Štev. 12. Leto LXSV. V Ljubljani, 20. marca 1924. Poštnina plačana v gotovini, Vse spise, v oceno poslane knjige itd, je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na fipravni&tvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Fran-Sficanska ul. 6/1. Vse po-fctjatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. Glasilo Udrulenla Jugosl. UllteSlstva - Poverjeništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU Ljubljana" ima s člana--»lačano naročnino Za oglase in re-notice vseh vrst je S'l'fijfj po Din 2*50 od petit v.. ' Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Za poglobitev naše organizacije. Nove razmere po prevratu so prinesle tudi naši organizaciji novih nalog, zato je bilo potreba našo organizacijo tem razmeram in tem nalogam odgovarjajoče preurediti. To smo storili s tem, da smo jo opredelili v skupno stanovsko organizacijo za celo državo. Kjer še ni bilo okrajnih organizacij so se tekom teh let ustanovile, tako tudi v Sloveniji za Prek-murje in Mežico. Dobili smo nova pravila, in sicer poslovnik, ki nam omogoča času odgovarjajoče delovanje. Toda s tem naše delo na reorganizaciji nikakor še ni končano. Treba je sedaj še organizacijo na znotraj poglobiti, da se spravi vsakega poedinca v aktivno smer pozitivnega dela; na drugi strani ji je pa treba dati tudi višjega in širšega duhovnega poleta. To naj bi se skušalo doseči z diferenciacijo dela po odsekih ter z razvoju odgovarjajočim posebnim poslovnikom za- odseke. Z drugo besedo rečeno: na jasnem si moramo biti, kaj in kako naj delajo odseki in poedinci. Poslovnik za odseke je posebno velike važnosti za organizacijo. Kakor nam predstavljajo Dravila in splošni poslovnik našo administrativno uredbo in naše administrativno organizatorično delovanje, tako nam ima poslovnik za odseke predstavljati pot za našo duhovno uredbo in naše sistematično duhovno — kulturno delovanje. Upamo, da smo se pričeli nagibati z velikimi koraki tudi v to smer. Uspešnemu tozadevnemu delu pa stoie nasproti trije temeljni principi, in sicer: dobra administrativno urejena organizacija, zadostna materijalna sredstva in dobra razdelitev dela. Pozabljati ne smemo, da naša organizacija ni samo razredna, stanovska organizacija. temveč da je tudi kulturno-prosvetna organizacija. če pa jo hočemo kot tako uveljaviti, ii moramo omogočiti širii polet. Izrabiti moramo racijonalno vse stanovske energije. Potreba ie uvesti dobro diferenciacijo. porazdelitev dela med vse člane organizacije. Vsak poedinec mora tvoriti aktiven del v naši organizaciji. Gre za to. da izrabimo vse stanovske enereiie v korist skupne smeri, da jih ne puščamo neizrabljene, ker se ne vedo opredeliti in si najti dela ali pa jih pustiti, LISTEK. Sveži grobovi. t Vladni svetnik Ivan Šubic. Gotovo je te dni presunilo tudi marsikaterega tovariša iz naših vrst, ko je zaznal o prerani smrti pokojnega ravnatelja Ivana Šubica. Naše učiteljstvo se spominja pokojnega Šubica v prvi vrsti s polja obrtno-nadaljevalnega šolstva. Saj je bil on tisti, ki je dajal učiteljstvu vzpodbudo za snovanje obrtno-na-daljevalnih šol po širni naši domovini; neutrudljivo je dajal modre nasvete učiteljstvu v vseh vprašanjih tega šolstva; prirejal in trudil se je za prirejanje tečajev za usposabljanje učiteljstva obrtno-nadaljevalnih šol. Ne samo v naši državi — tudi med učiteljstvom našega Primor -ja, v Julijski Krajini stoje nešteti spomeniki njegove požrtvovalnosti, in tudi ta-mošnje učiteljstvo ga hrani v častnem spominu. Vladni svetnik Šubic je bil nadzornik obrtno - nadaljevalnih šol in njegovo spretno nadzorstvo je dajalo učiteljstvu vselej novih moči, idej in smernic za delo, kadar ga je posetil. Po prevratu je postal višji šolski nadzornik vsega obrtnega m trgovskega šolstva pri nas. Bil je član mestnega šolskega sveta v Ljubljani in je kot tak tudi tu zastavil vse svoje velike zmožnosti za povzdigo m napredek ljubljanskih šol. Istočasno je hil tudi občinski svetnik celih 16 let. da brezplodno tratijo z nesistematičnim delom svoje energije, da se s tem ubijajo sami sebe in izgubljajo s tem tudi pogum do dela. Največja napaka naše organizacije danes ie ta, da leži vse breme dosedaj na poedincih bodisi pri okrainih učiteljskih društvih, bodisi pri naši pokrajinski centrali. Ti morajo delati administrativno za vse. ti morajo misliti za vse in voditi organizacijo tudi v duhovnem, idejnem, programatičnem oziru za vse. Večina mrtvo pričakuje vse rešitve od njih in ne sodeluje aktivno z njimi niti administrativno, niti idejno. V dobi tako široke demokracije, kakor je danes, je to naravnost neodpust-ljiv greh. Glejmo, da prodre demokracija tudi v naše vrste in da bo naš stan postal vzor in vodnik vse javnosti v tem oziru. Duh današnjega časa nam narekuje nujno potrebo, da pridemo čim prej iz zgolj administrativne smeri v neko duhovno smer in poglabljanje našega dela v kulturnem oziru. Prenesti moramo glavno težišče iz administrativnih vprašanj na duhovna, idejna in kulturna. Danes stoji naša organizacija v drugem razmerju v javnosti nego pod Avstrijo. Na našo organizacijo se stavijo veliko večje kulturne zahteve, ker se smatra tudi njo za ustvarjajoči činitelj jugoslovanske kulture. Če pa hočemo to doseči, moramo od administrativnega delovanja preiti k duhovnemu, kulturnemu. Večino je potreba vzbuditi iz pasivnosti in io usposobiti in ji dati sredstva in priliko za aktivno delovanje in udejstvovanje. Izpremeniti pa ie potreba tudi princip dosedanjega univerzalnega delovanja posameznikov in treba se je specializirati na področja. Zahtevo univerzalnega delovanja in pregleda od vodilnih poedin-cev je potreba opustiti. Delo in pregled je potreba porazdeliti. Izvesti je širok princip diferencijacije in demokracije pri delu in zasliševanju • mnenja čim širšega stanovskega kroga v vseh važnejših načelnih vprašanjih. Potreba je delo speci-jalizirati in s tem poglobiti. Nekaj krivde na goreniih nedostatkih ie tudi na dosedanjem ustroju organizacije. Naša organizacija je bila otrok časa in razvoja. Od prevrata sem ie Pa že v štadiiu prenavljanja in se reorganizira L- J------ ' »L -------------______jagai^BBI Ivan Šubic je bil rojen 12. oktobra leta 1856. v Škofji Loki. Študiral je gimnazijo v Ljubljani, a na Dunaju naravoslovje, matematiko in fiziko, iz katerega je položil izpit leta 1883. in postal kmalu zatem prof.-suplent, a leta 1888. pravi profesor. Ko se je v Ljubljani osnovala obrtna šola, je postal pokojni Šubic ravnatelj. Takrat je bilo obrtno šolstvo pri nas še v povojih. Kljub velikim težavam in zaprekam pokojni Šubic ni obupal in je vztrajal pri svojem delu, dokler si ni postavil sam največjega spomenika z moderno državno obrtno šolo, sedanjo srednjo tehniško šolo. Iz nič nam je organiziral na polju obrtneea šolstva to, kar imamo danes. Bil je dolgoletni odbornik »Slovenske Matice« in Ciril - Metodove družbe ter podpredsednik Društva za krščansko umetnost, deželni poslanec v kranjskem deželnem zboru, konservator centralne komisije za umetniške in zgodovinske spomenike. Tudi na literarnem polju se je strokovno uveljavil: Ljubljansko barje. Voda s posebnim ozirom na ljubljanske razmere (obe razpravi v programih ljubljanske gimnazije). Barve in njih uporaba v or-namentiki, Gorenjska kotlina in ljubljanski vodovod (v Letopisu Matice Slovenske) in Elektrika, obširna knjiga, ki je še do danes ostala edina te vrste. Notranje zadovoljstvo pri dejanskih uspehih mu je bilo najvišje priznanje in odlikovanje za njegovo delo. Mož je bil skromen in ni živel za čast, temveč le za delo vprospeh svojih idej. današnjemu novemu položaju, stanu i.i narod-,: odgovarjajoče. Glejmo, da io usposobimo za življenje današnjemu duhu in veliki dobi odgovarjajoče in glejmo, da ustvarimo našim bodočim generaci-iam trden temelj, da bodo lahko na njem ustrezale vsem zahtevam časa. Priznati moramo, da se najprevdar-nejše in naitemeljiteiše delo vrši vedno le v ožjem krogu, kier pride prevdarno. razumno in dobro premišljeno mnenje poedinca v poštev. ki ie trajnejše vrednosti. V širokem krogu igrajo ponavadi večjo vlogo od prevdarnosti in razuma hipna čustvena razpoloženja mase. fascinirane od temperamentnega govornika. Vse Parlamentarno delo se vrši povsod v glavnem v odseku. Odseki nam značijo tudi uveljavUenie principa diferencijacije dela. Z novim poslovnikom za odseke je dana odsekom neka stalneiša oblika, da bodo delovali tudi lahko izven prilike zborovani pokrajinske skupščine in š>r-šega sosveta. Odseki zadobe z novrin poslovnikom tudi neko novo izvršilr.o moč. Skrbljeno ie za kontakt odsekov z vodstvom organizacije Kakor se je na eni strani oziralo, da se uveljavi v poslovniku za odseke princip čim enostavnejše in dobre administrative, to je dobre organizacije tako je na drugi strani upoštevan do najgloblje možnosti princip diferencijacije dela. Ni se pa pozabilo dati odsekom tudi potrebne materijalne osnove, brez katere bi bili vsi načrti iluzorni. ..Posebne važnosti je v poslovniku označeni kontakt odsekov z okrajnimi učiteljskimi društvi in izvedba diferenciacije pri njih. Povdarjamo, da je korenina našega zla, da ne korakamo z večjim tempom z zahtevami nove dobe. pri vzgoji našega stanovskega naraščaja in da zahteva to vprašanje naše prve pozornosti. Upoštevamo nujno potrebo sistematike našega kulturno - pedagoškega delovanja, s posebnim ozirom na našo nadaljno samolz-obrazbo in splošno izobrazbo. Vidi se potrebo razširjenja in poglabljanja tega dela. Upoštevamo potrebo organizacije naše stanovske obrambe in pravnega informacijskega zastopstva. Dana je dobra podlaga za izpopolnitev našega tiska. Zasnovan je centralni forum, okrog katerega se bo osamosvojilo naše narodno-orosvetno delo. da ne bomo nesistematično tratili naših stanovskih energii na aa—ss i — BSS^H----—J— Manom velikega pokojnika se klanja danes slovensko učiteljstvo, ki se je z veliko ljubeznijo oprijelo njegove ideje širokega organizovanja obrtnega šolstva; za slovensko obrtništvo pa ni nobena žrtev prevelika, da se oddolži svojemu velikemu dobrotniku. Brez razlike strank so se ga upravičeno spomnili vsi slovenski listi. Slava vzoru moža, njegovemu delu in vzorom! t Profesor dr. Fran Kos. Ni se še zagrnil eden grob, ko se je odprl drugi. Starejše učiteljstvo koprskega okraja se še spominja svojega okrajnega šolskega nadzornika dr. Fr. Kosa. Z 'dr. Kosom je umrl mož-znanstvenik. Prof. dr. Kos se je rodil 24. decembra 1853 v Selcih pri Škofji Loki. Gimnazijo je študiral najprvo v Kranju, nato v Ljubljani, odkoder se je po maturi preselil na Dunaj ter se tamkaj posvetil s celo kopico mladih slovenskih zgodovinarjev, zgodovinski vedi. Po položenem doktoratu se je prof Kos napotil v Gorico in prevzel suplentsko mesto najprvo na ženskem učiteljišču v Gorici. Pozneje je bil radi prevnetega raziskovanja slovenskega »idijoma« kazensko premeščen na koper-sko žensko učiteljišče. Tamkaj je vršil tudi službo šolskega nadzornika. Pri izvrševanju te naporne službe, ki jo je pokojni vršil, kakor vse v svojem življenju, z veliko vnemo, nesebičnostjo in požrtvovalnostjo, si je nakopal zavratno bolezen. Pozneje se je znova preselil v Gorico. tem oolju z raznimi metodami in poizkusi. Svoi postulat ie dobilo obmejno šolstvo in neodrešeno ozemlje, v čemur se bo posebno zrcalil izrazit nacijonalni moment naše organizacije. V gospodarskem odseku naj imaio svoi regulativ naša stanovska gospodarska podjetja, ki nai slu-žiio izključno v oporo in korist naši organizaciji in celotnemu stanu. Stanovska in šolsko-prosvetna politika pa naj dobi svojega sodnika in vodnika v stanovsko in šolsko politiškem odseku. Povdarjati moramo, da je mnogo vo-lie do dela opaziti pri marsikateri članici in članu naše organizacije, samo pravilne izrabe te volje do dela ni bilo. In temu nedostatku naj odpomore poslovnik za odseke, ki naj se izvaja v etapah, sukse-sivno, del za delom, lažje izvedljivo pred težje izvedljivim. S tem bomo svojo organizacijo poglobili, dali ji bomo neko notranjo višjo vrednost, dvignili jo bomo tudi duhovno. Temeljni princip poslovniku pa je: razbremeniti centralo ter porazdeliti delo in soodločevanie med vse člane organi-zaciie. Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo. — Izenačenje strokovnih šol. V ministrstvu za trgovino in industrijo izdelujejo pravilnik za izenačenje bivših avstrijskih strokovnih šol z enakimi šolami v Srbiji. Vestnik meščanskih šol. ' —c Iz Tržiča. Konečno se izpolnijo želje glasboljubečega občinstva tržiškega in okolice. Meščanski šoli se je posrečilo pridobiti dr. Aleksandra Rigo, koncertnega pevca v Ljubljani in Janka Ravnika, konservatorijskega profesorja v Ljubljani za koncert, ki se vrši 24. marca 1924 ob 8. uri v šolski telovadnici. Spored obsega imena naših najboljših skladateljev, katerim stoje ob strani drugi svetovnega slovesa. Ravnik, Škrjanc. Lajovic, Adamič, Ipavic. Dvorak, Mussorgski, Strauß, Schumann, Loewe, Wolf in Schubert bodo vlivali v duše poslušalcev nebeške melodije, ki jih napolnijo za dolgo časa z najprijetnejšim občutkom ugodja. —c Upravni odbor deške in dekliške meščanske šole v Tržiču smatra za svojo največjo dolžnost, da se spodaj navede- Leta 1910. je stopil v pokoj. Na Goriškem in Istrskem je vzgojil s svojo tiho, pa su-gestivno pedagoško osebo cele generacije učiteljic, ki ne bodo pozabile vzorov svojega učitelja. Literarno delovanje dr. Fr. Kosa se je v glavnem opiralo na zasnovanje temelja slovenskega zgodovinarstva, to je na »Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku«, ki je epohalno delo; »Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja«, deloval je v publikacijah Slovenske Matice. Izvestjih Muzejskega društva in Vedi, Dom in Svetu, Ljubljanskem Zvonu in Času. Zadnje njegovo delo je izšlo v »Razpravah znanstvenega društva za humanistične vede«. Tudi tega moža - znanstvenika slovenskega so se spomnili te dni vsi listi brez razlike strank. Slava njegovemu spominu! t Nadučitelj Anton Herzog. Truplo Ti počiva v hladni jami, duh Tvoj biva pa kot prej — med nami. V sredo 27. februarja sem popoldne prejel brzojavko, da je tovariš Anton Herzog nagloma umrl, pogreb bo pa v petek 29. februarja ob 10. uri. Vest se mi je zdela takorekoč neverjetna in me je pretresla. Spoznal sem ga v najlepši dobi okoli 301etnega zdravega moža. Bil je živahen v govoru in kretnjah. Rad se je družil s tovariši, ljubil pesem in prirejal pešizlete v božjo prirodo. Slikovite pokra- nim dobrotnikom za njihovo naklonjenost šoli kar najiskrenejše zahvali z željo, naj njihova požrtvovalnost najde mnogo odmeva med ljudmi dobre volje. V današnjih časih prej nepoznane sebičnosti je dolga lista darovalcev samo jasen dokaz, da se razmere obračajo na bolje. Naj skoro prodre spoznanje, da je le šola vir modrosti, blaginje in sreče, potem zašije našemu narodu boljša bodočnost. Za opremo šole in njenih postranskih soci-jalnih naprav kot šolarsko ogrevalnico, kopalnico itd. so darovali: po 5 Din: Brejc Marija. Kajbič Franc, Novak Josip, Šabec Franc, Meglic Andrej; po 10 Din: Kuhar Marija, Lakner Peter. Pretnar Ignacij. Jeglič Franc. Jahovina Marija, Jan Alojzij, Dolenc Ivan, Zupan Alojzij. Poljanec Jernej, Grašič Jože, Kralj Janez, Špilar Jernej, Sitar Peter, Naglic Jože, Oman Andrej, Vilfan Viktor. Rozman Jože. Praprotnik Janez, Voglar Franc, Zupan Ivan, Kališnik Fria, Koprivnik Leopold, Toporiš Alojzija. Verdir Peter. Rogelj Jožefa, Srečnik Angela, Ahačič Franca. Zupan Janko, Jagodic Rok, Jagodic Kristjan, Neimenovan. Rozman Janko, Rant Ivan, Neimenovan, Ciril Pavlin. Kobal Ivan. Kurnik Luka, Kristan Ivan; po 15 Din: Rozman Andrej, Toporiš Jože, Valjavec Ivan, Lajovic Ladi; po 20 Din: Stuler Jože, Jeglič Jernej, Qoltes Karel, Jazbec Ivan, Močnik Franc, Zabukovec Janez, Primožič Jože, Legat Minka. Košir Anton, Rožič Franc, Zaletel Rihard, Črnilec Ana, Kokalj Ferdinand. Perko Joško, I. Telban, Sitar Mila, »Ursus«, Papor Ivan. Smodej Kristijan, Ustar Iv., Neimenovan, Karol Šavnik, Neimenovan, Neimenovan, Iv. Kajzelj; po 25 Din: Stegnar Franc, Zupan Janez, Pavlin Aleš, Stritih Anton, Smolej Jakob, Tadil Leopolda, Peharc Maks. Breznik Fr.; po 30 Din: Hlepčar Matevž, Praprotnik Janez, Dornig Josip, Globočnik Franc, Berger Miha, Sark Ernest, Mayer Pavel, Cliro-bat Iv„ Koželj Iv., Škerbec Matija, Demšar Štefan, Groß Jože; po 40 Din: Za-plotnik Miha, Verdir Joža, Zepič M.; po 50 Din: Boncelj Josip, Engelsberger Ivan, Mihelič Alojzij, Robnikar Kristl. Sajovic Ivan. Bodlaj Jože, Mokorel Zan, Poljanec Franc. Poljanec Jernej, Markič Ivan. Primožič Miha, Zupan Joža, Košir Anton, Aljančič Ivan, Dobre Anton, Ster Erne-stina, Wilfan Vinko, Verdir Marija, Mally Rihard. Texster Josipina, Goeken & Herman. Srečnik Štefan, Ahačič Tinea, Jeglič Anton, Theuerschuh N., Škofic Ivan, Schweiger V., Kališnik Ivan, Vidmar Jože, Mrakova Franca. Jeglič Anton, Jelene Anton. Rozman Jože. Belhar Jože, Lapajne Jože, Kregar &. Kom., Jelačin Ivan, Mayer Peter. M. Šavnik, I. Groß-majer, Godnov Franc, Anica Pollak, Karol Golmayer; po 60 Din: M. Dalla Valle. Karol Dobrin. Rotar A.; po 100 Din: Pretnar Anton, Lavš Franja. Aman Alfred, Šter Jakob, Jeglič Jakob, Teran Jože, Primožič Mihael, Pavlin Aleš, Kuhar Anton, Lavš Justi, Rozman Janez, Zaplotnik Franc. Kristan Peter. Mokorel Jožefa, Pretnar Jože, Aljančič Ivan. Pi-čulin Ivan, Koselj Franc, Aljančič Jože. jine in pojave v prirodi je večkrat kakor zamaknjen občudoval dolgo... Na uradnih učiteljskih konferencah in na društvenih zborovanjih je rad in stvarno debatiral ter dokazoval dober govorniški talent. V veseli družbi je bil vrlo zabaven govornik napitnic, ki jim je za nameček intoniral tukaj znano »Zanaprej srečo, zdravje Bog nam daj!« Kot postranski posel je tov. Herzog že od leta 1894. najprej brez prekinitve opravljal službo organista ter kot tak vežbal cerkveni mešani zbor. Za kulturni napredek župljanov si je stekel zasluge kot ustanovitelj bralnega društva, kot vežbatelj pevskih zborov, kot prireditelj raznih narodnih in patriotičnih slavnosti — vsakokrat z dobrim uspehom. Gregorčičeve stihe: »Ni praznik, predragi mi, naše življenje, življenje naj bode ti delavni dan!« — je ume val globoko in se ravnal po njih dejanski. Dolgo vrsto let je med šolskim letom in v počitniškem času pripravljal duševno brihtne učence za sprejem v srednjo šolo. Ves številni mlajši naraščaj križevske inteligence mu je v tem oziru dolžan hvalo. Prejšnja leta — dokler ni bilo zemljišče izmozgano — je imel vzoren šolski vrt s prav lepo drevesnico. V šolskem vrtnarstvu, zlasti pa pri marljivih čebelicah je našel najljubše razvedrilo po storjenem delu. Najbolj uprežen v izven-šolske posle je bil ves čas svetovne vojne, ko mu je politično oblastvo vsililo či-novništvo občinskega predstojnika. Kakor mnogim drugim, tako so takrat tudi tov. Herzogu »od zgoraj« razumeli »pum-pati« fizične in psihične sile do skrajno- Oblak Jože, Košir Vinko, Boskovič Oto. Aljančič Anton, Golmajer Vinko, Kmetec Simon, šlibar Janez, Lavičkova Katarina, Markelj Anton, Bohinc Pavel, Sušnik Franc, Peharc Jože, Ahačič Frida, Ziblar Miha, Dornig Ana, Mally Ivan, Femc Rudolf. Zurl Dora, Kavčič Jože, Snoj Hen-jrik, Markič Ivan, Ambrožič <5c drug, Rucli •Karol Dovžan Ivan, Kržič Lado, Hrovat Jakob; po 200 Din: Anica Hruškova, Krechanova Hanička, Tuttrova Justi, Smuk Franja, Erlah Ivan, Lončar Ivan, Ankele Ivan, Globočnik Karol, Klofutar Josip, Hinko Francka Sin, Konsumno društvo za Slovenijo; po 300 Din: Čevljarska zadruga Tržič; po 500 Din: Krisper Anton; po 600 Din: Charles Moline; Dolenc Franc lesa za 1860 Din. Stavbna družba Slograd darilo 2690 Din, baron Born cenejšo opeko za 5400 Din, predilnica barvni obračun za 7225.85 Din, tvrd-ka Treo popusta 500 Din; šolska slavnost dne 15. in 16. septembra 1923 4209.13 Din — skupaj 34.514. 98 Din.-Vsem. ki so pripomogli do končne vsote, izreka upravni odbor še enkrat najiskrenejšo zahvalo. Za upravni odbor meščanske šole v Tržiču Franc J e r m a n m. p., t. č. načelnik. Splošne vesti. PREVODI NA NOVE PLAČE. Prevodi učiteljstva v Sloveniji na nove plače in dekreti so bili odposlani iz Beograda v Ljubljano na prosvetni oddelek za ljubljansko in mariborsko oblast. Pri prosvetnem oddelku se imajo izvršiti še običajne formalnosti, preden se bodo dekreti lahko oddali naslovljencem. Nove plače so odvisne še od sprejetja budžeta, ker šele tedaj se lahko izvrši tudi praktično izplačilo novih prejemkov. Ni pa tudi še urejeno vprašanje draginjskih doklad, ker ministrski svet ni izdal še tozadevno nobene uredbe. Za prvi april je tehniška izvršitev nakazil novih plač nemogoča, četudi narodna skupščina sprejme te dni budžet. Ker ministrski svet — do zaključka lista — še ni sklepal ničesar o predujmih, ostanemo prvega lahko še pri starih plačah, brez predujmov. Dekreti o prevodu učiteljstva upoštevajo za učiteljstvo 32-letno službeno dobo, kar je važno. Ker bodo v prevodu gotovo kake pomote, naj vsakdo skrbno preračuna, če mu je všteto pravilno število službenih let in odmerjena prava plača. Kdor ni pravilno preveden, ima pravico se pritožiti v roku 30 dni od prejema dekreta na Državni svet. O načelnih podrobnostih prevoda prinesemo poročilo v prihodnji številki. — Komisija za novo uredbo o draginjskih dokladah je pričela svoje delo že 12. t. m. in dela pri zaprtih vratih med štirimi stenami. Vlada ima tudi svoje muhe, zato nas zna nova uredba lepega dne presenetiti in stali bomo pred izvršenim dejanjem — nezadovoljni, kljub temu, da smo navedli in predložili vse svoje sti. Pokojnik je bil ljudstvu ne samo v vojnem času, ampak vsa leta svojega službovanja dobrohoten svetovalec in pomočnik, zato pa je bil popularna in priljubljena osebnost; župljanom bo nepo-zabljen in — nenadomestljiv. Šolsko oblastvo je upoštevalo njegovo marljivo in vztrajno delovanje; zato je tekom službovanja prejel 11 priznanj za vestno delovanje v šoli in za vzorno oskrbovanje šolskega vrta. Prišedši v kraj, sem še poizvedel, da se je tov. Herzog porodil v Ljutomeru 29. decembra 1865, kjer je pohajal osnovno šolo in enorazredno realko pod vodstvom Krylovim. Leta 1894. je dovršil mariborsko učiteljišče, služboval nato dve leti kot podučitelj v Veržeju ob Muri. od leta 1887. pa kot stalni učitelj'v Križevcih, kjer je bil leta 1898. imenovan nadučiteljem. Pod njegovim vodstvom se je šola iz štirirazrednice razširila najprej v pet-, potem v šestrazrednico. — Dne 24. februarja letos še je poučeval do poldneva. Po obedu ga je v momentu, ko je segel po klobuku, da gre zopet v šolo. zadela srčna kap, da se ie v hipu zgrudil in — brez besede umrl. In pogreb? — Bil je naravnost veličasten! Velikanska množica domačega ljudstva se je zbrala ta dan pri Sv. Križu. tovariši(ice) iz vsega ljutomerskega in večinoma gornjeradgonskega okraja so kljub občutnemu mrazu prihiteli, da spremijo tov. Herzoga na zadnji poti. — Lahka Ti bodi žemljica muropoljska, tovariš Herzog! Ohranimo Te v vednem spominu! Sosed. upravičene zahteve. Bog je samo eden, kadar pa ljudje mislijo, da so bogovi, tedaj so nedosegljivi. Pa čas bo obrnil tudi to razmerje, ko bodo ti »bogovi «potrebovali naše pomoči in naših — glasov. Tedaj bo čas moliti za drugo vreme! Nove plače otroških vrtnaric po zakonu o državnih uradnikih od leta 1923. Štev. služb. Plača Letna v Din let osnov- polo- stana- na žajna rina skupaj 1 2 in 3 2700 1008 1020 4728 4 5 » 6 3300 -2400 1020 6720 7 8 » 9 3900 2400 1200 7500 10 4500 3000 1200 8700 11 in 12 4500 3000 1200 8700 13 14 in 15 5100 3000 1200 9300 16 17 » 18 5700 4200 1500 11400 19 20 » 21 6300 4200 1500 12000 22 23 » 24 6900 4200 1500 12600 25 26 » 27 7620 4200 1500 13320 28 29 » 30 8580 4200 1500 14280 31 in 32 9867 4200 1500 15567 — Poslanec g. Svetislav Markovič je v proračunski debati prosvetnega budžeta kritiziral šolstvo in prosveto v državi in pri tem razkrival svoje prav reakcionarne nazore o šolski upravi. Ne bomo se podrobneje bavili z njegovimi izvajanji, ker malo koristijo javnosti, še manj pa lastni stranki in učiteljstvu. ki se prišteva k njej. Hočemo pa odločno zavrniti dvoje trditev g. poslanika Marko-viča in to: da je učiteljstvo tako sijajno plačano in da premalo stori za prosveto ter, da se morajo nadzorniška mesta nad osnovnimi šolami patentirati za srednješolske profesorje, kar zahteva g. poslanik v svojih izvajanjih. G. Markovič je izjavil, da so izmed vsega državnega uradništva učitelji najbolje nagrajeni: da imajo poleg plače še dodatke, so ohranili stalnost v službi, imajo brezplačen stan in kurivo, počitnice in druge bonitete, da se lahko od njega zahteva, da dela. Gospodu Markoviču, kot pristašu sedanje vladne večine povemo javno: da je učiteljstvo sramotno plačano in da s temi svojimi dohodki ne more preživljati ne sebe in ne svoje družine; da slovensko učiteljstvo ne prejema odškodnine za stan in ogrev, ki mu je zakonito predpisana; da so se slovenskemu učiteljstvu v zadnjem času ustavile celo zakonite in zdekreti zajamčene funkcijske doklade za šolsko vodstvo; da se vsa naturalnasta-novanja vračunajo po novem činovnem zakonu v plačo; o kakih posebnih dodatkih ne vemo nič; naša stalnost je pa šla rakom žvižgat že s sto in sto slučaji. Edino eno vemo: da nimamo s čim obleči sebe in svoje družine in da prejemajo narodni poslanci po 300 Din dnevnic, mi pa zaman čakamo, da bi se nam izplačali vsaj skromni dohodki po novem činovnem zakonu, zaman čakamo uredbe o draginjskih dokladah, zaman uredbe o zdravljenju v državnih bolnicah po členu 112., ki je pri nas samo na papirju. zaman čakamo novega šolskega zakona, zaradi česar propada prosveta pri nas, ker se staro podira in ruši, ne postavi se pa novega zakona mesto ukinjenih postavnih določb. — Iz dobe, ko so bili srednješolski profesorji nadzorniki osnovnih šol bi vedeli navesti mnogo slučajev. kako malo je tedaj napredovalo osnovno šolstvo. Reči pa moramo, da se je osnovno šolstvo razvilo in povzdignilo ravno v trenotku, ko so postali osnovnošolski učitelji tudi nadzorniki za osnovne šole. Oni so imeli šele pravi zmisel za povzdigo osnovnega šolstva in pouka. Seveda, se pri nas ni to vprašanje partizansko zlorabljalo, temveč se je imenovalo za nadzornike strokovnjake. Nazori g. Markoviča bijejo v obraz zdravi moderni demokraciji. — Delo narodnih poslancev in njih dijete po 300 Din na dan. Dne 10. t. m. se je vršila debata o prosvetnem proračunu v narodni skupščini, pri kateri je bilo delovanje poslancev sledeče: V skupščinski dvorani je bilo zelo malo poslancev. Poslanske klopi domala prazne. Ta praznina je bila najboljši dokaz, kako malo se inte-resirajo poslanci za prosvetno politiko in prosvetna vprašanja, ki so na dnevnem redu. V ministrskih klopeh spočetka ni bilo nikogar, a pozneje pride minister prosvete g. Miša Trifunovič in za njim minister financ g. Stojadinovič, ki pa po kratkem odide. Ob koncu seje pride še i vnanji minister g. Ninčič, toda le v poslih i svojega resora. In še od tega malega števila poslancev največji del ne zasleduje debate — se medsebojno smeje in razgo-varja. V času diskusije o skoraj najvaž- nejšem delu državnega budžeta se politične večine šetajo po dvorani, smejejo se in se razgovarjajo, Bag zna o čemu---- (Po »Narodni Prosveti«), Nekateri poslanci pa šetajo doma.. — Kronika. Za krščansko šolo. Na skupnem zborovanju v ponedeljek 10. t. m. v »Rokodelskem domu« je predaval g. Franc Terseglav o krščanski šoli. P o -vdarjai je da se mora boj za krščansko šolo postaviti na široko podlago boja za zasebno, od verskih in kulturnih družb osnovano svobodno šolo proti državni šoli, ki je plod pruskega korporalskega duha in je rodila tiste žalostne sadove, ki jih vidimo danes pred seboj. Kot vzor je govornik naslikal angleški »koledž«. Po govoru se je osnovalo ljubljansko krščansko šolsko društvo in sestavil odbor. Upati je, da se začne velika akcija po celi Sloveniji za šolo po volji staršev in da se izpodkopljejo tla versko brezbarvni državni šoli, ki spada vendar enkrat v ropotarnico preteklega »svobodomiselstva«. — Sejejo veter! — »Dom i škola« je naslov novemu listu, ki je izšel kot glasnik za narodno prosvečivanje in organizacijo dela prosvetnih delavcev v naši državi. Izdajatelj in urednik mu je g. Stjepan Dobronič, šolski ravnatelj, Sot (p. Šid) v Slavoniji. List je prav izborno urejevan. Na čelu prve številke je urednikov program, v katerem pravi: Nismo imeli lista, ki bi imel nalogo združiti pri nas prosvetne delavce, jih organizirati in mobilizirati ter urediti vse prosvetno delo pri nas, da tako pridemo do ljudsko prosvetne statistike. »Dom in šola« hoče v prvi vrsti delovati na zbližanju in prerojenju današnjega doma in šole, ter tako ustvariti ugodna tla za občo povzdigo našega naroda v vseh pravcih kulture in morale. »Dom in šola« hoče organizirati prosvetno delo in prosvetne delavce v domovini, da se preide iz diletantskega poedinega in sporadičnega dela na področju naše ljudske prosvete na obče in sistematično delo. Ni mogoče navajati vsega obširnega programa in pestre vsebine, ki jo ima prva številka. Hrvati so dobili z novim listom prepotrebno glasilo, ki bi ga potrebovali tudi mi. V tem oziru imamo pri nas dosedaj po prevratu še neizpolnjeno vrzel, dasi smo pred vojno imeli podoben list v našem »Domačem ognjišču«. Novega borca na polju prosvete in oranju kulturne ledine med širokimi ljudskimi masami prav toplo pozdravljamo in želimo uredniku najboljšega uspeha in — zmage. Le v prosveti je naš spas! — Corrigendum. V štev. 11. »Učit. Tovariša« se je v članek o tridesetletnici ravnatelja J. Brinarja vrinila pomota. Pri naštevanju njegovih književnih del je naveden napačen naslov dvojne povesti »Na rakovo nogo — Čukova gostija« namesto pravilnega »Medvedji lov — Čukova gostija«. To povest je izdala »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« leta 1900. kot I. zvezek »Mladinske knjižnice«. — Srpski Književni Glasnik. Izmedu književnih časopisa Jugoslavije, »Srp. Knj. 01.« svauano zauzima najodličnije mesto. Taj tivaženi časopis ima svoju historiju i uživa svetski glas. U »Srp. Knj. 01.« suradivali su i suradju naši ponajbolii kulturni radnici uopče. Ima članaka iz svake stru-ke. koja upliva na književnost. Članci su vrlo du-boki i strogo objektivni. Tko hoče da se zanima za kulturni ekonomski i politički život današnje Jugoslavije, taj mora da se na taj bogati list pret-plati. Mi smo več prošle godine na ovome mestu donosili sadržaj pojedinih brojeva, da bi čitaoci Videli bogatstvo toga lista. Kao primer iznosimo sadržai br. 5. Nove Serije knjige XI. od 1. III. 1924.: Pismo iz Trakije, putopis I., Bauk, prfpo-vetke, Lav u kavezu, pripov., Na Kordunu, pesma. Nemažalost, pes., Iz belgijske lirike: Zlato: Le-njin, Vudro Vilson, Daničičev prvi odlazak u Zagreb, Izveštaj d rja. Ljudevita Gaja o Srbiji (1847.); Umetnički pregled: Manon, Koncert od Anri Martoa. Danielova izložba; Politički kregled: Spolinja politika (u Evropi), Unu-trašnja politika. (Pregled); Ocene i prikazi: Bugle: od Sociologije do Socialne Akcije. Bele-ške: Književnost: »Srpske narodne pesme«, Vitlo i druge priče. Zan Krištof: III. Mladič, izbegličkili staža. Život i rad Vuka St. Karadžiča. Prvobitno slovensko pravo pre X. veka. Kuga, Sadiarstvo: Strana kniiževnost: Novi roman Gerharta Hauptmana, Gonkurova nagrada, Istorija savre-mene francoske književnosti, Vostok. Srp. Književni Glasnik ureduje Svetislav Petrovič. Izlazi 1. i 16. svakog meseca u sveskama od pet tabaka (40 listova) i staie 180 Din godišnje. Preporučamo ga drugovima i drugaricama! — Vozne olajšave za državne uradnike. Parobrodne in druge prometne družbe v Dalmaciji so se zavezale, da dovolijo vsem državnim nameščencem za službena potovanja 50 odstotkov popusta v razredu, ki jim pripada po njihovem činu. Enaka olajšava se dovoli o priliki preselitve za člane uradniških družin in Priloga Učit. Tov. štev. 12. V Ljubljani, 20. marca 1924. Stran 3. Z vstopom v nacionalno državo je postala naša organizacija noslteljica važne kulturne in prosvetne naloge; čimjačje in čimširše bo njeno kulturno In prosvetno delovanje tembolj bo služIla narodu in državi. Kulturno in prosvetno delo naj ne bo le 6redstvo drugim ciljem temveč naj služi samo svojemu vzvišenemu idealu. PROSVETA Glasnik Poverjeništva UJU v Ljubljani o kulturnem in prosvetnem gibanju učiteljstva. Kdor plove brez smotra in Jasne smeri v svetovni reki, je izgubljen, ta služi le drugim; zato se moramo vprašati: ali imamo pravi smoter, pravi ideal, brez pravega ideala in Jasne smeri ni mogoč napredek. Kake kulturne in prosvetne ideale imamo izven šole? Usmer-jajmo tudi v tem pravcu svojo pot! Dviganje prosvete v narodu s knjigo in organizacija naših knjižoic. (Nadaljevanje razprave z zadnje »Prosvete«.) Društvene knjižnice. Pri nas imamo mnogo knjižnic, ki so last raznih društev, izobraževalnih in bralnih društev ter čitalnic. Te knjižnice imajo precej knjig, izposojajo si jih pa lahko samo društveniki, zato teh knjižnic ne moremo prištevati med javne knjižnice, še manj pa med ljudske knjižnice. Knjižničarji v takih knjižnicah ne drže ponavadi nobenih poslovnih ur in najraje vidijo, da si sploh nihče knjig ne izposodi. Ne brigajo se mnogo za nabavo novih, modernih knjig, zato so te knjižnice povečini nemoderne in imajo samo knjige, ki pripadajo starejšemu slovstvu. Ker je število izposojevalcev pri teh knjižnicah zelo minimalno, tvorijo te knjižnice mrtev kapital. Reorganizacija društvenih knjižnic. Težko je te knjižnice oživeti, ker so društva malo dostopna za to; še težje je pa misliti na to, da bi se jih preuredilo v javne ljudske knjižnice. Premalenkostne so razmere skoro vsepovsod, da bi društveniki in čitalničarji prepustili svoje knjige v splošno uporabo. Oni se sklicujejo na to, da so to oni sami zbrali in da morajo za to plačevati vsak mesec svoj obulus. Največ v tem pogledu bi bilo morda to, kar bi se dalo s primernim vplivom doseči, da bi vsaj društveniki pridno uporabljali svojo knjižnico in se začeli zavzemati za izpopolnjevanje. A še to bi se dalo doseči le na ta način, če bi se uči-teljstvo z vso silo vrglo na to reformo knjižnic in bi zavzelo mesta knjižničarjev ter bi sistematično delovalo za pre-osnovo in poživljenje teh knjižnic Če bi se učitelji kot knjižničarji z vso agilnost-jo vrgli na delo v društvenih in čitalni-ških knjižnicah, potem bi se tudi število izposodb hitro večalo, ker bi učiteljstvo ob vsaki priliki opozarjalo na knjižnico in bi jo izpopolnjevalo z dobrimi, novejšimi knjigami. Iz knjižnic bi se morale odpraviti zastarele knjige, zlasti »šund«, ki je obojega v nekaterih knjižnicah mnogo. Morda bi se sčasoma potom časopisja in potom osebne agitacije posrečilo učitelj-stvu doseči, da bi postale te knjižnice tudi javne. Drugače pa bi vkljub reorganizaciji doseglo učiteljstvo s svojim delom le primeroma malo. ker so člani društev in čitalnic le premožnejši ljudje, ostanejo pa vkljub temu vsi nižji sloji in široki krog ljudstva brez beriva. Snovanje javnih ljudskih knjižnic v šolah. Vprašanje nastane le to: Če bi ne potratilo učiteljstvo preveč svoje energije z reorganizačnim delom pri društvenih knjižnicah, če bi ne nastalo preveč prepirov in zamer pri konzervativnih elementih med ljudstvom in bi ne bilo to le v škodo stanu in socialni poziciji učiteljstva v kraju; na drugi strani bi se pa pri velikih naporih dosezali le primeroma mali uspehi. Ali bi ne kazalo bolj snovati nove. javne ljudske knjižnice s sedežem v šoli, kjer bi si lahko uredili knjižnice moderno, po svoje, da bi bile dostopne vsem, prav vsem brez razlike strank in strančic v kraju ter bi se z izgubo manjše energije doseglo veliko večje uspehe. Upoštevati moramo tudi, da so društva povečini strankarska, kar je tudi slabo za društvene knjižnice, ker vsako delovanje pobija vedno nasprotna stranka. Tudi to bi govorilo za snovanje javnih ljudskih knjižnic v šoli. da se prosve-ta odpre vsemu ljudstvu. Da bi društva prepustila svoje knjižnice šoli za javno ljudsko knjižnico, skoro ni misliti: niti na to ni misliti, da bi društva prepustila nadzorstvo in upravo knjižnice z ozirom na reorganizacijo glede kakovosti knjig. v tem oziru bi se morali postaviti že popolnoma na svoje noge in bi morali misliti na snovanje, ustanavljanje in organi zovanje popolnoma novih iavnih ljudskih knjižnic po šolah. Prvo podlago bi se dalo morda tudi tu napraviti, ako bi se iz šolarske (mladin- ske) knjižnice izločile one knjige, ki so morda bolj za šoliodraslo mladino, kakor pa za šolsko mladino in tudi iz domačih učiteljskih knjižnic bi se naj izločile leposlovne in poljudne znanstvene knjige ter bi se izročile šolski javni ljudski knjižnici. Potem pa bi bilo potreba napraviti zbirke in prireditve v korist javni šolski ljudski knjižnici. Nabiranje knjig. Če ni dovolj gmotnih sredstev, da bi se kupile nove knjige, se je navezano na zbiranje knjig potom časopisja in znancev. Vendar tudi v tem oziru ni misliti na znaten uspeh. Nabere se včasih sicer precejšnje število knjig, a od teh jih je le malo sposobnih za ljudske knjižnice, ki se jih ne more rabiti. Nakupovanje knjig. Včasih se da pri proračunu občine dobiti kak znesek za knjižnico. Vendar je tudi pri nakupu paziti na izbiro, ker vkljub veliki množini knjig, ki se pojavljajo na književnem trgu, niso vse knjige sposobne in dobre za ljudske knjižnice ter nam še vedno manjka posebno knjig poljudno poučne in znanstvene vsebine. Pri nakupovanju knjig moramo skušati dobiti posebno pri. večjih naročilih od knjigotržca, oziroma založnika gotov popust. Ker pa nikdo v sedanjem času ne daje rad popusta v gotovini, skušajmo ga dobiti v blagu, t. j. v knjigah. Izbira knjig za knjižnico. Nikakor pa ne bi zadoščalo, da bi ostali le pri leposlovnih, t. j. zabavnih knjigah za knjižnico. Namen javnih ljudskih knjižnic naj bi ne bil le zabava, temveč tudi pouk. Zato bi knjižnice morale imeti tudi čim več poučnih in poljudnoznanstvenih knjig. Izkušnja pa uči, da ljudje poučnih in znanstvenih knjig ne bero radi in zahtevajo le leposlovne stvari. To sredstvo je treba izrabiti in je ljudi potom zabavnih knjig prikleniti h knjižnici, potem jih pa šele pripraviti in vzgojiti za poljudnoznanstveno čtivo. Zato je zelo važno, kako se knjige za knjižnice izbirajo in v kakem razmerju se jih izbira in porazdeljuje po strokah. Razmerje naj se vzdržuje če le mogoče tako, da odpade na leposlovni oddelek največ knjig, nad polovico, na poučne knjige ena tretjina in na poezije ena šestina vseh knjig. Seznam knjig. Lahka bi bila izbira knjig, tako za knjižničarja, kakor za čitatelja, če bi imeli katalog vseh slovenskih knjig, iz katerega bi bila razvidna poleg naslova in cene pri vsaki knjigi tudi na kratko opisana vsebina. Moderna knjižnica bi morala svojim čitateljem nuditi tak katalog, da bi si že doma lahko iz kataloga zbrali knjigo. V tem oziru bo treba apelirati pač na založništva, da izdajo take kataloge, vsaj za knjige iz lastne založbe, in jih dajo knjižnicam na razpolago, da si z njimi pomagajo, ker pri sedanjih razmerah skoro ni misliti na tisk kataloga s strani poedinih knjižnic. Sedež knjižnic in čas Izposojevanja. Javna knjižnica mora biti nameščena na takem kraju, da je čimlažje za ljudi dostopna in kamor čimpogosteje ljudje prihajajo. In za to je šola. ki se nahaja ponavadi v bližini cerkve, najprimernejši kraj. Z ustanavljanjem in nastanjenjem knjižnic v šoli pa ljudstvu tudi pokažemo, da šola ni le učilnica za mladino, temveč splošni nevtralni prosvetni faktor za ljudsko izobrazbo. Tudi čas izposojevanja je zelo važen. ker uravnan mora brti tako, da se izposojuje v onem času, ko ljudje v največjem številu prihajajo v obližje šole in kadar imajo največ časa. Vendar naj se vrši izposojevanje čimpogosteje, po kra- jevnih prilikah, ki pa so zelo različne. V industrijskih krajih ima delavstvo največ časa zvečer, na kmetih pa v nedeljo po maši. Uravnati je to seveda po lokalnih razmerah. Pogoji za izposojevanje. Izposodi se v šolski javni ljudski knjižnici lahko knjige vsakomur, ki je že dovršil osnovno šolo. Za šoliodraslo mladino naj bo itak poseben oddelek v knjižnici, ki se bo naslanjal in bo nadaljeval s čtivom, oziraje se na šolarsko knjižnico, ki jo je vsakdo že prečital in na znanje, ki ga je pridobil v šoli. To mladino se lahko upelje v knjižnico takoj sproti, ob izstopu iz šole. Pogoji za izposojevanje naj bodo kolikor mogoče preprosti in brez vsekakih formalnosti. Ravno če ima učiteljstvo knjižnice v roki, se ni bati, da bi se knjige izgubile, ker učiteljstvo pozna ljudi v kraju in ima vedno stik z njimi potom otrok. Priporočati je, da se upeljejo v knjižnicah za izposojevanje legitimacije, ki si jih kupi vsakdo za malo odškodnino pri knjižničarju. Legitimacija velja za 50 do 100 knjig. Poleg tega se plača tudi za vsako izposojeno knjigo malenkost. Ti prispevki niso toliko materijalne, kakor moralne važnosti. Marsikdo bo hotel od knjige tudi nekaj imeti, če je plačal za njo in jo bo že radi tega prebral; drugi smatrajo knjigo tudi za vsiljeno, če nekaj ne plačajo za njo. Ti doneski pa služijo tudi lahko za izpopolnitev in popravo knjižnic. Vsi ti doneski pa se morajo ponekje popolnoma opustiti, če se hoče upeljati knjižnice, drugje jih zopet radevolje prevzamejo občine. Oseba knjižničarja oziroma knjižničarke. Duša vsemu podrobnemu narodnemu delu so dobri in vztrajni knjižničarji. Pri učiteljstvu bi bilo treba knjižničarje stalno vzgajati, ker se jih potrebuje vedno, tako za mladinske knjižnice (šolarske), učiteljske itd. Posebno priporočljivo bi bilo, ako bi okrajna učiteljska društva priredila več tečajev (eden ali dvodnevnih) za izobrazbo in upeljavo knjižničarjev in knjižničark za samostojno in moderno vodstvo knjižnic vseh vrst. Že danes vodi povečini povsod vse knjžnice učiteljstvo, toda želeti bi le bilo, da se to vodstvo izvede še bolj strokov-njaško, da gre s tokom časa, da se vodi stalna statistika o povečavanju knjižnice, o naraščanju ali padanju izposojevanja knjig in se to poroča tudi v liste, da ljudje bero in se jih vzpodbudi s tem. Odklanjati pa tudi ni upeljave kmečkih fantov in deklet v vodstvo in poslovanje knjižnice; to je velikega vzgojnega pomena, učiteljstvo se pri delu razbremeni, dobi se dobre agitatorje za knjižnico med ljudstvom, učiteljstvo pa obdrži le nadzorstvo nad knjižnico o pravilnem poslovanju in nabavi knjig. Veliko zaslug in častno mesto bi si lahko pridobile naše koleginje v organizaciji, če bi one izvedle organizacijo naših javnih ljudskih knjižnic po vseh šolah v Sloveniji in bi prevzele njih vodstvo in vse poslovanje v svoje roke. Učiteljice se težje uvedejo#v drugo narodno prosvetno delo izven šole; nobenih težkoč pa bi jim ne delalo, če bi bile javne ljudske knjižnice nastanjene v šoli in če bi jih one vodile in poslovale pri njih kot knjižničarke. Oboje ženskih učiteljskih društev ima tu hvaležno polje za iniciativo in uveljavljenje učiteljic na narod-no-prosvetnem polju. Mislimo, da bi zlasti učiteljice prav lahko in dobro opravljale knjižničarske posle, ker je treba tu vztrajnosti in natančnosti. Reklama. Kdo ima več prilike glede reklame za knjižnico, kakor učitelji, ki imajo vedno lahko zvezo z izposojevalci, potom otrok. Treba je. da se opozori ljudi na knjižnico bodisi s plakati, malimi listki, osebnim priporočanjem in ob priliki predavanj. Ljudi je treba privabiti. Kdor pride enkrat, gotovo več ne izostane, dokler ne izčrpa knjižnice; zato je treba skrbeti za njeno izpopolnjevanje. Poleg strogega reda in točnosti je treba gledati knjižničarju in knjižničarki tudi na dobro reklamo. Morda bi bilo dobro, da bi že otroke navadili v šoli na vse formalnosti (legitimacije itd.), ki jih ima javna ljudska knjižnica, da bi to upeljali pri izposoje-vanju knjig iz šolarske knjižnice, ker bi jih s tem vzgojili in pripravili za poznejši red izposojevanja v javni knjižnici. Izmenjava knjig. Lahko bi se upeljala pozneje tudi izmenjava knjig med posameznimi kraji, kjer ni mogoče nabaviti novih. To bi nekako nadomestilo potujoče ljudske knjižnice. Je pa tudi mnogo pomislekov proti izmenjavi. Okrajne učiteljske knjižnice. Pri nas imamo v vsakem okraju okrajne učiteljske knjižnice. Te knjižnice bi morale biti predvsem strokovne in znanstvene. Reči pa moramo odkrito, da tvorijo te knjižnice danes mrtev kapital. Učiteljstvo si le prav malo izposojuje knjige iz njih. Kako tudi!? Saj nima niti seznama, katere knjige vsebuje knjižnica, niti ni v vseh knjižnicah modernejših pedagoških in znanstvenih del. Knjižnice so deloma zastarele. Nabavljajo si celo leposlovne knjige in revije, ki absolutno ne spadajo v te knjižnice. Te knjige trohnijo v omarah leta in leta, ne da bi iih kdo uporabljal. S pomočjo takih knjižnic si ne more učitelj širiti obzorja in spopolnjevati svojega znanja z modernimi pridobitvami znanosti. Tudi tu je treba reforme! Predvsem je treba izločiti vse leposlovne knjige ter jih dati šolskim javnim ljudskim knjižnicam na razpolago, da pridejo v promet. Isto je storiti tudi pri lokalnih učiteljskih knjižnicah, strokovne knjige iz njih pa priključiti okrajni učiteljski knjižnici. Počemu dvojni izdatki, ko bi se za ta denar lahko nakupile kake nove moderne knjige. Važnejših knjig si pa tudi okrajna knjižnica lahko kupi po več izvodov. Vsa dotacija za lokalno učiteljsko knjižnico bi se lahko stekala v okrajno učiteljsko knjižnico. Okrajnih učiteljskih knjižnic ne bi bil treba združiti v eno knjižnico, pač pa bi se dale centralizirati potom skupnega kataloga. Opravljali bi jih nadalje knjižnični odbori in okrajni učiteljski knjižničarji. Pač pa bi bilo potreba napraviti vse okrajne učiteljske knjižnice dostopne vsemu učiteljstvu v Sloveniji. Garancijo za izposojene knjige bi moralo prevzeti šolsko vodstvo. Sestaviti bi bilo potreba praktični pravilnik za izposojevanje. Finančne obremenitve bi ne bilo. ker bi se knjige naročale in izposojevale potom šolskega vodstva, itotako vračale — poštnine prosto. Podlago za izposojevanje bi tvoril skupen katalog, ki bi imel imenik vseh pedagoških in znanstvenih knjig (urejen), t j. vseh knjig, ki se nahajajo v vseh okrajnih učiteljskih knjižnicah v Sloveniji. Vsaka okrajna učiteljska knjižnica naj bi imela svojo rimsko številko, ki bi jo pristavili h knjigi v katalogu, in s tem označili, kje se knjiga vse nahaja. S tem bi takoj videli, v katerih okrajnih knjižnicah se dotična knjiga nahaja. Arabska številka naj bi poleg rimske značila, v kolikih izvodih se nahaja dotična knjiga v knjižnicah. Če bi bila izposojena v eni. bi jo dobil prosilec v drugi. Tak katalog bi bil hitro krit in plačan. če bi bil vsak krajni šolski svet obvezen ga naročiti za vsako šolo v Sloveniji. Nadaljni izvodi naj bi se natisnili in založili za učiteljstvo prav po nizki ceni. kolikor pač stanejo stroški papirja in tiska. Tako bi dobilo učiteljstvo ključ do vseh okrajnih učiteljskih knjižnic v Sloveniji. Učiteljstvo naj bi bilo obvezno potom sklepov lokalnih učiteljskih konferenc predlagati vsako leto, katere nove moderne pedagoške ali znanstvene knjige domače in tujih literatur naj se nabavijo za knjižnice. Te predloge pošljejo okrajnemu knjižničnemu odboru, ki jih uredi in predloži seznam centralnemu knjižničnemu odboru. Centralni knjižnični odbor odloča na podlagi danih sredstev, katere knjige in za katere knjižnice se naroče od predlaganih. Spisek novih knjig se vsako leto objavi, od časa do časa se pa izdajo tudi dopolnilni katalogi. Na ta način bi postale okrajne učiteljske knjižnice živ organizem za duhovno življenje učiteljstva. Slovensko učiteljstvo bi imelo v okrajnih učiteljskih knjižnicah moderen pedagoško-znanstveni institut, ki bi mu bil v ponos in v veliko korist. Okrajne centrale knjižnic. Okrajne učiteljske knjižnice bi pa lahko postale potom »knjižničnih odborov«, ki jih izvoli okrajna učiteljska konferenca vsako leto, neke okrajne centrale za vse knjižnično delovanje v okraju. »Knjižnični odbori« bi lahko plodonosno razširili svoj delokrog in zelo mnogo koristili našemu knjižničarstvu. Oni bi lahko imeli nadzorstvo in vodstvo nad šolarskimi in javnimi ljudskimi knjižnicami v šolah v svojem okraju. »Knjižnični odbori« bi lahko zbiral »statistiko« o delovanju teh knjižnic in okrajne knjižnice: koliko knjig štejejo, koliko iz-posojevalcev je bilo. koliko knjig se je izposodilo itd. Dajali bi lahko iniciativo za snovanje novih knjižnic in njih organizacijo v okraju in eventuelno zbirali tudi knjige za iste, ki bi jih nabrali potom darov. Osrednja centrala. Poleg okrajnih knjižničnih central bi potrebovali tudi osrednjo knjižnično centralo, ki bi zbirala in uredila skupno statistiko iz vseh okrajev, o celotnem našem knjižničnem gibanju in napredku ter bi dajala iniciativo okrajnim centralam. Kot taka osrednja centrala bi lahko poslovala »Centralna knjižnica Pov. UJU v Ljubljani«, oziroma njen knjižničar. Centralna knjižnica Pov. UJU. »Centralna knjižnica Pov. UJU« ima nalogo, da zbere v prvi vrsti pedagoške knjige in dela, ki jih vsebuje slovenska bibliografija in v drugi vrsti vsa jugoslovanska pedagoška bibliografsko važna dela. Druge naloge te centrale so razvidne iz poslovnika Pov. UJU. To bi bila duša vse naše knjižnične organizacije in nje evidenčni in iniciativni urad. ki bi dajal vsa navodila. Na delo! Ideal, povzdigniti ljudsko izobrazbo potom knjižnic bi bil s pomočjo resne volje učiteljstva lahko hitro dosežen. Če si vzamemo dane smernice za cilj, lahko hitro preprežemo vso Slovenijo z modernimi knjižnicami. Ljudstvo rado čita, če le kaj ima. Iz branja časopisov se je pri njem že razvila potreba branja knjig. Sčasom bi se knjižnicam pridružile tudi mogoče lahko javne čitalnice. 7a javne knjižnice bi lahko zahtevali tudi podporo pri občinah, ker če že mora prispevati za izobrazbo do 14. leta, jo bo pospeševala tudi nadalje. Naša organizacija bo šele tedaj na višku, kadar bo v kulturni In prosvetni smeri storila vse, kar lahko stori po svoji naravni poziciji, ki jo ima v narodu. Pomnožimo delovanje naših šolarskih knjižnic, snujmo na šolah javne ljudske knjižnice, reorganizujmo naše okrajne učiteljske knjižnice, osnujmo centrale! Načrti za zložljiv šolski oder. Poverjeništvo UJU je prejelo dosedaj od treh tovarišev načrte za zložljive šolske odre. Načrtom so pridejani tudi opisi in navodila. In sicer je poslal prav praktična navodila tov. Oskar Zolnir iz C i r k o v c ter skice celotnega odra, scene in sprednjega deja, detajlov in ku-lisnega ogrodja. Tov. Žolnir je že postavil sam svoj oder in dal navodila za odre na štirih krajih. Pročelje in prerezni načrt odra nam je poslal tov. F r o m V. iz Spodnje Kungote z vsemi navodili. Fotografijo šolskega odra (pročelja z odprto sceno) nam je pa poslal tov. Milko Rajner iz Savinjske doline z istočasnim opisom odra, ki se postavi v šolski sobi. Poverjeništvo zbira še nadaljne načrte, opise in fotografije šolskih odrov, iz katerih namerava napraviti celotno zbirko, jo urediti in po možnosti pozneje objaviti. Naša kulturna organizacija. Pedagoški krožki. —pkr Ped.-did. krožek v Mariboru je imel 19. februarja 1924 svoj redni občni zbor v risalnici deške meščanske šole v Krekovi ulici. Predsednik krožka, okrajni šolski nadzornik g. M. Lichten\vallner pozdravi navzoče člane. V svojem poročilu naglaša velevažen pomen Ped.-did. krožka, koji se v zadnjem času razvija prav povoljno. V naše šole se uvajajo polagoma moderne struje na polju vzgoje in pouka. Zapirajo se vrata stari šoli učilnici in odpirajo se vrata novi delovni šoli — stopili smo že .čez prag. S tihim, smotrenim delom seznanja krožek učiteljstvo z novodobnimi problemi in mu podaje smernice, kako naj uravnava vzgojo in pouk po modernih načelih. Poročila društvenih funkcijonrajev. Tajnica poda poročilo o krožkovem delovanju v preteklem letu: Ped.-did. krožek je imel v preteklem letu 9 sestankov, pri kojih so se obravnavale in prerešetavale sledeče teme: 1. Estetika v šolskem delu. (D. Humek). 2. Uvod v eksperimentalno pedagogiko in poskusi z nekaterimi aparati, s kojimi razpolaga krožek. (Škof). 3. Higijena šolskega poslopja. (Dr. Jurečko). 4. Novi učni poizkusi v Nemčiji. (A. Osterc). 5. Proučevanje otroške narave. (H. Bračičeva). 6. Produktivna šola. (M. Lichtenwall-ner). 7. Delovni princip v merstvu. (D. Humek). 8. Delovni princip v računstvu. (A. Osterc). 9. Delovni princip v domoznanskem pouku. (V. Rode). Krožek je spomladi snoval nekakšno »delovno udruženje«, pri kojem naj bi se skupno obravnavala in prerešetavala ta ali ona pedagoška vprašanja. V ta namen se je zbralo vsak teden za 2 uri nekaj članov v krožkovi knjižnici — takih sestankov je bilo dvanajst. Čitala so se predavanja dr. Matičeviča, vseučiliškega profesorja v Zagrebu: Teorijska pedagogika. Dalje smo se poglabljali v Karse-novo delo: »Die neue Schulreform in Deutschland«. — Tema dvema deloma so potem še sledili nekakšni debatni popoldnevi, pri kojih smo se pogovarjali in debatirali o tem in onem na polju vzgoje in pouka. Ped.-did. krožek je tudi to leto redno pošiljal »Popotniku« ocene modernih ped. del in revij. Blagajnik poroča o stanju blagajne. Pregledovalca računov najdeta račune v redu in blagajniku se da absolutorij. Iz poročila knjižničarja posnamemo, da se je število knjig precej pomnožilo z novimi modernimi deli in da člani prav pridno segajo po njih. Volitve: Odbor ostane stari, in sicer: Predsednik: okrajni šolski nadzornik g. M. Lichtenwallner: podpredsednik: Viktor Rode; tajnica: Herma Bračičeva; blagajnik: Anton Osterc; knjižničar: Ha-berman; odborniki: Permetova, Mlinari-čeva, Pučelik, Kožuh. Končno so se obravnavale še nekatere interne zadeve krožka. Predavanja in poročila pri društvih. —s Popravek. V 8. številki »Učit. Tovariša« stran 3.: Naša kulturna organizacija, desna kolona: »Učiteljsko društvo za konjiški okraj«, dne 12. januarja 1924. Napačno: Od 58 članov navzočih 15. temveč odsotnih 15. navzočih torej 43, kar se naj blagovoli popraviti. —s Učiteljsko društvo za brežiški in sevniškl okraj, dne 9. februarja 1924 v Brežicah. Pomen in cilji »Podmladka Rdečega Križa«, predaval tov. Drnovšek. Službena pragmatika za civ. državne nam., poročal tov. Čopič. —s Okrajno učiteljsko društvo Dol. Lendava, 16. februarja 1924 v Dol. Lendavi. Od — članov, navzočih —? O »Podmladku Rdečega Križa«, predaval tov. nadzornik Cvetko. Naše narodno prosvetno delo. Javne šoiske ljudske knjižnice. —pk Javna šolska knjižnica v Radvanju pri Mariboru, Nadučitelj Knaflič je vkljub neugodnim razmeram nabiral štiri leta prispevke, dokler se mu ni posrečilo nabrati primerne vsote. Za knjižnico imajo zasluge: 1. Nabiralci med domačim prebivalstvom, vštevši učiteljstvo z zbirko 466 Din. 2. Okrajni glavar dr. Lanjšič 50 Din. 3. Vse mariborske banke razen Gospodarske banke in Ljudske posojilnice (SLS) 675 Din. 4. Posojilnica v »Narodnem domu« 550 Din. 5. Mestna hranilnica mariborska 250 Din. 6. Konsumno društvo mariborske mestne hranilnice 100 Din. 7. Pokrajinska uprava v Ljubljani 500 Din. 8. Prispevek neimenovanega domačina kot zadoščenje radi žalitve narodne himne 100 Din. 9. Srečko Piklar. trgovec v Mariboru daroval 100 Din. 10. G. Časova darovala 50 Din. U. Kraj-ni šolski svet v Radvanju 1361 Din. Skupaj 4202 Din. Uspeh knjižnice je presenetljiv. V času od 17. decembra 1923 do 23. februarja 1924 se je izposodilo 580 knjig proti plačilu po pol in 1 Din za knjigo, kar pomeni, da se prebivalstvo marljivo vadi slovenskega jezika in da je bila knjižnca tu nujno potrebna. Revnim se dajejo knjige brezplačno. G. dr. Milko Hrašovec, odvetnik v Celju, je daroval knjižnici 11 Mohorjevih knjig. Hvala lepa! Kdor tovarišev in tovarišic bi hotel storiti razvoju slov. narodnosti v Mariborski okolici dobro delo. naj blagovoli darovati knjižnici kako knjigo. Dopošlje se naj službeno po domačem šolskem vodstvu. S knjigo k srcu. s srcem k domovini — Jugoslaviji! Gospodarski tečaji. —pg Gospodarski In gospodinjski tečaj v Adlešičih in v Gribljah sta se prav dobro obnesla. Obisk je bil lep in uspeh viden. To je pač najboljša pot, da se utrdi narodno-gospodarsko delo. Kjer so slabe gospodarske razmere, je neobhodno potrebno, da prednjači učiteljsko gospodarsko delo, potem šele pridejo druge prosvetne stvari, kakor društva, igre itd. Le ta pot nas pelje do sigurnih uspehov. V to svrho bi bilo potreba prirediti gospodarske tečaje tudi za učiteljstvo, da bi se delo vršilo sistematično. Večerni poučni tečaji. —pt Večerni poučni tečaji. Višji šolski svet je izdal dopis s priporočilom in z apelom na »dobro voljo učiteljstva«, da bi se vršili zimski večerni tečaji po vzgledu, kakor ga je priredil tov. Arri-gler v Skaručni. Tovariš Arrigler naj mi ne zameri k mojim upravičenim pripombam, ki bodo veljale gotovo za pretežno večino učiteljstva v Sloveniji, katerih razmer ni seveda krivo učiteljstvo, ampak, da jasno govorim — šolske oblasti. Šolske oblasti zahtevajo to delo od učiteljstva ne da bi preje pomislile, da treba k uresničenju tega najprej odpraviti zapreke, ki zdržema ovirajo prosvetno delo učiteljstva izven šole. In dokler ne store tega, je težko vsako delo. Vsak pameten človek ve, da je treba mornarjem ladje, ako hočejo ploviti po obširnem morju. Večina krajnih šolskih svetov se nahaja v oblasti najhujših sovražnikov napredka, edinstva, učiteljskega stanu itd. — v rokah ljudi, ki jim je glavna naloga že v kali zatreti vsak' svoboden napredek. Ti ljudje omnipotentno vladajo nad šolskimi poslopji in ščuvajo nevedno, a dobro ljudstvo, proti vsemu še tako koristnemu, kar prihaja od jugoslovensko mislečega učiteljstva. Da, ako bi to učiteljstvo vzgajalo mladino v proti jugoslovanskem separatističnem in avtonomističnem duhu, bi se takoj odprla na stežaj vrata šolskih poslopij. In ker učiteljstvo hoče vzgajati svobodne, nacionalne in zavedne jugoslovanske državljane, jim ti svetovno znani sovražniki kulture in prijatelji reakcije zapirajo vrata, ker se čutijo in smatrajo absolutne gospodarje nezavednega in versko fanatično vzgojenega slovenskega ljudstva. Tovariš Arrigler je gotovo eden najsrečnejših od nas v Sloveniji z ozirom na to, da je Skaručna izključno napreden kraj in da Skaručani obračajo veliko pozornost na šolo in na učiteljstvo. Čast takemu ljudstvu! Da so to resnični prijatelji šole in učiteljstva naj zadostuje dejstvo, da so za svojo dvorazrednico vo-tirali za tekoče leto. beri in piši. nad 130 tisoč kron. Katera višje organizirana šola v Sloveniji, da ne govorim o dvoraz-rednicah, se zamore ponašati s tako častno vsoto? S tem je povedano vse! Kadar bo ostalo učiteljstvo oblagodar-jeno tako, takrat se bode tudi ono brez pomisleka poprijelo te »lepe ideje«. Toda do tega bo treba še dolgo čakati, ker se šolskim oblastim ni zdelo po petih letih osvobojenja potrebno odpraviti ovire učiteljstvu, ki ga oklepajo pri izvrševanju svojega poklica — izven šole. Dokler ne bo z zakonom določeno, da sme učiteljstvo uporabljati šolo tudi v izvenučnem času za prosvetne tečaje In druge prosvetne prireditve, ali da se izda vsaj tak odlok od prosvetnega oddelka aH ministrstva. toliko časa je težko govoriti o prosvetnem delu na podlagi odlokov. Najprej je potreba napraviti učiteljstvu prosto pot za prosvetno delo in odpraviti ovire. Take zahteve, da nam napravite svobodno pot, so bile vedno omalovaževane. Razmere za napredno in jugoslovansko misleče učiteljstvo so še vedno iste. da govorim odkrito, kakor v stari Avstriji. Drugega ne kaže, kakor da jih bomo morali učitelji sami odpraviti, ker gospodje juristi pri šolskih oblastih nimajo zmisla za to in se tudi oklepajo le pravic krajnih šolskih svetov, da se šola ne odpre splošni prosveti. Segli bomo po samopomoči, napredna javnost je za nami. S takimi dopisi se nas izziva, ker bi morali vendar vedeti, da je to neizpeljivo po avstrijskih zakonih, ki so še danes v veljavi in katere ščiti sama šolska oblast, ne zavedajoč se. da s tem zelo škoduje celokupnemu napredku. Izdajte odlok, da sme učiteljstvo brezpogojno uporabljati šolo za prosvetne namene tudi v izvenučnem času! Hugo. Gibanje šoliodrasle mladine. pšo Iz Ponikve ob južni železnici. V nedeljo, dne 24. svečana je uprizorila šoliodrasla mladina v Ponikvi prav lepo uspelo prireditev na novo napravljenem šolskem prireditvenem odru, katerega načrt in risbe je izgotovil stavbenik g. Joško Karlov-š e k iz Sloma pri Ponikvi, a ogrodje odra tako priktipljivo oblekel tukajšnji učitelj g. Lud. Komar. — Posamezne točke sporeda, tako burki enodejanki: »Vedež« in »Junaki«, kakor pevske točke: »Opomin k petju« J. Aljaž, »Venček narodnih pesmi« — Gostiša in »Na planine« — H. Sattner v mešanih zborih, so se proizvajale v občo zadovoljnost tako, da so bile sprejete z aplavzi od navzočega občinstva, ki je dubkoma napolnilo šolsko sobo. Med posameznimi odmori in k sklepu prireditve so pa udarjali domači tam-buraši. Prireditev se je ponovila na pustno nedeljo z istim uspehom. — Tako moralni kakor gmotni (nekaj nad 2000 Din) uspeh sta bila zelo zadovoljiva. Čisti dobiček je namenjen v kritje stroškov novega šolskega odra in pa v podporo tukajšnje revne šolske mladine. S to prireditvijo je pokazalo učiteljstvo krepko voljo navezati nase tudi šoliodrastlo mladino, kar se mora povsem odobravati. Dosedaj so bili namreč vajeni Ponkovljani videti in slišati na šolskem odru le svoje šolske otroke. Kakor se nam poroča, se pridno vadijo tudi ti za svojo uprizoritev, ki se vrši v času okoli Velike noči. »Le krepko naprej pa začrtani poti!« Šolski odri in pevski zbori. -po Šoski oder štirirazrednice v Srednji Bistrici v Prekmurju je uprizoril na predvečer kraljevega rojstva dne 16. decembra prireditev z deklamacijami. petjem in igro »Pri palčkih«. Vse točke vzporeda so bile dobro naštudirane in prav povoljno izpeljane. Posebno pohvalo je žela ljubka igra »Pri palčkih« z res iz-bornim nastopom mladih igralcev-kore-njakov in deklamacija »Jugoslavija«, izvršena v zboru 16 deklet III. razreda s kretnjami v taktu. — Šolski oder si je nabavil letos lastne kulise, naslikane po posebni prijaznosti gosp. akad. slikarja Trstenjaka. Zal, da skromni dohodki do sedaj še niso omogočili dovršiti dela. ker se dohodki delijo tako za nabavo novih dekoracijskih predmetov, kakor za izpopolnjevanje šolarske knjižnice. —po Šolski oder na Keblju. Šolska mladina na Keblju je uprizorila na šolskem odru dne 2. in 3. februarja t. 1. dve igrici, in sicer »Vedeža« in »Povodnega moža«. Vsi mali igralci so se prav spretno vživeli v svoje uloge. nastopali jako samozavestno in so svojo nalogo rešili v splošno zadovoljstvo občinstva, ki je obakrat popolnoma napolnilo šolsko sobo. v kateri sta se proizvajali igrici. Tudi oba odrasla igralca, Kebeljčana, sta k uspehu po svoje v mnogem pripomogla. Marljivemu kebeljskemu učiteljstvu v prvi vrsti tov. Striglu in njegovi soprogi je le čestitati na uspehih, ki se večajo od leta in leta; saj pa se prijazna tovariša tudi ne strašita truda v izvenšolskem času kljub obilni zaposlenosti v šoli in v lastnem gospodinjstvu. Čisti dobiček zna ša skoraj 300 Din in je namenjen za na-6up knjig za šolarsko knjižnico. Stev. 12. za prevoz pohištva, v vsakem slučaju pa se je treba izkazati z uradnim ukazom za potovanje, oziroma za selitev — Kulturno delo Matice Srbske. Dne 1 marca se je v Novem Sadu vršila seja vseh kulturnih odborov Matice Srbske. Glasom podanih poročil je imela Matica Srbska lani v notranjosti 70 odborov, ki so priredili 623 naučnih predavanj, 36 akademij in 169 gledaliških predstav. Odbori so vzdržavali 109 narodnih knjižnic, 24 čitalnic, 22 odrov in 5 kinematografov. V Matici je centrala diletantske gledališke družbe, v kateri je organiziranih 129 gledaliških in odrskih odborov _ Zlatno d Mete — opomene školskoj djeci. Do malo dana iziči če knjižica pod gornjim naslovom. Na temelju življenja i ljubavi za 40 g. sa šk. djecom sastavio sam knjižicu, punu očinskrh opomena i uputa kako da dijete bude uzornim učenikom, dičnim mladičem i čestitim čovjekom. Nastojao sam, da uputim dijete, kako mu se je ponašati u svim prigodama djetinjeg života, biva: u kuči, u školi, na putu, u crkvi, u društvu, pri igri, pri radu; kako če ljubiti roditelje, učitelje, nauk, školu, rad, drugove, zdrav-Ije, domovinu, odabrano zvanje, plemenite ljude, uzorne krjeposti i sreču svega čovječanstva. Moja je namjera, da podadem našoj djeci neku vrst vode, vademekuma, galateje, kojr bi bio opče-nit za svu šk. djecu naše otadžbine, za muš-kiče i za ženske, pa da ga svako dijete ima u šk. torbici. U našoj pedag. literaturi ima raznih uzgojnih knjižica za djecu, ali nemarno takove, u kojoj bi bile nanizane sve upute, potrebite dječaku i djevojci, da se uzomo ponašaju. Ja želim, da svako dijete nabavi inoju knjižicu. S toga molim časne kolege-ce, da se od srca zauzmu. Preskupa je štampa ipak zadovoljit ču se 1 gubltkom, a da i sfromašnije dijete nabavi djelce. Cijena če biti cigla t r i dinara. I z Dalmacije sam dobio više tisuča predbrojitika, pa malim ličiteljstvo iz drugih pokrajina, da mi pojedinac javi koliko isti-saka želi za svoju šk. djecu. Uvjeren sam, da če mi svi biti pri ruci, a meni nije do dobiti ni do stave, več mi je na srcu da uradimo dobro djelo miloj djeci svojoj, za koju živimo i čustvujemo. Petar Kunfčič (Starigrad na Hvaru u Dalmaciji). — Opozarjamo na nove knjige, ki so Izšle v zaloibl UMteljske tiskarne In so osnatene v oglasu zadaj s debelimi Črkami. — Zbirka pirhov za Jugoslovensko Matico med našo šolsko mladino. Kakor vsako leto, tako je tudi za letošnjo Veliko noč naprosila Jugoslovenska Matica slovensko mladino, da daruje iste za svoje bratce in sestrice v zasedenih ozemljih po en velikonočni piruh — po eno sveže jajce. Tozadevne okrožnice so se vsem šolskim vodstvom v Sloveniji že razposlale in Jugoslovenska Matica je trdno prepričana, da ji bo šlo tudi tokrat slovensko učiteljstvo. ki nosi in izvršuje velik del narodnoobrambnega dela v idealni meri na roko. Zbirka pirhov je dovoljena od Prosvetnega oddelka v Ljubljani z dopisom z dne 26. februarja 1924, štev. 431._ Učiteljski pravnik. —§ Kolekovanje prošenj in odločb za oprostitev pouka. Vprašanje: Prosim za prijazno pojasnilo: So li podvržene kol-kovini (Din 5 + 20) prošnje za predčasen odpust iz šolske obveznosti, oziroma za oprostitev od šolskega obiskovanja v poletnem tečaju (§ 21. drž. zak. z dne 2. maja 1883, drž. z. 1. št. 53 — oziroma ministrska naredba z dne 8. junija 1883, štev. 10.618) — zlasti pa če vloži tako prošnjo krajni šolski svet (kumulativno) v obliki izkaza ( v zmislu čl. V. točka 9. omenjene ministrske naredbe). — Odgovor: Krajni šolski svet je urad, zato njegovi dopisi na Šolsko vodstvo niso podvrženi kolekovanju in istotako ne dopisi šolskega vodstva krajnemu šolskemu svetu. Pismene prošnje privatnikov krajnemu šolskemu svetu za oprostitev morajo biti kolekovane s 5 Din, in istotako pismene odločbe krajnega šolskega sveta o oprostitvi z 20 Din. ki jih vplača prosilec. Nasa gospodarska organizacija. —g Ganglov kamen za učiteljski konvikt v Ljubljani. Okrajno učiteljsko društvo za litijski okraj Din 400 »v zadoščenje tovarišu Bernardu Andoljšku v sporni zadevi Andoljšek-Zajc«, vsled sklepa na društvenem zborovanju dne 8. februarja t. 1. — Ljubljansko učiteljsko društvo Din 100 in v počeščenje Janko Likarje-vega spomina pa tudi Din 100. — živili darovalci in nasledniki! Današnji izkaz 600 Din; zadnjič izkazanih Din 11.847; skupaj z današnjim izkazom Din 12.447. To vsoto, okroglo 50.000 K, je darovalo učiteljstvo od 15. novembra 1. 1. do 15. marca t. 1., torej v štirih mesecih. Po novem letu je darovalo podeželsko učiteljstvo Din 6617, ljubljansko učiteljstvo pa Din 3527, kar kaže. da ni meja med da-režljivostjo za konvikt med podeželskim m ljubljanskim učiteljstvom, ki kar tekmujeta med sabo, kdo bo položil razmer-no večjo vsoto na žrtvenik za učiteljske sirote v počeščenje »moža dela in ustvarjanja«. Pozabiti pa ne smemo pri tem vzorne požrtvovalnosti učiteljstva mariborske oblasti, ki je darovalo v kratkem času nepričakovano lepo vsoto za »učiteljski dom« v Mariboru, ki ima isti namen, kakor ljubljanski učiteljski konvikt. Učiteljskega doma v Mariboru bodo lahko deležni učiteljski otroci osnovnih, meščanskih, srednjih šol in učiteljišča, dočim bodo dobili v ljubljanskem konviktu svoj zavičaj tudi slušatelji univerze, tehnike, konservatorija, trgovske akademije, tehniške srednje šole, pevske šole Glasbene Matice, orglarske šole itd. Umevno je ob sebi, da bodo dobili učiteljski otroci mariborske oblasti, ki bi izpopolnjevali svoje študije v Ljubljani, ki je postala po prevratu kulturno središče Slovenije, v ljubljanskem konviktu tudi tako oskrbo, .kakor v uravnanem očetovem domu. »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta« je bilo prvotno namenjeno samo učiteljskim otrokom z bivše Kranjske. Leta 1905., torej po desetletnem obstanku, smo pa razširili delokrog društva na celo Slovenijo in takrat smo tudi sklenili, da pride po ljubljanskem konviktu na vrsto zgradba poslopja z enakim namenom v Mariboru in v Gorici. Spričo tega dejstva ima učiteljstvo mariborske oblasti, ki je od leta 1905. dalje prispevalo lepo vsoto za ljubljanski konvikt, tudi pravico, da bo smela njega deca izpopolnjevati svoje študije pod gostoljubno streho ljubljanskega učiteljskega konvikta. Več kot gotovo je pa tudi. da bomo morali kazati svojo gostoljubnost tudi učiteljskim otrokom slovenske narodnosti iz Julijske Benečije. — »Vsi, kar je nas.se čutimo, da smo ljudje in bratje drug drugemu.« (Eng. Gangl: »Moje obzorje«). — Jakob Dimnik, blagajnik. —g Učiteljski dom v Mariboru. Članarina in darila: Učiteljsko društvo za slovenjgraški okraj 200 Din, učiteljsko društvo za konjiški okraj 500 Din; Vokač Jožko, železniški uradnik (ilustrator »Narodnih pravljic iz Prekmurja) 50 Din. — Za »Ganglov kamen« so darovali: Karla Kirar-Pavlova, voditeljica. Trnje (Prekmurje) 10 Din; šolsko vodstvo Velika Poljana (Prekmurje) 30 Din; učiteljice dekliške osnovne šole III. v Mariboru 25 Din; Majhen Ivan, nadučitelj pri Sv. Benediktu v Slov. goricah 10 Din: Jakopec Franjo in Caharija Dorče. učitelja pri Sv. Rupertu v Slov. goricah 10 Din: Vogrinec Anton, nadučitelj pri Sv. Antonu v Slov. goricah 1 obveznico 7% državnega posojila a 100 Din. skupaj 185 Din. Zadnjič izkazanih 6082 Din = 6267 Din. — M. Kožuh, blagajnik. Književnost in umetnost. Priporočamo vse spodaj navedene knjige v nabavo uiiteljstvu in šolam, posebno pa tolarskim, vsem javnim ljudskim in društvenim ter uiiteljskim-strokovnim knjii-ricam. Vse tu navedene knjige se naročajo tudi lahko potom UCiteljske knjigarne v Ljubljani. Franlilkanska ulica, Stev. 6. Nove knjige in druge publikacije. —kpl Fran Žgur: Pomladančkl. Knjigo je opremil A. Crnigoj. Založila Narodna knjigarna v Gorici, Via Carducci, 7. —kpl Fridotln Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic. Splošna knjižnica št. 12. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. 8 Din, vez. 13 Din. —kpl Jovan Udicki (Sremska Mitrovica — Srem): Za našu braču i naše sestre. Prikaz za Nacionalnu Propagandu — iz 6 br. Dečjih Novina — u 2 čina sa živim slikama, svikrom i pevanjem. Izd.: uredništvo »Dečjih Novina«, Novi Sad (Petra Zrinjskog ul. 19.) —kpl Mile Klopčič: »Plamtečl okovi«. 11. zvezek »Proletarske knjižnice«. Broširana 10 Din, v platno vezana 20 Din, po pošti 1 Din več. Založba »Proletarske knjižnice«, Ljubljana, Turjaški trg, 2 (dvorišče). . —kpl Nova učna knjiga za meščanske šole. V Mariborski tiskarni je izšla učna knjiga M. Pire, Zemljepis Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za meščanske šole. Knjiga ima aprobačijo in stane vezana 28 dinarjev. —kpl Deveto in deseto poglavje kazenskega zakonika za Srbijo. Zakon o posesti in nošenju orožja. Zbirka zakonov XIV. snopič. Cena 12 Din 50 p s poštnino vred. — Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica 54. —kpl Smetanov jubilej. V proslavo Smetanove stoletnice izda Tiskovna zadruga v Ljubljani jubilejni spis, ki izide koncem marca v posebni knjižici. Ocene. »Pomladančki«. Zbirka pesmic Frana Žgurja. Tisk. in zal. Narodna knjigarna v Gorici 1923. Pesnik Fran 2gur je naš star znanec iz Zvončka. Tam doli v solnčni Podragi na Vipavskem je preživel mlada in dosedanja leta mož, navdušen za vse lepo in blago. Njegova mehka pesniška duša se je oklenila takoj vsakega boljšega lirika n. pr. Jenka, pozneje z vsem srcem Gregorčiča. Sardenka in Amona in nazadnje Zupančiča. Cicibanu je posvetil ta zvezčič mladinskih verzov. Fr. Žgur je že v zrelih letih, nekako 58, in lahko zre na obdelano polje svojih ljubljencev ne le Pomladankov, marveč tudi dosedanjih pesniških proizvodov sploh. Reči moramo, da je dobil v navedenih vzornikih res mojstre in mojstri pevci odličnega učenca. Čujmo, kaj ponujajo Pomladančki! Posvetilo Cicibanu je popolnoma v Zupančičevi maniri umišljena in oblikovana pesmica, ki bo otrokom in drugim gotovo všeč. Nadaljnji oddelek razgrinja pred nami 19 pesmic, ki z njimi izraža željo, hrepenjenje in pozdrave novi pomladi večinoma na originalni način, a vse blagodoneče, plaho in mehko. Le tiha vrba ob brežini naj čuje, da hoče pesnik bratcev, noče slug! Druga skupina bi hranila večino pesmic " oomladi in poletju. Nekaj je vendar tudi drugih in drugačnim n. pr. Sveti Nikolaj, Kadar tiha mrzla smrt ali Slovo, ko pesnik pusti konjičku vajeti, da sam poskoči z njim po cvetnih livadah božanstvene poezije. — Tretjo skupino bi jaz nazval uspavanke, ki so se F. Z. zares posrečile in lahko trdimo, da je pesnik v tem oddelku pravi psiholog. Lice se mora najres-nejšemu filfstru razbrati v nasmeh, kaj pričara pesnik Zgur detetu na misel, ko ga hoče uspavati Tu je mojster! Četrti oddelek nam ponuja te zbiike najboljše pesmice-šaljivke, deklamovanke, igračice, kolede in prigodnice o raznih letnih časih. Teh sem bil o pregledovanju drobnega zvezka najbolj vesel. Ko sem jih nekaj prečital v šoli otrokom, so se kar trgali za nje, kdo jih bo čital. Smelo lahko rečem, da poleg Zupančiča fn Sardenka ne zna noben sedanji pesnik mladini ubirati taklh-le pesmic, pripomoči k tolikemu veselju. Samo cn vzgled: Kolca nekovana, baba pelje bana: Na gugava kola pisana dva vola. Stopf v voz; brez truda videl bodeš čuda; Puro podkovano, gosko osedlano; tudi volka strica, zraven je lisica: prvi, glej, mašuje, druga mu službuje — Zajec v stolu moli, vrana šla po sol je, vran pa drva kolje... Poslednji predal hrani nekaj prigodnfc: eno pesniku starini R. S. o smrti, drugo izza časov, ko je bil. pesnik interniran v Mittergrabernu in Oberhollabrunnu, zadnji dve pa o kraljeviču Marku, ki spravita čitatelja v dobro voljo, v smeh, da nehote zdfhne: Ali ni nič več? Sedaj pa oglejmo pesnika še od druge strani. Ali mu res česa nedostaje? Mili Bože! Kdo je od nas popoln? In kdor hoče, najde tudi v jajcu dlako, če jo hoče. Pesnik j« ozdravil od bolezni, ki sem mu jo včasih očital: Frane, Ti najdeš dobro misel kmalu, potem pa iščeš tej misli rimo in z najdeno rimo često pokvariš dobio misel. Nekje sem nedavno čital enak nasvet v približno tejle obliki: Rima naj ne bo tvoj tiran, marveč glej, da boš ö njen gospod. No, tega se je pesnik otresel. Imamo jih pač še nekaj, ki se niso otresli znane napake vseh mladih rimovalcev in merilcev verzov. — Misli so v pesmicah otroškemu pojmovanju umerjene. Pesnik sam mi je potožil v zadnjem listu, koliko pogreškov mu je pustila tiskarna v prvih odtisih in mi v ta namen poslal takšen vzorec, kako se z umotvori ne sme delati. Pozna se pa še drugemu natisu precej površnosti. Skoda' — Meni ne ugajajo tudi sličice. Slovniških napak v naglici nisem našel raz-ven morda: v gnezdah m. gnezdih. Težje je z vejicami in veliko črko. Pa to so malenkosti, ki nas ne motijo ob čitanju. Franu Žgurju teko granesi gladko kakor malokomu. Njegovi Pomladančki zaslužijo gotovo, da jih mlado letošnje solnce razpnse po naši svobodni domovini. Deca bo imela z njimi mnogo mnogo zabave. Zato pa pričakujem, da bom mo-* Pomladančkom kmalu napisati enak če ne še toplejši pozdrav bodočemu zvezku Zgurjevih pesmi! Na svidenje! , „ . . Ivo Tr°št- —k V zbirki zakonov ie Izšel kot XIV. snopič Zakon o posesti in nošenju orožja ter deveto in deseto poglavje kriminalnega zakona za Srbijo, ki sta razširjena na celo državo. Zakonu je pride-jena tudv primerjalna razpredelnica tozadevnih odredb srbskega, avstrijskega in nemškega kazenskega zakona, ki jo je sestavil dr. Janko Polee. —k Fridolin Žolna. Dvanajst kratkočasnih zgodbic. Utrinki so to, veseli in šegavi, dasi mestoma malce jedki. Bosanski kmet, ki je na poseben način častil Marijo na Trsatu, Kranjec, ki mu je smrdel ves svet itd., pa tudi naša slavna uprava in njena polževa hitrost. Posebne vrste ti je Niko Počivalnik narodna žrtev. Ko človek bere to satiro, mu skoro nehote vstane pred očmi, kak znan obraz, pa si misli: Dobro ie gledal ta Fridolin Žolna in nič ni ušlo njegovemu očesu. V slovenski sodobni humoristlčni literaturi brez dvoma zavzema Milčinski prvo mesto. —k .lovan Udicki: Za našu braču in naše sestre. Igrica ie prikladna za šolske uprizoritve z mladino posebno ob nacionalnih in državnih praznikih ter ob priliki obletnic izgube našega Pri-moria in Korotana. Treba bi jo bilo le prevesti na slovenski jezik. Verzi teko v srbskem jeziku prav gladko. Ideja igrice je široko iredentistlčna, ker se pesnik ne spominja samo neodrešenih bratov v Primonu. Istri. Korotanu temveč prav vseh, tudi onih, ki ieče pod tujim jarmom Madiarske. Romu-niic, Grške in Bolgarske ter se spominja tudi naših rojakov v Ameriki. V uvodu ie označena na dveh straneh smer smotrene propagande in namen izdania. Tu dobite odgovor na vprašanje: Šta se hoče ovom nacional. propagondom Delce prav toplo priporočamo, obenem pa želimo, da bi binzon. Vez. Din 12.—. Dimnik: Kralj Peter 1. Vez. Din 20.—. Dimnik: Kralj Aleksander I. Vez, oin 40'—. Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 26.—. Erjavec; irbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.—. Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52.—. Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino, Broš. Din 18, vez. Din 28. Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40.—. Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.—. Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—. Ewald - Iioleček : Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32-. Ewald'HoleCek: Tiho jezero in druge povesti. Vez. Din 26 —. Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12.—. Fiere: Slike iz Živalstva. Din 24'—. Gangl: Zbrani spisi. IL, V. in VI. zv. vez. Din 10—, eleg. vez. Din 12—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II natiska.) T. Gaspari in P. Košir: Sijaj, sijaj, soln> čecel (Zbirka koroških popevk.) Din 8. Wasteteva: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din 25-—. Manica Kornanova: Narodne pravljice in legende. Din 18.—. Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 16. Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 16 —. Lah: Češke pravljice. Vez. Din 15. Mišjakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvez (Drugi zvezki so razprodani.) Vez, D IQ Rape: Mladini. II, lil., IV, V., VI. zvezek. Vez. Din 10—, eleg. vez. Din 12—. VII. zvezek Dia 12-—. Ribičič: Vsem dobrim. Vez. Din 10.—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otrociI Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28. Tille-Pfibil: V kraljestvu sanj. Bros. Din 8. Trošt: Moja setev. I. in II. a Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—. Leposlovne knjige. Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Dih 18.-. Gangl: Moje obzorje. BroŠ. Din 15, vez. Din 18—, Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenske« ga dobrovoljca. Vez. Din 30.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42. Milan Pugelj: Zakonci, drugi natis. Vez. 28 Din. Ivan Zoreč: Pomenki. Din. 11.—. Flori Jan Golar: Kmečke povesti. Cena Din 28-—. Cvetko Golar: Pastirjeva nevesta. Cena Din 24.—. Dramatika. Zv. Kosem: Morje. Din 16'—. Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broširan Din 16.—. Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez. Din 8—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 24.—. Šolski oder. J. Korban: Povodni mož, igrica za mlas dino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—, Glasbeni del k 1. zvezku »Šol. odra« 3 Din, E. Tiran: Cudeine gosli. Pripovedka s plesom in petjem v 3 dejanjih. Ugiasbil C.Pregelj. Medved: Vino ali voda. Dramatičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6'—. Gregorir-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol) Broš Din 8—, vez. Din 12—. Poučne in znanstvene knjige. Bučar: Slovenski metuljar: Broš. Din 12. Kunaver: Na planine I Vez. Din 30.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—. Mencej: Kratka srbska gramatika in či> tanka. Broš. Din 5.—. Ivo Tejkal: Matematične tabele. V platno vezana iepna knjiga 66 Din. Veber: Etika. Din 120.—. Ivo Bele: Sadjarstvo. Din 85.—. Šolske knjige. Wider: Prva čitanka. Vez. Din 16.—. Gangl: Druga čitanka. Vez. Din 16.—. Černej: Tretja čitanka. Vez. Din 16.—. Rape: Četrta čitanka. Vez. Din 25.—. Flerč: Peta čitanka. Vez. Din 46.—. Plesni čar- Gru m: Zemljepis Jugoslavije, I. del: Slovensko ozemlje. Vez. Din 28.—. Gradivo za 4. šolsko leto osnovnih šoL Mešiček - Drnovšek : Obči zemljepis za višje razrede osnovnih šol. Vez. Din 12. Podkrajšek: Pomočniška izkušnja za roko* delske obrte. Broš. Din 5.—. Podkrajšek: Računstvo za ženske obrte. Vez. Din 10.—. Podkrajšek: Knjigovodstvo za ženske obrte. Vez. Din 18.—. Lčsica-Lokovšek-Mole: Prva srbska ali hrvatska čitanka. Vez. Din 15.—. Jedrlinič: Druga srbska ali hrvatska čl» tanka. Vez. Din 22.—. Bezjak-pfibils Pedagogika. I. knjiga. Vzgojeslovje s temeljnimi nauki o ukoslovju. Trdo vezana knjiga Din 56'—. Bradač: Iz starorimske lirike. Broš. Din 12. Pesmarice in mnzikalije. Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša do* movina