*
• • < v nwzmz,
^ ... ■ .


Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. U Izhaja vsak dan izvzem&i nedelj in praznikov.
t
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v cyimeriki.
The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays.
WMUMTOK PISARNE: 117« UOTO&.		m4-QUm Matter, September 81* 1803, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congrea of March 3, 1879.	--- , TELEFON PISARNE: 1178 UOT88,
NO. 113. — ŠTEV. 113.		NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 13, 1908. — V SREDO, 13. VEL. TRAVNA 1908.	VOLUME XVL — LETNIK XVL
T - —'""		•	
Tašča v Hobokenu " skrbi za svojega zeta.
MEDTEM. KO ONA MIRNO POČIVA V GROBU IN NE MORE SKRBETI ZA SVOJEGA ZETA, JE ON ŽE PRESKRBLJEN.
lavrinti jc hotel samomor, vendar so cm reeiH in sodnik je poslal t sapor.
"ŽGANA PIJAČA."
Frederick Thomas, ki stanuje na Washington St. v Hobokenu, N. J., se je pretečeni ponedeljek podal v zadnjo sobo svojega stanovanja. Na njegovem obraza je ležala težka tesnoba in odločilen sklep. S trdno roko odpre plin, spije tri žgane" in z mirno vestjo pričakuje konca. Ko se soba napolne s plinovim duhom, ki se je razširil po celem stanovanju, so pritekli hišni stanovalci, opazili Tho-masovo namero in zaprli uhajajoči plin.
Včeraj je prišel smrti željni Thomas pred rekorderja MeGoverna, da se zagovarja, ker je hotel prostovoljno v i-mrt. Thomas nagovori sodnika: "Gospod sodnik, pred kratkim je odšla od mene moja tašča. Bila je moja pomočnica v v>eh težavah, Čuvarica moje čednosti, ki me je obvarovala vseh skušnjav svetovnega mesta Ho-boken. Njene zgube ne morem preboleti. Od trenutka, ko je odšla na oni svet. se ui-em dal potolažiti in hranil sem >e edino le z žira no pijačo."
"Prijatelj moj." pravi sodnik, *'Va£a boi«-'ina in ziruba stare, častitljive dame va-< dela plemenitega in Ya> i"-a~ti. Vendar pa se mi ne do-pade, da se Vam je tako priljubila ŽLrana pijača, ker deluje preveč na itak že vzrujane živce. Podelim Vam danes priliko, da premišljujete v samoti brez pijače zgubo tako dobre tašče in sicer 30 dnij. V teku tega časa boste nemoteni po zapeljivem svetu, žgana pijača Vas ne bo vzburjala in posvetili boste lahko vse svoje misli izključno spominu predobre tašče. Res, krasna gospa je morala biti Vaša tašča, ker še po smrti skrbi za Vas, da niste nadlegovani po zapeljivem svetu."
Reče sodnik in Thomas, ponižan radi sodnikove pridige, odkoraka za jet-ničarjem v t«moto — v ječo.
ZABAVA PREDSEDNIKOVE HČERE.
"Practical Joke", ki je pa imel obilo uspeha ▼ kongresoYi zbornici.
Washington. 12. maja. Mrs. Nicholas Longworth se je peljala včeraj s svojim možem v kongresov«* zbornico v kapitol. Nato je odšla na galerijo za dame, da posluša kon-gresove obravnave.
Seje so bile neznansko dolgočasne slednje se je poznalo tudi na obrazu predsednikove, oziroma Mrs. Long-wort hove. Tu zagledajo njene oči na tleh precejšen žebelj. Dvigne ga in ga pozorno ogleduje. Zdajci se zjas-ne njene poteze. Sklone se čez dam-eko palerijo ter ugleda sedež grškega poslanika. Žebelj posadi na njegov sedež, in sicer tako, da je ostrina bila obrnjena navzgor.
Kmalo pride precej debel gospod v osohi grškega poslanca ter se precej hitro vsede na stol. Se hitreje pa poskoči navzgor in zakriei, nakar se zgubi iz dvorane.
Tudi Mrs. Longworth se dvigne in zapusti galerijo. Vsi njeni znanci so se neznansko čudili njeni dobri volji istega dne.
Trije vojaki umorjeni.
Manila, 12. maja. Brzojavka, ki je dospela k generalnemu poročnika iz Camp Stotsenburg, Los Angeles, provinca Panpango, otok Lucon, poroča, da je vojak Mike Beaehan umoril tri svoje tovariše in tri nevarno ranil, med njimi enega smrtno. Najbrž je v napadu hipne
Zvezini senat proti predsedniku Rooseveitu.
SENATOR L RAYNER IZ MARY-LANDA JE NAPADAL ROO-SEVELTA RADI KAZNOVANJA POLK, STEWARD A.
Pri včerajšnji seji ga je imenoval vojaškega despota.
NEOPRAVIČENO KAZNOVANJE.
Washington, 12. maja. Senator Ravner je danes predložil v senatu resolucijo, da se predsedniku naroči, -iaj imenuje posebno komisijo, ki bo proučila slučaj polkovnika Stewarda. Kakor smo že svoječasno poročali, je predsednik imenovanega polkovnika radi malega pogreška odslovil od njegove posadke in ga poslal v pregnanstvo na neki zapuščeni fort v Arizoni, kjer ni nobenega vojaka in zapoveduje sam sebi.
S tem je hotel senator Ravner, da predsednik Roosevelt kot vrhovni za-[>ovednik vojske in mornarice, vendar še stoji pod |K>veljstvom senata. Sena t or Ravner bode svojo re'solueijo jutri utemeljeval.
Washington, 13. maja. Zvezini senator I. Ravner iz Marylanda se je pri včerajšnjej senatovej seji bavil z zadevo polkovnika Stewarta, ktere-«ra je predsednik poslal v prognan-stvo v neko ostavljeno trdnjavo v A-rizoni. Senator je pri tem predsednika napadal na vse mogoče načine. Dvorana kakor tudi galerije so bile polne in vse je pbslusalo senatorjev govor, ki je bil tak, kakor obtožba našega predsednika.
Pred vsem je Rayner obdolžil predsednika, da je kršil zvezi no ustavo in tudi zvezi ne zakone, ko je za-služeneira starega vojaka poslal v posadko, kjer ni ni jednega vojaka in tudi ne naselbine, kajti ona os! avl jena trdnjava je več milj daleč od železnice. brzojavov in sploh od vsake kulture. Kazim polkovnika živita tam le še dva vojaka, ktera sta pa izdatno nižja v službi, kakor on. Po le»r vsejra tega je tudi tamošnje podnebje nezdravo, kajti polkovnik mora živeti v puščavi Arizone. Ravner je primerjal značaj Roosevelt a v onim pregnanega polkovnika in to je njegovim poslušalcem najbolj ugajalo.
Nato je senator vložil resolucijo, s ktero zahteva, da se zadeva imenovanega polkovnika natančno preišče Ravner je prečital tudi neko pismo, ktero mu je poslal predsednik Roosevelt o imenovaneni polkovniku. V tem pismu trdi, da je polkovnik absolutno nezmožen za vršitev aktivne službe in da s svojim temperamentom škoduje disciplini, kajti on je nezmožen dajati jH>velja. Postopanje proti Ste\v-artu je senator primerjal s postopanjem proti francoskemu stotniku Drevfusu.
Tragična smrt starih zakoncev.
New Haven, Conn., 12. maja. Danes je tu umrl star zakonski par jako tragične smrti. Mož Joe Gallagher je ponoči nenadoma umrl. Ko je njegova žena zjutraj ugledala njegovo truplo, je hitela po sosede, da jih pokliče na pomoč. Predno pa je prekoračila stopnjice, jo je prevzel tak strah, da je padla na stopnjicah navzdol, da je na mestu obležala mrtva. Policist Lan sv, kteremu je žena obljubila za darilo nekoliko kokoši, je prišel ob 32. uri v hišo. Ko dobi hišo zaprto, stopi skozi okno v hišo in dobi na stopnjicah mrtvo truplo žene in v sobi truplo njenega moža. Ona je bila stara 78 let in on 80.
Republikanci v Louisiani.
New Orleans, La., 12. maja. Republikanski konvent je danes izvolil svoje delegate za narodno konvencijo konvencijo. Ko je pa prišlo do glaso-za vojnega tajnika Tafta kot predsedniškega kandidata. Na konvenciji je prišlo na vrsto tudi vprašanje, če se more odposlati tudi zamorca na konvencijo. Ko je pa prišlo do gloso-vanja, je bil sprejet predlog, da postanejo tudi zamorci lahko delegati in sieer s 462 proti 49 glasovom.
Razstrelba v rovu. Ubiti premogarji.
V PREMOGOVEM ROVU MOUNT LOOKOUT OD TEMPLE COAL & IRON CO. PRI WYOMINGU SE JE PRIPETILA NESREČA.
Razun ubitih premogarjev jih je tudi mnogo ranjenih.
REŠILNA DELA OVIRANA.
Wilkesbarre, Pa., 13. maja. V rovu Mount Lookout, ki je last premogove družbe Temple Coal & Iron Co., in ki se nahaja v bližini premogarske naselbine Wyoming, se je včeraj pripetila razstrelba plinov in tem povodom je bilo devet premogarjev ubitih, do-čim jih je bilo se več ranjenih.
Razstrelba >e je pripetila 600 čevljev globoko pod zemljo in kacih 1800 čevljev daleč od rova, po kterem premogarji običajno prihajajo na površje. V rovu je nastal najpreje po neprevidnosti nekega premogarja mali požar, vsled česar je pričel goreti tudi les, koje<ra rabijo za podpore. Od tu se je požar ponoči razširil na premog. Na ta način so nastp.li plini, tako da je bilo delavcem nemogoče priti v bližino in ogenj pogasiti. Tako je nastala razstrelba z zgoraj navedenim žalostnim izidom. Ker je sedaj rov poln plinov, rešilna dela le počasi napredujejo. Mnogo članov rešilnega moštva se je v rovu onesvestilo in so prinesli nezavestne na po-v rs je
AVSTRIJSKI POSLANEC PRIJET V NEW YORKU.
V Avstriji je poneveril veliko svoto denarja in bežal v Ameriko.
Detektivi so tekom včerajšnjega dneva prijeli dunajskega odvetnika in bivšega avstrijskega državnega po-slanca dr. Ivarol Feehlerja, in sicer v hiši L~>4 iztočna 80. ulica, kjer je stanoval že par mesecev. Od tu so ira odvedli na glavno policijsko postajo. kjer je bil obdolžen, da je poneveril svoto .$10,000, kar je po avstrijskih pojmih že izdatna svota. kajti tam znaša 50,000 kron. Kot tožnik je nastopil proti aretovaneu duhoven reformirane katoliške cerkve Rafael Fran Gnjelinski, kteri je prišel iz Dunaja nalašč za to v New York, da najde tu beguna. Gnjelinski se je več let mudil v St. Louisu. predno je pred štirimi leti odpotoval na Dunaj. Leta 1900 je imel opraviti z neko sodno obravnavo in je moral položiti $10.000 jamčevine. Vsled tega je najt 1 na Dunaju dr. Feclilerja za svojega odvetnika, kteremu je izročil za .$20,000 ameriških sekuritet kot jamčevino. Ko se je pravda v decembru končala, vrnil mu je dunajski odvetnik le $10,000, dočim je ostalih $10,000 hotel pridržati kot svojo nagrado. Gnjelinski se je pritožil in sodišče je potem Fechlerju ukazalo, da mora svojemu klijentu vrniti denar. Mesto pa, da bi slednji to storil, je bežal v Ameriko. Gnjelinski mu je sledil in objavil v New Yorku v nekem časopisu inserat, da se potrebuje avstrijskega odvetnika za neko veliko banko. Begun, tat in bivši avstrijski poslanec je na anonco odgovoril in tako so ga prijeli.
Hotela umoriti predsednika.
Louisville, Kv., 12. maja. Na kolodvoru na deseti cesti so danes prijeli elegantno oblečeno damo, ki je pravkar stopila iz voza in začela na kolodvorskih stopnjicah odpirati svoje kovčeke. Imenuje se Carrie Ade in baje stanuje v New Rochelle, N. T. Izjavila je, da se je namenila v Wash-' ington, kjer bi pri predsedniku izpo-slovala avdijenco, nakar bi ga umorila. Odvedli so jo v mestne zapore. V New Rochelle ne poznajo nobene ženske z imenom Carrie Ade. Policija preiskuje njen kovček, kjer so dobili revolver in par nožev, ki so bili na-brušeni.
Tornado v Nebraski. Dvanajst osob ubitih.
TORNADO JE NAJBOLJ DIVJAL V COUNTY JU SARPY, KJER JE ZAHTEVAL TUDI NAJVEČ ŽRTEV.
Poslopje višje šole v Bellevue je zelo poškodovano in škoda znaša $50,000.
OB BURLINGTONSKEJ ŽELEZNICI.
Omaha, Neb., 13. maja. Včeraj po-poludne je pričel v severnih pokrajinah eouutyja Sarpy divjati tornado, ki je bil tako jak. da je bilo tem povodom v kolikor je bilo dosedaj mogoče dognati, 12 ljudi ubitih, doČim je število ranjencev še večje. Vihar, ki je imel smer proti jugu, je postajal vedno jačji. V Bellevue je poškodoval jedno poslopje tamošnje višje šole in samo na tem. poslopju napravljena škoda znaša $50,000. Tudi tukaj je bilo več osob ranjenih, vendar pa ne nevarno.
Dijakov se je polastil nepopisen strah in so vsi bežali v klet. Ako bi tega ne storili, potem bi jih bilo mno-ro ubitih. Tudi hlevi imenovane višje šole so se podrli in vse konje je ubilo. Tornado je divjal tudi v Fort Crook, kjer je več hiš izdatno poškodovanih.
Lincoln. Neb., L'{. maja. Iz Louisville ni mogoče dobiti nikacih zanesljivih poročil, kajti tornado je zvezo z imenovanim mestom razdejal. Kakor poročajo semkaj dospeli jezdeci, je v imenovanem mestecu oh burling-toi^kej železnici vihar razdejal sko-;ij vsa trgovska poslopja in kacih 30 stanoTianjr-kUi hiš. Kolodvor Missouri Pa« i(it- ic lezniee je ostal nepoškodovan, toda b'-zojnvne in telefonske nana ve so razdejane.
SJavnosti mornarjev v San Francisco.
DRUGI DEL SVEČANOSTI, KI SO JIH PRIREDILI V POČAST SEM DO SLIH MORNARJEV, SE JE PRIČEL.
Atlantsko brodovje bo pristalo tudi na Manili, kjer se ustavi za več dnij.
PRIPRAVE V AVSTRALIJI.
TAPONSKA POTREBUJE ZOPET - DENAR.
"Pump-delegat" iz Japonske je pri šel v New York.
V Holland House v New Yorku se ie nastanil bivši japonski linančni mi-.lister baron Sakatani. ki je prišel v Ameriko iskati večje državno posojilo za svojo do skrajnosti zadolženo domovino. Newyurski finaiu-irji dvomijo. se mu li bode posrečilo dobiti
Ameriki denar in radi tega je sklenil potovati dalje v London, ako bi bil njegov prihod v New York brezuspešen. V Londonu se bode posvetoval z raznimi banka rji iz Londona. Pariza in baje tudi iz' Berolina. Japonska mora namreč tekom prihodnjega leta pokriti 300,000,000 yenov vojnega dolga in poleg tega rabi tudi veliko svoto za vzdrževanje svoje vojske in mornarice. Nadalje mora pokriti tudi oni dolg, kterega je vlada dobila od malih japonskih trgov-eev za časa rusko-japonske vojne.
Sakatanija spremlja deset njegovih rojakov, kteri vsi so baje prominent-li. Jeden izmed teh ljudi je zatrdil, da upajo na Japonskem, da bodo velik del posojila dobili v Canadi, in sicer pod ugodnejšimi pogoji nego v Angliji in v Zjed. državah. To je najbrže tudi vzrok, da se je Sakatani dalj časa mudil v Canadi.
Sakatani trdi, da je njegovo poto-an je le zabavno, ^endar pa tako ne izgleda, kajti v New Yorku se pred rsem zanima za zakon, ki prepoveduje konjske dirke, za koje so se pri--eli sedaj tudi na Japonskem zelo zanimati.
Prepir med ribiči.
Ottawa. Ont., Canada, 12. maja. Sir Charles Fitzpatrick, nadsodnik naj-višjega canadskega sodišča, bode kot skupni zastopnik Catiade in New Foundlanda zastopal kot tak svoje ležele na haaškem mirovnem zborovanju v zadevi prepira novofound-landskih ribičev z onimi iz Zjedinjenih držav. Zastopnik Zjdeinjenili Irža^ sedaj še ni imenovan. Obravnave se prieno v najkrajšem času. nakar bode menda -konec večnim prepirom.
San Francisco, Cal., 12. maja. Dasi se je danes popoldne pripravljalo na dež, vendar to ni oviralo, da se ne bi pričele sla v nos t L, ktere so priredili meščani San Franeisea v počast sem došlih mornarjev atlantskega brodov-ja. Vse mesto si je nadelo svečanost-no obleko, skoro na vsaki hiši vihra amerikanska zastava. Mornarji imajo odpocitek in se smejo" ves dan na suhem zabavati, razven onfh, ki imajo -lužbe na ladijah. Posebne kare so vozile eelo popoldne mornarje' po ce lem mestu, da so si ogledali vse zanimivosti, in voz, pred kterega je bilo vpreženih deset konj, je peljal podčastnike do gore Mount Tamalpais, na kar so se vsi podali na goro, odko-ler je krasen pogled na zaliv mesta San Francisco. Mornarični tajnik je pa priredil s 400 častniki izlet v avtomobilih po me.-tni okoliei. Popoldne in zvečer so se vršile velike igre na prostem med mornarji in rednimi četami. kterim je prisostvovalo na tisoče meščanov. Zvečer se je vršil drugi -prejem niornaričnega tajnika Met-calfa.
Zapovednik brodovja, rear-admiral Thomas, se je v soboto nevarno prehladi!, vendar je danes boljši in prevzame zapoveduiŠtvo na oklopni ladij: Connecticut.
Washington. 12. maja. Trgovska zbornica i/. Manile je poklala v Washington brzojav, v kterem prosi. da se dovoli brodovju pomuditi se na Manili in sicer k<dikor časa mogoče. V Washington ti se o tem še niso odločili. —
Melbourne, Avstralija, 12. maja. Ministerski predsednik je naročil vsem upravnim svetom raznih provi.i-eij po Avstraliji, da prično s pripravami za sprejem ameriške mornarice. Kakor poroča no. pride naše brodovje v Avstralijo 20. avgusta in zapustj avstralske vode šele petega septembra. —
Zborovanje železniških vslužbencev.
Boston. Mass., 12. maja. Danes se je tukaj otvorilo zborovanje International Brotherhood of Railway Employees. kjer je bilo 8000 železničarjev zastopanih po 120 delegatih. — Predsednik je v svojem otvoritvenem govoru povdarjal. da cvete zveze bolj kot prej. Canadske železnice so pri-poznale unijo in 2000 vslužbencev ca-nadskih železnic je že prijavilo svoj pristop.
Po požar ju v Atlanti.
Atlanta, Ga., 12. maja. Ogenj, ki je nastal pred tremi dnevi v tem mestu, še sedaj ni popolnoma udušen. floret i je pričelo gledišče Oipheum. Ljudje so bili baš pripravljeni za predstavo, ko so se na znamenje po-žarja hitro odstranili iz poslopja.
denarje v staro domavinr
pošiljamo:
za 10 35 ............ 50 kron
za 20.45 ............ 100 kron
za 40.90 ............ 200 kron
a 102 00 ............ 500 kron
za 204.G0 ............ 1000 kron
za 1017.00 ............ 5000 kron
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Rank Draft. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York., 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio.
Pričetek preiskave umorov v Indiani,
VELIKA POROTA MESTA L/.
PORTE SE JE DANES ZJUTRAJ SEŠLA K PRVEMU ZASEDANJU.
Na dan prihajajo vedno bolj vaina
odkritja igi vedno več prič nastopa proti morilki.
MORILKE ŠE NISO DOBILI, o
La Porte, Ind., 12. maja. Velika porota mesta La Porte se je dane^-zjutraj seŠla k svojemu prvemu zasedanju. Natančnejših inštrukcij še ni dobila, temveč samo povelje preiskati vse umore, ki so se zgodili na Guin-nessovej farmi. Roy Lamphere, oče W. Lamphereja, ki je mirovni sodnik v mestu Springfield, Ind., je danes dospel sem, da zagovarja svojega sina, ki je na sumnji, da je bil v zvezi z Guinnessovo morilko. Stari Lamphere trdi, da je nekoč prodal Guin-nessovi 50 akrov zemlje, in ko se je slednja naselila na njegovem posestvu, je dobil proti njej posebno mrž-njo. Svojega sina je ostro prijel, ker se je nameraval z njo poročiti. Njegov sin mu je tedaj obljubil, da ne bo mislil na poroko z Guinnessovo.
Na farmi Relle Guinness niso dobili danes ničesar novega, tola nadaljevali so s preiskovanjem prostora, ki je bil grob najmanj štirinajstim osebam. Močno deževje je pozneje oviralo preiskovanje, dočim je šerif s | svojimi pomagati v kleti kopal pepel iz zemlje, kjer so bile pokopane žrtve.
Na vsak način pričakujejo, da najdejo truplo morilke tudi pod razvalinami. Jutri prično z novimi >ilami razi <ka vanje.
Danes >e je javilo pri coronerju več zdravnikov, ki so podali svoje mnenje glede Jennie Olsen, ktera je zginila že leta !!»')<;. Neki zdravnik je jHiročal. da je našel v r.-ki Hefireltna več Ins Jennie NeL>on, in da je tudi :nie! odrezanih nekaj prstov. Charles Way, meščan v La Porte. je danes tudi izpovedal o pogrebu irngejra moža morilke Guinness. Umrl je. ker mu je na glavo padel stroj za mlatenje. Way je bil ob priliki pogreba navzoč in dognalo se je, da se Guinne-sova > ni udeležila zadnjega sprevoda svoje- I ira moža. Navzoči so bili mnenja, da je Guinnessova radi nenadne smrti-svojega moža zblaznela in se umorila, i Že so hoteli o tem obvestiti oblastva, j ko se je Guinnessova pripeljala pred hišo in navzočim posrebeein rekla po- j (Milnorna mirno: Naprej torej, poko-I pajte ga. MHim. da je vse v redu. i — Pozneje se je dognalo, da se je pe- j Ijala v mesto, kjer je vprašala advo- j kata, če se more njo sumničiti umora, j ker je njen mož tako nenadno umrl. | To je tedaj vzbudilo občno pozornost, ker nihče ni mislil, da je mož Gttin-nessove umrl drugačne kot naravne m rti.
Bazi!« novosti
iz inozemstva.
BIVŠA PRINCEZINJA L U I Z A SAKSONSKA, SEDANJA TO-SELLIJEVA, ZOPET	.
MATI.	5
Preteča ministerska kriza v Rusiji radi znanega Kokovcovega izreka se je polegla.
VELEVLASTI OSTAVIJO OTOK KRIT.
Florenca, Italija, 12. maja. Grofica Montignoso, ločena žena saškega prestolonaslednika, je osrečila svojega sedanjega moža, pevca Tosellija, s sinom. Toselli je tega dogodka tem bolj vesel, ker bo sedaj konec večnim govoricam, da se s svojo ženo vedno prepira. Objednem je izjavil, da je deček dobro nadomestilo princezinje Monike Pije, ktero so mu vzeli in oddali saškemu kralju.	%
Petrograd, 12. maja. Politična kriza na Ruskem, ki je grozila vzbruh-niti radi besedij, ki jih je izjavil finančni minister Kokovcev: "Hvala Bogu, še nimamo parlamenta v Rusiji!" se je pravkar polegla. Da. celo koristne posledice je prinesla s seboj. Nastopilo je kar najboljše razmerje med dumo in ministerskim predsednikom. Nadalje se je car Nikolaj izrazil napram predsedniku dume Kom-jakovem. da ima v dumo največje zaupanje, in da je povsem zadovoljen z njenim poslovanjem.
Kanea, na Kritu, 13. maja. Vele-vlasti, ktere so dosedaj skrbele na otoku Kritu za varnost, oziroma Rusija. Francija, Anglija in Italija, so sklenile svoje vojaštvo odpozvati iz imenovanega otoka, kajti na otoku vlada pod grško upravo red in mir. Vojaštvo bodo počasi poslali nazaj v imenovane države.
. Courtrai. Belgija. 13. maja. Včeraj je nek tat vlomil v kapelico Matere božje v bližnjej vasi Belleghem. kjer je ukra 1H razne dragocenosti. Tatu so prijeli in potem <ra je napadlo vso prebivalstvo imenovane vasi z rožmi in kolmi. Tata toliko časa pretepali. da je umrl in radi te^ra so sedem kmetov zaprli in jih obtožili umora.
Pariz, 12. maja. V Franciji leto za letom vedno bolj pojema naraščaj ljudstva. Ravnokar je izšlo statistično poročilo za leto 1907. Pred -to leti se je na Francoskem porodilo na leto povprečno 1,007.100 otrok. Lansko leto pa samo 774,000, za 33,000 manj kot leta 19fXi. Umrlo jih je lansko leto v Franciji 774,000 ljudij. torej je več mrtvih kot rojenih. To je prvo leto, da je v Franciji umrlo več ljudij kot se jih je na rodilo. Ce bo šlo tako naprej, v 200 letih na Francoskem ne bo nobenega človeka več.
SPANSKI "ZAKLADI".
V Afriki zginoli fotograf.
Boston, Mass., 11. maja. Časopis Boston Herald je dobil od Peter Me-Queena iz Afrike poročilo, da je ofi-cijelni fotograf njegove ekspedicije, Peter Dutkovič, neznano kam zginol. Tozadevno pismo je datirano z dne 5. aprila in v tem pismu se poroča, da je Dutkovič prišel do obrežja v angle-;kej iztoenej Afriki, da si da popraviti svoje kamere. Ameriški konzul v Zanzibar ju ga je potem povsod i iskal, toda dosedaj o njem ni bilo mogoče najti niti najmanjšega sledu. McQueen piše. da upa. da ira domačini niso ubili, kajti oni so običajno dobrosrčni, vendar pa nekoliko nekoliko nemirni. V novejšem času je bilo tam vee belih prebivalcev ubitih. Tako so jednega ubili, da bi rabili njegovo srce v medicinske svrhe. Radi te<ra zločina so v aprilu vee zamorcev v Nombasi obesili.
Španski goljufi prihajajo s svojimi sleparijami tudi v Ameriko.
Nedavno je dobilo več osob v New Yorku od nepoznanih ljudi na Španskem obvestilo, naj jim pošljejo gotovo svoto denarja, da se dobi velik zaboj, ki je zastavljen in v kterem se baje nahajajo ogromne svote denarja. Kot plačilo obljubil jejo tretji del svote. ki se nahaja v zaboju, približno 120,000 frankov.
To je že star trick španskih goljufov, kterega posebno v Evropi dobro poznajo. Kdor pošlje denar, naravno ne dobi ničesar, in kdor potuje na Špansko, tega še tam nalimajo. Toda sleparija mora vendar nositi lepe tie na rje, sicer bi goljufi ne poizkušali vedno znovega. Radi tega svarimo, da se ne da kdo speljati na led.
Pozori
Poslednji čas je velikokrat čuti in brati, da ta ali ona pošiljatev denarjev v staro domovino, po nekterih bankah ni dospela tja 3, 4 in več mesecev. To se nem ore nikomur pripetit kdor se zavestno obrne na PRANK SAKSER CO., 10!) lir etiwi h St.,	York in
»3104 St. Clair Ave.," Cievelai^d, O.
Štiri dekleta utonila.
Emporia, Kansas, 11. maja. Na reki Keusher blizo Hartforda so se vozile štiri dekleta v malem čolnu po vodi in pri tem se jim je eoln prevrnil. Vse štiri so padle-v vodo in utonile, kajti ni jed na ni znala plavati Dekleta so bila stara od 16 do 20 let.

_ L. .-ki.. MŠ&L . ■ 'sna StaSer*i6s

GLAS NARODA"
(Slovenk Daily.) Ownad wl published by the
V varstvo naseljencev.
Xaselniski komisar Watchorn, ki se
■LOVEN1C PUBLISHING COMPANY J? nedavno vrnil iz svojega potovanja (•corporation.)	po Evropi, namerava sedaj ono, kar
VICTOR1^mReS^S^. 'T d°bi	Potovanja zamudil,
LOC18 BENEI »IK_, Tnenorer.	hitro nadomestiti in dohiteti, kajti na
Place of Bcwiaeas of thecorporatiooand ! naseluiškem otoku Ellis Islandu ne ddraaM* of above officers: 109 Greenwich mine niti j^n dan, da bi ne izšle
ItrMt^Borough of Manhattan,
Now York
leto volja list u Ameriko in
Ganado.......
pol leva.......
Ieto so zneato New York .
E»1 lota ta mesto New York vropo za vee leto .
$3.00
nove odredbe, ktere vse so namenjene v varstvo naseljencev. Da so take odredbe vedno dobre in vredne odo-
1.50 bravanja, nam dokazuje že staro dej-2 00 stvo' da se naseljence, ki se ravnokar
SI leta.....2.50
rt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo nkupno tri Številke.
1 Hi LAS NARODA" izhaja vsak .dan iz-vzemai nedelj in praznikov.
«QLA8 NARODA"
(,"Voice of the People") Inaed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3 00.
^Advertisement on'sgreement.

4.50' izkrcajo, povsodi izkorišča, zlasti pa ^^	po onih družbah, ktere pod raznimi
krinkami delujejo v " blagor" naseljencev in ktere imajo tudi v Evropi svoje filijalke ali pa glavne sedeže.
Tako je komisar izdal te dni odredijo. da se morajo oui naseljenci, koje je naselniški urad izročil raznim prometnim družbam v svrlio na-daljuega potovanja, vedno poslati nazaj na Ellis Island, a ko bi naseljenci ne mogli takoj odpotovati dalje. Ta odredba je zelo pametna, kajti mno-im obrežnih parniških dinžb prireja na teden le po dve vožnji do te<ra ali onega mesta in vsled tega se je do-.-«•>!;>j »"-estokrat dodajalo, <ia so morali nekteri naseljenci po več diii čakati v New Yorku in stanovati v pre-norevališčih ali pa pri raznih verskih družbah, ktere trdijo, da so "pomoč-naseljencev Temu so sedaj -l.l-uiili na na>elnirkeiu otoku storiti :oiit »- in vsak iz Jslanda odpuščen na-> Ijeru-e, kleri ne uiore takoj oilp ito-. ari jii>ti sv«»jeniu končnemu cilju, ^e bo«le moral vrniti nazaj na otok . r in čakati toliko časa. da se mu :i.dj prilika nadaljevati svojo p«it. Na Eli.- I>lamtu bode in.i i stanovanje in rano du s\«.jeua odpotovanja. in si-(■•T na ra«-un iiambrodnik družb.
Dopini brez podpisa in oeubnociti se ne aati-nejo.
1'enar naj se blagovoli pošiljati |K> Money Onler.
Pri spremembi kruja narrx'nikov proeimo, «in nam tu li prejšnje blvtiil^cc t luž nan;, >ia hitreje najdemo n«f-io\uika.
Douisotii iu p«-iljatvam naredite naslov: ♦♦GLAS NAkuDA"
100 Greenwich Street, New York City. Teieton. 1J79 Kertor.
Sužnjištvo na jugu.
•eh
novej-rjati tuko-eri ni nie
dav-> t v o. >e
>i ul-
ju/; .«• <"a-opi>je je l sen «-;■- -, k: i javno ,:;tj.r<»v. z\ a-« m j«-onaire. k diiiz»-_'a, i _■ • prikrito I>a- .	jr.ju
lio « : - ta v i I i s u ž n j i s t v tan.' - u pr< Uivalci in { m it« unci «'«;	- «v >:/■ «jev «i'»>eilaj se
m- ••■-! ::m« iij teiia. fia je treba Tudi 7. «;. i-i in najavno tudi /. za-lU'T-..	... .e pi-«i]iati I a ko. ka-
kor z i j nlmt.
Ta. o • taiuo v l;>iu "Uitminghani Le«iu- . da je pc i»tiaža povsem ne-Ool/.i.a ar. k:i.". ' -ak «•!»>■ ijene«-. ki Je pri -"di--"-u obsojen v denarno kazali. - •••injo laliko odsluži - tem. da ilela z i kakega ^o-|H»darja, kieri ]>o-?« m p a zanj d>d«n"-eno kazen. I>ti list t . ii p->v«larja. «la j«' povsem opra-vičti.-u ak<■ >«• takt ura obsojenca prisili. *i«la. v slučaju, da lii ne hotel s;v«»;« i-i /. l tnlslužiti z delom na ka-
znaiio. \ lana na juiru zla>u trgatve b«*uibaža veliko po-ie delavcev. Ka«li teua se i tannerji v teiu času ved-jii do sodiš«- in ako je kak obn> jen v denarno kazen, te-
ori c-manj alabt no o za m« i
daj pla> a farmer !«■ kazen jk«! poiro-jem. tla zamorec zanj /toliko časa dela. • ;» «»<!>lu/.i omenjeno kazen. Y nekterih krajih zamorci zelo radi o«l-služijo kazen na ta način, samo da se izognejo zaporom, kjer se z njimi skrajno ltlo ravna.
Vendar pa tudi farmerji s takimi zamorci ne ravnajo drugače, nego so ravnali preje s sužnji. Farmerji si nabavijo nadzornike, kteri morajo noč iii -lan paziti. «la zamorci ne po-beiMi« io. Na delo jih uprav grozovito priganjajo, in da farmerji vsaki dan odračui ajo le mali «lel svote, v k'eio ■ bil zamoiee obsojen, je na-
stalo . Kadar
jedn«>/-' zapreti vedno
(3«»ba\ ljanje ično na ju ■ tam bliža
delavcev :u pravi t
je po-- i stem, trgatev bombaža.
ki
umajo m jih
in
ime
na
ta n jči n p
lela. dajo ■otlniki jih
kaziH. kle-samo da si i rebue de-
Kljub
da njih last čin nečejo panje z zamorci ni je prišel tudi list Led see vpra -1
mu temu pa potomci nek-ikov sužnjev na nikak na-priznati. da tako p«»sto-iužnjiško in tak«i The Birmingham
do te^ra. da se«laj naivno je-li v resnici hudodelstvo,
ako kega more; njem Iz i maj« jeni.
Ivo dalje
iak farmer plača kazen za ka-v denarno kazen obsojenega za-i. kreri mora i>otem to kazen pri ♦ »dslužiti.
teira je razvidno, kake nazore i : a jugu o peonaži in so uver-da ~o upravičeni gojiti sužnji-zamorcev v tej obliki še v na-Dokler b«»«le pa na jusru to
mnenje prevladovalo, toliko časa južne države ne smejo računati na naseljevanje iz Evrope in na razvoj njihovih obrti in prometa.
Jubilejna razstava v Pragi
oficijelno otvorjena dne 14. ma-takor zastopnik cesarjev otvori ro prestolonaslednik Fran Fer-
narodno gledališče ne bo i i-asa jubilejne razstave , ker je več prvih moči z bose gostovanje imelo vršiti v velikih poletnih počitnicah, lei glasom pogodb pra-
Kakor znano, ^.o naseljenci obn-aj-. . t::!:: kakor otroci in z njimi se :n!;ko ravna tako. kakor 7. otroci, »—led teva -e te ljudi p »š.lja vedno iz i -«!nc-ja kraja v družeča, ne da >e jih .praša. ako jim to u-raja.
Komisar je radi te^a - svoj«) nov«« 'dreti ■ n i -toril naseljencem i;itovo veko dobroto, dasiravuo bode vsled 'e«_'a moral mars:kak naseljenec ne-pr.istovoljno p«> več «lni bivati na Kllis Islandn. take da se je začasno prebivalstvo imonovaneua t<t«ika pri-čelo kar vidno množiti.
Na vzhodu.
Varšava, 24. aprila.
fiovor rUfkena ministra za zunanje za«leve Izvtiljskega v dumi je vzbudil veliko manj zanimanja, kakor ga pa v resnici zasluži. Vzrok je ta. da je bila javnost neprestanih del at o lakanskih železnicah že naveličana. Drugič pa j" bil govor ministrov po \>t h pravilih diplomatske umetnosti tako zavit, da ni zadovoljil ne enih ne drugih. Konstatiral je sicer, da ima Rusija na Balkanu vsled zveze z Angležko proste roke,, povdarjal pa je suvereniteto snl'anovo. Ruska javni >t zato 7. ministrovim govorom ni : n a v nič za d
ovoj ina.
šijo v prilog državnopravnega programa Hrvatov. Drugače bode po-menjalo balkansko vprašanje za Avstrijo velik polom.	S—e.
1'etrogradu -e je namreč ustanovilo slovansko društvo, v kterein složno delujejo kadeti in oktobristi. Za to društvo so <e \ teli celo Poljaki, /lasti ]>oslanec dume DnuAvski. Zhližanje Poljakov n li tis« iv je povzroč-lo zlasti predajanje Polja kov na Poznatijskem. I Uižajo se «'-a-i. kakoršnji -o bili okoli leta l^Til. ko j<- javuo>t pritiskala na la«lo. da je napovedala Turčiji voj--ko. Da s«- pripravlja dejansko akcija proti Turčiji, to očito priznava list "Golos Pravtly". ki označuje za prvi cilj: Svoboda Iiusije v Črnem morju, iz kterega je izhod za Rusijo še zdaj zaprt.
To«la vlada misli resno še na drugo akcijo; na airresivo proti Japonski. ■Japonska dosledno dela na to. da si pribori na Daljnem Vzhodu izključno prvenstvo. To kaže njena brutalna, nasilna politika v Koreji, njeno postopanje proti Kitajski. Rusija se mora zavarovati nasproti poizkusu .Ia|Hinske. jo še potisniti proti zaho-du. kakor je to storila v pretekli vojski. Rusija mora izpeljati poamur-sko železnico. Ministerski predsednik Stolvpin se je izprva v dumi tru-«lil pregovoriti poslance za kredit s tem. «la je opozarjal na veliki gospodarski ] h imen železnice skozi Poamur-je. pa ni slo. Konečno pa je namestnik vojnega ministra Polivanov odkrito priznal, da gre v prvi vrsti za ^ftrategiške namene, za obrambo proti eventualnemu navalu Japonske in Kitajske.
Simptomatično je zdaj v ruski javnosti tudi sovraštvo do Nemcev. Nemčijo smatra Rusija za največjo oviro, da na Balkanu ne more izvesti svojega programa. Da je pri tem prizadeta tudi Avstrija, je samo po sebi umevno. Za avstrijske državnike je to opomin, da naj se emancipirajo od politike, inspirirane od nemštva. ter
Letovišča ob Vrbskem jezeru.
Krasno je Vrbsko jezero z gozdnato okolico in divno panoramo visokih Karavank v ozadju. Ni se Čuditi, da je njegova krasota zaslovela daleč naokrog in privabila mnogo tuj-eev. Največ je obiskovalcev z Dunaja, z Ogrskega in Primorskega, dosti tudi iz Nemčije. Ali ti tujci so tujci v pravem pomenu besede in to ne samo za domače ljudstvo, ampak tudi za. prirodo. Prirodo so spačili z velikanskimi blestečimi palačami in z vilami, sezidanimi po vzorcih iz • seli krajev in dob. ktere zgradbe bi delale čast kakemu velemestu ali Rivieri. tu pa so v ostrem nasprotstvu s harmonijo prirode. Tujci so pokupili sohičnate travnike iti plodonosna polja, jih ogradili z visokim bodečim plotom iz žice in so tako najlepše kose narave sebično odtegnili svobod-r.emu gibanju. Stroga odmerjenost, rigorozuj etiketa. zu:ianji velikomest-ni poti.p in prisiljena oglajenost vlada med temi obiskovalci iz tujih kra-:ev. tako «'.a je videti dame čez pas še bolj zadrgnjene. «i«'ispode še lejiše po«"-. ~ane in oblizane. m-jto na elitnih iih-!'i v mestu. Tudi šumečih zabav e mat'jka. na kterih j«j vsem glavna -krli boi -ton in brezhibna toaleta. Ce bi to ne bil aiiahronizem. bi človek -k!.-p::!. «!;• j.- pripr«"»sto ljudstvo dalo duška -ri jim čutom in nej»okvarjenim airon; v oni znani pripovedki o tem jezeru, kjer -<• juvvzetnost ir. napuh n 'je - pojopoui.
še veliko	n.-u'«> k varljivi vpliv
trjcev na pt;irntlo. je njiii razdiralni vpliv na li-unače prebivalstvo. Kakor /Mano, je bilo š»- pred d ven: i ik-si't-i-tji vse prebivalstvo okrog in okrog :ezi-ra izkli ;' n«i slovensko. 1" ob obali pr«iti < eloveu se je že reda j pojavljal ]».«neinčevalni vpliv glavnega mesta. Xa severu je segala meja na vrhove >nd«itnega pogričja. In dandanes če pregledamo statistiko zadnjega ljudskega štetja, ali celo kak narodnostni zemljevid, izdan o«.l poneničevalnih društev na podi a ni tega štetja: kaka sprememba! I><i«-im so Slovenci na vzhodnem koncu jezera proti Celovcu nopolnoma iztisnjeni, tako da gre narodnostna meja "o«l Krivevrbe skoro že ob pobrežju ali celo čez jezero, je drugod ob jezeru zapažati silne nemške otoke, tako v Ribnici, v Porečah. posebno pa v Vrbi. Leta 1SS0 je tvoril«- število Nemcev v Vrbi samo eno četrtino prebivalstva (seveda po i4u-ra«lnein" Štetju t. na zadnjem ljudskem štetju pa se je našlo samo še •Iva Slovenca med 400 Nemci! Čeprav ne tako strašno rapid no, pa vendar zelo naglo pada število Slovencev tudi v drugih krajih ob jezeru. In kako tudi ne! Slovenski posestnik je od jezera samega odrinjen, tako da se lahko reče. da je vse obrežji1 izključno v rokah tujcev nasprotnikov. Vsa okolica je daleč na okrog okužena <>d tujega duha, ker ima otl tujcev dosti zaslužka in je s temi v vednih gospodarskih stikih. Le s težavo se vzdržujejo južne občine Ho-diše. Skofiče in Loga vas v slovenskih rokah, doči i a so padle severne občine 1 Hudiču in Kostanje v roke ua-sprotuikom. kc-r so izpostavljene dvema ojrnjema od severa in juga. Na občine Krivavrba. Poreče. Vrba in Otok pa niti misliti ni več.
Tako vidimo, da je jeden izmed najlepših kosov slovenske zemlje, v kterega je j h »svetil prvi svit slovenske zgodovine (saj je Blatograd in -lavno (oisposvetsko polje v neposredni bližini) in kterega je ovenčala narodna domišljija s prelepimi pri-povesti. iztrgan iz eelokupnosti narodnega telesa in da tuja grabežljivost iu pohlepnost še vedno kruto trna na teli naših svetinjah. Srce se krči in lasje se ježijo iskrenim narodnjakom. ki ob obalih slavnega jezera stojijo na straži proti tujemu navalu, ko gledajo, kako se jim dan na dan izpodmikajo tla, gineva narodna zavednost iu mila slovenska govorica, a vedno prevzetneje se šopiri tuji napuh. Osamljeni pričakujejo oni, ketlaj se zave slovenska domovina, da je tudi ona poklicana stražiti svojo last in priskočiti na pomoč, kjer je to nujno potrebno. Ali gluha je domovina za take tožbe in hrušč bratomornega sovražtva duši te obupne klice. Le poredko zahaja v te od Slovencev pozabljene prekrasne kraje kak Slovan, posebno Čehi, ki navdušujejo domače prebivalstvo k vztrajnosti in neustrašnostL
Res dvanajsta ura bije že, da se tudi od slovenske «trani kaj ukrene na obrambo teh krajev, sicer jih germansko morje potopi. Še ne izgleda v narodnostnih razmerah tako strašno in obupno, kakor nam to kaže uradna statistika ali celo zemljevidi.
se oklenejo z vsemi močmi jugoslovanskega problema in ga pravično re-Jjzdani od ponemčevalnih društev.
Marsikak lep kos zemlje se d£ še o-
h raniti, ki bi bil brez zunanje pomoči gotovo izgubljen, marsikteri nazaj pridobiti. Znani so slučaji, da so slovenski posestniki čakali s prodajo svojih zemljišč ob jezeru na slovenske ali slovanske kupce, kterim bi jih bili odstopili celo pod ugodnejšimi pogoji. Ali zastonj. Vsako leto je mnogo vil in posestev na prodaj, ali nikdar se Še ni od slovenske strani poskusilo paralizirati nemški vpliv s tem, da se privabi slovenske in slovanske goste v te kraje. Časi so dandanes a-godni, slovenski kapital je izstopil, kakor kažejo dejstva, iz dosedanjega tesnosrčnega tira in se investiral v podjetja na obrambo narodni posesti. Kaže nam to puškarsko podjetje v Borovljah, hotelska družba "Triglav" v Bohinjski Bistrici in treba bi bilo. da se nekaj podobnega stori tudi glede Vrbskega jezera. Kajti če smo prišli do spoznanja, da tujski promet slovenskemu narodu naj\eč škodlije, če je v rokah Nemcev, je naša narodna dolžnost, da si istega spravimo v tire. kjer bode nam v korist. ali vsaj ne na škodo. Da bi bila tudi slovenska podjetnost ob tem jezeru odičena z uspehom, dokazuje nam vsakoletno visoko število leto-višČarjev. Dalje bi imeli veliko za-slombo v slovanskih gostih, posebno Čehih, med kterimi se vzbuja veti no večje zanimanje za slovenske planine, kar nam dokazujejo češke kolonije na Jezerskem, na Bledu in drugod. Neprecenljive zasluge pa bi bilo tako podjetje za ohranitev slovenskega zivlja v teh krajih, ker je d rima če skoro neodvrnljivo izročen ponemee-nju. Klin s klinom!	E—st.
Libertas accademica.
Spisal Ferdo Plemič.
Vitez Blaž iz Suhega gradu je klel tako grozno, tla bi bilo š" samega vraga strah, če bi ga bil slišal. Iu prav je imel vitez Blaž.
Ves popoliiilue je ležal s svojimi Štirmi hlapci v rosnem grmičevju tik deželne ceste, prepasan s težkim oklepom in oborožen ti«» zob, tako da so mu ti poslednji od \ lage iu mrazu že šklepetali in zaman je ležal.
'• Še naredilo se mi bode kaj v trebuhu ixl te rose", je dejal in vstal, "presneto se mi bode naredilo in vse za nič in stokrat nič."'
Vitez Blaž je namreč prežal ves popoludne na nekega trgovca, ki je imel priti po zanesljivih poročilih z dvema vozovoma še pred sol lični m zahodom to«l mimo. Sedaj pa je že solnce zašlo in mrak se je umikal že noči, a trgovca <laleč naokrog ni bilo na spregled. Vitez Blaž je potegnil skoro polovico svojih brk v usta in jih krepko stisnil med ustnicama, potem je rekel:
"Vrag naj jaše mojega soseda, viteza Tomaža! Jediui ou je kriv, da smo mi ves popoludne tukajle segrevali z našimi trebuhi zemljo; on mi ga je prevzel, trgovca, kljubu pogodbi. Čakaj, bova že obračunala. Aid domov! Jaz sem že žejen in lačen!"
Hlapci so se dvignili in že so jo hoteli ubrati za vitezom Blažem, ko reče jeden izmed njih:
"Nekdo prihaja po cesti."
"Sam?"' vpraša vitez.
"Sani", je bil odgovor.
"Ne bo kaj prida; pa poeakajmo ga!''
Počakali so — in res jo prižvižga kmalu zatem slok mladenič z grčo v roki. torbo na rami ter oguljeno čepico na glavi. Njegovo žvižganje je razdražilo viteza Blaža.
"Tega zaplenimo!" je rekel in mu stopil par korakov nasproti, hlapci za njim.
"Gospod, stoj, če ti je življenje drago!" zahrešči Blaž nad prišlecem. A ta ne trene uiti z očesom, temveč vpraša povsem mirno:
"Kaj želite?"
"Vi pojdete z menoj na Suhi grad; zaplenim vas!" odgovori vitez in potegne meč. a hlapci obsujejo ptujca. Ta pa si jame vihati brčice in reče smehljaje se:
"Takrat ste se zmotili, blagorodni gospod iz Suhega gradu, mene se ne sme zapleniti."
"Kaj? Vas se ne sme zapleniti?" se začudi vitez in ga meri od nog do glave. "Kdo pa to reče? Prav radoveden sem. Ste-li morda sam vrag iz pekla, da bi vas ne smel vzeti s seboj?"
"Ej, gospod iz Suhega gradu, zaman se razvnemate. Jaz nisem vrag, pač pa sem Student, in sicer studiosus filosophiae v... in kakor tak uživam akademično prostost. Prosim, le poglejte in prepričajte se."
Pri teh besedah sname torbico z rame in brska nekaj časa po nji, slednjič najde nek papir, kterega pomoli vitezu pod nos. Vitez Blaž se svoje žive dni ni priučil pisanju in branju, zato je imel vsak papir visoko v časti, kjer ni bilo — nič vzeti, in da v tem slučaju res ni bilo mnogo vzeti, ga
je prepričal nagel, a temeljit pogled
v študentovo bisago. Vendar se je hotel nekoliko pošaliti s tem drobnim človekom, zato mu reče:
"V temi ne vidim pisanega, radi tega morate že priti z menoj v grad. j Sedite za kakšnim hlapcem na konja."
"Naj bode", odgovori študent. 4' Sprejmem vaše povabilo radovolj-no, a ne prisiljen, ker jaz uživam akademično prostost." _ "Tako ali onako, z menoj morate!"
"Moram, da, ker hočem. Čujte, da se to kij use le ne prelomi pod menoj in vašim hlapcem."
"Bodite brez skrbi."
Prišli so v grad. Vitez se je podal v obednico, kjer je kaj veselo gorel velik plamen v peči. Prižgali so svetilko in prinesli so obilno večerjo. Vitez Blaž je vrgel svojo bojno opravo v kot in sedel k mizi ob peči, študent pa njemu nasproti.
"No, dajte sem oni papir", reče Blaž med enim grižljajem in požir-kom ter drugim, "da vidimo, pri Čem smo.''
"Tukaj je, samo glejte, da ga ne pomažete z vinom."
"Hm, hm", reče čez nekaj časa vitez, ko je strmel debelo v ponujene mu čačke. "nekaj tacega se res bere tukaj. Vendar ne mislite, da me to straši. Vi ste in ostanete moj jetnik!"
"Koliko pa mi plačate mesečno?"
"Plačati? Jaz? Se vam li blede?"
"Blede, čisto niči Ali vedite, da sem jaz prestal vse tilozofiie skušnje pri tamle podpisanih magistrih. Če me hočete i vdaj imeti na gradu, plačaj] e me."
Vitez Blaž se je popraskal za ušesi. Tako jezičnega predrzneža še ni srebal v svojem življenju. Vendar se je iul Blaž do dobrega nasitil in napojil ter bil je dobre volje. Vsled tega sklene nadaljevati burko.
'•Vi. uospo'1 študent, me limete sla!>«>. Za večno vas ne mislim tu rediti. Ali kc-r ste. kakor pravite, že prestali jedilo skušnjo v...... boste
morali še jedno tu pri meni. otl ktere 'i.ule odvisna vaša libertas accademica. to je jeli vas vržem v ječo k podganam ali.pa vas izpustim in pošljem po svetu."
"Jaz sem podkovan za vsako skušnjo in jo tudi prestanem. Vaše podgane ledite raje s svojimi ostrohrb-tiini kljuseti."
"Ne vem, če ste tolikanj podkovani za današnjo skušnjo. Veste, jaz za-ukažem prinesti nama dva vrča jed-nake obsežnosti. Ta vrča bova izpila "eks", in kletar nama ju bode zopet natočil, zopet "eks" in tako dalje. Kdor od naju bode ležal prej pod mizo, je propadel pri izpitu. Ce propadem jaz. ste vi prosti, če pro-padete vi, pa se pripravite na podgane.
"Le, le!" rekel je še študent in potem sta ga pila izurjena pivca vso noč. Ko sta se zbudila drugega jutra. znašla sta se oba pod mizo. Kdo otl njiju pa se je prvi zgrudil, ni se spomnil ni študent, uiti vitez Blaž. Zato sta pričela drugega dne izpit iz-nova. a takrat je moral kletar Jože paziti, kdo bode prej zdrknil pod mizo. Pazil je res in konstatoval, da sta — oba hkratu. Skušnja se je nadaljevala dan za dnevom, a vedno z istim uspehom.
Tako sta ga pila že deseti dan. Kar priteče sredi skušnje kletar Jože pre-padlega lica iz kleti ter šepne vitezu nekaj na uho. Ta prebledi in vzklikne: ' N i mogoče!""
"Pa je tako, gospod Blaž!" prikima zopet Jože.
Sedaj postane Blaž nakrat resen in reče študentu: "Vzemite svojo grčo v roko in brzo si oprtajte bisago na rame ter izginite iz gradu. A le naglo. dokler mi je sree še usmiljeno!"
Študent si ni pustil dvakrat reči. izginil je za vselej iz gradu in njegove fikolice. A ko je že objemaval v bližnjem mestecu kletarico Mino. je še stal vitez Blaž iz Suhega gradu v svoji kleti ter trkal na svoje so-dove. praskal se po glavi in ječal:
"Vraga, vse sva izpila, ni dvoma več. O j. kako si dragocena ti — libertas accademica!?'
Slovensko katoliško
(X
podp. društvo

svete Barbare

Pomnožitev dalmatinskega domo-branstva.
Konjeniška eskadrona dalmatinskih strelcev bode preustrojeua v divizijo. V to svrho se ustanovi druga poljska eskadrona in divizijski štab z dopolnilnim eskadrom. Divizija bode vršila v glavnem svojo službo v gorah. Nova eskadrona bode nameščena v Sinju.
Noto trgovsko pristanišče v Preluki in madjarski trgovci.
Budimpeštanski trgovci so silno iz-nenadeni in ogorčeni radi vesti, da namerava avstrijska vlada v Preluki kraj Voloske s stroški 5 milijonov K zgraditi luko za izvoz avstrijskega blaga.
ZJedlnJene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
Inkorporlrano dn«31. )anuar)al903 v državi Ponnaylvanl)!,
-O—O-
ODBORN3KI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okie. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. 0. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddook Avenue, m dock, Pa.
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Bo* 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IYAN TELBAN, P. O. Bex tffl, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLA8 NARODA".
SMESNICE.
Radi nas.
Sodnik: "Vi ste tega urednika tukaj nabili. Zakaj ste to storili 7"'
Obtoženec: "Ko sem nedavno ukral sto kron. a on je v svojem listu napisal: 150! Radi tega sem imel s svojo ženo največje ueprilike!"
Dobra metoda.
S« idni k: "Ali ste izvršili tatvino tako. kako sem bral iz protokola?*'
Tat: "Xe tako praktično; vašo metodo uporabim prihodnjič."
Zvest sluga.
Gospod: "To vino je pa dobro; pil bi ga tako dolgo, da bi pri njem umrl."
Sluga: "Dovolite, gospod, da u-mrem z vami."
Izpred sodišča.
Predsednik: "Kako more vendar biti človek tako surov, da vrže svoji ženi krožnik v glavo!''
Obtoženec: "Gospod predsednik, ali poznate mojo ženo?"
Predsednik: <4To ne spada sem."
Obtoženec: "Potem pa ne govorite! "
Nova telefonska zveza.
Pozor Roiaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo xa pleiaste in golobradce, od katerega v t lednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76e., da je to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Moacy Order pošiljati.
Jakob Wahcit,
p. O. Box 69 CUtJVKUAND, OHIO.
NAZNANILO.
Od "Mestne hranilnice ljubljanske" in "Kranjske hranilnice v Ljubljani" prejeli smo nekaj 4'Računskih zaključkov" za 1. 1907.
V teh zaključkih je po številkah ulog označena skupna vrednost vsake posamezne knjige z narastlimi obrestmi vred do 31. decembra 1907 in se lahko vsakdo prepriča o resničnosti vloge.
Rojakom, ki so po našem posredovanju naložili denar v gorioznačene (hranilnice, pošiljamo te zaključke j BREZPLAČNO, ako se nam pošlje 5 centov v poštnih znamkah za poštnino.
Frank Sakser Company.
(6-16—5)
Sa vsebino tnjfli oglasov al odg*-i vena ae irpravnlštvo as mdilitva
Avstrijsko trgovinsko ministerstvo: bode dalo napraviti telefonsko zvezo' med Mariborom in Zidanim mostom; tej zvezi se pripoji tudi Laški trg. Stroški so proračun jeni na 30.000 K. Ako se proga raztegne do Zagreba,' bode stal avstrijski del 100.000 kron. I
Iščem MARTINA G KIL. Poročati mu imam nekaj zelo važnega, zalo1 prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti. — John Skrajna. Box 20. Dunlo, Pa.	(13-16—5)
PROŠNJA.
Obračam se do usmiljenih src naših rojakov, da mi pomore jo iz največje bede. Deset mesecev sem ležal v bolnici in sedaj sem nekoliko ozdravel, a nimam centa, da bi se bolelien preživel. Do smrti bom vsakemu hvaležen, ki se me usmili in podari mal denar siromaku. Darovi naj se pošiljajo na "Glas Naroda", 109 Greenwich St., New York, N. Y.
Za vsak najmanjši dar se zahvaljuje že naprej	i
John Majdič, North Hospital, Winebago, Wis.
(5-16—5)	|
V najem oddam ali pa prodam svoj lepo urejeni
SALOON
s sedmimi sobami, dvema kleti in s pripravnim stanovanjem za boar-derje; ravno poleg je tudi dvorana.
Rojaki, vprašajte za natančnosti pri lastniku:
Joseph Gačnik,	|
901 Ketcham St., Indianapolis, Ind. j (12-13—5)	I
VSEM BOLNIM SLOVENCEM
v
Zjedinjenih Državah.
KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti?
Gotovo, ako se obrnete na Akade-nično zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugi manjši zdravnik! v tukajšnjih krajih nisr- mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi nadalje bolievali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hoče v najkrajšem času popolnoma odstranite, brez da bi zastonj denar izdajali.
Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam ZASTONJ pošljemo.
VSE TAJNE MOZKE IN ŽENSKE — BOLEZNI =
zdravimo na poseben način in hitro, pri katerih smo dosegli najpovoljnej-še uspehe. Predno se Vi kjerkoli si bodi do kakega zdravnika ali zdrav-nilnega zavoda obrnete, pišite na na3 ter ne bodete obžalovali dne, ki ste se na nas obrnili. Vaša bolezen je pri nas od
THEH NAJUGENEJŠIH ZDRAVNIKOV
preiskana, ker ako Vas zdravi en sam zdravnik se lahko moti in Vas zdravi za napačno boleznijo, kar se pogo-stoma godi aH šestero očij se nikakor ne morejo motiti in ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava.
Vsakemu kateri no tajni bolezni trpi mu pošljemo ZASTONJ našo knjigo "Venus in njegovi grehi" Iz katere si lahko uganete kakšno bolezen Imate.
Eno Pismo in Konec Je Vaše
Bolezni.
NA PRODAJ
je njiva v Gor. Kandiji ob državni cesti, ki vodi v Karlovee in Zagreb. Meri 1700 stirjalkih metrov in je j ako pripravna za zidanje restavracije ali kake večje gostilne, osobito, ker se
v kratkem v neposrednej bližini dve železnici zidate.
Izve se natančneje pri lastniku g. Ivanu Appe, v Kandiji pri Rudolfovem, Austria.	Kranjsko.
(8-19—5)
ZATORAJ SLOVENCI ako se slabo počutite, pišite nam po knjige ali pa
takoj natančno opišite svojo bolezen,
da sl pravočasno pomoč zadoblte. Piši*
te na nas v svojem maternem jezika ln pošiljajte pisma na:
1K1DEIIČN0 ZDRAVNIŠKO MOŠTVO
DR. ROOF
Specialist za spolne bolezni.
DR. KNIGHT Specialist za notranje bolexnL
DR. SPILLINGER
Specijalist za diagnostiko.
1° AMERIKA EUROPE CO.
2128 Broadway, New York

oslovanska
dne 24. januarja 1901 ▼ državi Minnesota, t Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu
Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Bo* 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN G0VŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. 0. Box 57, Bracl-dock. Pa.
ALOJZIJ VIR ANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik. P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR,, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet. AHrh.
IVAN KERŽIŠNTK, II. porotnik. P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, III. i »rotnik. 719 High St., W. Hoboken, N. J.
Vri ovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet. I1L
Kra in drug« Ely. Mu
Den JOHN (\
nem d rti pošiljat v
V M
CAR, i: vsake ni
•"■na društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, •i., po svojem tajniku in nobenem drugem, line p<- ljatve naj jHišiljajo krajevna društva na blagajnika: OVŽE, P. O. Iiox 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobe-grm. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake e tudi na glavnega tajnika Jeilnote.
pritožbe od strani krajevnih društev Jednole ali posameznikov : l;.ijo na predsednika porotnega odbora: MICILYEL KLOR'T-" 7'h St.. Calumet. Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki i tožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Mrtvega so našli v Novi vasi pri .Žireh	kočarjevega sina Šte-
fana Ma: rim-ica, ki je bil velik pijanec i:: •.- -d tega tuli nekoliko zmešan. —
Uboj. Med fantoma Anionom Pod-bojt-m ;•. Antonom Težakom v Spod. Planini j i! Logatcu je nastal pretep, v kterem je Podboj Težaka tako sunil z no/em v prsi. da je čez par ur umrl.
Otrok zaigal hišo. Na sv. Marka
da:i je p. g-jrela Goltešova Lisa in gospodarsko poslopje v Spodnjih Stra-niah it. 1'.. Za žgal je triletni deček. Tako in a gospodar 4'KH) kron škode, ker ni f-kril otrokom žveplenk.
Poskusen samomor. Dne 20. aprila je priit-1 iz Reke v Ljubljano samski oetoi>ki klavec Kotosz Sandor, ro-dom iz Ogrskega, in se nastanil v neki gost i;,,.i v Kolodvorskih ulicah. Spal je. kakor sam pravi, do 9. ure zvečer, in ker je slišal madjarsko petje, je vstal in prišel v gostilno. Ko je prišel i nje, so ga zasledovali neki njegovi - ražniki, s kterimi je delal na Reki. i:,-žal je pred njimi :ia Am-kjer je videl polici jske^-a ferega -e je izognil. Skril na neko dvorišee in ker
brožev t stražnik;; se je p. je slišal vražnik-ta v vrt strahu v levo rok« domišlje\ prepe' al bolni-:, i.-
a -Hxvj >e vedno glasove so-. ;e skakal čez ograje iz vr-Konečno se je zabodel iz !• v o stran prs in si prerezal . Ivotosza, ki si je najbrž« al. da ga kdo zasleduje, so z rešilnim vozom v deželno
PRIMORSKE NOVICE.
Dva prstiča je odsekal bratranec bratranci! v St. Petru pri Gorici. Bratranca Aifred in Karol Nemec, prvi star tri. drugi pa štiri leta, sta se igrala. Kar vzame Karoleek sekiro v roke ter reče bratrancu, naj položi roko na k i, da mu odseče prste. Ta res stori to, in Karolček zamahne s sekiro ter mu odseče dva prstiča. Potem mu je hotel odsekati še druge prste. — Otroka sta se imela'jako rada, tako da drug brez druzega nista mogla živeti.
štajerske novice.
Lasten pes ga je izdaL V celjski okolici je bilo pred kratkim izvršenih več tatviri, ne da bi bili dobili tatu. Tat je in.» I seboj psa, ki ga je vselej opozoril, čf. je bilo kaj nevarnega. Pri zadnji tatvini to pa psa prijeli, dočim je tat zbežal. Dva orožnika sta Sla nato za psom, ki sta ga morala spustiti z verige. Pes ju je peljal v okolico vojnika, kjer so v podrti bajti dobili tatu v osebi lTletnega delavca Rudolfa Prevolnika, ki se sedaj že pokori za dobro zaklenjenimi durmi.
Razbijači. Nedavno so neki tovariši iki delavci pobili v gostilni pri Erjavcu na Spodnji Hudinji vse steklenice in ko jih je krčmar vendar srečno spravil na cesto, so mu razbijali z
l:iia!i i jh> vratih in oknih. Kremar je ustrelil skozi okno in obstrelil nekega Brariča na nogi.
Nečloveška mati. Frančiška Seibert j iz Sior je služila kot kuharica v Graded. Dne aprila je porodila fantka, zadušila iu vi-la v stranišče. Vso stvar ima že sodnija v rokah. Neverjetna lahkomišljenost. Na vc-
!;ki eetriek je šel krnet Koloman K»el»ek doma iz Žitnie pri Sv. Lenartu v Slov. goricah v Radgono po smodnik, kterega je hotel rabiti za i streljanje ob veliki noči. Nakupil si je osem in pol kilograma. To težo naložil si je na hrbet ter romal proti domu. Ne več daleč od doma pade mu zabojček s smodnikom s hrbta ter se raztrese na zemlji. Kocbek si je napravil kolikor se je dalo nov zaboj-i ček ter nabasal v njega smodnika, kolikor je šlo. Ko je bil s tem delom gotov, postavil je za boj ček na stran, vzel Šibice iz žepa ter užgal ostali na zemlji raztreseni smodnik. Vsled vnetja smodnika na zemlji vnel se je tudi celi smodnik zraven stoječega zabojčkn. Pri tem je dobil Koloman K<*-bi'k tako hude opekline, da je dne aprila jhmi hudimi bolečinami umrl.
Požar v gozdu. Na posestvu "grofa'' IV. Atten.sa lilizo Gradca je pogorelo do « sem oralov mladega gozda.
Pretep. Blizu Melja pri Mariboru je pretepe! neki viničar Knuplež te-sarske-a pomočnika Lešnika tako hudo. da je prej umrl kakor so ga pri-iH-Ijali v bolnišnico.
Pogorela je mizarju Krajnerju v Šmart inu pri Slovenjem Gradcu hiša. Zgorelo mu je žito. perilo, meso, ob-U-ka in je sedaj velik revež. Požarna bramba je imela mnogo truda, da so rešili druga poslopja v bližini.
Samomor. V nekem mariborskem ; hotelu se je u-trelil 24. aprila krojaški pomočnik Josip Finžgar iz Ma-i ribora. Vzrok je neznan.
hrvatske novice.
Umor. V Osoliku na Hrvatskem je kmet Stefan Pet kovic dal prepisati -svojo hišo na hčer svoje priležnice Jele Bačie. Od tistega časa sta ga začeli ženski grdo gledati, spodili sta za iz hiše iu ko se je nedavno vrnil in vzel z mize kos kruha, skočila je Jela k njemu in mu iztrgala kruh. To je starca tako ujezilo, da je zgrabil nož in priležnico dobesedno razmesaril, da je umrla tisti hip.
Srbi in Hrvati Baron Hollenbach-Paczolay je priobčil v "Vaterlandu" članek, da so Srbi nevarni hrvatski narodnosti. Pred reško resolucijo, ki je speljala Hrvate na led, da je pomenila beseda "Srb" le versko razliko, dandanes pa resolucijonaši ne poznajo več hrvatskega naroda, marveč le hrvatsko-srbski; kmalo se bo reklo srbsko-hrvatski in na zadnje srbski! Ako bi bili Hrvatje edini, bi Srbi ne zahtevali enakopravnosti kot narod, ampak bi se brez koncesij od strani Hrvatov borili proti madjarski prevzetnosti (?). — Na ta izvajanja odgovarja "Agramer Tagblatt", da
je v deželi, ki šteje poltretji milijon prebivalcev, 600,000 ^rbov činitelj, s kterim treba racuniti. Tako močnega notranjega nasprotnika bi Hrvatska ne mogla prenašati. Khuen-Heder-vary je ravno iz hrvatsko-srbske nesloge črpal moč, da je dvajset let zatiral svobodo in širil madjarstvo. Zato je prijateljstvo s. Srbi neobhodno potrebno že samo iz ozirov poliliene aritmetike.
BALKANSKE NOVICE.
Zarota proti železnici skozi san-džak Novi Puli? Sarajevo, 27. apr. Turške oblasti v Sandžaku so baje prišle na sled zaroti, ki ima namen, preprečiti zgradbo železnice skozi Novi Pazar. Zaroto je organiziral odbor srbske obrambe. Glavne kolovodje zarote so že pripeljali v Skoplje. Turške oblasti groze, da bodo zaprle vse srbske Šole v Novem Pazaru, ako učitelji in popje ne bodo nehali ščuvati pravoslavno prebivalstvo proti gradnji železnice.^ Izmed resnih ljudi, ki poznajo dejanski položaj, nihče ne veruje v tako zaroto, ki so si jo izmislile le turške oblasti po naročilu iz Carigrada. da se more turška vlada s ten; izgovarjati, zakaj ne more ustreči zahte\i Avstro-Ogrske.
RAZNOTEROSTI.
Umetna poprava popačenih nosov
se je posrečila jajMmskemu zdravniku profesorju Satu. Ta je študiral najprej na raznih kli.iikah Nemčije in ^c potem vrnil v Tokio, kjer je hotel naučeno /.boljšati. Iznašel je brizgalnico \j. niklja, v kteri je trd parafin, ki se z gorkoto omeči in potem vbrizgava pod nosno kožo. S to metodo ?c razne nepravilnosti, zlasti ud rt i ne na nosu, takoj nap"l.iijo in nos dobi normalno 1. j. pravilno obliko. Zdravljenje je primeroma zelo poceni,
Mohamedanci na Ruskem. Y«eiz-laruskega kongresa meseca marca v Kahiri v Egiptu so -e udeležili tuli od j »o s l,i .ie i mohamedancev iz Rusije. Na tem shodu je govoril tudi ruski mohamedanec Izmail-bej. "Moskov-skija Vjedoniosti'* priobčujejo glavne misli njegovega govora. Po teh podatkih posnemamo, da živi v Rusiji po ljudskem štetju 1. 1S!»7 17 milijonov mohamedancev. a če prištejemo k temu m; prebivalstvo Kive in Buhare. pa 2i> milijonov. Mohamedanci imajo tii tiskarne v Kazan i. tri v Petrogra-du. dve v Tiflisu, dve v Baku in eno v Bahčisaraju v Krimu. Trije 11—t i se tiskajo v arabskem jeziku. T zmed ostalih IMnv so trije znanstveni, 13 politieno-nestrankarskih i.t dva demokratična. V za in jem času se je osnovala med ruskimi mohamedanci kon-stitucijonalna mohamedanska stran-
ka. Ta stranka je imela v I. gosudar-stveni dumi 24, v II. pa 36 poslancev.
Pnnt dervišev. Italijanski konzul v Adenu brzojavlja svoji vladi, da so derviši udrli v sultana t ter pobili vsa živa bitja, in sicer 41 moških, 28 žen iu 31 otrok. Hiše so zažgali ter odvedli s seboj 3500 glav živine. Dervi-ška četa je štela nad 1000 mož. Sultanovi vojaki so roparje zasledovali ter jih 90 ubili. Pri tem so jim vzeli tudi mnogo pušek, ki so vse iz francoskih tovaren.
čudna odgojiteljica. Vseučilišč ni profesor v Vratislavi dr. Weber je pred meseci sprejel za odgojiteljieo svoji sedemletni hčerki veliko plavo-laso gospodično Elzo Hans, ki je izvrševala svojo nalogo vestno in strogo. Nedavno pa sta prišla k profesorju dva detektiva ter sta želela na samem govoriti z odgojiteljieo. Začela sta jo preslušavati, kar jo je tako razkačilo, da je planila po njima, in detektiva sta začutila moške mišice. Preiskava je dognala sledeče: Gospodična Elza Hans je bila moški s pravim imenom Viktor Ansbach. Bil je natakar v velikem hotelu v Berolinu. Bil je marljiv in priljubljen ter si je bil že prihranil precej denarja, ko se je seznanil z gledališčno igralko, ki je nele pognala ves njegov denar, temuč je zaradi nje še poneveril gospodarju več denarja. Ker je bil zaradi tega odpuščen, je najprej izvršil atentat na svojo ljubico, potem pa pobegnil, se preoblekel za žensko ter dobil s tujo knjižico službo odirojiteljice.
Ženo in sebe umoril. V Lišni na Češkem je kočar Josip Mockerschnal»el v ]iij;.:io-ti ubil s sekiro svojo ženo, s ktero je živel v sovraštvu: nato se je sani obesil v skednju.
Angleška zaplenila avstrijski par-nik. "Daily Mail" poroča iz Shang-haja, da ji- angleška krona zaplenila po raz-odbi mornariškega sodišča paraik " Maltweschin?r. ki je last neke avstrijske tvrdke. Ladi.ja je bila n-j-istrirana pvotipostavno za angleško in je jadrala pod angleško zastavo.
Stroj za glasovanje v glediščih. V
gledišču "Argentina" v Rimu so hoteli zvedeti, kako občinstvo sodi o novem delu dramatika Traversia "Mu-čenci dela". V to svrlio so vporabili prvikrat 11 psefograf". stroj za gia--ovanje. ki je jwibiral so Ibe gledalcev. Oddanih je bilo 400 glasov, od kterih je bilo za novo dramo povoljnih oO.I, neugodnih pa 144. ."»2 gledalcev je oddalo prazne li<tke. večina gledalcev pa ni hotela glasovati. Italijani se ne morejo odvaditi enostavnejšega ploskanja oziroma žvižganja.
Zopet slovaška monstrozna pravda? Dne n:area je bil iz vaeovske ječe
Poslnsaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. Y Sbordone
od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE
v
Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največje važnosti za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko denarja, kar se tiee tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE.
To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v Zjedinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira.	v
Slovenski Narod!
njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim
bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in
bolezni prepuščeni drugim tujim zelravnikim,kateri sc za nas malo
brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse
obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti.
V
ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM. SLOVENCEM KATERI SO BOLNI.
Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo.
Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, aH jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim.
t TAKO SLOVENSKI NAROD VEC TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laze. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uveijen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo.
BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in
vse tajne m0zee in ženske bolezni zdravim hitro z najnovejšim načinom.
Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za sv€t ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam
svetoval. ^
Vsa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. $BORDONE-A
Universal Medical Institute
30 West 29th Street	New Yerk City
Uradne ure od 10 do 12 dopoldne in od 3 do 6 popoldne, v torkih in sobotah od 10 do 1*2 dopoldne, ter od 3 do 5 in od 7 do 8 zvečer, v nedeljah od 10 do 1.
izpuščen Slovak Ignacij Polak. Obsojen je bil radi članka v "Hlasniku" na štiri meseee zapora. Njegovi znanci in prijatelji so ga prišli pozdravit; godba je igrala "Hej Slovaki!" Sedaj pa orožniki letajo po okolici ter iščejo "hujskače'----Slovaško ljudstvo, ako bi narodnostno spalo tako trdo, kakor skala, mora se prebuditi k narodni zavesti vsled takšnega preganjanja.
Moravska narodna nosa ▼ Parizu. Nekoliko rodoljubnih moravskih dam iz Og. Hradišta, Hodonina in Kijova je sklenilo potovati v Pariz v narodni noši; tako bodo prebivalci Pariza prvič videli na bulevardih narodno nošo moravsko. Zastopane bodo vse narodne noše moravske.
NAJLEPŠA PRILIKA
za one, kteri hočejo naložiti denar na
ZEMLJIŠČA ali bolje LOTE,
naj se obrnejo s polnim zaupanjem na:
REALTY TRUST CO.,
LINDEN, N. J.
Omenjena družba deluje že 20 let in je ustanovila že veliko lepih taest ter naselbin. Sedaj razprodaja lote v Linden, N. J. Ta kraj bode po dosrotovljenju vseh projektiranih železnic in tunelov oddaljen samo 35 minut od sredine New Yorka. Tu je sveži zrak in zato jako priporočljiv kraj. Slovenci, ne zamudite lepe prilike! Obrnite se z zaupanjem na zastopnika za Slovence g.
Joseph Mantony,
1027 1st Ave., New York City.
(3x v sx-ed)
Elegantna ura za $3.Z5.
Predno kupite uro, nam pošljite svoj naslov in mi vam pošljemo uro in verižico, na poskušnjo; če vam u-aja, plačajte C, O. D. $3.75 in ura je vaSa. ki -je sicer vredna $15. Dvojni hunting pokrov, graviran, (stem wind in stem set) navijak, ki navija liro in pre, mika kazalce, z rubini v kolesju in na. tančnim časom; nadalje verižica za gospode ali dame. Z vsako uro pošljemo garancijo za 20 let. Pišite, če želite možko ali žensko verižico. Naslovite:
/M. C/Farber,
218, 32« Dearborn St., CHICAGO, ILL.
Na koga se zanesti
v slučaju bolezni in komuse poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo pisatelji in znanci, katere je že ozdravil.
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo. goče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cenjeni gospod doktor]
Jaz se Vam iskreno zahvalim z a VaSo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjer. in preprič an sein, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim se*'l bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedsj pred bolemijo. Zato Vas priporočam vsem io;akom po širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Franc Steklassa
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland, O.
Frank Polh
310 Midlant Ave. Rockdalle, III.
Velecenfem gospod doktor!
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila o-iala. zato se Vam i&krenq
zahvaljujem ter pripo ročani ioja-
ko m, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dubi a dobijo, katera irotovo pomaeojo.
Vas se enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Box 941 West Newtcn. Pa
Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-jjunu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-Išite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
THE
Kje je moj prijatelj BLAŽ STIBER-XI K? Doma je iz Dobrujue p<.»d Ljubljano. Pred 6. leti je bil tu v Waukejranu, 111., in od takrat ne vem. kje se nahaja. Če kdo ve za njesrov naslov, prosim, da mi ga naznani, ali pa naj se on sam zgla-si. — Frank G rožni k, 523 Market St., Waukegan, 111. (11-13—5)
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th STREET,	NEW Y0RK, N. Y
J
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem (lanom društva sv. Barbare št. 33 J. S. K. Jed note v Trestle. Pa., da bode dne 23. maja na praznik Kristusove-ua vnebolioda skupna velikonočna spoved v slovenski cerkvi na Butler St. v Pittsburjru, Pa. Priče tek ob C. uri zjutraj. Opominjam vse člane in članice, da spolnijo velikonočno dolžnost.
Fran Šifrar. predsednik.
(12-15—5)
Zdravju
najprimernejša pijača je
^LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj n;kdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseb boljših gostilnah. Vse podrobnosti r veste pri Oeo. Travnikir-ju 6102 St. Clair Ave. N.teL kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Ca TteblBo tujih oglMor rt
M ■PTBTBlitVt M
Novi paraik na dva vijaka "Martha Washington".
o REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
TO spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brsojav:
ALIOS, JxAUBA, „ XABTHJL WASHINGTON, ! [ ARGENTINA.
> meaoeik majn in jwiljm ae bodeta zgoraj naveden •ma toodoijn pri-drmlila ie dva draga uova potniška panika.
Cine lažnih listki! Iz NEW YORKA za UK razni m U:
AVSTROAMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
->a2 Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv-
TKSTA.......
LJUBLJANE.
REKE........
ZAGREBA... KABLOV C A..
..$28,60 ..♦28,— ..t 29.SO ..$29.98
IL RAZRED da TRSTA ali REKE..........................$52^0 do $56*—
Parobrod "EUGENIA" odpluje 13. maja 1908.
Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 wutiogtoa smet raw yoml


V padisaHovej senci
r
Iu«| Majj m "CNm Naroda" priredil L. P.
PRVA KIVJ1GA* - PO PUŠČAVI.
*	(Nadaljevanje.)
"Kdo ti je to povedal?"
"Nihče. V raju je bil prvi človek; tam so živele vse živali brez sovraštva med seboj. Tako je želel Alah, in raditega je ista vera prava, ki uči enakost. 2n to je vera kristijanov."
"Ali jo poznaš?"
"Ne; toda neki star Turek nam je nekoč o njej pripovedoval. Pravil nam je, da vi molite k Bogu: lie unut bicim ginaler, bejle unutar-ie ginaler — In odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom. Ali aem prav govorila?"
"Da."
"In v vaJezn koranu je zapisano: Allah muhabet dir, ile muhabeda kim dunar, bu durar Allahda ile Allah durar onada — Bog je ljubezen, in kdor oatane v ljubezni, je v Bogu in Bog je v njem. Reci mi, če je prav tako?"
"Popolnoma dobro."
"Torej je vaša vera prava. Ali sme kristijan ugrabiti devico?"
"Ne. Če to e tori, ga doleti občutna kazen."
"Vidiš torej, da je vaša vera boljša kot naša. Pri vas bi me Abu Seif ne smel uropati in prisiliti, da postanem njegova žena. Ali poznaš zgodovino te dežele?"	,
"Da."
"Torej tudi veš, kako so Turki in Arabci proti nam divjali, dasi imajo enako vero z nami. Sramotili so naše matere in naše očete obešali na kole, kjer so trpeli tisočere muke. naše sinove so žgali, trpinčili, odrezavali jim noeove, roke in noge. Sovražim našo vero, ki vse to dovoljuje, vendar jo moram obdržati."
"Zakaj? Vedno imaš priliko---."
"Molči," mi »eže ostro v besedo. "Povem ti samo, kar mislim, vendar moj učitelj nisi! Sama vem, kaj delam: maščevala se bom — maščevala sad vsem, ki so me razžalili.''
"In vendar si mi rekla prej, da j« vera ljubezni prava?"
"Da; toda naj li sama ljubim in odpuščam? Celo raditega, ker ne amemo stopiti v sveto mesto, se hočem maščevati. Ugani, kako?"
"Povej mi!"
"Tvoja skrivna želja je priti v Meko?"
"Kdo ti je povedal?"
4' Moja vest. Odgovori mi!"
"Želel sem že zdavnej ogledati si Meko."
"To je nevarno; toda maščevati se hočem in raditega sem te peljala na to mesto. — Znaš li opravila, ki so potrebna v Meki?"
"Znana so mi, vendar jih ne morem opravljati, ker mi prepoveduje moja vera."
"Prav govoril. Pojdi v Meko; čakala bom na tem mestu na tebe."
Ali ni to čudovito? Nad islamom se je hotela mažšeevati s tem, da je svetovala 'gjavru', naj se poda v 'sveto mesto' ter razburi mohamedanee.
"Kje leži Meka?"
"Če prekoračiš to goro, jo zagledaš v dolini."
"Zakaj naj potujem in ce jaham?"	" 3 "»- -
"Če prihajaš v Meko, te bodo smatrali potnikom ter te povsod nadlegovali. Če pa prideš peš v mesto, bo vsakdo mislil, da si bil že v me^tu ter se povračaš iz sprehoda."
"In boš res čakala na mene?"
"Da."	_ i
"Kako dolgo?"	I
"Čas, ki ga imenujejo Franki štiri ure."	, i
"To je premalo!"	* i
"Pomisli, da te lahko zasačijo, če se predolgo mudiš. Idi samo enkrat po mestnih ulicah in oglej si kabo."
Imela je prav. Pripravim se torej na odhod. Ona pa pokaže na moje j orožje in zmaje z glavo:
"Po postavi sicer jednaeiš Arabcem; vendar, pomisli, li nosijo Arabci tako orožje? Pusti svojo puško pri meni in vzemi mojo."
Skoro me pri tej zahtevi vznemiri mala slutnja; vendar nisem imel povoda ne vrjeti svoji spremljevalki. Raditega zmenjam puško in stopim na vrh gore. Ko dospem na vrhunec, zagledam v daljavi kake pol ure pred menoj ležati Meko. Razločno opazim citadelo Sebel Šad in minarete turških moŠej. E1 Hamran, prestolna mošeja, se nahaja v južnem delu mesta.
Tja torej se najprvo napotim. Pri sreu mi je bilo kot vojaku, ki se je sicer že vdeležil več manjših bitk, a groze vojne še ne pozna, ktere se mora pravkar udeležiti.
Srečno dospem v mesto. Ker sem si zapomnil lego mošeje, nisem spraševal po njej. Hiše, mimo kterih sem korakal, so bile vse zidane iz kamenja in ceste posute s peskom iz puščave. V kratkem dospem. do velike mošeje ter se napotim okoli njenega zidovja. Štiri stranice obstoje iz st. ire-nikov, kolonad, nad kterimi se dviga šest minaretov. Naštel sem dvesto-štirideset korakov na dolžino in dvestopet na širino. Ker sem si hotel zunanjost šele pozneje ogledati, vstopim pri vratih v svetišče. Pri vratih je sedel neki Mekanec, ki je tržil z bakrenimi posodami.
"Salam aalejkum!" ga prijazno pozdravim. "Koliko stane ena posoda?"
'Dva pijastra."
"Alah blagoslovi tvoje sinove in sinove tvojih sinov, ker tvoje cene so nizke. Tu imaš dva pijastra in jaz vzamem posodo.''
Posodo vtaknem k sebi ter korakam med stebri naprej. Pridem v bližino prižnice ter eeznjem čevlje. Ogledam si notranjščino svetišča. Precej v sredini je stala sveta kaba. Ker je s črno svilo čez in čez prevlečena, nudi kaj čuden pogled. K njej vodi sedem tlakovanih cest, med kterimi je sedem s travo posejanih gredie. Blizu kabe zapazim sveti studenec zem-zem, pred kterim je vee uradnikov romanjem delilo vodo. Celo svetišče name pač ni naredilo nobenega svečanega upliva. Med ljudstvom >o hiteli razni postreščki in sluge; javni pisarji so sedeli pod stebrovjem; da, eelo prodajalce sadja sem opazil v mošeji. Ko slučajno pogledam po stebrovju pred tempeljnom, zapazim kamelo, ki je baš pokleknila, da stopi raz njo jahalec, ki je bil obrnjen s hrbtom proti meni; zdajci pomigne nekemu strežniku, da čuva kamelo. Vse to opazim mimogrede, ko sem korakal proti studencu. Hotel sem napolniti steklenico, vendar sem moral čakati, da pride vrsta na mene. Ko dobim zahtevano vodo, plačam, zaprem steklenico in jo vtaknem k sebi. Obrnem se in komaj deset korakov pred menoj stoji — Abu Seif.
Mravljinci mi zagomaze po životu, vendar ne zgubim zavesti. V takih trenutkih človek desetkrat hitreje misli in deluje. Ne da bi povzročil pozornosti, hitim z najdaljšimi koraki proti stebrovju, kjer je stala kamela Abu Seifa. Samo ta žival me more rešiti. Bila je ena onih kamel, ktere se eelo za drag denar le težko dobi.
Čevlje pustim v mošeji; nisem imel niti časa, da se za njimi ozrem, ker že se začuje po tempelju klic:
"Gjavr, gjavr! Ulovite ga vi, Čuvaji svetišča!"
Posledica tega krika je bila strašna. Nisem imel časa, da se ozrem, vendar slišim za seboj padanje slapa, tuljenje orkana, divjanje in hropenje, kot bi se drlo tisoče sestradanih bivolov. Z medvedjimi koraki hitim proti stebrom pri vratih, skočim po treh stopnjicah navzdol ter stojim pred kamelo, ki k sreči ni imela zvezanih nog. S pestjo pobijem stražnika na tla, skočim v sedlo ter potegnem revolver. Toda bo li >lušala žival povelje ? "E-o-a! E-o-a!"
Hvala Bogu. Pri znanem klicu se dvigne karr.ela z dvema sunkoma in zdrči kot strela. Za seboj čujem strele — naprej, naprej!
Da je bila kamela trmasta, kot jih je večina, ki ubogajo samo povelje svojega gospodarja, bi bil neizogibno zgubljen.
V treh minutah sem izven mesta in šele sedaj se drznem ozreti nazaj, ko sem že prejalial polovico gore. Za mano je kar gomazelo jezdecev, ki so me preganjali. Mohamedanci so namreč takoj odhiteli v bližnja prenočišča, kjer so se preskrbeli s kamelami.
Kam naj se obrnem? K šejkovi hčeri, ki bi bila potem izdana.? In vendar jo moram svariti! Kamelo vzpodbodem s klici: dirjala je kot spro-
Velika zaloga vina in žganja. "^j
Marija Grill
&I1&M&I1 .žS&fl&S!:* JSOtStM^
Telefon 246.
Prodaja belo vino po........70c. gallon
n črno vino po........50c. „
Drožnik 4 galone za............f 11.00
Brinjevec 12 steklenic za........$12.00
ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00
Za oblino naročilo u priporoča
Marija GrilC
S308 St. Clair Ave., N. EL,	Cleveland, Ohio.

Compagnle Generale Iiansatiantipe
(Francoska parobrodna družba.)
Frank Petkovšek
f 720 Market Street,	Waukegaiu 111.
žena puščica. Na rrhu gore Še enkrat pogledam za seboj in zapazim, da sem na varnem. Edin jezdec mi je prišel precej blizu. Slučajno je dobil v roke konja nenavadne hitrice.
Dospevši na vrh gore, zdrčim navzdol po pobočju. Malekova hčer me op3zi. Ker sem prihajal na kameli in v taki naglici, je takoj uvidela cel položaj. Skoči na kamelo in vzame mojo, ktero sem pustil pri njej, za povodec.
"Kdo te je izdal?" kriči iri že iz daljine na>proti.
"Abu Seif."
"Allah akbar! Morda te lopov zasleduje ?
"Skoro bo pri meni."
"In še drugi ljudje f"
"Prepozni so."
"Torej jahaj v drugi smeri kot jaz in beži vedno naravnost naprej."
"Zakaj?"
"Zvedel boš."
"Najprvo mi daj moje orožje!"
Ko prijezdim do nje. zamenjava orožje in ona se skrije za neko skalo. Takoj uganem njeno nakano: hotela je Abu Seifa spraviti med mene in sebe. Kmalu se slednji prikaže na vrhu gore. Nalašč se spustim v poeas-neji tek, nakar Abu Seif še bolj pomnoži svojo hitrost. Slepo drvi za menoj, ne da bi opazil po sledovih, da nisem sam. Ko dospem na vrhunec druzega hriba, zapazim na prvem nekaj preganjalcev in globoko spodaj mojo tova-rišieo, ki se je že dvignila iz svojega skrivališča. Njena nakana se je posrečila, in ker ie spustila kartelo, ktero je prej vodila za povodec, jo je moral Abu Seif, če se je obrnil, smatrati za mojega preganjalca.
Za svojo osebo se nisem več bal, in ker so drugi zasledovalci ostali daleč za nama, sem moral paziti samo, da Abu Seif ne pobegne. Skušal sem torej zapustiti gorovje in dospeti v nižino. Zajedno vedno bolj priganjam kamelo.
Tako je trajala ježa gotovo že triČetrt ure, ko dospem v odprto puščavo. Pazil sem vedno, da se mi Abu Seif ne približa na strelno daljavo. Sedaj dospe tudi šejkova hčer na vrh gore. za jed no pa opazim za seboj še enega preganjalca, ki je moral imeti izvrstno kamelo, ker je prihajal vedno bližje. Njegova žival je bila mnogo bolja od Abu Seifovega konja.
Že sem se pričel bati. pa ne za sebe. temveč za šejkovo hčer; v moje začudenje pa zavije jezdec na drugo stran kot bi nas hotel v polkrugu dohiteti. Ustavim kamelo in pogledam ostro nazaj. Ali je mogoče? Človeček, ki sem ga smatral za preganjalca, je bil ravno tak kot moj Halef. Kako je prišel do tako izvrstne kamele in zakaj nas je pričel zasledovati? Pogledam ga 5e enkrat, še bolj natančno. Najbrž je hotel, da ga spoznam, ker je mahal z rokami in nogami po zraku kot bi vrabce lovil.
Kamelo ustavim popolnoma in vzamem puško v roke. Abu Seif je bil že tako blizo. da je lahko slišal noj glas.
"Rrrrreeeee, Oče sablje! Ne jahaj bljižje, sicer ti zapodim krogi jo v glavo!"
"Ne bljižje, ti pasji sin?" kriči. "Vjamem te živega in prepeljem v Meko. ti sramotnik svetega templja!"
Ker sem bil v življenski nevarnosti, pomerim in sprožim. Da mu ne storim ničesar zalega, sem meril v prsa njegovega konja. Konj telebi na tla in Abu Seif se zvali pod njega. Pričakoval sem, da plane po koncu, kar se pa ni zgodilo. Ali se je ranil, ali pa me je hotel zvabiti v bližino. Previdno jaham do njega, kamor dospem zajedno s Šejkovo hčerjo. V pesku je ležal s zaprtimi očmi in se niti ne ganil.
"Efendi. tvoja kroglja je prehitela mojo!" jadikuje ženska.
Streljal sem na konja in ne na njega. Vendar je mogoče, da si je zlomil tilnik. Poglejmo!"
Stopim raz kamelo in ga preiščem. Če ni imel notranjih poškodb, je bil najbrž samo omamljen. Šejkova hči potegne handžar.
"Kaj hočeš z njim?"
"Vzamem mu glavo!"
"Nikakor ne. ker tuli jaz imam pravico do njega."
"Moja je starejša!"
"Moja pa večja; jaz sem ga podrl na tla."
"To je pravilno po postavah te dežele. Ali ga boš umoril?"
"Kaj namerava-, če ga oprostim, ali pa pustim v pesku ležati?"
"Ti zgubiš pravico do njega, in on pripade meni."
"Pravice ne oddam."'
"Torej ga vzemimo s seboj in v taboru se bo odločilo, kaj početi z njim."
Sedaj se približa tudi Halef.
"Mašalah, čudež božji! Sidi, kaj si učinil?"
"Kako prides ob tem času k meni?"
"Hitel >em za teboj!"
(Dalje prih.)
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrva*. tom, kakor potujočim rojakom, priporo-1 tam svojo moderno gostilno, pod imenomf "Narodni Hotel/'na 709 Broad St., eden' največjih hotelov v mesto.
Na čepu imam vedno sveže pivo, najbolj*] ee vrste whiskey, kakor naravnega. dom»| napravljenega vina in dobre smo.lke.
A a razpolago imam Čez 25 urejenih aob» za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na •stanovanje. — Erropejska kuhinj*!
obilen poeet se priporočam udani
Za
Božo Go]
•ovlč, Jobmst.T«, Pa.
Zastonj! Zaaton)! Nikjer r Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK ta cigarete ia pipe ali cifare, kakor pri nas. Poiljite nam na eni dopisnici vaS naslov in dobite takoj naje ga tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naS cenik, da se prepričate o finoti istega. Vsi lindje morajo naš tobak poskusiti, da ae prepričajo, da je naj bol j ti in najcenejSi. Pišite takoj na:
«ADR1A TOBACCO CO. 1265-67 Broadway, Now York.
priporoča rojakom svoj]
^ SALOON,
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v
zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.

#
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAft
Postni p&rniki ao:]
•«La Provence" na dva vijaka.........,........14,200 ton, 30,000 konjskih moC
"La. Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „
"La Lorraine" „ ......................12,000 „ 25,000 „
"LaTourame" „ „ ..................10,000 „ 12,000 „ „
"La Bretagnc"................................ 8,000 „ 9,000 „	Z
*La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ „
Glavna Agencija: 19 STATE.STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Pamiki edplojejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. vrt dopolndne iz pristanišča tsL 42 North River, ob Morton St., N. T.
■LA LORRAINE	14. maja 1M1*LA SAVOIE	IS. jnn. IMS.
•LA TO UK AINU	EL maja 1MS.*LA PROVENCE	25. jnn. 1M
•LA SAVOIE	18. maja 1MS.«LA LORRAINE	2. julija 1906.
»LA PROVENCE 4. Ju. lStS.*LA TOURAINE	9. julija 1908.
■LA LORRAINE	1L jnn. 1908.La Bret ague	16. juL 1908.
\ ■-
POSEBNA PLOVITBA.
Krasni novi pamik na dva vijaka "Chicago" odplove dne 20. junija t. 1. opoludne iz piera št. 84 North River, blizo 44. ceste.
AAMO ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA 1
Cena drugega razreda do Havre: $56.00 in višje.
farntka s zvezdo zaznamovani Imajo po dva vijaka. M. W. Kozminski, generalni agent za zapaČL
71 Dwaoorn St., Chicago, ill.
t
Telefon 1279 Rector, N. Y.
Fr. Sakser Co.
(Inkorporirana v državi New York.)
109 6REENWICH STREET,	NEW YORK.
6104 ST, CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND, 0.
Pošilja najhitreje la aajceaeje
denarje v staro domovino.
Yloge izplačajo c. kr. poštni hranilni nrad na Dunaju; c. kr. priviL avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v BudapeŠti.

K-
Prodaja
originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah.
! Zvišanje obrestne mere. !
Hranilne vloge sklepom novembra čez
3 milijone kron. Varnostni zakladi sklepom 19^6. čez
SO tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron.
NAZNANILO.
Glavna posojilnica |
registr. zadruga z neom. zavezo
v LJUBLJAINI,	Kongresni trg »t 15.
obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po
4
301 4
& p
75
o
cr
•n
n
ca
0
takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-nega davka, tako da dobi uložnik od 1C0 K. Čistih K. 4-75. tPo % naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po 4}4 % in za 3 leta preje nego naložen po 4%.
Rojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pofilje v našo posojilnico.
Pošilja t ve za Zjed. države posreduje tvrdk* FR. ;SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York.
NAZKAHUO.
Slovensko katoliško podporno društvo SV. JOŽEFA It. 12 J. S. K. J. za Pittsburg, Allegheny. Pa., ia okolico ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
Društvenikom se naznanja, da bi istib v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nekterega izmed izvršujočib uradnikov pod spodaj navedenim naslovom do pošiljajo.
Pri redni družtvemi seji dne 8. dec. 1907 izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1908:	. _
Predsednik Fran Kresse. 5106 Natrona Alley, Pittsburg.
Podpredsednik Ivan Borštnar, 5$ Spring Garden Ave., Allegheny.
I.	tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny.
II.	tajnik Fran Strniša. 101 Villa St.. Alleshe'ny.
Blagajnik Ivan Arb, 79 Hi?h St.r
Allegheny.
Delegat Ferdinand Volk. 122 42nd St., Pittsburg.
Odbor:
Ignac Derganc. 58 Troy Hill Roadr Allegheny.
Anton Lokar, 28 Troy Hill Road, Allegheny.
Fran Hrovat, 5103 Butler Street,. Pittsburg.
Jakob Laurie. 5106 Natrona Alley, Pittsburg.
Ivan Kašč-ek, 2 Water Alley, Allegheny.
Ivan Mastnak, 49 Perry St., Allegheny.
Naznanilo,
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN.,
kteri ima svoj
SALOON
prav blizo Kolodvora. Vsak rojak ja pri njemu najbolje postrežen.
Pošilja denarje v staro domovina najceneje in najhitreje po našem posredovanju; zastopa nas v vseh poslih. Torej pazite, da se ne vsedet* na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Dnlnthu tudi ne manjka. Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.
Upravni svet.
! Zvišanje obrestne mere. !
Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike počakamo na železniški postaji ako iwmanijc aol od in jih spremimo na parnik.
Kdor hoče biti solidno in brzo postrežen, naj se i zvesti* o obrne le na
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK.
•104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, 0.
MARKO KOFALT,
249|So. Front St., STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali poinomoči (Voll-mach t) in drugih v notarski posel spadajočih Stvari, ktere točno in po ceni izvrSujem.
Dalje proda jem parobrodne Ustke za v start kraj za vse b* 1 jše parnike in parobrodne oroge ter pošiljam denarje v staro domovino pO najnižji ceni.
Mr. Marico Kofalt je naš zastopnik za vse posle In ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO*

Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerifo,
tako se obrni na
Martin Oeršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:	1
klobase, rebra, jezike, Sunke itd.
Govorim v vseh slovanskih Pripsofe se ss
j
obilni obisk.
■UJILl-M-f f	i y