PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE jjfo 3. štev. 557 - Cena 6 lir-4 jugollre - 2.50 din SzZe^abU.Cs^ TRST četrtek, 3. aprila 1947 UREDNIŠTVO In UPRAVA. PIAZZA GOLDONI št. 1 - X jTeI^št^Ur^>3S06^93S0S^^Uj>r^J)3807_Rokopia^se ne vračajo Programske točke Slovansko Italijanske Antifašistične Unije so tako tesno povezane s potrebami našega ljudstva, so tako rekoč kos našega življenja, da je vsakemu resničnemu demokratu nemogoče, da jih ne bi sprejel kot svoj program in na njih začrtal pot, ki jo moramo prehoditi skupno. Kardelj prispel v Moskvo Svet zunanjih ministrov je dosegel po daljši razpravi več važnih sporazumov Moskva, 2. (ATI-AFP-TASS). v ,,nes Predpolne je prispela •oskvo jugoslovanska dele-*aciJa> ki jo vodi podpredsednik j,e.zne vlade Edvard Kardelj, j' e&aoija bo izrazila stališče 0°S ije K'ede Koroške. zuna'ZjaV1, kl J° P°dal avstrijski ji t anJŽ minister Gruber dopisniku «New York Times», da Av- namreč ne bo podpisala mi-Pogodbe. če bo Slovenska strija rosne K°r°ska prisojena Jugoslaviji, ugo-Mo^k ■P0Sel)en dopisnik Tanjuga v UradV1' da avstrijski griv n| krogi zagovorniki velenem-hrn sv°jib nacističnih pred-,a*"likov- 2e leta 1920 je postala ske el‘*'v°st Koroške® geslo avstrij-^ Ponemčevaine akcije. To geslo ** kot rdeča nit skozi vse čan*ne Avstri-icev in nacistov do v , C'S’ Danes sicer Hans' Piesch n. ™ Predsednik Vlad«, ker j^T^k na londonski konferenci kl os'0*541 njegovo nacistično pretepa > geslo o «nedeljivi Koroški® Qstaja kot simbol stoletnega za- koroške deželne je jugoslovanski pred- tiranja Take slovenskega ljudstva. ° stal'šče avstrijskega urad-ra!a predstavnika dr. Gruberja in obltlarQdovalno delo avstrijskih Uik t* na ^oro®kem, pravi dopis-Ve s ‘5,nju°a’ ustvarjajo nove tekajo vetu zunanjih ministrov, ki se-^ V ® mirovno pogodbo z Avstrijo, tu?a mura biti resnično demokra-. a in neodvisna. Namestnik; ttevait za Avstrijo so nada-diskusijo o nemških dobro- ji ^ v Avstriji, ki jo bodo nada-aH na jutrišnji seji. Prnarnes^niki za Nemčijo so raz-Predl^-1 0 poročilu, ki ga morejo j> Svetu zunanjih ministrov. j(0 e. n' odbor strokovnjakov je cal danes preučevanje poročila 2aVezni4v l u Av t "a kontrolnega rili. Poročilo sveta v bo predloženo zunanjih ministrov. zunanjih ministrov, ki se je danes popoldne, je dosegel važne rezultate. Razpravljal je o vprašanju politične organizacije Nemčije in nemške ustave. Vsak minister je prikazal svoje mnenje in vprašanje podrobnosti politične organizacije Nemčije bo preučil koordinacijski odbor, ki bo predložil v kratkem svoje poročilo Svetu zunanjih ministrov. Sklenjeno je bilo, da dob; Nemčija svojo začasno vlado, niso pa še rešene nekatere točke in sicer: 1. vzpostavitev o-srednje uprave; 2. ustanovitev posvetovalnega Sveta; 3. začasna ustava; 4. izdelava dokončne u-stave. Francija in ZDA hočeta, da se najprej izdela pokrajinska ustava posameznih dežel, nato pa se ustanovi osrednja uprava. ZSSR in tudi Anglija sta temu nasprotovali, O začasni ustavi so se mmistri sporazumeli, da mora biti resnično demokratična in da mora zajamčiti spoštovanje osnovnih svoboščin. Francozi so marsikje ugovarjali; predvsem bi radi imeli dve vrsti osrednje uprave; eno bi izvajali Nemci, eno pa štiri velesile. Prav tako hočejo izključiti Posarje iz nemške upravne skupnosti. Razen ameriškega predstavnika •so se vsi ministri strinjali, naj nemško ustavo izdelajo predstavniki nemškega ljudstva. ZSSR in Anglija smatrata, da mora nemška vlada iziti iz splošnih volitev, Američani in Francozi, pa bi rajši videli, da jo imenujejo posamezne pokrajine. Glede potrebe začasne ustave so ministri prišli do zaključka, naj se izdela začasna ustava, ki je ne bo treba spreminjati, če se bo pokazala kot zadovoljiva. Soglasno so tudi sklenili, da mora ustavo potrditi tudi nemško ljudstvo. Molotov je vnovič predlagal, naj postane weimarska ustava osnova za izdelavo nove nemške ustave; ostali zunanji ministri pa bi hoteli dati mnogo večjo oblast posameznim po- krajinam. To bi nujno povzročilo razdelitev Nemčije in okrepitev reakcije. Francozi so tudi predlagali ustanovitev posvetovalnega sveta, ki naj se sestane žele, ko bodo nemške meje -dokončno določene. Razen Sovjetske zveze smatrajo zunanji ministri, naj ta posvetovalni svet sestavljajo predstavniki pokrajin, medtem ko * Molotov poudarjal, da morajo biti zastopani v njem tudi sindikati, politične stranke in demokratične organizacije. Splošna stavka v Porurju Pariz, 2. t ATI-AFP) — Sindikalni svet porurskih rudarjev je sklenil preglasiti za četrtek splcšno 24-urno stavko. Stavkalo bo 300.000 rudarjev. Odmev Titovega govora v Bolgariji Sofija, 2. (ATI) — Izjava mar-Sala Tita o potreb; poglobitve od-nošajev med Bolgarijo in Jugoslavije je napravila na bolgarske politične kroge najgloblji vtis kakor tudi na javno mnenje. Maršal Tito je v svojem govoru dal razumeti, da je po podpisu trgovskega sporazuma med obema deželama vpr ašanje prijateljstva in medsebojne pomeči popolnoma razumljivo. Bolgarski politični krogi menijo, da bo ta sporazum ne samo učvrstil obstoječe prijateljstvo med obema deželama, temveč učinkovito pripomogel k utrditvi miru na balkanskem polotoku. Zahvala italijanske mladine Beograd, 2. (ATI-Tanjug) — Antonio Giolitti, vodja italijanske mladinske delegacije, ki je obiskala Jugoslavijo, je poslal maršalu Titu brzojavko, ki izraža zahvalo jugoslovanskemu ljudstvu, mladini in maršalu za bratski sprejem, ki ga je bila delegacija deležna. Protest Egipta v ZDA Kairo, 2. (ATI-AFP) — Egipto-ska vlada je protestirala pri vladi ZDA zaradi neprijaznega sprejema prve egiptske trgovske ladje «Sou-dan», ki je prispela iz Aleksandrije v New York. Ameriške pomorske oblasti niso hotele sprejeti registracijskih dokumentov ter so zaplenile ladjo. Egipt zahteva natančna pojasnila o postopanju, ki ni običajno v mednarodnih odnošajih. Palestinsko vprašane Izredna skupščina OZN Lake Success, 2. (ATI-AFP) — Glavni tajnik OZN je uradno potrdil, da je vseh pet stalnih članov OZN sporočilo, da se strinjajo s sklicanjem izredne skupščine OZN, ki naj razpravlja o palestinskem vprašanju. Danes pričakujejo, da bo britanska delegacija predložila uradno prošnjo za sklicanje skupščine. Agencija AFP poroča, da pričakujejo v Jeruzalemu prihrd posebne sovjetske komisije, kij jo sestavljajo funkcionarji zunanjega ministrstva. POLITIKA GLEDE REPARACIJ Govor jugoslovanskega industrijskega ministra Borisa Kidriča o politiki zahodnih velesil glede reparacij Beograd, 1. — Na skupni seji cbeh svetov Ljudske skupščine FLRJ je med razpravo o zunanji politiki Jugoslavije med drugimi govoril minister za industrijo Boris jega prebivalstva, 18 zapadnih zavezniških držav pa je izgubilo samo 0.7 odstotka prebivalstva. Vsak deseti Jugoslovan je torej izgubil'življenje v vojni, dočim je teh 18 za- Kidrič, ki je iz podatkov, ki jih i padmh zavezniških držav izgubilo je zbrala jugoslovanska reparacij-ska komisija, navedel nekaj konkretnih dejstev, ki osvetljujejo krivico, ki jo delajo Jugoslaviji tudi glede reparacij. Dejal je med drugim: Jugoslavija je izgubila v bojih, v taborišč.h, v zaporih in na fašističnih moriščih 1,706.000 ljudi. Po podatkih, s katerimi razpolaga pariška reparacijska konferenca, znašajo skupne izgube 18 zapadnih zavezniških držav okrog 5,000.000 ljudi. Na ta način predstavljajo jugoslovanske vojne izgube 34 odstotkov skupnih človeških izgub 18 zapadnih zavezniških držav. Jugoslavija je izgubila 10.8 odstotka vsega svo- Britanske oblasti ovirajo povratek jugoslovanskih beguncev Celovec, 2. (ATI-Tanjug) — Britanske zasedbene oblasti v Avstriji so 27. marca zaplenile tretjo številko lista jugoslovanske komisije za repatriacijo, da bi na ta način preprečile razširjanje lista med «razseljene osebe» na Koroškem. Britanske oblasti so zaplenile list pod pretvezo, da je list objavil proglas odbora bivših jugoslovanskih internirancev, v katerem pozivajo razseljene osebe, da si preskrbijo ftimprej dovoljenje za povra.ek v domovino, ter da odvržejo lažno propagando o nasilju v taboriščih za repatriacijo. laburistični „uporniir s° glasovali proti obvezni vojaški službi , 2,(ATI-AFP) — Angl)-včeraj s 386 gla-b»r°U 85 odklonil predlog la-htev • ' «upornikov», ki so za- lop '' se zavrne vladni pred- obvezni vojaški službi. Davi UriStWni P°sishec element obv S ostro kritiziral načrt za drug200 vojaško službo in je med dtUg"11 dejal: ((Videl sem, kako so bcKJe ^ 2a dr,JS° ugasnile luči svo Važjj’J1 danes se tu napada naj-ha med vsemi, to je svobod-p ° w britanskega ljudstva.® levinjarxoc Grossman, ki pripada javii U ^turističnemu krilu, je iz-ška ,da ti bilo bolje, ko bi voja-Cok/ lUba trajala samo eno leto. hiee ' -te mcd podpisniki spome-«Pra-8 obvezni vojaški službi, se Prijjj. U;*e’ a*i se Velika Britanija tka avlJa na kak spopad. Sovjet-Vejilt °Za hoče in ne more napasti ih jjj Britanije, angleški delavci t^Dad^1 SC 1,1 uprli morebitnemu ZDa proti Sovjetski zvezi. Cqks 1 hioramo na to, je dejal da tomo močni na področju ddhJ6- Glavne naloge Velike voz Je morajo biti obnova in iz- gov predlog, naj se vprašanje pomoči Grčiji tn Turčiji spravi pred Varnostni svet. V ameriškem kongresu, kjer razpravljajo o Vandenbergovem predlogu, so se senatorji Connally, Farkley, Carl Hatch in Harry Byrd temu predlogu uprli. Različno stališče Connallyja in Vanden-berga, ki sta do sedaj tesno sodelovala na mednarodnih konferencah, značJ, da je propadla skupna zunanja politika obeh ameriških strank, Blyrd je zatrjeval, da bi Vanden-bergov predlog, ko b; bil sprejet, omogočil organizaciji tujih držav, da postavi veto proti zakonodaji, kongresa ZDA. Važnost trgovinskega sodelovanja med FLRJ in Madžarsko Budimpešta, 2. (ATI-Tanjug) — Glasilo madžarske socialdemokra tične stranke «V;laborsag» objavlja razgovor svojega dopisnika z voditeljem jugoslovanske trgov.nske delegacije, pomočnikom ministra za industrijo Stanislavom Kopčokom. Kopčok je med drugim izjavil, da ima trgovsko sodelovanje mc-d Madžarsko m Jugoslavijo veliko važnost ter da je popolnoma napačno mnenje, da Jugoslavija in Madžarska ne moreta imeti koristn’h gospoda rsk h odnošajev, čeprav sta agrarni državi. Madžari in Jugoslovani so sedaj sposobni, odstraniti vse imperialistične parasite, ki bi se hotel; vme-ševati v njihove zadeve. Francov načrt z monarhijo je izraz šibkosti njegovega režima Španski monarhisti se bodo morali jasno izreči za ali proti London, 2. (ATI-AFP) - V evropskih prestolnicah je če vedno slišati komentarje o Francovem načrtu za ustanovitev monarhije. Na splošno so vsi komentarji zelo neugodni. Odklonilno stališče so zavzeli tudi nekateri španski monarhisti, ki se očitno nočejo kompromitirati s človekom, kot je Franco. Bivši predsednik španske vlade v izgnanstvu Rodolfo Llopis je izjavil dopisniku AFP, da ga Francov predlog zabava, in je dodal: «Zdi se, da smatrajo v Londonu, Parizu in Washingtonu Francov manever kot samovoljnost.® španski republikanski krogi v Mehiki odločno obsojajo Francov načrt, o katerem pravijo, da pomeni izzivanje OZN. Republikanci tudi poudarjajo, da bi kralj, če bi sledil Francu, moral priseči na pet osnovnih zakonov, ki Jih je Franco izdal, kar bi pa pomenilo podaljšanje fran-kističnegai režima. Zdi se, da bo novo Francovo stališče povzročilo razkol med monar- j histi, ki se bodo morali zdaj jasno izraziti za ali proti diktatorju, česa so se doslej izogibali. Dejansko je doslej izmed pretendentov na španski prestol samo Don Juan od- ki bi ga moral. imeti to nedeljo v Strassbourgu. Menijo, da bo De Gaulle moral govor preložiti. Francoski tisk obširno komentira generalov govor. V listu ((PopuFai-re» primerja Leon Blum govora, k; sta jih imela istočasno De Gaulle in Ramadier.. Andrč Carrel pa sodi v listu «Human:tč», da javna diskusija med De Gaulijem in Rama-dierem ni umestna in da se predsednik vlade ne bi smel tako globoko ponižati. nil iz Koreje z delegacijo svetovne sindikalne federacije. V petek ob 10. uri bodo vse lokomotive na področju Tokia piskale 30 sekund. Zbralo se bo preko 50 tisoč delavcev članov sindikatov, ki bodo nato korakali skozi glavne tokijske ulice. KAIRO. — Jugoslovanski opolno-močeni minister v Egiptu Badije-vič se je po več tedenski odsotno- klonil Francov načrt, medtem ko sti vrn.il v Kairo. Loi lneRibe v britanski vladi hdon, News» piše- da bo pred 2. (ATI-AFP) — List lnkošt, hib« mi Prišlo do večje spre- ^kPČ-ih V ^>ri*:anski vladi. Po tem Stl°da^r, Prevzel Bevin vse go- arske resore, zunanji minister P°stal Sir Stafford Crippe. PtQti)tt sindikatov ZDA \v ‘ n°Vl zakonodaji o delu JWdlrVrton, 2- (ATI-AFP) — P’k sindikatov CIO PhlMp skliV j° spor°&1. da bo 13. apri-P° zj)tal v ^Vaahingtonu sindikal-na katerem bodo H ^ali o sredstvih za borbo on°daji o delu, ki jo se-11 "ki P^ebna komisija ken- Truman ustavlja stavke Washington, 2. (ATI-AFP) — Kongresna komisija za delo je sprejela predlog, ki daje Trumanu posebna pooblasfla, da lahko u-stavii stavko telefenskih uslužbencev, ki je napovedana za 7. april. Demokrat župan v Chicagu Chicago, 2. (ATI-AFP. — Prvič po volitvah v novembru 1936 je demokratična stranka zmagala. Demokratski kandidat Martin Ken-nelly je bil izvoljen za župana v Chicago z večino 275.0000 glasov. WASHINGTON. — Ameriško vojaško ministrstvo je izdelalo načrt Nove poljske meje so velike važnosti za CSR Praga, 2. (ATI) — Dopisnik Tanjuga poroča, da jie predsednik Češkoslovaške vlade Gottwald imel v Moravski Ostravi govor, v katerem se je dotaknil vprašanja Nemčije. Izjavil je, da so za Češkoslovaško nove zahodne poljske meje velike važnosti. Predsednik Gottvvald je izjavil, da preti zapadnim državam gospodarska kriza ter da je treba pod-vzeti potrebne korake, da ne bi ta kriza vplivala na zunanjo trgovino in gospodarstvo Češkoslovaške. Minister je dodal, da se mora Češkoslovaška v gospodarskem pogledu predvsem nasloniti na slovanske države, ker ne bodo doživele gospodarskih kriz zaradj nove gospodar ske strukture. Pravična kazen Varšava, 2. (ATI-AFP) — Rudolf Hoess je bil danes obsojen na smrt. Hoess je kot poveljnik koncentracijskega taborišča Oswiecim jk> se ostali drže rezervirano. številna so tudi ugibanja o vzrokih nenadnega Francovega koraka, španski republikanski krogi v ZDA menijo, da je ta korak bolj zn.ik ; slabosti režima kot pa iskanje izho- j da v nekaki srednji poti. Splošno pa je mnenje, da izhaja Francov načrt iz zunanjega in tujega pritiska. Dejansko se kapitalisti, armada ;n vojska, ki so od vsega po-četka podpirali Franca, zdaj obračajo in mu odtegujejo podporo Ljudstvo pa nikoli ni bilo franki-stično in njegov odpor proti režimu vedno raste. Demonstracije v Damasku Damask, 2. (ATI-AFP) — Dijaki univerze v Homsu so začeli s stavko ter vprizonli demonstracije, med katerimi so zahtevali reformo vo-livnega zakona in odpravo razlik med volivci. Tudi v drugih mestih je prišlo do demonstracij. Demonstracije v Smirni Smirna, 2. (ATI-AFP) — Sinoči so bile v Smirni velike manifestacije, pri katerih je bilo precejšnje število ranjenih. Manifestacije so v zvezi s prihodom v Smirno predsednika vlade Pekerja in predsednika demokratske stranke Bayarja. Incidenti so se dogodili, kakor poroča demokratski list «Kuryet», Ro je policija razpršila desettisočglavo množico, ki je vzlikala Bayerju in demokratičnim voditeljem. Policija je aretirala okrog 40 oseb. Cangkajškova letala napaala ladjo z Unr.nin Ulagom Sangaj 2. (ATI-AFP) — Danes so napadla letafa trikrat z bombami in strojnicami ladjo, ki je vozila Unrrino blago v pristanišče ši-čjuše, namenjeno prebivalstvu pokrajine šantung. Menijo, da so ladjo napadla letala kitajskih nacionalistov, ker je bila hrana namenjena področju, kjer vladajo kitajske demokratične oblasti. Pri napadih je bilo ranjeno pet oseb. Težko ranjen je bil poveljnik ladje William Lee, britanski državljan. Kitajska nacionalistična vlada je po zadnjem napadu 25. marca obljubila, da ne bo napadala ladij, ki vozijo hrano na področja demokrat tov, toda to obljubo je zopet prekršila. komaj vsakega 143-tega človeka. Kar se tiče neposrednih vojaških izgub, je padlo v vojni po/podatkih, ki jih ima pariška reparacijska konferenca, vseh skupaj 1,217.000 zavezniških vojakov (brez ZSSR in Poljske). To pomeni, da je padlo 0.17 odstotka vsega prebivalstva za vezniških držav brez Sovjetske zveze in Poljske. Jugoslavija sama pa je izgubila 305.000 vojakov, t. j. 2 odstotka vsega svojega prebivalstva, število padlih jugoslovanskih borcev predstavlja torej 25 odstotkov vseh vojaških izgub 18 zapadnih zavezniških držav, kar pomeni, da so jugoslovanske vojaške izgube 11.8 krat večje kakor povprečne zavezniške izgube, število jugoslovanskih ranjencev pa dosega 24% skupnega števila zavezniških ranjencev brez Sovjetske Poljske. O jugoslovanskih materialnih žrtvah govore dovolj prepričljivo naslednje številke: V vojni je bilo uničene 36.5% industrije, uničenih ali poškodovanih je bilo 223 rudnikov. Kemične industrije je bilo uničene v vojni 57.2%, tekstilne 53.4%, kovinske 49.8%, električne 30.2%, živilske 22%, gradbene 17.5%. Uničenih je bilo 52% normalno-tirnih in 33% ozkotirnih želeniških prog. Ob osvoboditvi smo našli na jugoslovanskem ozemlju od vsega predvojnega voznega parka samo 23.4% predvojnega števila jugoslovanskih lokomotiv in 16.1% vagonov. Vseh 13 velikih predvojnih železniških mostov v stari Jugoslaviji je bilo porušenih, izmed lesenih mostov pa je bilo uničenih 55.3%. Uničenih in poškodovanih je bilo 28.380 km cest, potopljenih ali odvlečenih 61.5% ladij dolge plovbe in 66.7% ladij obalne plovbe. Težko poškodovana so 103 pristanišča, uničene ali pa težje poškodovane tudi vse ladjedelnice. Po vojni je ostalo 3,300.000 prebivalcev brez strehe. Porušenih ali težko poškodovanih je bilo 20.7% hiš. število konj je padlo za 61.6% v primeri s predvojnim, goveje živine za 55.6%, svinj za 58.7%, ovce za 63.3%. Uničenega je 24.2% predvojnega števila sadnega drevja, 3.8% vinogradov, uničenega ali oropanega 56% poljedelskega inventarja in oropanih 1,900.000 vagonov žita ter drugih poljedelskih pridelkov. Opu-stošenih je 295.000 ha gozdov, 185.000 ha kraških gozdov je izpre-menjenih v kamenito pustinjo. Oropali so nam vse stare zaloge lesa, za izmenjavo tehnikov in speciali- lMtmem priznanju zakrivil smrt 1 štirih milijonov ljudi. stov med ZDA in Nemčijo. Sestanek Ramadier-De Gaulle Pariz, 2. (ATI-AFP) — Odmevi, ki jih je povzročil De Gaulleov govor, se še niso polegli. Te dni sta se sestala De Gaulle in predsednik vlade Ramadier; o sestanku ni bilo izdano nobeno poročilo in nekateri domnevajo, da sta se sestala že v ponedeljek. O rezultatih razgovora ni znano nič podrobnejšega. Iz zanesljivega vira izhaja, da bo francoska vlada določila svoje stališče glede De Gaulijevega govora, Poiar v Haifi še traja Jeruzalem, 2. - ATI-AFP. — Teh niki družbe Shell so ugotovili, da je požar v Haifi uničil 7.000 ton petroleja. Gasilci skušajo preprečiti razširjenje požara na drugih sedem rezervoarjev, ki so še nedotaknjeni. Pet drugih je še v plamenih, dva pa sta začela pred kratkim goreti. NIKOZIJA. — Neznanci so izvršili atentat na ladjo «Ocean Vi-gourv, ki je zasidrana v pristanišču. Preurejena je bila za prevoz židovskih tajnih emigrantov. Oblasti preučujejo vzroke tega atentata, toda. dosedaj nimajo še nikakih dokazov. PO SMRTI GRAJAJO grškega kralja tako v Angliji kot v Ameriki Sprejem Saillantu v Tokiu Tokio, 2. (ATI-AFP) — Pojutrišnjem bodo japonski delavci organizirali na trgu pred cesarskim dvorcem veliko zborovanje v čast taj-nita svetovne sindikalne federacije Louisa Saillanta, ki se bo jutri vr- Atene, 2. (ATI-AFP) — Londonski tisk danes obširno piše o posledicah, ki bi jih utegnila imeti smrt grški ga kralja. «Daily Telegraph® piše, da je bil grški kralj samo simbol razprtij, in pravi, da je morda to ugoden trenutek za nov poizkus zbližanja med nasprotnimi tabori in za začetek gospodarske obnove. Ameriški tisk ugiba, kakšne posledice bo nenadna smrt grškega kralja imela na ameriški program za pomoč Grčiji in Turčiji. «New York Times; izraža upanje, da bo morda prišlo do pomirjenja, z druge strani pa pravi, da bi znalo priti do še večje zaostritve državljanske vojne. «New Herald Tribune* pravi, da pokojni kralj ni znal prilagoditi monarhije potrebam grškega ljudstva. Priznati je treba, pravi list, da nit[ Trumanova vlada, niti ameriško ljudstvo nimata najmanjšega pojma o vprašanjih, pred katera je danes Grčija postavljena. List odo- ^bil° Wallace~ju 0rk. 2. (Att.apdi l8ovj] v 2. (ATI-AFP). — Biv-*‘mSce‘a®k,i minister ZDA Hcnry I ( ^ 0 7- aprila odpotoval iz j. »ato ,pko Britanijo. Potoval '"Seti i ' °sl°, Stokholm, Kopen V"" Vkkil0 tr 'zja.vil, da je prejel 'iz, kamor bo dospel kan % ki Herriota Plerra \Vn,.I^Uciloaa, naj obišče Fran- Bluma, Schu-Cota, Leona Jou- Bilače "lrumano ie Grčij,; ki je med glavnimi hove politike glede .r *n Turčiji, je izjavil, «teJ'ce»kih r>°Vabil° štirih glavrlh Vfti!hoatP<"lti?nih 8trank posab-1 Klcdo na Vandenbcr- to Lira in nejasna politika italijanske 490 milijard na račun konsolidiranega (dolgoročnega) in 812 milijard 885 milijonov na račun visečega dolga. Pri tem nji upoštevan državni dolg 114 milijard pri Italijanski banki vsled emisije bankovcev Zavezniške vojne uprave. našajo nekateri italijanski gospodarski listi članke pod optimističnimi naslovi, kakor: «ge je mogoče njihovimi gospodarsko - socialnimi teorijami. Zedinili pa so se v glavnem glede naslednjega pTograma: izdatke treba skrčiti na najpotreb- rešiti liro*. nejše, povečati dohodke z novimii Kakcr Italijani v Italiji, tako bi si dajatvami, povečati proizvodnjo in tudi mi kot pripadniki Svobodnega nabaviti čim več dolarjev, ker sprl- tržaškega ozemlja, ki je še vedno Glede razdelitve izdatkov je tre- čo poloma, k>i ga je doživelo zadnje povezano z italijanskim gospodar- notranje posojilo, ni mogoče mi- stvom, želeli v tem pogledu več ja-sbti na razpis novega. snosti. S padanjem lire kopnita tu- Med novimi davki je glavni iz- di imovfna in zaslužek pripad-redni davek na premoženje, k) se vzpenja po progresivni! lestvici: 6% lljonov, 11,95% nad 50 miirjonov, 15.06% nad 100 milijonov, 19.67% nad 200 in 29.37% nad 500 mili- Komaj je guverner Italijanske na koncu preteklega leta pa 505 ba ugotoviti, da troši država na banke (Banca dTtalia) prof. Luigi milijard in 52 milijonov, to pome- račun posebnih izdatkov 167 mili- Einaudi na sestanku delničarjev ni, da se je v teku dveh mesecev jard in 466 milijonov, od tega 113 podal poročilo o stanju banke in za malenkost zmanjšal. V teku 1946 milijard in 653 milijonov za clvil- denarnemu obtoku ter izjavil, da leta se je povečal za 362 milijard no osebje, 36 milijard 832 mllijo- je treba končno ustaviti tiskarske 50 milijonov. Vloge pri bankah so nov za vojaško in 16 milijard 982 za nad 3-,m)U[jonske vsote, 6.95% roje, že se je v Rimu razširil glas na koncu tega leta znašale 722 mi- milijonov za pokojnine. Državno nad 5 rniiijonov< 7.97% nad 10 mi- o njegovem odhodu in imenovanju Kljard. Značilno je nazadovanje uradništvo se je pomnožilo od 650 naslednika. Einaudii je menda raj- vlog v zadnjih mesecih, kar govo- tisoč v letu 1935 (pred vojnim po- 51 pripravljen zapustiti guverner- rj o nezaupanju vlagateljev v stal- hodom proti Abesiniji) na 1,000.000. sko stolico, kakor da bi menjal to nost lire. Guverner je posebno pod- Izdatki za vojsko (103 milijard in jonov. svojo stališče, ki se povsem ne črtal okolnost, da je med vojno 948 milijonov) so toliko bolj zna- Poročilo ministra ne vsebuje ja- strinia s stališčem italijanske vlade, srednji sloj obubožal, in potrebo, Ciini, ker gre za državo, ki sme v an0 izd€lanega prograrna vlade ^ Gre za usodo lire. Stanje valute da se državljani odpovedo vsem ne- smislu mirovne pogodbe imeti sa- ozdravljenje državnih financ, pač najvernejše ogledalo vsega go- petrebnim izdatkem. mo omejeno vojsko. Ko bi črtali pa pravi da je vlada vnovjc’ pro. špodarstva v državi, državnega in Stanje državnih financ ni prav vojaške izdatke Iz proračuna, b' ugj]a fjnarl^ni in gospodarski po- tudi vsega narodnega gospodarstva, rfč rožnato. Proračun 1946-47 se prihranili približno vsoto ki je po- ložaj s strokovnega in političnega Guverner Italijanske banke je M bo zaključil s primanjkljajem 610 trebna za ohranitev politične cene vidTka. in da je sklenila, da ne bo poročal o stanju lire, finančni mi- milijard (896 milijard izdatkov na- kruhu (90 milijard). Za javna dela zamenjala valute. r.lster Camipilli o stanju državnih sproti 286 milijard dohodkov) in obnovo je šlo 329 milijard 665 Po vsem tem nj mogo6e wdetir tem, da tiska nove bankovce, se ne financ, ni pa še poročila resornih medtem ko je bilo predvidenih sa- milijonov lir. kaj misli storiti za rešitev lire. če more povrniti zaupanje v liro. Prav ministrov o splošnem gospodar- nlo 341 milijard in 15 milijonov iz- Za odpravo ali vsaj zmanjšanje se je končno odrekla nameri, da radi tega bi bilo nesmiselno razspi- rkom razvoju. datkov ter 148 milijard in 55 mi- primanjkljaja so italijanski g^spo- zamenja denar, je to znamerje. da sati notranje posojilo, ker s pada- De-arni obtok je 28. februarja lfjančv dohodkov. Dižavni dolg darstveniki predpisali le več re- se ne čutj dovolj močno, da bi liro njem lire izgubijo vrednost tudi znašal* 504 mlMijarde 350 milijonov, znaša 1303 milijard, in sicer gre ceptov, k® so seveda v skladu z dokončno lahko ustalila, čeprav pri- podpisano posojilo. je nikov STO-ja in ustvarja se vedno Večja negotovost v vsem gospodarskem življenju STO-ja. Padanje lire povzroča naraščanje cen in to zopet potrebo po zvišanju plač in ta potreba izziva zopet mezdna gibanja. Iz tega kroga ne pridemo, dokler se ne reši valutno vprašanje STO-ja. «Clove$ka drama inflacije». Milanski gospodarski list «11 Commer cio 24 ore* svari pod tem naslovom italijansko vlado, naj se odločno lotj finančnega vprašanja; kajti dokler sj država pomaga iz stiske s brava Vandenbergov predlog, naj bi o ameriški pomoči Grčiji in Turčiji odločal Varnostni svet. Kakor poroča agencija AFP, ni pričakovati, da bi ameriški kongres spremenil svoje zadržanje glede pomoči. Republikanski senator Van-denberg je izjavil, da bi smrt grškega kralja znala pomeniti preporod Grčije. Mnenje ostalih senatorjev se da povzeti po izjavah demokratičnega senatorja Connallyja, ki je dejal, da bo Jurijeva smrt še povečala zmedo v Grčiji, da pa je upati, da bo grškemu ljudstvu uspelo izbrat; si stabilno vlado. Republikanski senator Willey je izjavil, da bodo morale edino ZDA pripraviti pot za gospodarsko obnovo Grčije. Verjetno je, da se kongres ne bo izrekel o pomoči Grčiji in Turčiji pred polovico aprila. Takrat bodo namreč razpravljali tudi o kreditu 350 milijonov za Grčijo, Italijo, Avstrijo, Poljsko, Madžarsko in Kitajsko. «Times» objavlja pismo bivšega šefa ameriške vojaške misije v Grčiji Couvarasa, v katerem so navedeni nemški dokumenti, ki dokazujejo sodelovanje sedanjega grškega ministra za javno varnost Zervasa z nacisti. ((Beograjska Politika* objavlja članek podpredsednika prezidiuma jugoslovanske Ljudske skupščine Dimitra Vlahova o terorju, ki ga grški fašisti jzvajajo nad prebival stvo Egejske Makedonije. Od februarja 1945 do danes je bilo ubi tih 2234 oseb, zaprtih pa nad 10.000. 3717 oseb so deportirali na egejske otoke. Samo na področju Lerine, kjer Je 73% makedonskega prebival stva. je bilo v letu 1945 zaprtih 463.000 oseb. Tamkajšnjemu prebivalstvu je bilo tudi prepovedano govoriti v domačem jeziku. Vse to pa je izzvalo še večji odpor ljudstva in v tem času so grški in makedonski partizani osvobodili 1545 vasi. Vlahov zaključuje, da bo borba v Grčiji prenehala le takrat, ko bo oblast v rokah resnično demokratičnih elementov in ko bo Grčija res neodvisna. nanovo pa posekali 47.7 milijonov kub. m drv. Podobne številke bi lahko navedel tudi glede na zdravstvene, socialne, prosvetne in znanstvene ustanove, zgodovinske spomenike itd. Izgube našega narodnega premoženja so ocenjene na 9.100,900.000 dolarjev po vrednosti iz leta 1938. Neposredna materialna škoda, ki jo je pretrpelo 18 zapadnih zavezniških držav (brez ZSSR in Poljske) znaša 53.4 milijarde dolarjev. Izgube narodnega premoženja Jugoslavije znašajo torej 17% vseh izgub 18 za-pad.iih zavezniških držav. V absolutnih številkah so naže izgube 7.2 krat večje kakor izgube Združenih držav Amerike, 3.6 krat večje kakor izgube Grčije, 2 krat večie kakor izgube Holandije in 1.4 krat večje kakor izgube Velike Britanije. Skupna vrednost reparacijske količine, ki je bila dana na razpolago agenciji v Bruslju in razdeljena na 18 držav; je znašala do konca leta 1946.: trgovskih ladij za približno 13 zveze in [ milijonov funtov sterlingov in indu strijskih naprav za 64 milijonov papirnatih RM. Ce računamo funt šterling po 18 RM. je znašala skupna reparacijska količina, ki je bila razdeljena v letu 1946., 280 milijonov RM. Jugoslavija je dobi'a od tega ladij in naprav za 17.8 milijonov RM ali 6.3% namestu 9.6%, kolikor znaša po pariškem sporazumu kvota Jugoslavije v tej kategoriji. Po podatkih medzavezniške agencije za reparacije je agencija do 20. marca 1947. razdelila reparacijske mase za približno 314 milijonov RM, od česar so Jugoslaviji priznali 23 milijonov RM ali nekaj nad 5 milijonov dolarjev, toda samo 12% tega ji je bilo dejansko izročenega. To je vse, kar je Jugoslavija prejela na račun reparacij. Ob koncu prejšnjega leta so začele britanske oblasti na veliko odvažati naprave iz 444 nemških podjetij, da bi s tem zadostile svojim reparacijskim zahtevam. Angleži in Američani so si prisvojili okrog 200.000 nemških patentov. Iz britanske okupacijske cone v Nemčiji izvažajo okrog 50% tekoče' proizvodnje nekaterih industrijskih panog v Veliko Britanijo. Po izjavi predsednika medzavezniške agencije za reparacije. Riiffa, je kontrolni svet določil do konca leta 1946 za reparacije 1546 nemških industrijskih podjetij. Mi smo šele iz izjav g. Molotova in g. Riiffa zvedeli o tem. Od nemškega imetja v inozemstvu ni Jugoslavija prejela ničesar. To imetje se ceni na približno 12 milijard ameriških dolarjev. Izmed proizvodov tekoče nemške proizvodnje ni Jugoslavija doslej ničesar dobila, Jugoslavija tudi ni dobila povrnjenega svojega zlata, ki ga je oropal okupator. Ocenitev podjetij, ki so bila vendarle dana na razpolago, je bila v glavnem enostranska. V celoti je politika zapadnih velesil glede reparacij takale: na eni strani čim manj definirati reparacijske količine, čim več prenesti na nekontrolirane reparacije za Ameriko in Britanijo, čim manj reparacij dodeliti ostalim zaveznikom, na drugi strani pa se tudi pri tem, kar ji je dodeljenega, povzroča Jugoslaviji krivica, ne izročajo ji vsega, otežujejo ji izvoz in prevoz. Ko je šlo za Italijo, so se zahodni zavezniki borili proti reparacijam za Jugoslavijo, obenem pa so si zagotovili drugačno obliko reparacij, da bi dobili v posest celotno italijansko imetje in industrijske lastnine v svojih deželah ter vsa zaplenjena trgovska brodovja. Vsota teh posebnih reparacij v Italiji mnogokratno presega vsoto 650 milijonov dolarjev, kolikor mora plačati Italija na račun reparacij v sedmih letih. Glede Avstrije so Angloameričani proti reparacijam Jugoslaviji in drugim deželam, na drugi strani pa zahtevajo 75% odškodnine za svoje imetje v Avstriji. KRATKE SANGAJ. — 7. aprila bodo pričeli ptvikrat po vojni voziti na Transibirski železnici potniški vlaki. Sovjetske ladje bodo vršile dvakrat na mesec promet med Sangajem in Vladivostokom. Potovanje od šangaja do poljske meje bo trajalo 13 dni, VARŠAVA. — V Varšavi je bil v prisotnosti tisočev oseb slovesen pogreb generala Swicrszewskyja, ki so ga ubili v petek ukrajinski teroristi. Povorka je obšla glavne mestne ulice in prispela na trg Svobode, kjer so se mnogi govorniki poslovili od pokojnika v prisotnost: francoske, španske, jugoslovanske in sovjetske delegacije. TEHERAN. — Včeraj so izvršili smrtno obsodbo nad bivšim voditeljem kurdskega demokratičnega gibanja Mohamedom Ghazijem, bivšim poslancem Kurdistana Sadr Ghazijem in bivšim poveljnikom kurdske demokratične vojske Swif Ghazijem. MOSKVA. — Tass poroča, da sta sovjetska inženirja Gavgulidže, oče-in sin, izumila nov sistem zavore za lokomotive, ki zelo olajšuje delo vlakovodij in omogoča veliko šted-njo. Z uvedbo tega sistema na vseh lokomotivah bodo prihranili 10 milijonov rubljev. PALERMO. — Italijanski radio poroča da se je v Palermu začel sicilijanski kongres partizanov Italije, ki so se ga udeležili predstavniki vsega otoka RIM. — Kongres akcijske stranke se nadaljuje. O vprašanju južnie Italije in agrarne reforme je imel poročilo prof. Rossi Doria. Razni govorniki so govorili o socializmu. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 3. aprila 19^ Gospodu županu tržaškemu dvojezičnost smrdi Sedanji tržaški župan je advo- 'jat in je zato prav gotovo učen (jlovek. Prepričani smo, da je črtal znamenite tržaške zgodovinarje, kot so Tamaro, Rossetti in Kandler, ki so objavili razne zgodovinske dokumente, ki pričajo o ipm, da smo bili v Trstu Slovenci je na primer leta lMj. Prav gotovo je čital tudi, kaj trdi Angelo Vivante v knjigi, ki je leta 191C tila v Firenzi; da je okrog leta 11.00 «bilo vse sedanje področje Trsta naseljeno po Slovanih, mo-joče pomešani/l z Rimljani, ki so x pozneje slovenizirali; «J. Ca-mili pa pravi, da so Slovenci ime-i na področju današn.e tržaške občine svoje slovenske župane. Ifajbrž pozna gospo d Miani tudi tiste zgodovinske dokumente, k' frioajo, da je bila v Trstu samem \na tretjina prebivalstva slovenita. (Tedaj je štel Trst šele okrog 1.000 duš), a Cavalli pravi, da so Jili Slovenci (Babič in drugi) astniki nekaterih najlepših hit i samem središču mesta, elani ibrtniški/t cehov, mornarji, last-tiki ladij itd. In sam Scipio Sla-baper je leta 1910 pisal v «,La Joče« (Firenze), da je Slovencev iTrstu mnogo več kot samo 59.319 'uradno štetje) in zato se da iz-■aounati na podlagi volitev leta 'Pil, da jih je bilo 83.500, Italija-»o« pa lit.soo. Upamo, da je či-IsZ gospod župan tržaški tudi rtajvetjega tržaškega pesnika. Pa kljub temu (ali pa mogoče Trav zato), ker vse to ve, in tudi >e, da se razmerje ni izpremenilo n če se je izpremenilo pod ja-Azmom, ne bi smelo obveljati, — ja gospod župan ni do sedaj sto-il ničesar, da bi tem desettisočem jmogotil čitati oglase in pozive, rkrožnice in razne druge odločbe n naredbe v njihovem materinem ješiku. Ne vemo, če je temu morda kriv tudi tisti del njegove 'trvi, ki mm jo je dala njegova slovenska mati in so posledice tega mešanja (krvi namreč) iste kot tri Zlatoperju. Tega v resnici i. Moremo vedeti. Vemo pa in vidimo, da so včerajšnji lepaki, ki pozivajo na ve-ikonotno čiščenje mesta, kljub rieštevilnim resolucijam ne samo lovenskega marveč tudi italijan-kega ljudstva, da naj bi se ie 3. — Tolažimo pa se, da jo vsaj do jeseni ne bo več. FIZKULTURA Košarka na Reki (Od našega posebnega poročevalca) Včeraj so se na Reki pričele finalne tekme medmestnega turnirja v košarki. Pri moških »o se plasirala v finale naslednja moštva: iz Trsta, Beegrada, Reke, Novega Sada, Zadra in moštvo «Partizan». Iz ženskih ekip pa so prišle v finale: Beograd, Trst, Reka, Ljubljana. Prvi sta se srečali že-neki ekipi Trsta in Reke. Tržačanke so igra le slabo fcer niso nudile Rečankam nobenega odpora. Rečanke »o tekmo odločile v svojo korist z visokim rezultatom 34:9. Zmaga Reke je zaslužena. Kot drugi par- sta se srečali moški ekipi Trsta in Parti rana. Na splošno začudenje in presenečenje vseh je Partizan tekmo lobil z rezultatom 29:14. Tržačani so podali eno najslabših iger ter so / prvem polčasu bili v zaostanku za 19 koškov. Takoj za njimi sta pritekli na igrišče moški ekipi Reke in Zadra. Po obojestransko krasni igri, ki je bila polna razburljivih situacij, je zmagala Reka z rezultatom 18:17. Obe moštvi sta bili enakovredni ter bi bil opravičen neodločen rezultat. Ni še poleglo navdušenje Rečanov, ko sta se ie pojavili na igrišču dve novi moštvi, Bill sta to ženski ekipi Beograda in Ljubljane. Beograjčanke so zrna gale 21:6. Ljubljančanke, ki šele eno leto Igrajo košarko, so takoj pridobile simpatije občinstva, dale so lepo igro, vendar so imele smolo pri metih v košek. Kot zadnja da našnja tekma je bila med moškimi raprezentanti Beograda in Novega Sada. Tu je bilo drugo presenečenje, ko so dosedaj nepoznani Novosadčani premagalj Beograjčane, in to zasluženo z rezultatom 20: 19. Tekma Je bila izredno živa In napeta. Finalne tekme medmestnega turnirja se bodo danes nadaljevale. Metoda Siličeva, zmagovalka v teku čez drn in strn V nedeljo je na pokrajinskem prvenstvu v teku če« drn in strn zmagala 15 letna Metoda Siličeva Iz Bilj. Ne tekmuje Je dolgo, saj je Se mlada, letos januarja smo jo videli na krajevnem teku v Bilja«, te bruarja na okrajnem v Mirnu, potem na okrožnem v Šempetru pri Gorici povsod st Je priborila prvo mesta Tudi prve dni marca je tekmovala v Trstu in se klasificirala pred mladinkami in članicami ter dobila dve nagradi. Zadnjič smo jo videli v nedeljo, na pokrajinskem prvenstvu v Trstu in zopet je bila prva, ko je dosegla na 1000 m čas 3T2"2/10. V kratkem casu od novega leta sem, je dosegla na vseh tekmah prvo mesto. Kaže izsedno nadarje. nost :n upamo, da bo tudi s treningom nadaljevala in bo potem kmalu prišel zanjo čas, ko bo lahko uspešno zastopala primorske športnice na raznih prvenstvih. Kazni k nedeljskim dogodkom na igriščih Z opominom se kaznujejo: Bečič Marij (Rauber), zaradi nedisciplinirane igre; Zadar Tulilo (bv. Marko), ker je zapustil igrišče med tekmo, in Perentin Bruno (Izola), ker je oviral delo sodnika. Z 1.500 lirami globe se kaznuje klub Izola, s 300 lirami sv. Marko. Nogometni dogodki pretekle nedelje po svetu XVI. kolo češkoslovaškega nogometnega prvenstva je dalo nekaj nepričakovanih izidov. Sparia je igrala z Zillno neodločno 1:1, vodilno moštvo Slavija pa je izgubilo z Viktorijo Plzen 3:4, Po nedeljskih dogodkih vodi Slavija s 24. točkami pred Sparto, ki ima 20 točk. Sledita Kladno in Viktorija Plzen s po 19. točkami. Največje presenečenje v madžarskem nogometnem prvenstvu je bil poraz Ferencvarosa v tekmi s Sol-nckom z rezultatom 0:1. V lestvici madžarskega nogometnega prvenstva vodi Ujpest s 33. točkami, drugi je Ferencvaros s 30, tretji Ki spest s 28. V francoski nogometni ligi sta bili v nedeljo samo 2 tekmi: Rou-bafoc Lete 2:1 in Monpellier-Red-noi 4:4. Prvenstvene nogometne tekme v Švici so se končale tudi s samimi presenečenji. Vsi zmagovalci so namreč na zadnjih 5 mestih v lestvici, premaganci pa med prvimi. Tako je zadnji v lestvici Young Boys premagal Grassbepersa s 3:2, predzadnji Bern pa Servette s 3:2, Vas Topolec je bila izmed prvih vasi na Primorskem, ki je začela sodelovati v narodno osvobodilni borbi ter poslala že leta 1942 pet sinov v partizane, zato tudi danes nočejo zaostati pri izvedbi samih volitev. Napovedali so tekmovanje sosednjima vasema Premu in Zare-čju, a istočasno ji je napovedalo tekmovanje Trnovo. Sklenili so, da bodo tem vasem vsakourno sporočali o uspehih volitev preko svojih obveščevalcev - kurirjev. Za to kurirsko službo se jih je prijavilo prostovoljno 8 mladincev. Zelo veliko navdušenje je zavladalo med vaščani, ko se je javila k besed; tovaričiča iz vas. ter sporočila, da želi njena 82 let stara mati Rolih Marija na volitve ter zaprosila, da se ji izda izkaznica Osvobodilne fronte. Ljudstvo je enoglasno odobrilo. Na tem zborovanju so isto tako sprejeli sklep, da bodo na predvečer zakuril; 5 kresov. Vodja ene skupine tov. Oblak Jože je takoj napovedal tekmovanje ostalim skupinam za čim lepši kres. Ravno tako si je mladina zadala nalogo, da bo okrasila celotno vas in volišče. P. M. ŠKOFIJE Dne 29. marca so se nam predstavili naši pionirčki s tremi lepimi in poučnimi igricami, ki jih je naučila tovarišica učiteljica Majda. Mali igralci imajo zelo pravilno izgovorjavo in naglas in so sploh žejo pridni. Želimo, da bi nas s svojimi prireditvami še večkrat razveselili. Obletnica openskih talcev Izpolnili bomo njihovo izročilo 1. maj se bliža... Pomlad 1944. Po vsej Primorski se vrše akcije. Nemci niso več varni nikjer in besne v svoji nemoči. 3. aprila so SS-ovci odpeljali na Opčine 72 talcev. Vs: so se zavedali kam gredo. Med njimi so bili Slovenci in Italijani. Velik cilj, k: ga imajo pred seboj in sovraštvo proti skupnemu sovražniku jih je združilo in povezalo med seboj. Ko so jih postavili k zidu v skupine po 10 mož. tesno drug poleg drugega, je iz njihovih oči izginil blesk, ko da jim je odrevenelo srce. Ob spominu na mater, otroka, dekle, je za vedno zamrla misel na življenje. Na njeno mesto je prišla druga, ki jih je vsa prevzela, napolnila njihove duše in jim dala čudovito moč. Umret; za domovino!, kot je pripovedoval Rodič Ste-vo, ki se je ediiii od 72 talcev rešil smrti. Vzkliki «Smrt fašizmu, Živela Titova Jugoslavija, Zivei svobodni Trst«, so šli od ust do ust; poln jih je bil zrak okoli in udu-šilo jih je šele povelje: «Feuer!» in streljanje iz pušk SS-ovcev. Vsi smo takrat prisluhnili in prisegli: Svoboda narodu! Njihovo izročilo so ponavljali ljudje na kra-žki planoti, slišale so ga pari banske čete, v temnem Trnovskem gozdu. Potem smo pregnali okupatorja iz Trsta. Svobodni smo stopili na osvobojeno zemljo, prepojeno s krvjo naših talcev. V trpljenju smo pridobili ogromne sile duha in razuma. Pridobili smo si pravico soodločati kot polnopravni na vseh poljih javnega življenja. Tako je bilo včeraj! Danes pa se borimo za najosnovnejše demokratične pravice, kot da se nismo borili za osvoboditev izpod fašizma, kot da nismo bili zavezniki takrat, ko so najbolj potrebovali naše pomoči, kot da niso padli naši talci. Pretežke so bile naše žrtve, da bi se mogli sprjiazniti s- kakršno koli rešitvijo, da bi se mogli zadovoljiti z cb.jubami ;n demokratičnim: frazam:, za katerimi se skrivajo impe rialistične tendence. Obljubljamo, da bomo izpolnili izročilo naših talcev. r SPOROČILA JN OBJAVE Nadaljujemo z reportažo našega dopisnika, ki potuje po vaseh in nam piše a svojih vtisih v zvezi s pripravami za I- maj. SV. KRIZ Ti, tukaj bo pa slabo — mi je dejal tovariš. — Sc-l sem gledat na stančas, pa n; n.č napisanega o 1. maju. Dva stara članka samujeta na deski m še tista nisem mogel prebrati, ker je dež spral pisavo. Tovariš je mislil, da bo kar iz stenčasa prepisal podatke m upal je, da bo našel še kakšno fotografijo. V tem, ko sva stala pred sten-casom so se zbrali okoli naju o-troci. Kar obkolili so tovariša. Vsi so hoteli videti njegov fotoaparat in pogledati skozi iskalce. Postavili So se v vrsto: — Nune... nune... še meni pokaži... — Medtem sem odšel po vasi. Kar nsem našel na stenčasu, sem zvedel pri vaščanih. V nek' skupini so se pogovarjali: — Za I. maj se bo naša vas odrezala. Nastopili bomo z godbo, pevskim zborom in telovadbo. Pridno se vadimo. Sam pevsk; zbor šteje okoli 45 pevcev, mladme pa telovadi preko 150... Slišal sem pa tudi nekaj pr.tožb. Z župnikom niso prav zadovoljni. Dejaii so pa, da upajo, da bo go-' spod župnik pravočasno spozn.il, da je nesmiselno delovati proti volji več ne vaščanov. Na vsak način 1» bolje, če bo gospod župnik sodelfr val z vaščani Povabili so me, naj se vrnem t® nekaj časa, da bom videl, kako na-ored ujejo. Zborovanje kmetijske zadruge v Trstu Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu- sklicuje danes zvečer ob 17. uri sejo širšega odbora v ul. Imbifani 5. Razpravljali bodo o zelo važnih zadevah in zato je r.ujnj potrebno, da se udeležijo seje vsi odborniki. Enotni sindikati Osrednj-i odbtr za sindikalni sporazum je sklical zborovanje trgovskih nameščencev, ki so organizirani v Delavski zbor r. id! in Enotnih sindikatih. Vršilo se bo danes proga Trst-Reka. Odhod iz Trsta ob 19.30 ur; v ul. Duca D’Aosta 7, prjhod v Podgrad 8.40 in v j Reko 10.20. Odhod iz Reke ob 16. ! iz Pcdgrala 17.40, prihod v Trst Radijski sporedi V četrtek, 3. aprila SLOVENSKO PRIMORJE 6.45 Zabavna glasba; 7 veder j11; tranji spored; 7.45 baletna glas*®; 12.45 lahka glasba in objave; * glasbe; l3- spored orkestralne kulturni pregled; 13.45 znan* sa- mospevi ; 14 igra Koroščev kvarit' 14.45 vojaški zbori; 18 rado dner mk: 18.15 poje Vokalni kvintet 18.40 Blejec Maks: Pomen stat®* ne službe v načrtnem gosP0^?!«) vu: 19 instrumentalni solisti; lahka glasba m objave; 19-45 rt ki tečaj Društva za kulturno 5oa lovanje Slovenije s SZ; 20 sk.ač ruskih avtorjev; 20.15 industrijski ura; 20.30 lahko glasbo izvaja M* .ffl li orkester pod vodstvom Rud«11? Stariča; 21 oddaja v spomin 50 *e nice smrti Johana Brahmsa - S vori dr. V. Vodušek, J. Bran***' tragična predigra op. 81, in fon:ja št. 1 v c-molu; 22 prenos sti Zvezne postaje iz Beograo ’ 22.15 koncert sodobne slovan-simfonične glasbe; 23 konec odd« Avtobusni vozni red KRONIKA- Čiščenje tržaških ulic Danes je drugi dan čiščenja v Trstu. Kakor včeraj na prvem sektorju bodo danes tudi na drugem, to je v Barkovljah, Rojanu, na Greti itd. povečali čistilno službo. Danes je treba temeljito počistiti dvorišča, stopnišča, hodnike In zunanjost hiš. Tako bo dobilo naše mesto lepši videz in bomo obenem preprečili, da bi se na razmetanih smetiščih zalegle kali nalezljivih bolezni. Za denar so ga osleparili Visintini Emanuel iz Vraničev pri Vižlnadi je prišel v Trst z jugoli-raml. Ker bi rad kaj kupil, sta se mu ponudila dva neznanca, da mu bosta menjala 4200 jugolir in sta ga peljala v neko vežo v ul. Car ducci. Tam jima je Visintini izročil denar in neznanca sta obljubila, da mu prineseta italijanske lire iz 5. nadstropja. Seveda ju je Visin-tin čakal zaman. Do-gnal je, da Ima hiša še en izhod, ki sta se ga po-služila improvizirana menjalca. Trupla so našli Pretekli torek so policija, gasilci in jamarji iz Trsta po 13 in pol urnem delu (zvlekli iz dveh jam pri Trnovcu in Sempolaju 14 razpadajočih trupel. Naložil; so jih na kamion in odpeljali na tržaško pokopališče. Med njimi so samii mo-3kr, vendar se več ni dalo ugeto-vitt, kakor tudi ne, kdaj so umrli. Trupla so pustili na ogled občinstvu. Vprašanje bolniške blagajne V torek opoldne se je zhralo v tržaškim arzenalu okoli 700 delavcev, kt so razpravljali o vprašanju bolniške blagajne. Vsi so bili edini v tem, da se mora bolniška blagajna vrniti v delavske roke. Neki govornik je kritiizfral ZVU, ker ni poslušala članov, ki so zahteval! vo-litve. Tudi delcdajalci sami bodo an imeli korist, ako se vprašanje bolniške blagajne reši na demokratičen način. Z zborovanja so poslali dve spomenici ZVU in ravnateljstvu tržaškega arzenala. 12 soba št. 40 Stavblnci. Zaupniki pri stavbnih podjetjih naj se javijo v četrtek 19-20. ,, 3. t. m. ob 18.30 uri na sedežu. Kdor Proga Trst-Postojna. Odhod iz r.e more priti, naj pošlje namest- Trsta 7.30, prihod v Postojno ob 10. nika , uri, Odhod iz Postojne ob 16.30, Klinarji. V petek 4. t. m. ob1 Pnhod v Trst ob «.40. 18.30 bo v ul. Imbriani 5-1, s:ba 10, sestanek zaupnikov in delavskih zastopnikov male industrije in obrti. Razpravljali bodo o draginjskih dokladah, c- delovnih oblekah in slučajnostih. Peki. Spodaj navedeni brezposelni peki naj se javijo na sindikatu, kjer bodo dvignili podporo: Glavi-na A.; Gape-rti M.; Macarolli H.; Savi G.; Coglia G.; Menraoglia M.; Montiglia V.; Planini M.; Previd G.; Sedmak I.; Zerial F.; Cauci G.; Demanins B.; Mazzeni R-; Pu-rich R. Rojstva, smrti, poroke Dne 2. t. m. se je rodilo 8 otrok, umrlo 7 ljudi, poroke pa so bile 3. CERKVENE POROKE: zobo- zdravnik Viktor Fioretto in uradnica Armida Volpi, uradnik Ferruc-cio Brosolo in dnevničarka Anita Proga Trst-Portoroi. Odhod iz Trsta ob 12.30, preko Škofije, Kopra, Izole, prihod v Portorož ob 14. uri. Odhod iz Portoroža ob 7. uri s prihodom v Trst ob 9.30 uri. Drugi odhod iz Portoroža ob 17. uri s prihodom v Trst ob 18.30 uri. Odhod iz Trsta ob 18.45 uri s prihodom v Portorož ob 20.05 uri. Vsi navedeni avtobusi odhajajo iz ul. E'. Seveno 5 B. KIN0PRE95TA0EI ROSSETTI. 15.30: «Bagdadskl ‘ po v«, Sabu, C. Veidt jn J. Dupf" SUPERCINBMA. 16: «Be»i «*nge ' FILODRAMMATICO. 15.45: Ne**^ gana cvetlica«, velemcjstroV «Wa:ner Bros«, C. Boyer. j CINE MARE. 15: «Parada dosti«. Veličanstvena športna® . nifestacija mladine na stadion Moskvi. | ITALIA 15: «Casablar,ca», veleče'*! Ingrid Bergman in H. Bogaf"^ VIALE. 15.30: «Trpljenje N. G-zusa Kristusa«, IMPERO. 15.30: «Karavana jarkov«, Errol Flynn in M. Hop* ; Odg. urednik DUŠAN HREcC^ Tisk Stablimento Tip. Tries UMRLI: 47 letna Julija Puric, 22 letna Emilija Flego; 72 letna Marija Martinuzzi por. Renier; 3 letni Pavel Coffou: 78 letni Benedikt Pelz; 23 letna Mateja Tokic in 66 letna Marija Švara por. Toffani. Hočemo mir, kruh in delo Zborovanje brezposelnih delavcev In nameščencev VELIKA vseh vrst ČEVLJEV za MOŠKE, IZBIRA ==ehŽENSKE in OTROKE najboljših znamk ima TRGOVINA ČEVLJEV J. Ostrouška FIORENTIM TRST UL. TURARRCRIfl 2 Včeraj dopoldne ob 10.15 uri so imeli tržaški brezposelni svoje prvo zborovanje v kinu «Massimo». Karl Žbogar je podal obširno poročilo o pomenu in namenu novoustanovljene organizacije. Poročevalec je najprej ugotovil, da niti civilne oblasti, niti ZVU, niti delodajalci, niso poslaii na zborovanje svojih zastopnikov. Na tržaškem področju imamo po dveh letih ZVU okoli 35 tisoč brezposelnih. To število še v'dno narašča. Docim Benetke in Reka delata in njun promet stalno narašča, se ni pri nas v Trstu ničesar ukrenilo, da bi dvignili mesto :z mrtvila. Ni se poskušalo navezati gospodarske stike z zaledjem, kar bi se lahko doseglo, ako bi vzeli merodajni činitelji problem resno v roke. ZVU v svoji politiki brezbrižnosti in favoriziranja reakcionarnih krogov, ni nadzorovala proizvajal-n.h sredstev, ki so prepuščena na milost in nemilost pošt vi kapitalistov. Pomanjkanje u’nkovitega nadzorstva cen je povzročilo sedanjo inflacijo, ki povečuje bedo ne samo brezposelnih, ampak tudi zar posle nih delavcev, ki se morajo stalno boriti za mezde, da bi eioha-jali naraščajočo draginjo. Sedanja uprava je odgovorna, da dobijo tuji priseljenci takoj zaposlitev do-čim število brezposelnih domačinov narašča. Nova organizacija si je postavila za svojo nalogo borbo proti tem napakam. ZVU naj poda podrobno in točno poročilo o svojem delovanju od junija 1945 pa do danes; določijo naj se kontrolni organi, k: bodo nadzorovali cene po trgovinah. Podpora brezposeln.m ne bo prinesla rešitve problema. Ze sedaj se izdaja 50 do 70 milijonov mesečno v ta namen; to je pasivna po- stavka, ki nikomur ne koristi. Brezposelni zahtevajo obnovo industrijskega in gospodarskega življenja. Ako se bodo oblasti pobrigale za sodelovanje z našim zaledjem, potem bo v Trstu dovolj dela za vse Tržač ne. Začasni tajnik je povedal, da šteje organizacija trenutno nad 6000 članov in da se njih število stalno veča. Istrski delavci so poslali kot svojo pomoč 700 tisoč lir, k; so bile razdeljene med najpotrebnejše. MALI OGLASI ŠIVALNE STROJE najboljših znamk prodajamo po konkurenčnih cenah. Trst, uil. delllstria 13, tel. 94465. ŠIVALNE STROJE po ugodnih cenah prodam. Trst, ul. Maiolica 13, III. vrata 7.__________________ KMEČKO HIŠO v Sv. Križu pri Trstu prodam. Pojasnila pri Košuta. Sv. Križ 19. Trgovino pnevmatik z večjim skladiščem z vulkamza-o jo gum ob glavni cesti, dobro opremljeno prodam. Ponudbe pod <'Redka prilika« na upravo «Pri-morskega dnevnika«. ALEKSANDER BECK ,- 79 VOLOKOLAMSKA CESIA — Podajte poroCUo! Začel je hlastno govoriti: — Tovariš kombat, danes je okrepljeni vod pod mojim poveljstvom uničil okrog sto fašistov, toda obkolili so nas. Jaz sem sprejel odločitev: napasti, prebiti se... — Dobro. Toda zakaj se n is; ponovno vrnil na pot? — Tcvariš kombat, podiili sc nas... — Podili so vas? Srdito, s sovraštvom sem to zaklical, — Podili so vas? In ti se drzneš opravičevati se s tem? Sovražnik je razglasil, da nas bo podil do Urala. Pomeni, da tako tudi b;, kaj ne, kot ti misliš? Predali bomo Mcskvo, predali našo zemljo pritekli bomo k svoj'm rodbinam, starcem, ženam ln bomo rekli »Pod lr so nas.,,« Ali je tako? Odgovori! Brudni je molčal. — Škoda, — sem nadaljeval, — da te ne slišijo žene. Oklofutale bi te, pljuvale bt nate. Tl nisi oficir Rdeče armade, ti al strahopetec. Iz globine je spet prihajalo do nas podmolklo topovsko grmenje. — Ali slišiš? Nernai s« tudi tam — za nami. Tam s« sovražnik prebija proti Moskvi. Tam se borijo naši bratje. Ml, naš bataljon, jih branimo tu pred sunkom v bok. Oni nam zaupajo, zaupajo — da bomo ostali na svojem mestu, da ne bomo dali sivražniKu prodret*. Toda tudi jaz sem tl zaupal. Ti si držal pot, tl sl jo zapiral. In si se prestrašil. Pobegnil si. Ti misliš — da 9; prepustil pot! Ne, tl si predal Moskvo. — Jaz... Jaz... Jaz... sem mTslU. Nimam več kaj s teboj govoriti. Odidi. — Kam? — Tja, kjer je po povelju tvoje mesto. Pokazal sem preko reke. Glava Brudnega j* trznila, kot da bi hotel pogledati nazaj, kamor jo kazala moja roka. Toda vzdržal se je te kretnje in ostal pred menoj v položaju «mirno». — Toda tam, tovariš kombat... — je pridušeno dejal. — Da, tam »o Nemci! Pojdi k njim! Služi jim, če hočeš! Ali Jih pob jaj! Nisem bi ukazal, da se mi javiš tu. Ne potrebujem begunca! Pojdi! — Z vodom? — je neprepričano vprašal Brudni. — Ne, Vod bo dobil drugega poveljnika! Pojdi sam! Komandant bataljona more na razne naftine uveljaviti svojo ob last nasproti oficirju, ki ni izvršil bojne naloge: mor« ga ponovno poslati v boj, razrešiti ga dolžnosti. postaVIti ga pred sodišče in celo. če bi to zahteval položaj, ustreliti ga na mestu. A jaz... tudi jaz eem sodil na mestu, To je bila ustrelitev pred strojem — čeprav ne fizična, — ustrelitev vodnega oficirja, kil je pozabivši na vojaško čast, pobegnil skupno z borci pred sovražnikom. Za nečastno dejanje sem kaznoval z odvzetjem časti. Toda Brudni je še zmerom stal pred nemim strojem, ko da bt ne mogel razumeti, da je razgovor zares končan, da sem ga pognal iz bataljona. Zanj je bil to strašen trenutek. Bil je komsomolec: gotovo je mnogokrat razmišljal o vojni, o smrti; v e dol je, da bc morda v borbi potrebno, da da svoje življenje za domovino; sanjal je o tem, kako bo hraber, snr.,al je o veliki sreči zmage in v zvez s tem o odMkovanjlh, o slavi, in o mali, toda njemu ne zicčtno drag osebni sreči. (8e nadaljuje) Italijansko, srbohrvaško [ angleško, slovensko, španske, bra-zil-portugalsko, francosko, rusko j r.emško, itd., se naučite po hitri j metodi. Prevajanje in korespondenca. Trst, ul. GiuVa 41, IV nad TVRDKA TlikolaTurlan tel.65-15 in 75-61 je prejela prvovrstno češkoslovaško KISLO ZELJE ZADRUGA MESARJEV ZA TRST IN OZEMLJE želi svojini odjemalcem u&sažo uež in jih obvešča, da je prišla večja množina TELET po naslednjih cenah: zrezek . . . • lir 360 kg prsa-rebrca, ledvice „ 420 »> pleča brez kosti . „ 560 t* stegno brez kosti „ 640 tt in štajerska perutnina, ki jo bodo tudi prodajali mesarji, čJani naše zadruge. Mlada uradnica z nekaj leti pisarniške prakse, per fektna v italijanščini in slovenščin išče službo. Naslov v upravi «Pr ■ morskega dnevnika«. Rli;i