična stranka ohranila razen malega znižanja svoje staro število glasov. Komunisti v Nemčiji niso storili vzlic svojim dolgoletnim grožnjam ničesar za nasilni odpor proti prihodu Hitlerjevih fašistov v vlade, in zato so trditve, da je Hitler l^šil «emčijo pred komunistično revolucijo, nTS* vadna fantazija, pravi Mowrer. V Zed. državah pa kapitalistični tisk podtika vse stavke, ki se vrše pod okriljem Ameriške delavske federacije, ter nji pridruženih unij—komunistom! S tem jim daje kredit, ki si ga niso zaslužili, razen v izjemnih slučajih. Starši svare svoje poredne otroke z bavba-vi, kakršnih nikjer ni. Namesto, da jih bi učili, se jim zdi veliko lažje, da jih strašijo. Kapitalizem se poslužuje enake taktike. Maso smatra za nevedne otroke, in jo straši, češ, skrite se, parkelj vas bo vzel—"komunizem"! Reakcija si vedno najde strašilo, ki ga kaže nevedni masi. Danes to, včeraj I. W. W., jutri spet kaj drugega. Maso pa, ki je navajena citati kapitalistične liste, je kajpada zelo lahko zbegati. Širjenje delavskega tiska je torej r bsolutno potrebno. Preveč je advokatov V kongresu Zed. držav prevladujejo advokati, kakor v nobeni drugi zbornici na svetu, razen morda v kaki mali, nepoznani deželi. Okrog 48 odstotkov vseh članov kongresa pripada odvetniški profesiji. Enako razmerje vlada tudi v legislaturah posameznih držav. Ce vzamemo za bazo zvezni s^ nat, brez zbornice poslancev, nam pove statistika, da se prišteva nad 70 odstotkov senatorjev k advokatom. V primero navajamo, da je v angleškem parlamentu samo 20 odstotkov pravnikov, in 27 odstotkov v francoskem. Zato pa je ta dežela tudi tako pre-prežena s postavami, kakor nobena druga na svetu. Ker je zakonov, ordinanc in drugih zakonitih naredb veliko preveč, tudi respek-tirani niso, najmanj ,pa respektirajo v Zed. državah postave tisti ljudje, kateri jih kujejo in "varujejo". Oboževani prezidenti Amerikance uče oboževati predsednika, kaikor so v starem svetu učili podanike, da so oboževali in klečeplazili pred svojimi vladarji. Med vojno je bil Wilson, potem Coolidge, nato inženir Hoover, ki je "preživljal skoro pol sveta, in »daj Roosevelt mmi* I Plsvi orel v oknu ali na vratih ni še nikak dokaz, da se pravilnik v resnici izvaja brez da bi družbe varale delavce. Množina pritožb priča, da so kompanije veliko bolj za izkoriščanje delavcev kakor pa za "new deal". Povodnji, potresi in viharji povaročajo to | ^ m povodnji. I »gubo živlieij so ... V. «r-» • bile velike. Toda vse tako katastrofe—gro- jesen spet ogromno škodo, posebno na K.taj- ^^ ^^ M ^ daleč toUko skem (povodenj), y Mehiki (tornado), v Ita- | poguhn^ kakor j# ¿lOYekova uničevalna sila, liji (potres) in v Jugoslaviji ter Zed. dria- j *apopadena v militarizmu in vojnah. AGITACIJA ZA PROLETARCA Kje ima Proletarec največ naročnikov? V Pennsylvaniji? Ali morda v Ohiu? In katera država bo najprvo dosegla kvoto pri zbiranju prispevkov? Največ Slovencev je v Penn-sylvaniji in Ohiu. Največ naročnikov Proletarca bi torej moralo biti v tema dvema državama. Tudi v Illinoisu, v Michiganu in drugje jih bi moralo biti veliko več. Takih naročnikov. ki imajo naročnino plačano do 30. septembra in dalj, je bilo ob zaključku prešlega meseca: Ostale vsote so bile zbrane v drugih državah. Sodrugi in naročniki ter o-stali prijatelji Proletarca v Illinoisu so prispevali več kot pa znašajo vsi prispevki v državah Penna, Ohio, Michigan, New York in Wisconsin skupaj, in db 22. se^pt le $6 manj kot 0a znašajo tprispevki iz vseh drugih držav Unije. Poleg tega je klub št. 1 te dni spet poslal vsoto $75.50 v tiskovni fond,j kar pomeni, da prispevki v tiskovni fond Proletarca samo v Chica- delo te vrste je naporno. Treba se ga je lotiti s tem razumevanjem—treba je na delo z odločno voljo! Ali ste pripravljeni pomagati onemu malemu številu agitatorjev po naselbinah, ki delujejo že skozi vso krizo, da obvarujejo Proletarca slovenskemu delavstvu? V Ohiu ................396 *u tolikšni kot v vseh drugih V Illinoisu..............327 V Pennsylvaniji ........301 V Wisconsinu ..........162 V Michiganu............ 80 V New Yorku .......... 79 V drugih državah so števila naročnikov manjša. V Pennsylvaniji jih je skozi to krizo odpadlo radi brezposelnosti o-krog 300, v Michiganu nad 50, v Wisconsinu okrog 75, v Ohiu približno 35 in nazadovali smo tudi v Minnesoti, Kansasu, Co-loradu itd. naselbinah p0 Ameriki skupaj. To ne pomeni, da povprečen slovenski rojak v Chicagu ali Illinoisu laglje prispeva, amr pak pomeni, da se bolj jasno zavedajo, da je obstoj lista v opasnosti, če mu ne priskočijo na pomoč. Vendar pa je to breme zelo neenakomerno razdeljeno. Nekateri so prispevali mnogo, četudi težko, toda povprečno, vzeto vse naselbine, pa le 40c vsaki, namreč ako bi iprispevalo 2,000 posa- _ . meznikov. krM VJJ r,S,ldrŽ,im0 tud; V Uprava se re.no ukvarja z knzi prejšnje število naroim- nažrtom povebi lahko pomagali. V veliko oporo pri pokrivanju obveznosti Proletarca so prispevki v tiskovni fond. Od prošle pomladi do 22. sept. so znašali $804.66, kar se zdi tistim, ki mislijo, da pri nas ni drugega kakor večne kolekte, morda veliko, v resnici ¡pa je manj, kot pa dobi povprečna slovenska fara samo na enem ofru. Zbrati moramo še $1,-695.34. Ampak tudi tu So težave. Večina tistih, ki bi radi prispevali, so sami v velikih zagatah in največ brez sredstev. Mnogim drugim pa še ni treba misliti na delavski tisk— ker jim pač še ni sile . . .Vsaj tako komentirajo to stvar nekateri agitatorji. Po državah je bilo prispeva-nega v tiskovni fond od spomladi d0 22. sept.: Illinois..............$398.75 135.16 trudili, kot npr. naselbine Gi-rard, Chicago, in par drugih, bi lista ne bilo treba zmanjšati, niti bi ne padla njegova cirkulacija. Očividno je, da bi v nekaterih državah lahko storili več nego store. Ta očitek seveda ne gre na naslov brezposelnih, ki se ponavadi najprej čutijo krivim. Gre pa na naslov onih stotin ,ki niso storile ničesar, ali pa prav malo, v sedanjih .»...«»•...•«i Pennsylvania ......J. Ohio •••••••••* 11 1 Michigan M New York Wisconsin težkih naporih, da Proletarca ne samo ohranimo, nego da ga (povečamo povprečno vsaj za dve strani na teden. Pri komunističnem Radniku so zbrali v dobrih treh mesecih skoro dva tisoč dolsrjev v svoj tiskovni fond, in več stotakov v razne druge fonde. Nihče ne more trditi, da so bili v stanju doseči ta uspeh zato, ker so Hrvatje boljše zaposljeni in plačani več kot pa slovenski delavci. Le v agitaciji so bolj agilni, in manj jamrajo. K DETKOITSKI RESOLUCIJI Dotroit, Mick. — V 1858. št Proletarca jo bila priobčena resolucija detroitskih klubov J. S. Zvese. Ta resolucija se predvsem bavi s bodoč-g0 n ostjo jugoslovanskega socialističnega gibanja v tej deieli. Ker je pa po mnenju eksekutive prezgodaj rojena, je naletela pri njej na znaten odpor. Resolucija kot taka je iskren dokument i.i nirna najmanjšega destruktivnega namena. V tej resoluciji se zrcali le sentiment dalekovidnih članov, ki pa se bodo v tekoči diakuziji, kot disciplinirana skupin«, uklonili v vseh ozirih večini. Take diskusije so po mnenju Članstva detroitskih klubov potrebne sa razčiščenje pojmov, ki nastanejo perijodično vsled pritiska razmer v splošnem delavskem gibanju. Eksekutiva JSZ brani svoje stališče s argumenti v njenem pismu, ter v članku omenjene izdaje '♦Proletarca". Na podlagi izjave, da imajo podpisani popolno pravico in dolžnost utemeljiti svoje argumente, se bom te pravice v polni meri posluiil in po možnosti odgovoril na oboje. V pismu odgovarja eksekutiva na točke 1, 2 in 3 selo površno. Med drugim trdi tudi, da je JSZ glavni jez, ki ovira naraščajočo reakcijo, ki zadnja leta med nami vedno raste. Po načrtu točke št 2 naše resolucije, bi se naši klubi direktno pridružili stranki. S tem činom bi obdržali vse naše rank and file članstvo v stranki. Odporna aila proti reakciji bi se to raj prej povečala kot zmanjšala, ker bi imeli moralno silo cele stranke za seboj. Učinkovito sredstvo proti reakciji je nedvomno tudi "Proletarec", ki bi pa po našem načrtu postal še agilnejši—toda o tem pozneje. O naši reakciji bi se dalo napisati obširno poglavje. Na prošli konvenciji SNPJ je nanrimer ta reakcija zasedla važne urade no krivdi gotovih sodrugov. Reakcija se dalje šopiri po Ctevelandu v obliki demokratskih-republikanskih kruhoborcev. V Chicagu se udeistvuie reakcija Kobal— R. J. Zavertnikovega tipa itd. V o-beh naselbinah ima JSZ močne postojanke, ki pa še z daleka niso kos tej mašini. Zajezitev te reakcije od strani šibke organizacije bi bil torej pravcati čudež in tega tudi vsled iz-borno organiziranih nasprotnikov vseh baž nihče ne pričakuje. Zelo hvaležno delo izvršujejo v tem oziru naši ■ inteligentni sodrugi s peresom. Ti tivni pri volitvah. Tudi v tem oziru gre precejšen kredit mladini. Kon-Htatirsti pa moram, da tozadevno literaturo in navodila dobimo od lokalnih angleških soc. lokalov, ne pa od J. S. Zvose, ker slovensko čtivo med drugorodcl ne pride v poštev. SodaJ pa k "nesrečni" točki št. 4. Javnosti naj bo na tem« mestu povedano, da se je pri tipkanju resolucije vrinila neljuba pomota in s tem je točka izgubila svoj smisel. Na račun te tehničn* napake smo ie čuli več pikrih opazk, ki pa so deloma u-pravičene, ker nismo tipkane kopije prečitali, predno smo jo podpisali* Originalni rokopis, ki je vsakemu so-drugu na razpolago, se z ozirom na točko št. 4. glasi dobesedno: 4. List "Proletarec" bi vslod sdn». šenja postal slovansko, odnosno jugoslovansko glasilo splošne socialistično stranke. Prosvetno matico in oventi». olno tudi Slow. soc» pevska ivsss. Povesti v njem bi «e ukinilo. Mesto njih bi pa "Proletarec" prinašal članke in razprave iz angleških listov, kakor tudi originalne. ' Njegov delokrog bi se naj razširil tudi na informativne novice o gibanju stranke, kakor tudi na sodobna taktična razmo-trivanja stranke posameznih deiel. Proletarec naj bi posvečal tudi večjo pozornost slovenski delavski kulturi. Kot stalni potovalni zastopnik za list in pa organizator za stranko, naj bi se namestil odpadli tajnik JSZ. O domnevani smrti "Proletarca" to raj tu ni govora in ako mu kdo želi dolgo življenje, sem jaz prvi. Po našem načrtu bi se njegov delokrog vsled zanimivejše vsebine še celo povečal. "American Guardian" tudi ni oficielno glasilo stranke, pa ima kliub temu znatno večjo cirkulacijo kot pa njeno glaailo "New Leader". Iz tega sledi, da literarna reforma še ne pomeni smrti, pač pa obratno. Omenjena pevska zveza, ki je pa v tej točki le mimogrede osa&čena bi bila na po našem mnenju za razvoj delavske kulture zelo priporočljiva. Po-aamezni zbori so danes disorganizira-ni. Kooperacije med njimi ni nobene. Nekateri operirajo samostojno, drugi pa kot odseki klubov, s katerimi pa pridejo večkrat v konflikt. Sicer pa to vprašanje ne spada v to razpravo, pač pa na konvencijo JSZ. V točki št. 5. glede Prosvetne matice smo si pa s eksekutivo deloma edini. Nikakor *»a ni "nepremišlje-nost" sugestiia npr., da se določi polovico letnih dohodkov za nabavo arhiva. Za to svotico bi se v teh časih, ko starokrajska inteligenca dobesedno strada, nabavilo mnogo del za naša kulturna društva. Finančno vprašan ie. ki tvori podlago vsaki organizaciji je deloma za-popadeno v točki št. 8. Na trditev v članku prav rad priznam, da je treba za vzdrževanje uradov, tiska itd. tozadevnih fondov. J. S. Zveza jih črpa iz upravnega sklada in pa iz kolekt ki so potrebno zlo menda pri vsaki delavski organizaciji. Ne strinjam se pa s trditvijo, da je članarina pri ameriških klubih 60c pač pa je pri klubu št. 1 v Detroitu, ki je merodajen tudi za ostale klube le 30c. To pa iz razloga,. ker nimajo konvenčnega sklada. Glede debate sem pa mnenja, da je javna mnogo bolj učinkovita za raz-čiščenje pojmov kot pa med štirimi stenami. Z našega vidika je ta resolucija na mestu. Nikjer pa ni zapisano, da se mora takoj uveljaviti, pač pa si ustvarimo ugoden teren, da da nas razmere ne najdejo nepripravljene. Trditev, da smo s tem napravili pokretu škodo, in da smo za de-moralizacijo svojih vrst je neutemeljena—nasprotno v organizacijo se bo vzbrizgalo več življenja. Sodrugi se bodo medsebojno zbližali, ter šli še z večjo vnemo na delo, za naš končni cilj. Frank Česen, član kluba 115. PO COLORADU FRANK ZAITZ sodrugi nam pa ostanejo zvesti tudi v slučaju združitve. Zelo nepremišljena je tudi trditev glede "verige", ki nas veže s soc. strsnko. V snomin si npr. pokličimo svetovno vojno. Tedaj je ta "veriga" docela popustila. Ameriška soc. stranka z Debsom na čelu je vztrajala na protivojnem stališču in bila vsled tega izpostavljena preganjanju, dočim je zlezla J. S. Zveza pod zavezniški klobuk in s tem kršila Marksistični princip. Ta akcija nas še danes ovira pri agitaciji in kdo nam jamči, da se v bodoči vojni to zopet ne ponovi? V pismu se dalje trdi, da imamo še ogromno polje pred seboj. V na- ...... 95.41 77.20 32.25 20.51 Tarnanje je delavaiki agitaci- 11 trdimo, da si je ogromna ii ■iln\r uiii. . I večina naših priseljencev že začrtala ji silno kvarno V bitkah se ne|BVOje ^emiet. brezbrižia sme Obupavati, drugače je V manjšina pa ne pride v poštev kot naprej izgubljena, še predno se politični materijal. Kdorkoli je ak prične. Našo ofenzivo za po- tiven v ioc- «ib»niu mi bo 10 Povečanje Proletarca in za večjo diU ,To *dl t- u vTi. «veze in ako pogledamo pod drobno- cirkulacijo je treba pospešiti, *,ed. opazimo še celo bivše aktivn. da bo živa in jaka. To pa se zgodi edino, ako vsakdo, ki mu je kaj za ohranitev Proletarca, stori svoj del in več ko svoj del. Naloga js težavna, toda vsako sodruge v nasprotnem taboru. Domnevano "ogromno polje" nam ostane torej le še med našo tu rojono mladino, ki ga pa vsaj tu v Detroitu po možnosti obdelujemo in gojimo. Zelo rad pa priznam, da smo sk- Pennsylvanska konferenca za JSZ in Proletarca Konferenca socialističnih klubov in društev Prosvetne matice v zapadni Pennsylvaniji se je dne 24. sept., zborujoča na Avelli, Pa., izrekla proti sugestiji detroitskih klubov in podprla stališče eksekutive JSZ. Predsedoval je John Kvartich iz Bridgevilla, in zapisnik je vodil L. Glasser iz Pittsburgha. Obširna je bila razprava o unioni-ziranju in stavki premogarjev v zapadni Pennsylvaniji, daHe o Niri in drugih problemih delavstva. Prihodnje zborovanje konferenčne organizacije bo zadnjo nedeljo marca 1934 na Syganu. V slučaju potrebe jo lahko skliče odbor kadarkoli. Vsi prejšnji odborniki so bili ponovno izvoljeni. V tiskovni fond Proletarca Je Konferenca prispevala $10 in posamezniki $4. Jacob Ambrosid». tajnik Konference. Iz Girarda, 0. Klub št. 222 JSZ je prispeval $15 v tiskovni sklad Proletarca. Število naročnikov Proletarca se tu dobro drži vzlic krizi. Glede sugestije is Detroita za razpust JSZ mislim da bi v posameznih slučajih morda res bilo bolje, da bi bili direktno v sUanki, ker so zdaj z delom v svojem delokrogu in s onim, ki jim ga stranka nalaga, preobloženi. Toda moje mnenje je, da jugoslovansko delavstvo svojo socialistično zvezo še krvavo potrebuje in svoje glssilo. Čas razpustitve torej še ni prišel. Zato je ne smemo izvršiti, razen če nas k temu prisilijo drugi vzroki. — John Koain. Prispevek kluba št. 27 Klub št 27 v Clevelandu je poslal v tiskovni fond Proletarca $42.80. Dopis o Um bo v prihodnji številki. (Nadaljevanje.) "Lepo je," so vzklikali,potniki ob oknihj Prodajalec razglednic pa je stal v ospredju vagona in predaval, kako se imenuje ta kako ona pečina. In pri tem kajpada ponuja» svojo robo. Plačaš in napraviš naslov, vse drugo ti izvrše njegovi pomočniki. Soteske Royal Gorge je konec. Vlak pa še vedno sopiha ob reki Arkansas do njenega izvora pri Leadvillu. "Salida! Next station Salida!" je klical sprevodnik. Vlak ustavi. Tu lokomotive menjajo in istoiako del vlako&prem-nega osobja. Časa dobrih deset minut Nekateri iščejo kolodvorsko restavracijo. Jaz korakam ob vlaku in nato preko premikališč. Tu stoje na ozkotirnih progah vagoni, ki &o zdaj le malo v rabi. Ozkotirna železnica se še vzpenja iz Salide na Marshall Pass, na . Gunnison, Montrose in številne druge kem-Pe v gorah in hribih v tem delu Colorada. Veže tudi Alamuso g Salido. MHallo, buddy," me ogovori suh, mlad človek. Kakor je običaj med trampi, mi pove, da bi rad popil skodelico kave in pojedel sandvič. Je vraž» je trdo—pa bi mu morda jaz malo pomagal. Zelo se mi je zahvalil, ko je moja roka izpustila novec v njegovo. "Zdaj se bom pa zares najedel!" Od kje je, sem ga vprašal. Pojasni, da je bil rojen v Kansas Cityju, to- ; da na potu je že dolgo. Ni dela—sploh ni-kakega dela, da bi bilo kaj vredno# in tako se je na vagabundiranju v tovornih vlakih čisto zamazal in izgubil. Sel bi domov, toda stari ne dela, hiša je bržkone že prodana, mati tarna da joj, in ko je šel z doma, je delala samo sestra, ki je prinašala domov vsako soboto od štiri do šest dolarjev. - Kregala se je, kajti delati je morala posebno ob sobotih do 9. zvečer in dalj. "Pa bi šli še vi delati! Ne bom preživljala vse družine!" Brata je to očitanje jezilo, krepko je zaklel in odšel. Kakor nešteto drugih. Materi njegovi je menda hudo, je pristavil, drugače pa je vseeno. . Prišla je moja žena in me opozorila, da se vlak pripravlja na odhod. "Vse se bo dobro izteklo," sem zagotavljal temu znancu, ki ga nisem videl nikoli poiprej, pa mi je bil vendarle znanec. "Upam,—well . . ." je dejal. • In nato je vprašal: "Od kod ti?" Povem mu: "Iz Chicaga." Sprevodnik kliče. Potniki, katerih je polno, se drenjäjo nazaj v vagone. "Ker že toliko govoriva, moje ime je . . ." je naglo pripomnil. "Sicer pa to zate nič ne pomeni." Jaz sem se sam pri sebi začudil in postal radoveden, kajti izgovoril je ime. ki je zvenelo slovensiko. "Od kje so tvoji starši?" In nato on: "Menda so Avstrijci—sam ne vem natančno. 2uri se na vlak!" In jaz: "Si Slovenec?" Tedaj se on začudi: -Yes, ampak ne znam dosti govoriti. Sestra pa dobro govori." Gleda me: "Ali si ti morda one of those KSKJ guy?" Vlak se je začel že pomikati. Nisem vedel, kaj bi mu v teh par sekundah pojasnil. "No, but I am from the SNPJ". "O," se je začudil. Skočim k vlaku in izginem v vagon. 2ena je sedela pri oknu in se bala, da zamudim vlak. Prisedel sem in ji pravil, da tole mesto, Salida, je takšno kakor je bilo— polno trampov, kakor nekoč. In vrhutega še veliko slabše kakor ipred leti. Bil sem mlajši nego je fant iz Kansas Cityja, ko sem prišel v Salido na enak način. Iskali smo delo v hribih. V Alamusi smo prenočevali na prostem. Kurili in kuhali zelje in klobasi-ce. Dogovorili smo se, da se bomo vrstili pri ognju vso noč in pazili, da ne .ugasne, in da se nihče ne obžge. Bilo je zelo mrzlo in v spanju človek nevedoma leze proti toploti. Ko se zbudim, mi je gorela suknja; na^pol v omotici aem držal na nji roko. Zelo sem si jo opekel. Brcnem in zbudim tovariša. Cel vogal suknje mi je odgorel. In roko sem si 4 opekel. Tisti, ki je imel po vrsti takrat pa- ' žiti na ogenj, je najbolj trdno spal. Zjutraj smo poiskali na občinskem smetišču v Alamusi kos obleke, ki je bila po barvi slična moji suknji ,in jo prišili tja, kjer je bil preje vogal. Zvečer pa smo se vkrcali v tovorni vlak ozkotirne železnice, ki je vozil v Salido. Bila je mrzla noč. Vlak je ustavljal in ustavljal, ponekod po cele ure. Mi smo iposkakali ven in kurili, da smo se ogreli. V Salidi pa je j bilo čez dan topleje nego v hribih. Ležal sem v mestnem parku in dremal. Nekdo na bliž- J nji klopi me je pazno motril. "Od kod, j fant?" me je vprašal. Svoje angleške bese- \ de, kar sem jih znal, bi skoro lahko seštel na prste. Kolikor sem mogel na kratko sem mu povedal, da od nikoder in nikamor. Dela | ne morem dobiti. Zdaj ga iščem tu, jutri tam. "Ali kaj dobiš jesti?" . "Seveda,—tovariši mi pomagajo." Menda sem se mu smilil in čudo—dal mi je dolar ter šel stran. Dregnil sem svoja tovariša, ki sta ležala nekoliko stran zleknjena na tleh, in jima pokazal pravi srebrni dolar! Vstala sta naglo in smo odšli. "Kam?" sem ju vprašal. "Kar na naju se zanesi," je rekel rojak, doma nekje blizu Vrhnike. Srečal sem oba na tem potovanju in ju prav tako izgubil. "Stopili bomo malo v salun h Kostelu," je dejal. "Najedli se bomo lunča zastonj, samo pivo bomo plačali." Zapravili smo 80c. Preostalo sta mi vrnila. Bila sta vesela in rekla, da gresta pogledati rojake k topilnici. Ostal sem zopet sam in 20 centov z menoj. (Dalje prihodnjič.) P. ZOLA: RIM _■ Poelovesul Etbm Kristan. i V#MMMIt TAKOJ ostalo na obroke NIC čudnega ni, ako se vedno več in več žensk poslužuje šivanja doma s strojem kot je ta. Ta novi Console model, Grayfoar električni šivalni rtroj omogoči šivanje izredno lahko. Teče zelo na-lahko in ne povzroča nikakega ropota. Ima vse najnovejše priprave in delo se z njim izvrši popolno in fino. Kadar ni v rabi, je dobro nadomestilo v stanovanju za kak drugi komad ipohištva. Oglejte ai ta fini šivalni atroj v eni izmed vam najbližjih naših trgovin s električnimi potreb sei nami. nad 2Sc, s« 2%. Radi obrtnoga in prodaj»»*«« davka vae naše c ki ao oglašam«, s« podrvšeno povišanju v cen» Electric (fgg) Shops Dnmfum—71 West Adami Sc-132 So.Dearborn Sc. T*Uph«» RAN+ifi* I300, Lêtsi 1126 Sroadwsv 4»*lW*.hysics at ColumMS University, told his father Uptes Sinclair, greeting him at the statios as he arrived on a business trip is New York. "I wish you would gs back and read your own books ageiS and become convinced by them."