Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Številka 10 Leto V 29. avgusta 1985 STRAN 25 VESTNIK, 29. AVGUSTA 1985 VSEBINA 10. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA — predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo seje zborov, dne 12. septembra 1985 — Poročilo o izvajanju referendumskega programa v obdobju od 1. 3. 1981 do 30. 8.1985 z oceno predvidenega dotoka in porabe sredstev do izteka občinskega samoprispevka (28. 2. 1986) v občini M. Sobota — Osnutek referendumskega programa za uvedbo občinskega samoprispevka za obdobje 1986—1990 v občini Murska Sobota — Osnutek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini M. Sobota — Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 — Osnutek dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000 PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA SKLICUJEJO 42. sejo Zbora združenega dela 42. sejo Zbora krajevnih skupnosti 44. sejo Družbenopolitičnega zbora Seje bodo v četrtek, 12. septembra 1985, ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota. Predsedniki zborov občinske skupščine predlagajo naslednji dnevni red: 1. izvolitev in poročila verifikacijskih komisij; 2. potrditev zapisa skupnega zasedanja Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, z dne 8. julija 1985, 2 - DELEGATSKI VESTNIK 3. odločanje o poročilu IS v zvezi z zazidalnim načrtom ob Ledavi (samo Zbor združenega dela); 4. poročilo o izvajanju referendumskega programa v obdobju od 1. 3. 1981 do 30. 6. 1985 z oceno predvidenega dotoka in porabe sredstev doizteka občinskega samoprispevka (28. 2. 1986) v občini M. Sobota; 5. osnutek programa 3. občinskega samoprispevka za obdobje 1986—1990 z osnutkom sklepa o razpisu referenduma; 6. osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990; 7. osnutek dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000; 8. predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985; 9. osnutek odloka o določitvi števila sodnikov za prekrške v Organu za postopek o prekrških v M. Soboti. To točko obravnavata samo Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti; 10. soglasje k statutom in samoupravnim sporazumom: — Statut Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve M. Sobota — Sprememba Statuta Osnovne šole Štefan Kuhar-Bojan Puconci — Dopolnitev samoupravnega sorazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota To točko obravnavata samo Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti. 11 delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja; 12 . predlogi, sklepi, mnenja in obvestila; Gradivo za 4., 5., 6. in 7. točko- dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika. Gradivo za 3. točko dnevnega reda je bilo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij s sklicom 41. seje bora združenega dela, dne 8. julija 1985. Gradivo je bilo objavljeno tudi v Vestniku. Razprava o poročilu je potekala na skupnem zasedanju vseh treh zborov, dne 8. julija 1985. Zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sta poročilo sprejela, Zbor združenega dela pa zaradi nesklepčnosti o poročilu ni mogel sklepati. Gradivo za obravnavo 8., 9. in 10. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Informacija kil. točki bo podana na seji? POROČILO 0 IZVAJANJU REFERENDUMSKEGA PROGRAMA V OBDOBJU OD 1. 3.1981 DO 30. 6. 1985 Z OCENO PREDVIDENEGA DOTOKA IN PORABE SREDSTEV DO IZTEKA OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA (28. 2.1986) V OBČINI M. SOBOTA UVOD Poročilo se nanaša na dotok in porabo sredstev od 1. marca 1981, to je od začetka tekočega referendumskega obdobja, do 30. 6. 1985, podaja pa tudi oceno predvidenega dotoka in porabe sredstev od 1.7. 1985 do 28. 2. 1986, to je do konca tekočega referendumskega obdobja. V podatkih so zajeta vsa sredstva namenjena za izvajanje referendumskega programa: iz občinskega samoprispevka, iz prispevne stopnje za investicije ter iz vseh drugih virov. V preteklem referendumskem obdobju (1976—1980) so bili v okvira referendumskega programa v občini M. Sobota zgrajeni naslednji objekti: a) Na področju zdravstva: — rentgenološki oddelek s specialističnimi ambulantami pri Splošni bolnišnici v M. Soboti — zdravstvena postaja in lekarna v Beltincih — odkup in adaptacija starega internega oddelka — dispanzerski prizidek pri Zdravstvenem domu v M. Soboti — zdravstvena postaja in lekarna v Gornjih Petrovcih — kotlovnica s toplotnimi podpostajami pri Splošni bolnišnici M. Sobota Poleg navedenih objektov smo pričeli z izgradnjo pralnice, ter s pripravami na gradnjo kuhinje s plinsko postajo in kirurškega bloka pri Splošni bolnišnici v okviru programa dograditve bolnišničnega kompleksa v Rakičanu. b) Na področju šolstva: — osnovna šola Beltinci — II. faza Centra poklicnih šol (zdaj Srednješolski center tehniško pedagoške usmeritve) — odvojezična osnovna šola Prosenjakovci z novogradnjo podružnične šole na Hodošu Poleg navedenih objektov smo pričeli s pripravami na gradnjo centralne osnovne šole v Puconcih. Referendumski program v tekočem referendumskem obdobju (1981 — 1985) predvideva izgradnjo naslednjih objektov: a) Na področju zdravstva: , Dograditev bolnišničnega kompleksa v Rakičanu in sicer: — kuhinje, — plinske postaje, — prostora za sežig smeti in — kirurškega bloka. b) Na področju šolstva: — osnovna šola Puconci s telovadnico — podružnična osnovna šola Mačkovci — osnovna šola »Prekmurske brigade« s telovadnico za potrebe osnovne šole Edvarda Kardelja in osnovne šole »Prekmurske brigade«' ter za širše potrebe občanov in — dograditev manjkajočih prostorov pri osnovni šoli v Bakov-cih (brez telovadnice) V tekočem referendumskem obdobju je bil do 30. 6. 1985 realiziran program izgradnje naslednjih objektov: ' I. ZDRAVSTVO 1. Realizacija referendumskega programa do 30. 6. 1985 V letu 1982 je bila v celoti končana gradnja vključno z opremo naslednjih manjših bolnišničnih objektov: kuhinje, plinske postaje in prostora za sežig smeti. Delovna organizacija Pomurski zdravstveni center kot investitorje vse navedene objekte dne 30. 12. 1982 predal v uporabo svoji TOZD Splošna bolnišnica. Obračunska vrednost navedenih objektov je bila naslednja: — kuhinje: 42.111.232 din (ocena m2 z opremo je 25.888 din) — plinske postaje: 317.814 din (cena m2 z opremo je 20.611 din) — prostora za sežig smeti: 3.267.955 (cena m2 z opremo je 22.510 din) Od 1. 1. 1983 so torej vs’ investicijska dela omejena le na en sam objekt, to je kirurški blok, za katerega je bilo do 30. 6. 1985 porabljeno skupaj 717.548.201 din Za vse štiri objekte je tako bilo porabljeno do 30. 6. 1985 763.245.202 din. Gradnja kirurškega bloka še vedno nemoteno poteka. Gradbeni del objekta je bil končan že ob koncu leta 1983, preostala gradbena dela, ki še potekajo, so le v pomoč obrtnikom in inštalaterjem. Tudi strojne inštalacije so v glavnem končane, v teku je montaža tehničnih (zniženih) stroškov, polaganje naravnega kamna, cementnih estrihov tlakov, teraco tlakov, v zaključni fazi pa so tudi keramičarska dela. V teku so elektroinstalacijskega dela, mizarska dela, montaža dvigal, dela na zunanji kanalizaciji itd. Po dobavi električnega agregata se bi objekt lahko priključil na lastno energijo. Investitor predvideva, da bo objekt gradbeno, inštalacijsko in energetsko končan še do konca leta 1985. 2. Združevanje in poraba sredstev v obdobju od 1. 3. 1981 do 30. 6. 1985 V globalu je bilo na investitorjevem posebnem računu v obravnavanem obdobju evidentiran naslednji dotok in poraba sredstev: Občina Prenos iz pret. ref. obd. Dotok od 1.3. 1981 do 30. 6. 1985 Razpoložljiva sredstva do 30. 6. 1985 M. S, 15.043.089,90 380.271.030,45 395.314.120,35 LE 6.525.707,15 121.004.197,75 127.229.904,90 LJ 4.103.572,90 80.857.848,50 84.961.421,40 GR 3.676.704,25 108.646.229,75 112.322,934,00 Skupaj 29.049.074,20 690.779.306,45 719.828.380,65 Ostali viri — 97.163.999,00 97.163.999,00 VSEGA SKUPAJ -29.049.074,20 787.943.305,45 816.992.379,65 DELEGATSKI VESTNIK - 3 Občina Obveznost občine od 1. 3. 1981 do 30. 6. 1985 Saldo 30. 6. 1985 MS 381.631.245,55 +13.682.875 LE 115.484.933,44 + 11.744.971 LJ 78.317.368,65 + 6.644.052 GR 88.272.966,36 ■4-24.049.968 Skupaj 636.706.514,00 + 56.121.866 Ostali viri — — VSEGA SKUPAJ — — Iz tabele je razvidno, da je občina M. Sobota v obravnavanem obdobju pokrila svoj delež v znesku 395.314.120,35 din in prenaša v drugo polletje 1985 pozitivni saldo v znesku 13.682.875 din. Z ozirom na dogovorjene obveznosti po katerih mora občina M. Sobota pokriti 57,5 % celotne vrednosti investicije, je do 30. 6. 1985 pokrila le 55,1 % ali 18.587.000 din manj, kot je njena obveznost. V čbčini Murska Sobota so bila v obravnavanem obdobju skupna razpoložljiva sredstva zbrana iz naslednjih virov. Občina Saldo 30. 6. 85 Predvid. dotok Razpol. sred. Obveznost Občine znesek MŠ LE LJ GR 13.6ii2.oo6 11.745.000 6.644.000 24.050.000 283.682.006 78.240.000 54.381.000 44.732.000 297.365.000 89.985.000 61.025.000 68.782.000 57.5 17,4 11,8 13,3 297.365.066 89.985.000 61.025.000 68.782.000 SKUPAJ 56.122.000 461.035.000 517.157.000 100,0 517.157.000 OSTALI VIRI — 197.843.000 197.843.000 VSE Skup. 56.122.000 658.878.000 V 1 715.000.000 Predvidena zbrana sredstva bodo porabljena za naslednje name-ne: — gradbena, obrtniška in instalacijska dela — zunanja ureditev — oprema din 115.000.000 din 40.000.000 din 60.000.000 SKUPAJ din 715.000.000 Sredstva, ki so namenjena'za opremo ne bodo zadostovala za dokončno opremljenost kirurškega bloka. Predvidevamo, da bi s predvidenimi sredstvi do konca 1986 opremili objekt z najnujnejšo opremo, tako da bi ob koncu leta 1986 kirurški blok lahko predali svojemu namenu. Manjkajoča sredstva za dokončno opremljenost so predvidena še v letu 1987 iz republiških solidarnostnih sredstev (predvidoma 149.980.000 din) in eventualne odprodaje starih objektov. V občini Murska Sobota je po posameznih virih predviden na- STRAN 27 VESTNIK, 29. AVGUSTA 1985 4 - DELEGATSKI VESTNIK 2. Pregled zbranih in porabljenih sredstev v obravnavanem obdobju. a) Zbrana sredstva od 1981 do 1985 v 1.85 do 30. 6 SKUPAJ — po prisp. stop. 0,40 % iz BOD 0,50 % iz samoprisp. kredit Izobraževalne skupnosti SRS kredit Skupnosti otroškega varstva prisp. OŠ Puconci prisp. Krajevne skupnosti Puconci prenešena sredstva iz prejš. ref. obd. drugi prihodki (obresti, penali) 72.1 l?.41O 94.841.897 25.080.000 16.000.000 300.000 750.000 11.978.207 872.607 24.201.996 25.505.771 jF 96.314.406 120.347.668 25.080.000 16.000.000 300.000 750.000 11.978.207 872.607 SKUPAJ 221.935.121 b) Porabljena sredstva — izgradnja OŠ Puconci s telovadnico — obveznosti iz preteki, refer, progr. 1978-1980 — vračilo posojila SOV — izločena sredstva za gradnjo OŠ Mačkovci — izdelava projektov za OŠ Prekmurske brigade in telovadnico — akontacija za pripravo gradnje OŠ Prekm. brigade - stroški SDK 49.707.767 271.642.888 104.562.235,00 din 13.456.673,00 din 16.000.000,00 din 51.017.905,00 din 3.045.000,00 din 5.083.304,00 din 66.245,00 din 193.231.362,00 din Razlika med zbranimi in porabljenimi sredstvi znaša 78.411.526,00 din. 3. Predviden pritok sredstev do konca referendumskega obdobja / od 1. 7. 85 do 31. 12. 85 1986 jan., febr. — Združena sred, po prisp. stopnji 0,40 % (upoštevan izpad iz leta 1984 v znesku 10.173.800 din) — Sred, iz občinskega samoprispevka 0,50 % 44.056.600 35.708.800 9.680.800 10.202.300 Skupaj: 79.764.600 19.883.100 Skupna sredstva iz obeh virov znašajo 99.597.700.— din. Skupno zbrana sredstva v celotnem referendumskem obdobju 1981 — 1985 bi znašala 371.240.588.— din, porabljena sredstva z izgre-adnjo osnovne šole »Prekmurske brigade« v M. Soboti in z izdelavo projektov za večnamensko telovadnico pa znašajo 306.998.117.,— din. Razlika med zbranimi in porabljenimi sredstvi bo znašala 64.242.471,— din. Nerealizirani po sprejetem referendumskem programu ostaneta gradnja večnamenske telovadnice in gradnja manjkajočih učnih prostorov v OŠ Bakovci. Realizirana skupna bruto površina vseh objektov bo znašala 7.603 m' IH. ZAKLJUČEK — Odbor za nadzor nad izvajanjem referendumskega programa v občini Murska Sobota daje v razpravo Poročilo o izvajanju referendumskega programa za obdobje od 1. 3. 1981 do 30. 6. 1985, z oceno do izteka referendumskega obdobja. Odbor se zavezuje, da bodo po izteku referendumskega obdobja objavljeni dokončni podatki o zbranih in porabljenih sredstvih. — Odbor ugotavlja, da se je v enakem obdobju (od 1. 3. 1981 do 30. 6. 1985) iz sredstev občinskega samoprispevka zbralo v šolstvu 120.347.668 din, v zdravstvu pa 116.656.071 din. Razliko v višini 3.691.597 din je potrebno uskladiti do konca leta 1985 in zagotoviti obema porabnikoma enak delež. — Odbor ugotavlja, da referendumski program za tekoče obdobje ne bo v celoti realiziran niti na področju šolstva, niti na področju zdravstva, predvsem zaradi močne rasti cen; Ne glede na to ugotovitev so se zbrana sredstva vdanih razmerah in pogojih racionalno trošila in odbor ugodno ocenjuje dosedanja prizadevanja vseh odgovornih dejavnikov za izvajanje referendumskega programa v občini Murska Sobota. — Posebno ugodna ocena velja za potek akcije za dodatno zbiranje sredstev za dokončno funkcionalno usposobitev kirurškega bloka, ki je naletela v vseh štirih pomurskih občinah pri občanih in v združenem delu na ugoden odmev in že v I. fazi dala zelo dobre rezultate. Z akcijo bo potrebno nadaljevati z enako zavzetostjo še do konca letošnjega leta in v letu 1986, saj bo le tako mogoče zbrati potrebna sredstva za dokončanje kirurškega bloka. — Glede pokrivanja finančnih obveznosti posamezne občine pri gradnji kirurškega bloka je evidentno trenutno zaostajanje v občini M. Sobota in odbor opozarja, da je potrebno tudi vnaprej dosledno spoštovati določila dogovora in tekoče poravnati finančne obveznosti v dogovorjenem deležu, ne glede na vire. — Na področju šolstva v tekočem obdobju iz sprejetega programa ne bosta realizirani dve investiciji in sicer: gradnja večnamenske dvorane oz. telovadnice ža potrebe osnovne šole Edvard Kardelj in osnovne šole Prekmurske brigade v Murski Soboti ter manjkajoči prostori pri osnovni šoli Bakovci, zato je odbor mnenja, da se navedeni investiciji pri sprejemanju programa za naslednje srednjeročno obdobje obravnavata kot prednostni. ' — Odbor predlaga občinski izobraževalni skupnosti oziroma predvidenim investitorjem, da takoj po morebitnem pozitivnem izidu referenduma za naslednji samoprispevek angažirajo razpoložljiva sredstva iz tega referendumskega obdobja za izvajanje tistih del, ki jih je v okviru naslednje investicije že možno izvajati. — Odbor podpira in se vključuje v aktivnosti za uvedbo 3. občinskega samoprispevka v občini M. Sobota za obdobje 1986—1990 ter soglaša s predlaganim programom načrtovanih investicij na področju šolstva in modernizaciji cest. . Hkrati odbor opozarja, da tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju mora imeti absolutno prioriteto dokončanje kirurškega bloka. V Murski Soboti, avgust 1985 Odbor za nadzor nad izvajanjem referendumskega programa v občini M. Sobota OSNUTEK REFERENDUMSKEGA PROGRAMA ZA UVEDBO OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA ZA OBDOBJE 1986-1990 V OBČINI MURSKA SOBOTA J I. IZHODIŠČA. Prvi občinski samoprispevek je v murskosoboški občini bil sprejet za obdobje 1976—1980. Namenjen je bil gradnji šolskih in zdravstvenih objektov. Za iste namene je bil sprejet tudi za obdobje 1981-1985. Tretji občinski samoprispevek predlagamo za srednjeročno obdobje 1986—1990. Sredstva bodo namenjena za gradnjo šolskih objektov do ene polovice prispevka, druga polovica pa bo namenjena za posodobitev (asfaltiranje) lokalnih cest. Prispevek temelji na zazkonu o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73, 17/83). 2. OSNOVE IN STOPNJE PRISPEVKA. Osnove in stopnje občinskega samoprispevka bodo: — čisti osebni dohodek iz delovnega razmerja oz. nadomestil in pokojnin, v višini 1 %, — katastrski dohodek od katerega se plačuje davek, v višini — čisti osebni dohodek iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, v višini 1 %, — 4.000,— din letno v pavšalnem znesku od občanov, ki so na začasnem delu v tujini. Znesek se vsako leto valorizira za povprečno letno rast čistih osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih v občini. DELEGATSKI VESTNIK - 5 3. PRIHODKI OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA. — sredstva krajevnih skupnosti 46.089.000,— din — prispevek OZD 11.250.000,—din SKUPAJ 493.000.000,- din Vsi izračuni so prikazani v cenah iz leta 1984. OBRAZLOŽITEV: 1. SPLOŠNO. Že leta 1975 so organi družbenopolitičnih organizacij in skupščine ugotovili, da pospešenega razvoja soboške občine, predvsem na področju družbenih dejavnosti, ni mogoče zagotoviti samo na osnovi opredelitev skladnejšega razvoja manj razvitih območij Slovenije in sredstev družbene akumulacije, temveč tudi z večjim materialnim deležem njenih občanov. Zato je bil razpisan prvi, po petih letih pa drugi referendum o občinskem samoprispevku. Sredstva samoprispevka so se združevala s samoprispevkom ostalih pomurskih občin in sredstvo OZD, za gradnjo bolnice, kot objekta regionalnega pomena, sicer pa za šolske in zdravstvene objekte v občini. Tako so bile s samoprispevkom zgrajene osnovne šole v Beltincih, Puconcih, Prosenjakovcih, Mačkovcih, Domanjševcih,' srednješolski center in šola s prilagojenim programom v M. Soboti, kirurški oddelek, rentegenološki oddelek s specialističnimi ambulantami in drugi objekti bolnišnice v Rakičanu. Žgrajeni sta bili tudi zdravstveni postaji v Gornjih Petrov-cih in Beltincih ter razširjen zdravstveni dom v M. Soboti. Z iztekom drugega samoprispevka je ostal neizpolnjen del njegovega programa na področju šolstva, za zgraditev kirurgije pa bodo v letu 1986 pritekala še sredstva iz prostovoljnih prispevkov občanov. Ne glede na navedene dosežke, ostajajo še vedno odprte prostorske potrebe v osnovnem šolstvu, ki jih tudi v naslednjem srednjeročnem programu ne bo mogoče v celoti odpraviti. Da pa bi bil razvoj občine kar se da skladen, so se v zadnjem času tudi izpostavile potrebe v izgradnji cestne in komunalne infrastrukture. Na tem področju je zaostajanje za planiranim razvojem največje, od stanja cestne mreže pa odvisen nadaljnji razvoj- prometa in s tem celotnega gospodarstva. Iz teh razlogov so družbenopolitične organizacije sprejele stališče, da je potrebno občanom predlagati referendum o tretjem občinskem samoprispevku, katerega polovica bi bila namenjenja nadaljnji gradnji osnovnošolskega prostora, druga pa modernizaciji lokalnih cest. Samoprispevek bo tudi v bodoče predstavljal le delež v skupnih stroških programa, tako pri gradnji šol 42 %, pri modernizaciji cest pa 43 %. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in ob manjših možnostih, ki jih lahko pričakujemo iz drugih virov, bo samoprispevek odločilnega pomena za uresničitev nameravanih naložb. Tretji samoprispevek bi enako, kakor dosedanja, veljal za petletno obdobje na istih osnovah in ob istih realnih stopnjah. To je 1 % od osebnega dohodka zaposlenih in pokojnin ter obrtnikov oz. samostojnih poklicev, 2,5 % od katasterskega dohodka in 4.000,— din letnega pavšala, ki bi ga plačevali zdomci. Spremembe v stopnji so predlagane le pri prispevku na k. d., ki je bil prvotno določen na 5 %, pozneje pa zaradi sprememb v osnovi valoriziran na 2,3 %. Prispevek zdomcev bi bil povečan od 800 na 4.000,— din. Na taki osnovi bi, ob upoštevanju stanja iz leta 1984, posamezne kategorije zavezancev plačevale naslednje povprečne letne zneske samoprispevka: — delavci, pri povprečnem osebnem dohodku 30.852.— din letno 3.700.— dinarjev samoprispevka, — upokojenci, pri povprečni pokojnini 12.946 din, letno 1,553,— dinarjev samoprispevka, — obrtniki in svobodni poklici 2.262.— dinarjev samoprispevka, — kmetje, odvisno od katastrskega dohodka kmetije, od 600 do 4.500.— dinarjev, ali v povprečju 1.575.— din na kmetijo. Ostali viri, s katerimi se bodo združevala sredstva samoprispevka, so navedeni v finančnih konstrukcijah šolskega in cestnega programa. Njihov delež predstavlja naslednja tabela: STRAN 29 VESTNIK, 29. AVGUSTA 1985 * šolstvo % ceste % Skupaj % — samoprispevek 217.061 42 217.061 43 434.122 43 — lastna sredstva — prispevek samoup. 129.750 26 118.600 24 248.350 25 skup, in OZD 108.149 21 57.339 12 165.488 17 — republiški viri 20.000 4 100.000 21 120.000 12 — drugo 33.300 7 — 33.300 3 SKUPAJ: Delež 508.260 51 % 100 493.000 100 1.001.260 49% 100% 100 Prenešena sredstva samoprispevka niso presežek, temveč delež, ki je preskromen, da bi lahko pričeli novogradnjo tekočega programa. Prispevki krajevnih skupnosti so bili že doslej pogoj za gradnjo lokalnih cest, kjer so sodelovale s 25 odstotno udeležbo. Na enak delež računa cestna skupnost tudi v naprej. Izobraževalna skupnost računa pri sofinanciranju šol na naslednjo udeležbo krajevnih skupnosti: — krajevne skupnosti M. Sobota — Krajevna skupnost Bakovci — Krajevna skupnost Kuzma — Krajevna skupnost Cankova — Krajevna skupnost Grad — Krajevna skupnost Bogojina 65.000.000,— din 18.000.000,— din 5.000.000,— din 4.000.000,- din 3.0000.000,- din 3.000.000,- din 6 - DELEGATSKI VESTNIK Prispevki v materialu, prevozih in delu so v znesku ovrednoteni. Viri solidarnosti so predvideni na osnovi smernic za srednjeročno obdobje 1986—1990, po katerih bo republika sodelovala v sofinanciranju šolskih objektov in modernizaciji cest na manj razvitih in obmejnih območjih. Deleži organizacij združenega dela in drugih samoupravnih skupnosti so planirani glede na njihov interes v posameznih objektih (Mura, Certus, Pomurka, transportna podjetja, civilna zaščita). Alineje z nanizanimi objekti naj ne bi zagotavljale vrstnega reda, ker je večkrat odvisen od drugih virov financiranja, ki pa ne pritekajo tekoče, kakor samoprispevek. 2. OBRAZLOŽITEV K PROGRAMU ZA ŠOLSTVO. 2.1. Gradnja večnamenske telovadnice pri osnovni šoli E. Kardelj v M. Soboti. Telovadnica bo služila učencem Osnovne šole E. Kardelja in Osnovne šole Prekmurske brigade. Obe šoli sta brez telovadnice. Pouk poteka v 1,3 izmenah, zajetih je čez 1000 učencev. S sofinanciranjem občinskih SIS, krajevnih skupnosti mesta M. Sobota in OZD, bo telovadnica večnamenska. Predvidena skupna bruto površina znaša 2.200. m2. 2.2. Dograditev manjkajočih učnih prostorov v Osnovni šoli v Bakovcih s telovadnico. Vzgojnoizobraževalno delo na matični šoli se izvaja v 5 zgradbah v 1,5 izmenskem pouku (dve zgradbi sta popolnoma dotrajani — leto zgraditve 1872 in 1920). Skupno ima šola na razpolago 864 m2. Delno odgovarjajo le 4 učilnice v paviljonu, kije bil zgrajen 1985 leta, ostali prostori pa ne odgovarjajo pedagoškim in higienskim zahtevam in so življenjsko nevarni. Za pouk telesne vzgoje šola uporablja kulturno dvorano krajevne skupnosti, ki se uporablja tudi za vse kulturne, zabavne in druge prireditve in je brez sanitarij in primernih garderob. Predvidena bruto površina manjkajočih prostorov znaša 1736 m2, telovadnice 438 m2, skupaj 2174 m2. 2.3. Dograditev manjkajočih učnih prostorov Osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh M. Sobota. Šola dela v izjemno težkih razmerah, s štirimi oddelki posluje na Osnovni šoli Daneta Šumenjaka. Primanjkuje ji specialnih učilnic in delavnic, predmetna stopnja koristi učilnice, ki so primerne za razredni pouk (zraven ni kabinetov). Z dograditvijo manjkajočih prostorov bi dosegli naslednje: — šola bi dobila primerne specialne učilnice, delavnico in večna-, menski prostor, kar bi vplivalo na kvalitetno delo, — vsi oddelki bi lahko delali pod eno streho, kar bi pozitivno vplivalo na oblikovanje šolskega kolektiva in izrabe učne tehnologije, — zagotovili bi lahko normalno delo oddelkov podaljšanega bivanja in jih širili v skladu s potrebami staršev, — uvedli bi lahko enoizmenski pouk. Predvidena bruto površina manjkajočih prostorov znaša 1486 m2 in adaptacija obstoječih prostorov 307 m2. 2.4. Dograditev manjkajočih učnih prostorov Osnovne šole Kuzma. Šola dela v zgradbah. V paviljonu, ki je bil zgrajen leta 1963, so tri učilnice, ena učilnica za oddelek male šole, v stari zgradbi sta dve učilnici in kuhinja s shrambo. Vzgojnoizobraževalno delo poteka v dveh polnih izmenah in ne obstaja več nobena možnost večanja števila oddelkov. Prostorska problematika bi se sanirala z enoetažno nadzidavo obstoječe novejše zgradbe in delno prizidavo. Tako bi šola pridobila 6 učilnic in ostali potrebni prostor. Predvidena bruto površina znaša 839 m2. 2.5. Gradnja kuhinje in knjižnice na Osnovni šoli Cankova. Šola ima 12 klasičnih učilnic, vendar le 4 učilnice imajo spremljajoče kabinete. Največji problem predstavlja kuhinja, saj ima šola že vrsto let organizirano prehrano v skrajno neprimernem prostoru. Sanitarna inšpekcija je že pred dvema letoma izdala odločbo o dograditvi kuhinje. Prav tako predstavlja problem knjižnica, saj je ta v majhnem in neprimernem prostoru za pionirje. Predvidena bruto površina 400 m2. Šoli manjkajo tudi drugi učni prostori (učilnice, kabineti itd.), ki niso predvideni v tem programu. 2.6. Dograditev telovadnice pri Osnovni šoli Grad. Šola je bila zgrajena leta 1970 brez telovadnice. Šoli je potrebna tudi dograditev manjkajočih učnih prostorov. Predvidena bruto površina telovadnice znaša 400 m2 (garderobe in vzporedni prostori za potrebe pouka telesne vzgoje so bili zgrajeni z gradnjo šole). 2.7. Dograditev telovadnice pri Osnovni šoli Bogojina. Šola je bila zgrajena leta 1961 ob veliki podpori in prispevku občanov v materialu in delu. Telovadnico je uvrstila v srednjeročni program tudi krajevna skupnost, ki je pripravljena sodelovati tako finančno kot tudi fizično. Šoli manjkajo tudi drugi prostori, vendar v tem programu niso predvideni. Predvidena bruto površina telovadnice znaša 438 m2. OPOMBA: Vrstni red velja za nerealizirani investiciji iz referendumskega programa 1981 — 1985, pri vseh ostalih investicijah vrstni red ni določen. 3 OBRAZLOŽITEV K PROGRAMU ZA CESTE. Cestno omrežje v občini M. Sobota je zaradi povezave naselij zelo razvejano, vendar za promet, ki se danes odvija po teh cestah, v Nekategoriziranih lokalnih cest (vaških) je 887 km. Te so v upravljanju krajevnih skupnosti. Po zakonu o cestah spadajo v pristojnost občinske skupnosti za ceste regionalne in lokalne ceste. Po istem zakonu so kategorizirane ceste osnovno sredstvo organizacij za vzdrževanje in varstvo cest. Iz navedenih podatkov je pregledno, da je v občini M. Sobota še 350 km lokalnih cest in 17,23 km regionalnih cest v makadamski izvedbi. Poleg tega je potrebno poudariti, daje večina lokalnih cest bila razširjenih v zadnjih 15 letih in ne ustrezajo današnjemu prometu. Od sprejetega srednjeročnega programa za obdobje 1981 — 1985 je asfaltiranih le 19,67 km ali 58 %. Vzrokov za zaostajanje pri izvajanju sprejetih planskih nalog za srednjeročno obdobje je več. Eden od poglavitnih je pomanjkanje sredstev in velik porast cen v tem srednjeročnem obdobju. Po sklepu samoupravnih organov skupnosti, naj bi imele prioriteto v naslednjem srednjeročnem obdobju tiste ceste, ki jih je predvidel že tekoči srednjeročni plan, pa zaradi pomanjkanja sredstev ne bo uresničen. Preostali del programa naj bi bil razdeljen tako, da bi kar se da pokrival celotno občinsko območje in pri tem upošteval še nekatere specifičnosti. Obrazložitev k posameznim predlogom: 3.1. Cesta Sebeborci—Andrejci—Panovci—Križevci je bila predvidena za modernizacijo že v tekočem srednjeročnem obdobju. Leta 1984 so jo pričele urejevati mladinske brigade. Delo nadaljujejo tudi v letu 1985. 2 km cestišča je pripravljenega za asfaltiranje. Predvidena dolž-nina 5,5 km bi zajela najbolj naseljeni del ceste. 3.2. Cesta Cankova—Gerlinci—Fikšinci—Rogaševci v dolžini 11,4 km je predvidena za modernizacijo v tekočem obdobju. Letos bo asfaltirano 2 km cestišča. Je ena najbolj, obremenjenih makadamskih cest v občini in povezuje njen tipično,obmejno goriški predel. Cesta je pomembna tudi zaradi kmetijstva, ki se na tem območju razvija hitreje od občinskega povprečja. 3.3 Cesta Šalovci — Dolenci je tudi cesta, katere ureditev bi morala biti opravljena po planu tekočega srednjeročnega obdobja. Primerno so jo uredile mladinske delovne brigade leta 1983. Pelje na najmanj razviti in obmejni del občine in jo bo kasneje potrebno modernizirati do Budinec. 3.4. Cesta Križevci —Domanjševci je prav tako predvidena za modernizacijo v tekočem obdobju. Leta 1984 so jo v dolžini 2 km še asfaltirali skozi naselje Domanjševci. Predvidena dolžina bi zajela <;esto skozi naselje Križevci, preostali del do Domanjševec pa bi prišel na vrsto kasneje. 3.5. Cesta Andrejci—Ivanovci—Kančevci v dolžini 4,1 km je tudi cesta, ki je bila predvidena za modernizacijo v tekočem obdobju. Kraje- 4 vna skupnost Ratkovci je edina skupnost, ki ni povezana z asfaltnim cestiščem. Kraj je izrazito nerazvit, njegov gospodarski napredek in zadržanje poseljenosti pa sta v veliki meri odvisna od boljših prometnih povezav. 3.6. Cesta Moščanci—Pečarovci, tudi predvidena v tekočem srednjeročnem obdobju, naj bi povezovala Pečarovce s krajevnim središčem, kjer se gradi osnovna šola in ga tako zbližala in tesneje povezala. Iz teh razlogov je dana prednost pred varianto Pečarovci—Salamenci. 3.7. Cesta Bakovci—Dokležovje—Ižakovci spada med zelo obremenjena makadamska cestišča. Njena modernizacija je predvsem pomembna za tesnejšo povezavo Dokležovja z Bakovci, kamor hodijo učenci v višje razrede osnovne šole in za veliko število delavcev, ki to relacijo uporablja za odhajanje na delo v M. Soboto. Odsek Dokležovje—Ižakovci je pomemben za farmo v Nemščaku. 3.8. ' Cesta Markišavci—M. Sobota v dolžini 2 km je močno frekventi-rana zaradi vse večje urbanizacije naselja in številnih delavcev, ki se vozijo na delo v M. Soboto. 3.9. Cesta Noršinci—M. Sobota v dolžini 1,1 km je preostali del ne-asfaltiranega odseka ceste, ki povezuje M. Soboto z Mlajtinci. Cesta je prav tako močno frekventirana s prevozi delavcev 3.10. Cesta Kramarovci—mejni prehod v dolžini 1,1 km je pomembna iz dveh razlogov. V Kramarovcih se nahaja močno delovišče kmetijskega gospodarstva, mejni prehod pa je najbolj frekventirani prehod za ta obmejni del in edini mejni prehod za sosednji okraj Feldbach. [DELEGATSKI VESTNIK - 7 Po modernizaciji bo predložen za prekategorizacijo v meddržavni mejni prehod. 3.11. Cesta Vanča vas—Borejci je cesta, ki povezuje to naselje s cesto Gederovci—M. Sobota. Je močno frekventirana zaradi številnih prevozov delavcev v M. Soboto. 3.12. Cesta Motvarjevci—Pordašinci—Prosenjakovci je del severne, takozvane mladinske ceste, ki povezuje dvojezično območje z osrednjo šolo v Prosenjakovcih. V Prosenjakovcih je sedež krajevne skupnosti in temeljne zadružne organizacije, razvija pa se tudi industrija. Cesta bo pomembna povezava za Motvarjevce, kjer je veliko delovišče kmetijskega gospodarstva in tudi za naselji Pordašinci in Čikečka vas boljša prometnica za prevoz na delo v tekstilni obrat. 3.13. Naselje Hodoš je sedež majhne obmejne krajevne skupnosti in skozi 2 km strnjeno naselje brez asfaltne prevleke. Z ozirom na manj-razvitost, še posebno pa njegovo izpostavljenost ob mednarodnem mejnem prehodu, bi se z asfaltom izenačila z večino drugih središč. 3.14. Poleg navedenih odsekov lokalnih cest (asfaltiranje) bo Občinska skupnost za ceste izven referendumskega programa uredila še 14,50 km ojačitev in asfaltiranih prevlek na lokalnih cestah, ki so bile v programji-za obdobje 1981 — 1985 v vrednosti 72,500.000,— dinarjev. Prav -fako bo pristopila h gradnji dveh mostov (na Ledavi v Topo-lovcih-in Rakičanu) ter sanirala nekatere mostove in propuste na lo-kalriih cestah v vrednosti 30,000.000.— din. Predvideno je tudi, da bodo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 urejeni naslednji odseki regionalnih cest: — Martjanci—Moravci v dolžini 3,5 km — M. Sobota—Gederovci v dolžini 4,75 km — Dolič—Kuzma v dolžini 4,1 km —Cankova—mejni prehod 0,8 km — M. Sobota—(mimo sodišča) 0,8 km — Renkovci—Beltinci v dolžini 2,45 km — Gornji Petrovci—Martjanci v dolžini 9,22 km. OSNUTEK SKLEPA 0 RAZPISU REFERENDUMA ZA lUVEDBO SAMOPRISPEVKA V OBČINI M. SOBOTA 1. člen Za območje občine M; Sobota se razpiše referendum za uveaoo samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje šolskih objektov in programa modernizacije cest. 2, člen Program izgradnje šolskih Objektov obsega: — gradnjo večnamenske telovadnice pri OŠ E. Kardelja v M. Soboti 161.000.000,— din — dograditev učnih prostorov in telovadnice, v Bakovcih 141.310.000,- din — dograditev OŠ Karel Destovnik-Kajuh v M. Soboti 98.000.000,— din — nadzidava OŠ v Kuzmi 35.000.000,—j din — dograditev OŠ Cankova 26.000.000,- din — dograditev telovadnice pri OŠ Anice Rotdajč Grad 22.400.000,— din — dograditev telovadnice pri OŠ Bogojina 24.550,000,- din STRAN 31 VESTNIK, 29. AVGUSTA 1985 Skupna investicijska vrednost objektov znaša 508.260.000,— din, vrednostno po cenah iz leta 1984. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 217.061.000.— din, ocenjeno po podatkih leta 1984. Razlika potrebnih sredstev za izvedbo programa bo zagotovljena iz lastnih sredstev osnovnih šol, ostanka sredstev referendumskega programa 1981 — 1985, krajevnega samoprispevka, sredstev SIS za vzgojo in izobraževanje, sredstev republiške skupnosti za vzgoje in izobraževanje in sredstev organizacij združenega dela. Skupščina SIS za vzgojo in izobraževanje ob pričetku gradnje posameznega objekta določi višino investicijskih sredstev v skladu z veljavnimi cenami in delež sredstev iz samoprispevka. 3. člen Program modernizacije cest v občini obsega naslednje lokalne ceste: — Sebeborci—Andrejci—Panovci—Križevci (5,5 km) — Cankova—Gerlinci—Fikšinci—Rogašovci (11,14'km) ■ >- Salovci—Dolenci (4,5 km) .— Križevci—Domanjševci,( 1,1 km) — Andrejci—Ivano vci—Kančevci—Ratko vci (4,1 km) — Moščanci—Pečarovci (3 km) — Bakovci—Dokležovje—Ižakovci (6,8 km) — Markišavci—M. Sobota (2 km) — Noršinci—M. Sobota (1,5 km) — Kramarovci—mejni prehod (1,1 km) — Vanča vas—Borejci (1,1 km) — Motvarjevci—Pordošinci—Prosenjakovci (5,2 km) — Naselje Hodoš (2 km) Skupna investicijska vrednost navedenih objektov v tem členu znaša 493.009.000.— din in je določena na osnovi cen iz leta 1984. S samoprispevkom se bo za te namene zbralo 217.061.090.— din. Razlika potrebnih sredstev bo zagotovljena iz sredstev občinske in republiške cestne skupnosti, sredstev krajevnih skupnosti in sredstev organizacij združenega dela. Skupščina občinske cestne skupnosti določi ob pričetku gradnje posameznega objekta višino investicijskih sredstev po veljavnih cenah in delež sredstev samoprispevka. 4. člen Vrstni red izvajanja del po programu iz 2. in 3. člena določi za vsako leto Skupščina občine M. Sobota. Prioriteto bosta imeli nerealizirani investiciji iz referendumskega programa 1981—1985. 5. člen Referendum se razpisuje za celotno območje občine M. Sobota. Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. marca 1986 do 28. februarja 1991. leta. 6. člen Referendum bo v nedeljo dne 1. decembra 1985 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. 7. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine M. Sobota v naslednji višini: 1. 1 % od neto OD iz delovnega razmerja oz. nadomestil 2. 1 % od pokojnin 3. 2,5 % od katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti 4. 1 % od čistega dohodka oseb, ki opravljajo obrtne, intelektualne in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti 5. 4000.— din letno v pavšalnem znesku od občanov, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v občini Pavšalni znesek iz 5. točke se vsako leto uskladi s poprečjem OD v občini iz preteklega leta. Pavšalni znesek samoprispevka ugotovi za vsako leto izvršni svet občinske skupščine. 8. člen Sredstva samoprispevka, ki se bodo zbrala po stopnjah iz 7. člena bodo zaradi večanja osnov v petletnem obdobju večja od navedenih zneskov v 2. in 3. členu tega sklepa in se bodo v celoti uporabila za sofinanciranje programa izgradnje šolskih objektov in programa modernizacije cest. Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu skupščine občine M. Sobota in se bodo razporejala 50 % za gradnjo šolskih objektov in 50 % za modernizacijo cest. 9. člen Skupščina občine M. Sobota lahko ob določitvi vrstnega reda izvajanja programa iz 2. in 3..člena tega sklepa določi za posamezno koledarsko leto drugačno delitev samoprispevka. 10. člen Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 10. člen Zakona o samoprispevku. • 11 člen Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in viši to samoprispevka, ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek. 8 - DELEGATSKI VESTNIK 12. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v volilnem imeniku, ter delovni ljudje, ki še nimajo splošne volilne pravice, so pa v delovnem razmerju in imajo stalno prebivališče na območju občine M. Sobotg. 13. člen Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica vsebuje naslednje besedilo: OBČINA MURSKA SOBOTA GLASOVNICA Za glasovanje na referendumu, dne 15. decembra 1985 o uvedbi občinskega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje šolskih objektov in programa modernizacije cest v občini M. Sobota. Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. marca 1985 do 28. februarja 1991. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče v občini M. Sobota in sicer: 1. 1 % od neto OD iz delovnega razmerja oz. nadomestil 2. 1 % od pokojnin 3. 2,5 % od katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti 4. 1 % od čistega dohodka oseb iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih -dejavnosti 5. 4.000.— din letno v pavšalnem znesku od občanov, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v občini. Pavšalni znesek iz 5. točke se vsako leto uskladi s poprečjem OD v občini iz preteklega leta. Pavšalni znesek samoprispevka ugotovi za vsako leto izvršni svet občinske skupščine. Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 10. člen Zakona o samoprispevku. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oz. obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 14. člen Glasovnice morajo biti overjene s pečatom Skupščine občine M. Sobota. j 15. člen Za izvedbo tega sklepa skrbi občinska volilna komisija. Nadzor nad zbiranjem sredstev bo opravljal Odbor za spremljanje izvajanja referendumskega programa, ki ga imenuje občinska skupščina. Z aktom o imenovanju Odbora se določijo njegove naloge. 16. člen Sredstva za stroške pri izvedbi referenduma so zagotovijo v- proračunu občine. 17. člen Občinska skupščina sprejme odlok o uvedbi samoprispevka, če se bo večina vseh volilcev — glasovalcev na območju občine na referendumu odločila za uvedbo občinskega samoprispevka. OSNUTEK DOGOVORA 0 TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINETVIURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986-1990 UVOD Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 je pripravljen v skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenim planom SR Slovenije in odlokom o pripravi družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986-1990. Izdelan je na osnovi smernic za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1986—1990, temeljev planov organizacij združenega dela, osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS gospodarstva, družbenih dejavnosti in krajevnih skupnosti, ki so nam bili posredovani in dani na voljo do trenutka priprave tega osnutka. Pri pripravi dogovora smo upoštevali tudi opredelitve in naloge iz osnutka dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1986—1990, ki se~nanašajo na občino. Predloženi osnutek dogovora vsebuje skupne temeljne cilje, konkretne naloge in materialne obveznosti na področju ekonomskega socialnega ih prostorskega razvoja občine, ki jih bodo podpisniki dogovora prevzeli za plansko obdobje 1986—1990. Izpostavljene investicije v osnutku dogovora še niso povsem us-klajene s pričakovanimi materialnimi možnostmi, zato jih je treba v času javne razprave uskladiti. Vse investicije, ki bodo vnesene v predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine morajo biti predhodno dogovorjene in sprejete v samoupravnih sporazumih samoupravnih skupnosti in temeljih planov organizacij združenega dela. Sredstva in viri financiranja investicij morajo biti v celoti zagotovljeni. Ocenjujemo, da bodo možnosti financiranja investicij približno enake, na nekaterih področjih celo manjše kot v tekočem srednjeročnem obdobju, zato je treba vse predloge investicij temeljito pretehtati in realno oceniti možnost za njihovo izvedbo. V dogovor bodo vključene tudi vse investicije, ki bodo sprejete z občinskim referendumom za obdobje 1986—1990. K osnutku dogovora so priloženi določeni pregledi in izračuni o obsegu pričakovanega ustvarjenega dohodka njegovi delitvi ter razpoložljivih sredstvih v občini v letih 1986—1990. Ocenjena razpoložljiva sredstva skupaj s sredstvi posameznega nosilca planiranja so okvir za dogovarjanje, usklajevanje in možnost izvedbe posameznih in vseh investicij v občini v letih do 1990. Izvršni svet občine daje osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 v javno razpravo vsem podpisnikom, delovnim ljudem in občanom. Vse pripombe in predloge na osnutek dogovora je treba posredo vati na Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Murska Sobota najpozneje do konca oktobra 1985. ' Vse OZD gospodarstva, ki še niso posredovale svojih planskih elementov za prevzemanje obveznosti prosimo, da jih čimprej posredujejo sestavljalcu dogovora. Nadalje se pozivajo vsi nosilci planiranja v občini, da v času javne razprave osnutka dogovora obvezno posredujejo svoje konkretne predloge za posege v prostor za vse’predvidene investicije za srednjeročno obdobje. Za vsako posamezno investicijo je treba posredovati naslednje podatke: namen investicije, zmogljivost in lokacijo objekta. Po določitvi lokacije bo izdelan prostorski del družbenega plana občine za obdobje 1986—1990, ki bo pravna osnova za'izdajo vseh potrebnih dokumentov za investicijo. Na osnovi prejetih pripomb bo izvršni svet občine pripravil predlog dogovora v novembru letos ip ga predložil v sprejem in podpis udeležencem dogovora. Na podlagi 2., 29., 137. in 138. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in v družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80), 29. in 160. člen statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občin Pomurja, št. 12/80), odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 (Ur. objave občin Pomurja, št. 21/84) ter smernic za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 (Ur. objave občin Pomurja, št. 4/85) ter sklepov delovnih svetov in drugih organov upravljanja, sklenejo — temeljne, delovne in sestavljene organizacije združenega dela; — Krajevne skupnosti; — samoupravne interesne skupnosti gospodarstva in družbenih dejavnosti; — Izvršni svet skupščine občine; — Občinski svet zveze sindikatov; — Občinska konferenca social, zveze delovnih ljudi; — poslovne banke; — Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje in — druge samoupravne organizacije ozir, skupnosti (v kolikor se v teku dogovarjanja ali pozneje ugotovi potreba po pristopu k dogovorom) DOGOVOR o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990 TEMELJNI CILJI 1. člen Udeleženci dogovora se zavezujemo, da bomo poskrbeli za uresničitev naslednjih skupnih temeljnih ciljev: DELEGATSKI VESTNIK - 9 STRAN 33 VESTNIK, 29. AVGUSTA 1985 — nadaljnje razvijanje, utrjevanje in poglabljanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov; — povečanje proizvodnje zlasti proizvodnje hrane z višjo stopnjo pridelave ter izboljšanje kvalitete izdelkov; — povečanje izvoza blaga in storitev predvsem na konvertibilno območje ter kvalitetno vključevanje v mednarodno delitev dela; — večje uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, krepitev materialne osnove in reproduktivne sposobnosti gospodarstva; — povečanje produktivnega zaposlovanja in izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih; — večjo izrabo vseh naravnih danosti in primerjalnih prednosti; — boljšo izrabo vseh obstoječih proizvodnih zmogljivosti in z ustreznimi investicijskimi vlaganji hitreje uvajati razne proizvodne programe ter kvalitetneje spreminjati sedanjo gospodarsko strukturo; — varčevanje z energijo in iskanje alternativnih energetskih virov; — združevanje sredstev OZD v občini in iz razvitejših območij za prioritetne naložbe; — uvajanje sodobne tehnologije in moderniziranje proizvodnje ter uporabo elektronike in računalništva; — pospeševanje raziskovalne in inventivne dejavnosti ter vključevanje dosežkov znanosti v proizvodne procese; — hitrejši razvoj, modernizacijo in posodobitev gospodarske infrastrukture zlasti cest in komunalnih objektov; — razvoj družbenih dejavnosti v skladu s potrebami gospodarstva ter v okvirih in odvisnosti od materialnih in dohodkovnih možnosti. Še naprej bo dana prioriteta razvoju osnovnega zdravstva, osnovnega šolstva in raziskovalni dejavnosti; — smotrno rabo prostora, varovanje kmetijskih zemljišč, okolja ter naravne in kulturne dediščine; — nadaljnji razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA 2. člen Skupne cilje in naloge družbenoekonomskega razvoja občine bomo udeleženci dogovora uresničili z dosego naslednjih povprečnih letnih rasti gospodarskih gibanj: družbenega proizvoda 3,8 %, dohodka 3,6 %, industrijske proizvodnje 3,5—4%, kmetijske proizvodnje 4%, izvoza 8 %, zaposlenosti 2 %, produktivnosti 1,5—2 % in realnih osebnih dohodkov za 1,2%. 3. člen Pri delitvi dohodka bomo z 4,7 % povprečno letno rastjo sredstev za akumulacijo, krepili njen delež v strukturi dohodka. Vse oblike porabe se bodo gibale v okviru obsega usmerjenega dohodka in naraščale v blobalu do rasti dohodka. 4. člen ' Za investicije bo v občini namenjeno skupno 26.298.421.000 din ali 22,8 % družbenega proizvoda občine. V gospodarstvo bo v petle-nem obdobju vloženo 19.723.816.000 din oz. 17,1 % družbenega proizvoda in v negospodarstvo skupno 6,'574.605.000 din ali 5,7 % družbenega proizvoda, v tem 4,5 % za stanovanjsko gradnjo. PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSTVA 5. člen OZD gospodarstva v občini bodo usmerjale svoj razvoj v razvojno intenzivne proizvodnje, poskrbele za višjo stopnjo predelave surovin in ustvarjanje višjega dohodka na delavca in vložena sredstva, gospodarnejši rabo surovin, energije in prostora ter povečale produktivnost dela in ekonomičnost poslovanja. Vse organizacije bodo prilagajale svoje proizvodne programe potrebam in zahtevam tržišča. DO Panonija in DO Platana bosta preusmerjali proizvodnjo oz. pridobili ustrezne nove programe. Za višjo stopnjo predelave bodo poskrbeli zlasti v živilsko predelovalni industriji in proizvodnji kremenčevega peska. Z združevanjem sredstev OZD iz občine in razvitejših območij bo poskrbljeno za pridobivanje novih kvalitetnih proizvodnih programov in uvajanje novih dejavnosti. Nosilci pridobivanja novih programov bodo OZD gospodarstva, ob sodelovanju Izvršnega sveta občine, Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje in LB Temeljne Pomurske banke. Pri presojanju 'investicij se bodo uporabljali kriteriji za presojo investicij iz Dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1986—1990 z upoštevanjem specifičnosti občine glede razpoložljive delovne sile in števila iskalcev zaposlitve ter primerjalne prednosti pri nekaterih surovinah in naravnih danosti. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO 6. člen Organizacije združenega dela bodo poskrbele za povečanje izvoza blaga in storitev povprečno letno 8 % tako, da bo izvoz leta 1990 za 47 % večji kot je bil v letu 1985. Pomemben delež k izvozu občine bodo prispevale OZD s področja tekstilne in živilsko predelovalne industrije, v izvoz blaga pa se bodo vključevale tudi ostale organizacije, predvsem grafične, lesne in kovinske industrije. Turistične in gradbene organizacije bodo z izvozom storitev vplivale na večji devizni priliv občine. Preko naložb bodo organizacije združenega dela ustvarjale pogoje za celovitejše vključevanje v mednarodno delitev dela. V skladu z opredeljeno politiko sodelovanja s sosednjimi državami bomo krepili medsebojno blagovno menjava in razširili obseg menjave v okviru sejemskih sporazumov. Večjo izvozno usmerjenost na konvertibilna tržišča bodo banke vzpodbujale s prednostnim kreditiranjem izvoza in priprave na izvoz ter izvajanje programov obmejnega gospodarskega sodelovanja. ZAPOSLOVANJE 7. člen Občinska skupnost za zaposlovanje, Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje in Občinski sindikalni svet bodo vzpodbujale organizacije združenega dela in skupnosti k aktivnostim za uresničitev usmeritev iz Smernic za družbeni plan občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 1990 o predvideni 1,5—2 % povprečni letni rasti produktivnosti in 2 % rasti zaposlovanja. 8. člen Občinska skupnost za zaposlovanje bo na osnovi veljavnih samoupravnih sporazumov sprejemala letne načrte zaposlovanja v katerih bo uresničevala naloge glede politike zaposlovanja. V vseh OZD bomo poskrbeli za produktivno zaposlovanje, kadrovsko štipendiranje ter zaposlovanje štipendistov in pripravnikov, ki končujejo izobraževanje. Izvajali bomo tako politiko kadrovanja, ki bo izboljšala sestavo poslovodnih, vodilnih in tehnoloških kadrov. 9. člen Občinski sindikalni svet, Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje in Občinska skupnost za zaposlovanje bodo vzpodbujale organizacije združenega dela, da zagotovijo več sredstev za dopolnilno izobraževanje svojih delavcev z namenom izboljšanja poklicne in strokovne izobrazbe zaposlenih. 10. člen Za razreševanje problemov brezposelnosti bodo podpisniki dogovora na osnovi 37. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti namensko združevali sredstva za izvajanje programov prekvalifikacije, in dodatnega izobraževanja delavcev ter zagotovili sredstva za denarna nadomestila in pomoči v času brezposelnosti. INDUSTRIJA 11. člen S hitrejšim razvijanjem proizvodnje, ki bo slonela na uvajanju razvojne in tehnološko intenzivnih programih, s posodabljanjem tehnoloških postopkov in opreme ter boljšo izrabo obstoječih zmogljivosti bo v industriji možno doseči povprečno 3,4 — 4 % letno rast proizvodnje. S ciljem hitrejšega in kvalitetnejšega razvoja lastne OZD in celotnega gospodarstva občine, sprejemajo udeleženci dogovora naslednje naloge: ' 12. člen Mesna industrija bo investirala v odpravljanje ozkih grl in modernizacijo proizvodnje. Z izboljšanjem kvalitete proizvodnje in višjo stopnjo predelave mesa v suhomesne izdelke in konzerve bo dana prednost proizvodnji za izvoz, ki bo ena njenih glavnih usmeritev. 13. člen Agromerkur bo s polno zasedenostjo kapacitet do leta 1990 povečal proizvodnjo perutninskega mesa od 6.018 ton v letu 1985 na 7500 ton leta 1990. Proizvodnjo bo usmeril v večji meri v izvoz in pristopil k razvijanju programov predelave perutninskega mesa v izdelke z višjo stopnjo predelave. Izvedel bo razširitev hladilnice. 14. člen * Tovarna mlečnega prahu bo v srednjeročnem obdobju povečala odkup mleka za 16 % oz. od 36.500.000 1 leta 1985 na 42.300.000 Heta 1990 ter dnevno zmogljivost mlekarskega obrata za 37 % to je na 160.0001 mleka. Poleg povečanja obstoječe proizvodnje bo OZD razširila asortiman izdelkov na osnovi dehidracije ž uvedbo nekaterih novih programov. Naložbe bodo usmerjene v nabavo opreme za povečanje in posodobitev proizvodnje in nabavo transportnih sredstev. 15. člen INTES TOZD Mlinopek bo izboljšal strukturo proizvodnje s tem, da bo v petletnem obdobju ustrezno povečal proizvodnjo mlev-skih in pekarskih izdelkov, nekoliko hitreje pa proizvodnjo slaščičarskih izdelkov. Za zagotovitev potrebnega skladiščnega prostora bo investiral v žitni silos. 10 - DELEGATSKI VESTNIK 16. člen Tekstiino-konfekcijska industrija bo tehnološko posodobila opremo in s prilagajanjem proizvodnje zahtevam tujih kupcev povečevala izvoz na konvertibilna tržišča. MURA bo nadalje razvijala tehnologijo proizvodnje oblačil in v strukturi proizvodnje zmanjšala serije ob diverzifikaciji kolekcij. Poleg pospeševanja izvoza na konvertibilno tržišče si bo prizadevala za čim večji izvoz znanja. Investicije bodo usmerjali v posodobitev strojne opreme z nabavo računalnikov, racionalizacijo energetskih sistemov s plinifikacijo in razvoj informacijskega sistema. 17. člen Rašica TOZD Beltinka bo investirala v nabavo visokoprodukti-vne strojne opreme in pristopila k pridobitvi proizvodnih prostorov ter uskladila proizvodne kapacitete. Spremenila bo proizvodni program s tem, da bo v strukturi proizvodnje povečala delež pletenin za odrasle in zmanjšala obseg baby programa. 18. člen TEKSTIL TOZD Pletilstvo Prosenjakovci bo vlagala v posodobitev strojne opreme in tehnološko modernizirala proizvodnjo otroške športne trikotaže, tehničnih in tekstilnih izdelkov ter predelavo tekstilnih sekundarnih surovin in preje. Pristopila bo k razširitvi proizvodnih prostorov obrata v Križevcih. 19. člen DO Panonija bo selekcionirala proizvodni asortiman ter na podlagi podrobnejših analiz in raziskav trga sprejela odločitve o nadaljnjem razvoju določenih vrst izdelkov oz. o opustitvi nekaterih programov. Pri proizvodnji Kmetijske mehanizacije bo TOZD razvijala sodobnejše in kvalitetnejše izdelke, ki bodo tehnološko zahtevnejši. Proizvodni program bo še nadalje zajemal stroje za popolno obdelavo tal, škropilnic in sejalno tehniko ter spravila in transport kmetijskih pridelkov. Panonija bo pristopila k proizvodnji specialnih strojev za PQtrebe industrije. Zgradila in opremila bo livarno, ki bo osnova za uvedbo novega programa toplotnega preoblikovanja in litja kovin v TOZD Blisk. 20. člen LIV TOZD Oprema in orodja Rogašovci bo nadaljevala z razvo jem in proizvodnjo zahtevnejših naprav in orodij z veliko vloženega dela in znanja. 21. člen DO PLATANA bo del proizvodnje usmerila v nove proizvodne programe iz masivnega lesa ter prek večje izkoriščenosti proizvodnih kapacitet in izrabe domačih surovin ustvarila pogoje za hitrejšo rasi izvoza. Z združevanjem sredstev in sovlaganjem tujega kapitala bo izvedena posodobitev strojne opreme. 22. člen ZGEP Pomurski tisk bo v petletnem obdobju razširil obseg kooperacijskega sodelovanja. DO bo nabavila novo strojno opremo s katero bo modernizirala obstoječo proizvodnjo v TOZD-ih Kartona-ža, Tiskarna in Eureco ter postopno uvajala nove proizvodne programe 23. člen Tovarna dušika TOZD Proizvodnja kremenčevega peška bo povečal proizvodnjo kremenčevih granulatov od 116.000 ton v letu 1985 na 121.000 ton v letu '990. Z modernizacijo obstoječih proizvodnih naprav in nabavo nove opreme bodo izboljšani pogoji za povečanje proizvodnje mas. Za potrebe pridobivanja in predelave kremenčevega peska bodo odprli površinski kop v Kuštanovcih. Proizvodnja talnih mas se bo povečala za 56 % oz. od 2.700 ton leta 1985 na 4.200 ton ob koncu srednjeročnega obdobja ter proizvodnjo hidrotesnih mas od 660 ton leta 1985 na 1.200 ton, to je v petih letih za skupno 82 %. Prizadevali si bodo za uvedbo novih programov z višjo stopnjo predelave peskov. ENERGIJA 24. člen ELEKlliO TOZD Elektro Murska Sobota bo z nadaljnjim vlaganjem v izgradnjo in posodabljanjem električnega omrežja skrbel Za kvalitetno oskrbo z električno energijo Celotnega območja občine Skupno s krajevnimi skupnostmi bo organizacija investirala v gradnjo transformatorskih postaj v naseljih, kjer je oskrba nezadovoljiva. Samoupravna stanovanjska skupnost bo del sredstev usmerjala v prenovo stanovanjskih objektov in stanovanj z namenom izboljšati toplotno izolacijo ter s tem zmanjšati porabo energije. 25. člen DO MURA bo kot nosilec investicije skupno z PZC TOZD Bolnica, DO Panonijo, Tovarno mlečnega prahu, INTES TOZD Mlino-pek, Mesno industrijo, PLATANO, ZGEP Pomurski tisk, Gradbeni štvo Pomurje in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo investirala v izgradnjo plinovodnega omrežja na relaciji GRP Boreči do mesta Murska Sobota. družbena in družbeno org. proizv. vsa proizvodnja — pšenica 60 dt/ha 40 dt/ha — rž 40 dt/ha 30 dt/ha — ječmen 50 dt/ha 35 dt/ha — koruza 80 dt/ha 55 dt/ha — silažna koruza 450 dt/ha 350 dt/ha — sladkorna pesa 500 dt/ha 500 dt/ha — krompirja 300 dt/ha 200 dt/ha Na tej osnovi bodo proizvajalci v letu 1990 dosegli naslednjo tržno proizvodnjo: pšenica — rž 15000 ton ■— koruza 3000 top — sladkorna pesa 45000 ton Tako proizvodnjo poljščin bodo proizvajalci dosegli tudi s povečano rabo mineralnih gnojil od sedanjih 419 kg/ha na 600 kg/ha, s kalcifikacijo zemljišč, boljšim sortnim izborom in kakovostjo semena, ki ga bodo v letu 1990 pri koruzi zamenjevali 100%, pri pšenici 50%, pri krompirju 25 %, s pravilno uporabo zaščitnih sredstev, uporabo znanstvenih dosežkov in smotrno rabo tehničnih sredstev. 28. člen V skladu z razpoložljivimi možnosmi bo KG Rakičan razvijalo tudi vinogradništvo in sadjarstvo. KZ Panonka bo nadaljevala razvoj proizvodnje brezvirusnih sadnih sadik, obnavljala nasade na lastnih površinah in z združevanjem proizvajalcev tako, da bo leta 1990 imela pod površino 100 ha. V sodelovanju s tujimi partnerji in domačo predelovalno industrijo bo razvijala pridelavo okrasnih rastlin in se-menarsko proizvodnjo. V skupnem programu ABC Pomurke bo zgradila hladilnico in spremljajoče objekte za sadje in povrtnino v Puconcih. KZ Panonka bo v sodelovanju z raziskovalno skupnostjo in drugimi organizacijami poiskala ustrezne proizvodne usmeritve na tistih območjih Goričkega, kjer se zmanjšuje poselitev in so najbolj ogrožena zaradi škode po divjadi. * V interesu racionalne proizvodnje nekaterih vrtnin in okrasnih rastlin bo KZ Panonka v sodelovanju z raziskovalno skupnostjo, trgovinskimi in gostinskimi organizacijami proučila in pristopila k izkoriščanju geotermalne vode. 29. člen Temeljna proizvodno-dohodkovna usmeritev kmetijske proizvodnje bo ob boljših pogojih gospodarjenja še nadalje živinoreja, predvsem govedoreja in prašičereja. V posrednem in neposrednem izvozu bo imela ta panoga še vedno največji delež. Govedoreja bo nadalje slonela na vzreji svetlolisastega goveda. Selekcijska služba bo določala rejsko smer na uravnoteženi prireji mleka in mesa. Reja goveda se bo gibala na številu, ki ga bo dopuščalo povečanje doma pridelane krme s poudarkom na povečani klavni teži pitancev, kvaliteti mesa in povečani prireji mleka, ki naj bi leta 1990 dosegla 2500 litrov odkupljenega mleka po kravi. KG Rakičan bo povečalo osnovno čredo na 200 krav. DELEGATSKI VESTNIK - 11 Prašičerejska proizvodnja KG Rakičan bo v odvisne sti od gospodarskih gibanj in oskrbe s krmo, zadržala sedanji obseg proizvodnih zmogljivosti 90000 komadov, v kooperaciji pa v tesnejšem sodelovanju, s prirejo pujskov, dosegla vzpon na 30 — 40 tisoč prašičev letno. 30. člen Živinorejsko-veterinarski zavod in pospeševalna služba v kmetijskih organizacijah bosta skrbela za vzrejo in selekcijo goveda, ki bo zagotavljala večjo možnost izvoza, večjo prodajo na domačem tržišču in predstavljala vzrejni center plemenskih živali v širšem prostoru. Pospeševala bosta v enaki meri selekcijo prašičev v smeri, ki jo bo zahtevala klavniška industrija in skrbela za uveljavljanje sodobne in racionalne gradnje živinorejskih objektov. Služba zavoda bo svoj razvoj osemenjevanja razvijala postopoma tako, da bo leta 1990 osemenjevala na domu 90 % vseh krav in 50 % plemenskih svinj. 31. člen Organizirana perutninarska proizvodnja bo v okviru DO Agro-merkur dosegla v petletnem obdobju 25% povečanje proizvodnje piščančjega mesa in izdelkov. Organizacija bo zgradila nov brojlerski objekt v Pečarovcih in razširila objekt v Puževcih. Zaradi večje usklajenosti proizvodnje bo preuredila valilnico v Puconcih in povečala proizvodnjo valilnih jajc. 32. člen Zaradi dohodkovne pomembnosti živinoreje, bo veterinarska služba v veterinarski in kmetijskih organizacijah zagotovila preventivno zdravstveno varstvo živali, v okviru sprejetega programa zdravstvenega varstva živali za obdobje 1983—1990. Z uveljavljanjem zakona o zdravstvenem varstvu živali bo določila takšno organizacijsko obliko varstva, ki bo zagotavljala kar najbolj povezano, racionalno in učinkovito službo. 33. člen Na področju naložb bodo OZD dajale prednost nakupu zemljišč, melioracijam, komasacijam in namakanju. KG Rakičan bo zgradilo hleve za pitance v Motvarjevcih in Lemerju, reprocenter in glede na potrebe pa povečalo obseg sušilnice. Vlagalo bo tudi v obnovo vinogradov in sadovnjakov. KZ Panonka bo pristopila h gradnji hladilnice v Puconcih, zgradila skladišča za repromaterial in zbirna centra za odkup žita v Salov-cih in na Cankovi. Kreditirala bo gradnjo hlevov in nakup plemenske živine na usmerjenih kmetijah. Kmetijska zemljiška skupnost bo' usklajevala naloge na področju odkupa zemljišč, agrarnih operacij, rajonizacije in drugih posegov v kmetijski prostor in v tem cilju izdelala agrokarto. 35. člen Občinski sklad za intervencije v proizvodnji hrane v okviru skupnosti za pospeševanje kmetijstva bo z letnimi programi opredeljeval naloge na pospeševanju in z ukrepi vzpodbujal realizacijo s tem dogovorom in s srednjeročnim planom zastavljene cilje v kmetijski proizvodnji. Aktivnosti na področju blagovnih rezerv bo zastavljal tako, da bo v srednjeročnem obdobju dosežena predvidena raven zalog in zagotovljen potreben prostor za njihovo skladiščenje. 36. člen Skupnost za obrambo pred točo in zavarovalna skupnost bosta zagotavljali največjo možno raven obrambe ter skupno s kmetijskimi organizacijami poskrbeli za največji možen obseg zavarovanja poljščin in živalske proizvodnje. 37. člen Skupščina občine in njen izvršni svet bosta predlagala oziroma sprejemala take ukrepe s področja davčne, socialne, intervencijske, upravne in inšpekcijske dejavnosti, ki bodo pospeševali boljšo obdelavo zemlje, večjo proizvodnjo in njeno podružbljanje ter zagotavljali uresničevanje drugih ciljev agrarne politike. Za srednjeročno obdobje bosta zagotovila vsaj enako prispevno stopnjo za intervencije in blagovne rezerve, kakršna je veljala v prejšnjem obdobju. Skupščina bo v prostorskem delu plana opredelila območja namenske rabe zemljišč za načrtovane kmetijske naložbe, agrarne operacije, vodno akumulacijo v Martjancih, Dolencih in Fokovcih, opredelila načela za izdelavo agrokarte in z letnimi plani usmerjala proizvodnjo glede na začrtane cilje in gibanja v tekoči gospodarski in agrarni politiki. STRAN 35 VESTNIK, 29. AVGUSTA 1985 38. člen Banke in hranilno kreditna služba bodo na podlagi svojih samoupravnih sporazumov o temeljih planov zagotavljale sredstva za kreditiranje kmetijske poroizvodnje. Obrestna mera ne bo višja od povprečne obrestne mere za prednostne namene v gospodarstvu. 39. člen Gozdno in lesno gospodarstvo TOZD Gozdarstvo bo z optimalno izrabo naravnih zmogljivosti gozda v letih 1986—1990 povprečno letno posekal 34.556 bruto m1 iglavcev in 27.856 m1 listavcev. Ob minimalnem povečanju sečnje se bo spemenila struktura gozdnih sortimentov. Proizvodnja hlodovine bo v povprečju večja za 4 %, jamskega lesa za 6 %, celuloze za 12 % in ostalega tehničnega lesa za 2 % medtem, ko se bo proizvodnja drv zmanjšala za 4 %. Za razširitev gozdnobiološke reprodukcije bo TOZD Gozdarstvo letno investiralo v 10 ha osnovnih nasadov in obnovilo 34 ha gozdnih površin. 40. člen Temeljna organizacija kooperantov Gozdarstva bo v zasebnih gozdovih dovolila posek letno 32.896 bruto m3 lesa od tega 15.607 m’ iglavcev in 17.289 m3 listavcev. V strukturi proizvodnje se bo hitreje povečeval posek za jamski les in drva. V skladu z gozdnogospodarskimi načrti bo tudi v zasebnih gozdovih investirano N osnovne nasade na površini 14 ha letno ter opravljeno vzdrževanje 52 ha gozdnih površin letno. 41. člen DO Gozdno in lesno gospodarstvo bo dokončala rekonstrukcijo žage in zgradila skladišče v Mačkovcih. 42. člen GLG TOZD FAZAN bo v petih letih povečal vzrejo divjadi za 18 %, v tem hitreje vzrejo fazanov, vzreja jerebic in rac pa bo ohranila sedanji obseg. Zaradi slabšanja naravnih pogojev obstoja divjadi bo odstrel jelenjadi, srnjadi, divjih prašičev, zajcev in race Ostal na isti rvni kot leta 1985, odstrel fazanov in jerebic pa se bo povečal za 7 do 8 %. r 12 - DELEGATSKI VESTNIK 43. člen Gojitveno lovišče KOMPAS G. Petrovci bo povečalo vzrejo fazanov od sedanjih 60.000 na 80.000 kom. leta 1990 in jerebic od 500 na 4000 kom letno. Na novo bodo uvedli vzrejo rac z letno proizvodnjo od 5000 do 10.0000 kom. Pri lovu na visoko divjad si bodo prizadevali za čim bolj intenziven odstrel divjih prašičev, obseg odstrela druge divjadi pa bo ostal na enakem nivoju. Investicije bodo usmerili v obnovo in razširitev prostorov za vzrejo fazanov in jerebic ter nakup nove opreme za valilnico. Skupno s KZ Panonko bodo zgradili obore za umetno vzrejo damjakov. Površino fazanerije bodo povečali od sedanjih 10 ha na 30 ha. Na območju predviden za melioracije bodo na površini 20 ha uredili remize in vetrobrane pasove. V sodelovanju s KZ Panonko bodo investirali v izgradnjo umetnega jezera med Dolenci in Hodošem s površino okoli 10 ha, ki bo poleg namakanja kmetijskih površin služilo tudi polin-tenzivni vzreji rib in prispevalo k ohranitvi male vodne živali. Manjše jezero bodo uredili tudi pri Dolencih. VODNO GOSPODARSTVO . 44. člen Območna vodna skupnost MURA bo v dogovoru z občinsko skupščino in kmetijskimi organizacijami nadaljevala z izgrdnjo osnovne odvodne mreže za nadaljnje hidromelioracije v občini. Za potrebe obrambe pred poplavami in melioracije bo skupnost izvedla regulacijo Kučnice, Velike in Male Krke, reke Mure ter vodo-tkov Črnec—Dobel, Lendava in Lipnica. 45. člen Za realizacijo nalog pri varstvu voda, oskrbe z vodo in čiščenje odpadnih voda bo Območna vodna skupnost v letu 1986—1990 združila 3.802 milj, din, od tega 1.680 milj, za pokrivanje obveznosti v SR Sloveniji. * TRGOVINA 46. člen Za izboljšanje asortimana blaga ter zagotovitev nemotene in kvalitetne preskrbe prebivalstva na območju cele občine bo Veletrgovina Potrošnik nadaljevala z izgradnjo in posodabljanjem trgovin. TOZD Veleprodaja bo zgradila novo skladišče za živila s hladilnimi napravami; TOZD Izbira bo zgradila prizidek k marketu v Cankovi in adaptirala prodajalne. »Moda«; TOZD Merkur bo adaptiral in posodobil prodajalne na Tišini; TOZD Preskrba bo zgradila novi samopostrežni trgovini z bifejem na Tišini in v Krogu, klasično prodajalno v Melincih ter adaptirala 6 prodajaln v mestu in na podeželju. S celovitejšo in pestrejšo ponudbo blaga ter uskladitvijo odpiralnega časa potrebam kupcev bodo dane tudi večje možnosti za prodajo blaga tujim gostom. SOBOTA TOZD Komunala bo združila sredstva za izgradnjo skladiščnih prostorov in hladilnice za potrebe tržnice v Murski Soboti. 47 47. člen IS bo pripravil in predlagal Skupščini občine v sprejem spremembe odloka o opravljanju blagovnega prometa z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov na območju'občine M. Sobota preko katerih bi pospešili odpiranje zasebnih trgovin. GRADBENIŠTVO 48. člen Gradbeništvo Pomurje bo obseg fizične proizvodnje ohranil na sedanjem nivoju s tem, da bo zmanjšal klasično gradnjo in proizvodnjo konstrukcij ter proizvodnjo usmeril v večji meri v izdelke betonske galanterije. V ta namen bo investirala v zaokrožitev betonske proizvodnje v obratu v Lipovcih z uvedbo porograma betonske galanterije. Z večjo usmerjenostjo na tuja tržišča bo Pomurje ustvarilo 15 % celotne realizacije z izvozom. Med Organizacijami združenega dela Gradbeništvo Pomurje, SOBOTA, Temelj Cankova, Graditelj Beltinci in Blisk bo prišlo do večjega sodelovanja in povezovanja pri izvajanju gradbenih in obrtnih del. PROMET IN ZVEZE 49. člen Organizacije združenega dela bodo poskrbele za racionalen pretok blaga in surovin v smislu integralnega transporta ter kosovni transport v večji meri preusmerile na železnico. 50. člen Cestna skupnost bo v večji meri usposobila cestno mrežo za hitrejši razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini. Pri urejanju in posodabljanju cestne meže bo Skupnot dala povdarek bolj obremenjenim cestam in cestam na manj razvitim in obmejnim ob-močjem v občini. V ietih 1986 do 1990 bo moderniziranih 49,3 km lokalnih cest in položene asfaltne, prevleke z ojačitvami na cestah v dolžini 12,9 km. Modernizacija lokalnih cest se bo izvršila na naslednjih odsekih: Sebeborci—Andrejci—Puconci—Križevci, Cankova—Geriinci—Fik-šinci—Rogaševci, Salovci—Dolenci, Križevci—Domanjševci, Andrejci—Ivanovci—Kančevci—Ratkovci, Moščanci—Pečarovci, Bakovci— Dokležovje—Ižakovci, M. Sobota—Markišavci, M. Sobota— « Noršinci, Kramarovci—mejni prehod Kramarovci, Vanča vas—Bo-rejci, Motvarjevci—Pordašinci—Prosenjakovci in naelje Hodoš. Na regionalnih cestah bodo modernizirani odseki: M. Sobota—Moravci, M. Sobota—Gederovci—Kuzma, v M. Soboti mimo sodišča in G. Petrovci —Martjanci. Ojačitve in asfaltne prevleke na lokalnih cestah bodo položene na odsekih: Skakovci—Puževci, Bakovci—Mali Bakovci, Cankova— Korovci, Puconci—Gorica, skozi vas Brezovci in Cankova—mejni prehod in Renkovci—Beltinci. Na lokalnih četah se bodo izvršila popravila in novogradnja motov v Topolovcih, Rakičanu, Sebeborcih in Krogu. 51. člen Skupno s krajevnimi skupnosti in Certusom TOZD Avtobusni promet bo Skupnost za ceste uredila več avtobusnih postajališč na regionalnih in lokalnih cestah. 52. člen DO za PTT promet bo v naslednjem petletnem obdobju usmerila investicijska vlaganja v gradnjo poštno-prometnega centra, garaž, skladišč, delavnic, objekta za PTT servis, omrežja za prenos podatkov, večkanalne telegrafske naprave, medkrajevni kabel na relaciji Lendava—M. Sobota, VATC Mačkovci, KATC Bakovci, Beltinci, Puconci in Tišina ter v prenosni sistem med GATC—KATC in VATC— KATC. Z načrtovanimi investicijami bo omogočeno, povečanje število pošt, TG in TF od 18 leta 1985 na 19 leta 1990 ali z 6 % in števila teleks priključkov od 34 leta 1985 na 42 v letu 1990 oz. za 32 %. Z povečanjem števila priključkov vseh avtomatskih telefonskih central od 8.648 na 11.268 oziroma za 30 % bo večje tudi število telefonskih naročnikov za 44 % in sicer od 5.925 leta 1985 na 8.525 leta 1990. 53. člen Železniška transportna organizacija Maribor bo pristopila k modernizaciji proge Ormož—Murska Sobota z elektrifikacijo omenjenega progovnega odseka in vzpostavitvijo telekomande prometa. Za izgradnjo železniške proge Murska Sobota—Martinje bomo v občini s prostorskim planom rezervirali ustrezna zemljišča. 54. člen Certus TOZD Avtobusni promet Murska Sobota bo izboljšal in prilagodil vozne rede potrebam prebivalstva ter povečal fizični obseg prevoženih kilometrov za povprečno 2,1 % letno tako, da bodo v letu 1990 z avtobusi prevozili 6.650.000 km. Za realizacijo tega cilja bo organizacija nabavila dodatnih 9 avtobusov. Izkoriščenost avtobusov se bo nekoliko zmanjšala zaradi nadaljnjega urejanja krajših linij za prevoze delavcev in dodatnih voženj ob konicah. V srednjeročnem obdobju bo Certus zgradil II. fazo avtobusne postaje v Murski Soboti. GOSTINSTVO IN TURIZEM 55. člen Povečanje turističnega prometa bodo dosegle organizacije združenega dela z večjo izvenpenzionsko ponudbo. Radenska TOZD Diana in TOZD Žvezda do leta 1990 ne bosta povečevale kapacitet hotelov. TOZD Moravske toplice bodo z izgradnjo hotela B kategorije povečale število ležišč za dodatnih 250. Za nadaljnji razvoj naravnega zdravilišča bo TOZD razširila fizioterapijo in investirala v izgradnjo ( infrastrukture in drugih spremljajočih objektov. Razvoj turizma bo v večji meri slonel na naraščanju števila tujih gostov in povečanju dne- * vne potrošnje za tovrstne storitve. V ta namen bo potrebno izboljšati ’ kakovost turistične ponudbe in povečati propagando. 56. člen j TOZD Zvezda bo zgradila restavracijo na Lendavski cesti s ka- J paciteto 240 sedežev. DO Radenska bo vlagala tudi v razširitev gostinske ponudbe v Murski Soboti z izgradnjo lokala in postavitvijo ki- * oska ter zgradila ob Ledavskem jezeru gostinski lokal. 57. člen J KZ Panonka bo pospeševala razvoj kmečkega turizma kot dopolnilne dejavnosti kmečkih gospodarstev ter v ta namen kreditirala po- 3 slovanje in gradnjo tovrstnih zmogljivosti ob ustreznem organiziranju pospeševalne službe. 4 c 58. člen 1 Gojitveni lovišči FAZAN in KOMPAS bosta v okviru svoje dejavnosti skrbeli za povečanje lovnega turizma. DELEGATSKI VESTNIK - 13 STRAN 37 VESTNIK, 29. AVGUSTA 1985 59. člen Obrtno združenje bo s svojo svetovalno vlogo usposabljalo in usmerjalo zasebne gostinske obratovalnice v kvalitetnejši razvoj z nudenjem celovitejše ponudbe prehrambnih artiklov. 60. člen Krajevne skupnosti bodo z namensko rabo turistične takse poskrbele za urejen videz turističnih krajev in v okviru materialnih možnosti prispevale k izgradnji infrastrukturnih objektov na teh območjih. 61. člen Banke bodo prednostno kreditirale investicijske programe ki bodo usmerjeni v doseganje večjega neto deviznega učinka ter z dograjevanjem turističnih centrov in širitvijo ponudbe zagotavljali kakovostnejšo turistično ponudbo. 62. člen Skupščina občine bo pospešila urbanistično urejanje ter izdajo potrebnih dovoljenj za gradnjo turističnih objektov. Z ukrepi davčne politike bo5kupščina7>bčine spodbujala vlaganja v gostinske objekte s pripadajočo infrastrukturo ter s selektivno in diferencirano davčno politiko na področju osebnega dela pospeševala razvoj turističnih, servisnih, trgovskih obratov ter obratov domače in umetne obrti. V turističnih krajih bo z odlokom omogočila prilagoditev delovnega časa potrebam turistov. DROBNO GOSPODARSTVO 63. člen Organizacije združenega dela gospodarstva, podpisnice tega dogovora se zavezujejo, da bodo opredelile programe ki jih zaradi prestrukturiranja proizvodnje opustijo in jih ponudijo interesentom s področja drobnega gospodarstva za kooperacijsko sodelovanje. 64. člen Izvršni svet SO bo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in Obrtnim združenjem poskrbel, da bodo na območju občine pokrite vse tiste dejavnosti, ki služijo za zadovoljevanje neposrednih potreb občanov. 65. člen 110 Agroservis bo z ureditvijo avtoličarskega oddelka ter izgradnjo hale za tehnične preglede in avtopralnice razširil in posodobil servisno dejavnost. Ob koncu petletnega obdobja bo pristopil k gradnji servisa za avtomobile Zastava. 66. člen Skupščina občine bo zagotovila davčne olajšavo za ustanavljanje novih enot drobnega gospodarstva. S selektivno davčno politiko bo pospeševala razvoj deficitarnih dejavnosti odpiranje novih delovnih mest in modernizacije proizvodnje. Z zazidalnimi načrti predvidene lokacije za poslovne prostore drobnega gospodarstva je potrebno ustrezno opremiti. S poenostavitvijo postopkov bodo dane možnosti za hitrejšo gradnjo tovrstnih objektov. 67. člen Banke bodo prednostno kreditirale razvoj drobnega gospodar-' stva z dodatnimi ugodnostmi pri kreditiranju deficitarnih dejavnosti. 68. člen Obrtno združenje bo v okviru svoje dejavnosti opravljalo svetovalno vlogo pri razvoju drobnega gospodarstva ter nudila ustrezno pomoč samostojnim obrtnikom in ustanavljanju obratovalnic in poslovanju. 69. člen Splošna obrtna zadruga Prekmurka mora v večji meri skrbeti za razvoj drobnega gospodarstva v občini, tudi s sofinanciranjem ter s povezovanjem organizacijo dela in skupnim nastopom prispevati k dinamičnejšemu razvoju te dejavnosti. STANOVANJSKA IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO 70. člen V letih 1986—1990 bo na območju občine M. Sobota zgrajeno skupno 1340 stanovanj oz. 268 stanovanj letno, od tega 535 stanovanj v družbeni lasti in 805 v individualni lasti. Sedanja razmerja v gradnji družbeno usmerjenih in individualnih stanovanj bo Ohranjeno do konca srednjeročnega obdobja. V glo-balu bo v občini 60 % stanovanj individualnih, v mestu M. Sobota pa 20 %. 71. člen SIS za komunalno dejavnost bo za reševanje oskrbe s pitno in tehnološko vodo investirala v ekploatacijo zajetja Krog in vodovod- nega zajetja v Borejcih, izgradnjo glavnega cevovoda od črpališča Krog do obstoječega črpališča v Črnskih mejah ter postavitev cevovodov na relacijah Borejci — Gederovci — Cankova — Boreča, M. Sobota — Pečarovci — Križevci, M. Sobota — Bogojina, Črnske meje — Petanjci in Murski Črnci — Melinci. Ob tem bo skupnost vlagala v izgradnjo južnega kanalskega kolektorja, raztežilne kanalizacije po Ulici ob progi v Murski Soboti in v razširitev čistilne naprave. 72. člen _ V sodelovanju s SOBOTO TOZD Komunala si bo skupnost prizadevala za sanacijo začasnih odlagališč odpadkov ter v skladu s prizadevanji za celovito in dolgoročno reševanje problematike odpadnih snovi v občini, ob pomoči ustreznih strokovnih služb in krajevnih skupnosti, določila lokacijo enotnega odlagališča za komunalne odpadke na območju glinokopa pri Nemčavcih in odlagališča živalskih odpadkov. DRUŽBENE DEJAVNOSTI 73. člen Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, krajevne skupnosti in Izvršni svet bodo pripravile skupne in medsebojno usklajene programe investicij za družbene dejavnosti, ki ne bodo presegle realnega obsega ustvarjenega dohodka inVazpoložljivih virov financiranja v obdobju 1986 — 1990. Na podlagi programa investicij, sprejetega s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti, bodo v izvajalskih organizacijah združenega dela pripravili in sprejeli samoupravne sporazume o združevanju sredstev amortizacije nepremičnin. 74. člen Samoupravne interesne skupnosti bodo postopno v obdobju prvih treh let novega srednjeročnega obdobja vračunavale v ceno storitev usklajevanje ravni osebnih dohodkov izvajalcev z ravnijo osebnih dohodkov delavcem v gospodarstvu, da bi nadomestile zaostajanje iz preteklega srednjeročnega obdobja. Prav tako bodo vračunavale v ceno storitev amortizacijo vsaj v enakem odstotku kot v letu 1985, med tem ko v osnovnem šolstvu s pospešeno amortizacijo, razen za opremo, pri kateri se bo celotna amortizacija obračunavala že v letu 1987, od leta 1988 pa bodo amortizacijo vračunavale v celotnem znesku. 75. člen Vrednost programov in nalog, ki so jo določili udeleženci samoupravnih sporazumov, bodo samoupravne interesne skupnosti revalorizirale v materialnih okvirih določenih z letno resolucijo razen če za posamezne primere ne bo drugače določeno in sicer: — v ceni planirani del sredstev za osebne dohodke izvajalcev iz sklada skupne porabe ter sredstva za osebne prejemke iz naslova socialnih pravic bodo za zagotovljene programe in solidarnost valorizirale skladno z rastjo povprečnega nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v občini; — ostale elemente v ceni zagotovljenih programov bodo povečevale skladno z rastjo cen na drobno; — samoupravne interesne skupnosti bodo lahko revalorizirale fi-*■ nančne načrte svojih programov med letom po periodičnih obračunih, celoletno pa po zaključnem računu. 176. člen Skupnost socialnega varstva bo skrbela za uveljavljanje samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno—varstvenih pravic. 77. člen Izobraževalna skupnost bo nadaljevala proces podružbljanja vzgojnonzobraževalnega dela na vseh ravneh. V osnovnih šolah bodo nadaljevali z uveljavljanjem koncepta celodnevne osnovne šole in poleg celodnevno organiziranih šol uvajali elemente celodnevne šole tudi v poldnevno organizirane šole. Z uvajanjem vsebinskih oblik celodnevne osnovne šole in ob ustreznih organizacijskih oblikah bo zagotovljeno še tesnejše povezovanje šol z družbenim okoljem. V redno obliko celodnevnega dela in življenja bo še naprej vključeno okrog 17 % vseh šoloobveznih otrok. Izobraževalna skupnost bo z ustrezno politiko zaposlovanja kadrovsko okrepila dvojezično osnovno šolstvo v občini. 78. člen Glede na upadanje števila učencev v občini bo izobraževalna skupnost tekoče spremljala ustreznost obstoječe šolske mreže in v primeru potrebe predlagala ustanoviteljem ustrezne spremembe. 79. člen Na področju srednjega usmerjenega izobraževanja si bomo prizadevali vključiti v izobraževanje čim večje število učencev, ki letno zaključuje osnovno šolanje. Zagotovila se bo racionalna organizacija dela na šolah in kvaliteta izvajanja vzgojnoizobraževainih storitev. 14 - DELEGATSKI VESTNIK 80. člen V skladu z referendumskim programom bo zgrajena večnamenska telovadnica za potrebe osnovne šole Edvard Kardelj in Prekmurske brigade v Murski Soboti ter za širše potrebe občanov, dograjeni učni prostori in telovadnica v Bakovcih, učni prostori pri osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh v Murski Soboti in osnovni šoli Kuzma, zgrajena kuhinja in knjižnica na osnovni šoli Cankova, ter dograjena telovadnica pri osnovni šoli Grad in Bogojina. 81. člen Skupnost otroškega varstva bo letno vključila v organizirano vzgojo in varstvo otrok 2070 otrok, od tega v starosti do 3 let 270 otrok in od 3 let do vstopa v osnovno šolo 1800 otrok. V različne krajše oblike predšolske vzgoje bo skušala vključiti čimveč predšolskih otrok. Zagotovila bo vzgojni program, ki obsega pripravo otrok na osnovno šolo — malo šolo za otroke v starosti od 5,5 do 6,5 let. Za otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo, bo zagotovila srajšane priprave na osnovno šolo v obsegu 420 ur. 82. člen Otrokom pripadnikom madžarske narodnosti bo skupnost zagotovila pripravo za šolo v enakem obsegu kot otrokom na drugih narodnostno mešanih območjih Slovenije. 83. člen V naslednjih petih letih bodo zgrajene vzgojnovarstvene enote v Černelavcih, Cankovi in Rakičanu ter po potrebi v okviru izgradnje stanovanjskih blokov v mestu Murska Sobota. 84. člen Kot osnova pri določitvi prioritete pri gradnji novih zmogljivosti otroškega varstva bo skupnost upoštevala naslednje elemente: komunalno urejeno zemljišče za novogradnjo in sofinanciranje KS, gibanje rojstev, zaposlitev staršev in enakomerno razporeditev v WO na celotnem območju občine. 85. člen Občinska zdravstvena skupnost bo v letih 1986 do 1990 poskrbela za realizacijo naslednjih nalog: — v osnovnih zdravstvenih dejavnostih bo ustvarjala možnosti za širjenje obsega dela splošne medicine, medicine dela, preventivno zobozdravstvo, dejavnosti za zdravljenje in nego bolnika na domu ter dispanzersko obravnavo mladostnikov in odraslih na področju mentalne higiene ter v dejavnostih za nujno medicinsko pomoč; — zmanjšala bo obseg bolnišnične dejavnosti z zmanjšanjem števila bolnišnično zdravljenih občanov, skrajševanjem povprečne ležalne dobe zdravljenja in zmanjševanjem števila postelj na oddelkih kjer presegajo republiško povprečje; — ob zmanjšanju bolnišničnega zdravljenja bo povečala obseg dela v specialistični ambulantni dejavnosti; — z boljšim in aktivnejšim sodelovanjem osnovne in lekarniške dejavnosti ter s predpisovanjem zdravil bo dosegla smotrnejšo porabo; — za zdraviliško zdravljenje bo zagotavljala zdravstvene storitve v pomurskih zdraviliščih, za ostale oblike zdravljenja pa le medicinski del zdravstvenih storitev; — skrbela bo za večje strokovno usposabljanje zdravstvenih delavcev, večje vključevanje pripravnikov in ostalih potrebnih kadrov. 86. člen Za uresničevanje programov zdravstvenega varstva bodo v skupnosti zagotavljali: dogovorjene pravice do zdravstvenih storitev in socialne varnosti, uresničevali naloge pri usposabljanju in opremljanju zdravstvenih organizacij za delovanje v izjemnih razmerah in pogojih splošnega ljudskega odpora, vzpostavili računalniško zdravstvenoin-formacijski sistem ter razvili novi sistem solidarnosti med zdravstvenimi skupnostmi na republiški ravni in dopolnilni sistem vzajemnosti med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regiji. . 87. člen V letih 1986—1990 bo dokončana gradnja kirurškega bloka pri Splošni bolnišnici v M. Soboti in opravljene adaptacije dotrajanih objektov. Pri izvajanju investicijskih vlaganj bo dana prednost nabavi in posodobitvi medicinske opreme. 88. člen Skupnost socialnega skrbstva bo v naslednjem srednjeročnem obdobju: — povečala in izboljšala učinkovitost preventivnega socialnega dela v vseh organizacijah socialnega skrbstva; vključevala prebivalstvo v preprečevanje nastajanja socialnih problemov;' zagotavljala raven socialne varnosti posameznikom in druži-prekd sistema solidarnosti skušala odpraviti nekatere preveli ke razlike v možnostih zadovoljevanja socialnovarstvenih storitev; — v izvajalskih organizacijah predvsem v Domu oskrbovancev Rakičan izboljšala kadrovsko zasedbo; — v sodelovanju z zdravstveno skupnostjo bo organizirala nego na domu in sosedsko pomoč; — dejavnost Doma oskrbovancev bo širila do občanov, ki bivajo izven Doma (izvenzavodska skrb za ostarele); — posebno pozornost bo namenjala celovitemu reševanju problematike Domov v občini ter — razširila zmogljivosti delavnic za delo pod posebnimi pogoji. Sofinancirala bo gradnjo III. faze Doma oskrbovancev v Rakičanu kjer bodo pridobili okrog 80 posteljnih kapacitet. 89. člen Kulturna skupnost bo omogočila čimvečje vključevanja delovnih ljudi in občanov v vse oblike kulturnega življenja v občini, in dala večji poudarek kulturni vzgoji šolske in predšolske mladine. Posebno pozornost bo namenjala razvoju knjižničarstva in bo v ta namen letno povečan knjižni fond od 4000 — 5000 izvodov. Razširila, poglobila in utrdila bo ljubiteljsko dejavnost ter dejavnost pripadnikov madžarske narodnosti. Še naprej bo razvijala sodelovanje s Slovenci v Porabju, z delavci zaposlenimi na tujem ter s pobrateno občino Paračin. V sodelovanju z krajevnimi skupnostmi se bo pristopilo k etapni sanaciji gradov pri Gradu in Beltincih ter sanaciji temeljev soboškega gradu. 90. člen Telesnokultuma skupnost bo namenila posebno pozornost množičnim oblikam športne aktivnosti predvsem otrok in mladine. V selektivni dejavnosti bo težila k ustvarjanju pogojev za vrhunske dosežke. S stalnim izobraževanjem in šolanjem kadrov bo izpopolnjevala in povečevala število strokovnih športnih delavcev. 91. člen Telesnokultuma skupnost bo sofinancirala gradnjo večnamenske dvorane pri osnovni Šoli Edvard Kardelj v M. Soboti. 92. člen Raziskovalna skupnost bo poskrbela za nadaljnje razvijanje in vključevanje raziskovalne dejavnosti v organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnostih za utrjevanje samoupravne organiziranosti, ter usklajevanje potreb in interesov po raziskovalni in inventivni dejavnosti. V skladu z materialnimi možnostmi in razvojnimi potrebami bo pridobila ustrezna potrebna sredstva za financiranje raziskovalnih nalog, ki bodo prispevale k pospešitvi družbenoekonomskega razvoja občine. Posebna skrb bo namenjena spodbujanju prestrukturiranja gospodarstva in razvoju naravoslovno-tehničnih krožkov na osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja kot tudi sofinanciranje računalniške dejavnosti. SKLADNEJŠI RAZVOJ OBČINE IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI 93. člen Podpisniki dogovora se zavezujemo, da bomo v skladu s politiko policentričnega razvoja občine pospeševali razvoj območij, ki so v stopnji razvitosti močneje zaostajala. Načrtovan razvoj bomo dosegli z intenzifikacijo gospodarskega razvoja na teh območjih, z večjim vlaganjem v razširitev in modernizacijo obstoječih ter gradnjo novih industrijskih objektov, modernizacijo in pospeševanje kmetijske dejavnosti, z razvojem turizma, drobnega gospodarstva idr, V pospeševanje razvoja se bodo vključevale tudi OZD iz občine in iz razvitejših območij. 94. člen Krajevne skupnosti bodo nosilci’in pomemben posrednik vseh družbenih aktivnosti na svojem območju. O vseh nalogah se bodo KS dogovorile z drugimi nosilci planiranja in med seboj. Pri razvoju infrastrukture bo prisotno solidarnostno in vzajemno združevanje sredstev. 95. člen Udeleženci dogovora bomo skrbeli za izvajanje nalog za pripravo in izvedbo mladinskih delovnih akcij, ki bodo sodelovale pri izgradnji prometne infrastrukture, šol, vzgojnovarstvenih domov, kulturnih in telesnokulturnih objektov, ki so pomembni za hitrejši gospodarski in socialni razvoj manj razvitih in manj razvitih obmejnih območij v občini. 96. člen Razvoj krajevnih skupnosti bo temeljil na izvajanju nalog sprejetih srednjeročnih planov KS za obdobje 1986—1990. Krajevne skupnosti bodo zagotavljale sredstva iz naslednjih virov: — krajevnega samoprispevka občanov in delovnih ljudi, — z združevanjem sredstev OZD in SIS, — sredstev proračuna občine za funkcionalne potrebe, DELEGATSKI VESTNIK - 15 STRAN 39 VESTNIK, 29. AVGUSTA 1985 — sredstev, ki jih bo bd svojih dohodkov odstopila občina in SIS, — lastnih virov in drugih dohodkov. 97. člen Z izvajanjem referendumskega programa se bo pospeševal tudi razvoj manj razvitih in obmejnih območij, pri čemer bodo z delom občanov in finančnimi sredstvi sodelovale krajevne skupnosti. 98. člen Udeleženci tega dogovora s področja gospodarstva se obvezujejo, da bodo s povečano stopnjo prispevka iz dohodka na osnovi BOD za komunalno dejavnost za 0,4 % združevali sredstva za financiranje dopolnilnih programov krajevnih skupnosti. SIS za komunalno dejavnost bo s svojim samoupravnim sporazumom o temeljih plana določila delitev zbranih sredstev tako, da bo 60%-ni delež namenjen krajevnim skupnostim na osnovi števila zaposlenih delavcev (domicilni princip), 40 % delež pa za' razvoj manj razvitih krajevnih skupnostih po določilih odloka o kriterijih za določitev krajevnih skupnosti in območij, ki so manj razvita na območju občine M. Sobota (Ur. objave št. 25/81). UREJANJE PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA 99. člen Podpisniki tega dogovora se zavezujemo, da bomo posege v prostor predhodno medsebojno uskladili ter s politiko urejanja prostora zagotovili varovanje zemljišč in drugih dobrin splošnega družbenega pomena. 100. člen Skupščina občine bo v sodelovanju s kmetijsko zemljiško skupnostjo in Območno vodno skupnostjo Mura v okviru melioracijskih del zavarovala tista območja in objekte, ki imajo poseben kulturni in ekološki pomen. 101. člen Z družbenim planom bo občina določila območja in objekte naravno dediščino, ki imajo poseben kulturni, znanstveni, ekološki, rekreacijski ali krajinski pomen ter sprejela varstvene ukrepe za njihovo zavarovanje. 102. člen Pristopilo se bo k sanaciji degradiranih območij. Posebej bodo proučene možnosti sanacije večjega števila.gramoznic z njihovim aktiviranjem v rekreacijsko turistične namene. 103. člen Na podlagi zasnove namenske rabe prostora bo skupščina občine določila območja stavbnih zemljišč in zagotovila, da bosta komunalna in stanovanjska skupnost pravočasno pristopili k pridobitvi in urejanju stavbnih zemljišč. V ta namen bodo natančno določene lokacije in obseg zemljišč ter predvidene dejavnosti s potrebno opremljenostjo zemljišč z bistvenimi elementi za urejanje prostora, ki jih bo nujno upoštevati pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov. 104. člen Za zagotavljanje smotrne rabe in načrtnega urejanja prostora bo skupščina občine v skladu s potrebami sprejela spremembe in dopolnitve veljavnih prostorsko izvedbenih aktov, glede na predvidene posege v dolgoročnem obdobju ter upoštevaje novo zakonodajo sprejela nove prostorsko izvedbene akte ter za območja, kjer so predvideni prostorsko izvedbeni akti, zagotovila potrebe strokovne osnove. V tam namen bo IS SO sprejel program priprave prostorskih izvedbenih aktov ter zagotovil proračunska sredstva za uskladitev obstoječih in izdelavo novih prostorskih izvedbenih aktov. DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA IN JAVNO OBVEŠČANJE 105. člen Z zagotavljanjem pravočasne, popolne, resnične in razumljive informacije bomo podpisniki dogovora omogočili poglabljanje in dograjevanje odločilne vloge delovnega človeka in občana. Družbeni sistem informiranja bomo razvijali in modernizirali tako, da ne bo prišlo do večkratnega zajemanja in zbiranja istih podatkov, ponavljanja njihove obdelave ter shranjevanja in izkazovanja na več mestih. Informacijski sistemi bodo delovali na skupnih osnovah s tem, da lahko subjekti družbenega sistema informiranja iz njega pridobijo podatke in informacije, ki jih potrebujejo na hiter, enostaven in racionalen način. Tako bomo dosegli smotrno delitev dela med subjekti družbenega sistema informiranja in zagotovili smotrno porabo sredstev. 106. ‘člen IS SO ter samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti bodo modernizirali delovne postopke in administrativno poslovanje. V skladu s samoupravnim sporazumom o sodelovanju in izvajanju nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanja, bodo v svoje poslovanje uvedli skupne osnove družbenega sistema informiranja. 107. člen Občinska kulturna skupnost bo združevala sredstva za financiranje delovanja regionalne radijske postaje in izdajanje tednikov pri Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost, ki bo še nadalje nosilec dejavnosti informiranja v širšem pomurskem prostoru. V programe radia bodo redno vključene oddaje za obveščanje pripadnikov madžarske narodnosti, v časopisni dejavnosti pa bodo poskrbeli za izdajanje tednika v madžarskem jeziku. Za financiranje tega programa bo prispeval sredstva tudi IS SR Slovenije iz republiškega proračuna. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 108. člen IS SO bo v okviru svojih aktivnosti zagotavljal materialne, ka- ■ drovske in druge pogoje za: — nadaljne uveljavljanje organizacijskih, kadrovskih in drugih rešitev dopolnjene zasnove narodne zaščite, usklajene z razvojem prostorskih sil teritorialne obrambe; — izpopolnjevanje sistema obrambno-samozaščitnega usposabljanja ob usklajenosti, povezanosti, večji racionalnosti, ter kvaliteti vseh oblik in vrst tega usposabljanja; — izpopolnjevanje obrambnih, varnostnih ter samozaščitnih priprav nosilcev družbenih in gospodarskih dejavnosti. 109. člen Udeleženci tega dogovora bomo združevali sredstva za uresničevanje programov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti, dohodka OZD in drugih samoupravnih organizacij na osnovi samoupravnega združevanja za uresničevanje nalog skupnega pomena ter dohodka OZD in drugih samoupravnih organizacij za lastne obrambne priprave v občini v vi-š:ni 0,4% narodnega dohodka ustvarjenega v občini v letih ' 1986—1990. Pri tem se bo za lastno obrambno pripravo namenilo največ 15 % vseh sredstev, prednostno pa razvijala teritorialna obramba, civilna zaščita in zveze. Izven dogovorjenega deleža sredstev od narodnega dohodka bo Izvršni svet zagotavljal nadaljevanje izgrajevanja zaklonišč s programom oblikovanja rezerv civilne zaščite za primer naravnih in drugih nesreč, blagovnih in drugih rezerv ter s programi na področju urejanja prostora, ki imajo tudi obrambni pomen. 110. člen IS ter samoupravne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti bodo zagotavljali pogoje in sredstva za izgradnjo in prilagoditev določenih proizvodnih zmogljivosti za usmerjeno proizvodnjo v skladu s sprejetimi razvojnimi usmeritvami in načrti ter za organizacijo proizvodnje in storitev v vojnih razmerah. Skrbeli bodo za ustvarjanje zalog deficitarnih surovin, repromaterialov in drugih industrijskih proizvodov ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah in v vojni. Poskrbeli bodo za nadaljnje izpopolnjevanje materialnih, organizacijskih in kadrovskih rešitev za preprečevanje oz. obvladovanje posledic nesreč, ki lahko nastanejo v tehnoloških procesih in so lahko širšega obsega. 111. člen Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom bo nadaljevala z opremljanjem in posodabljanjem gasilske opreme in kadrovsko okrepila društva. Pospeševala bo ustanavljanje gasilskih enot v OZD in razširila dejavnost na področje varovanja dobrin pred drugimi naravnimi nesrečami, onesnažitvami okolja ter nesrečami, ki izvirajo iz proizvodnih procesov in prometa. MEDOBČINSKO SODELOVANJE 112. člen V obdobju 1986—1990 se bomo udeleženci dogovora v večji meri povezovali in sodelovali z občinami v pomurski regiji za pospeševanje hitrejšega družbenoekonomskega razvoja. Načrtovali in usklajevali bomo skupne interese na področju industrije, kmetijstva in agro-živilstva, turizma in gostinstva, bančništva, gospodarske infrastrukture, varstva okolja, usmerjenega izobraževanja, zdravstva, časopisne in radijske dejavnosti, razvoju in delu skupnega regijskega razvojnega centra, obrambnih priprav ter delovanju drugih regijskih ustanov. 113. člen V regiji*se bomo dogovarjali o komasacijskih ih melioracijskih programih, ki zajemajo zemljišča ene ali več k. o. v različnih občinah. Živinorejsko-veterinarski zavod bo še naprej razvijal pospeševalno službo za celotno Pomurje. Na področju varstva okolja bomo zgradili skupno odlagališče nevarnih odpadkov za potrebe Pomurja. 4 16 - DELEGATSKI VESTNIK 114. člen Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje bo v povezavi z OZD in IS usklajevala skupne interese ter pospeševala izpolnjevanje skupnih nalog in obveznosti, ki bodo izhajale iz medsebojnih dogovorov in samoupravnih sporazumov. 115. člen S posebnim dogovorom sklenjenim med pomurskimi občinami bomo dogovorili nadaljnji razvoj in financiranje ustanov regijskega značaja. Za realizacijo načrtovanih skupnih nalog bomo v regiji združevali sredstva in se zavzemali za njihovo realizacijo v skladu z usmeritvami dogovora v temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990. 116. člen Občini Murska Sobota in Lendava bosta sodelovali na uresničevanju skupnih nalog, ki prispevajo k razvoju kulture narodnosti, vzgoje in izobraževanja pripadnikov madžarske narodnosti. NALOGE OBČINE IZ DOGOVORA O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE 117. člen Podpisniki tega dogovora so dolžni izvajati tudi naloge iz Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 katerega kot udeleženec sprejme občina Murska Sobota. Obveznosti iž tega dogovora bodo vnesene tudi v družbeni plan občine, ki bo podrobneje opredelil uresničevanje posameznih nalog. KONČNE DOLOČBE 118. člen S tem dogovorom sprejeti cilji, usmeritve in naloge so osnova 'za sestavo družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 in plana vseh nosilcev samoupravnega planiranja. Uresničevanje nalog in aktivnosti iz dogovora bomo podpisniki podrobneje opredelili v letnih planskih aktih in v primeru potrebe, sprejemali dodatne ukrepe za njihovo izvajanje. 119. člen Odbor udeležencev, ki ga hkrati s sprejemom tega dogovora oblikujejo podpisniki bo redno spremljal, analiziral in ocenjeval izpolnje vanje obveznosti iz tega dogovora in v primeru večjih sprememb v razvoju, dinamiki, obsegu ali načinu onemogočale izpolnjevanje prevzetih obveznosti, predlagal spremembo dogovora po enakem postopku, kot je bil sprejet. V ta namen bodo udeleženci dogovora vsako leto poročali odboru o izvajanju nalog iz dogovora. 120. člen Izvršni svet SO bo redno spremljal, analiziral in ocenjeval izpolnjevanje obveznosti iz dogovora ter o izvajanju nalog poročal Skupščine občine. Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo v svojih planskih aktih opredelili in sprejeli take naloge in obveznosti, ki prispevajo k uresničevanju dogovorjenih ciljev in nalog ter združevali sredstva za financiranje razvoja dejavnosti in realizacije nalog, ki so pomembne za družbenoekonomski razvoj občine. ■ 121. člen Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje bo spodbujala in skrbela za pravočasno in koordinirano uresničevanje nalog na področju gospodarstva. 122. člen Pri izvajanju nalog iz tega dogovora bo sodelovala tudi Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije na podlagi lastnih programov dela, ki bodo upoštevali naloge iz tega dogovora in dajala politične pobude za njihovo izvajanje. 123. člen Občinski sindikalni svet bo kot udeleženec pri izvajanju posameznih nalog iz tega dogovora, v skladu z družbeno vlogo Zveze sindikatov Slovenije in obveznosti, ki izhajajo iz zakona o družbenem planiranju in o družbenem planu SR Slovenije, na osnovi lastnih programov aktivnosti dajal pobude za uresničevanje nalog iz tega dogovora, ki so pomembna za družbenoekonomski položaj delavcev. 124. člen Ta dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo organi udeležencev in podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki. PRILOGA K OSNUTKU DOGOVORA O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE M. SOBOTA ZA OBDOBJE 1986-1990 PROJEKCIJA RAZPOREJANJA DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA GOSPODARSTVA OBČINE MURSKA SOBOTA V LETIH 1985-1990 TABELA L — v cenah 1984 — v 000 din . 1985 (novi obrač. sis.) 1990 Skupaj 1986-1990 Povpr. letna rast Struktura v % , SR Slovenija struktura v % Povpr. letna rast v % 1985 1990 1985 1900 Bruto dohodek Amortizac. skupaj Doseženi dohodek Izguba Razporejeni dohodek 14.345.728 1.518.427 12.827.301 150.499 12.977.800 17.286.602 1.935.994 15.350.608 116.636 15.447.244 80.331.998 8.809.781 71.552.217 646.869 72.028.765 3,8 5,0 3,6 - 5 3,5 100 100 100 100 3,5 5,0 3,2 3,2 Obvezosti iz dohod. 4.101.388 4.723.957 22.295.1985 2,8 31,6 30,0 32,5 31,5 2,8 — prispevki iz dohodka za skupno porabo 1.094.466 1.329.776 6.165.100 4,0 8,4 8,6 8,0 8,5 4,3 — davki iz dohodka 86.767 86.767 433.835 0 0,7 0,6 0,7 0,6 0 — za obresti za osn. sr. 1.150.080 1.404.583 6.497.573 4,1 8,9 9,1 8,2 8,5 4,0 — drugo Razporej. čisti dohod. 1.770.075 1.902.831 9.198.690 1,5 13,6 12,3 15,1 13,9 1,5 8.876.412 10.723.287 49.733.567 3,8 68,4 69,4 68,0 68,5 3,4 BOD 5.946.321 7.111.800 33.100.969 3,6 45,8 45,0 43,2 43,2 3,2 - NOD 4.407.529 5.180.557 24.265.419 3,2 33,9 33,5 31,8 31,3 2,9 — prispo. za SIS druž. dej. — prisp. za SPIZ — davki in prisp. iz OD 693.222 835.332 3.882.720 3,8 5,3 5,4 5,0 5,2 3,8 742.190 972.269 4.377.052 5,5 5,7 6,3 5,3 5,9 5,5 103*380 123.642 575.478 3,6 0,8 0,8 0,8 0,8 3,2 Skupna poraba v TOZD 293.849 351.443 1.635.748 3,6 2,3 2,3 2,9 2,9 3,2 Sredstva TOZD za stanov, izgradnjo 211.302 211.302 1.056.510 0 1,6 1,4 2,8 2,4 0,0 Akumulacija 2.424.940 3.048.742 13.940.340 4,7 18,7 19,7 19,1 20,0 4,3 Sredstva za reproduk. 3.943.367 4.984.736 22.750.121 4,8 30,4 32,3 36,8 39,4 4,6 DELEGATSKI VESTNIK - 17 PROJEKCIJA MASE OSEBNIH DOHODKOV V OBČINI MURSKA SOBOTA 1986—1990 TABELA II — v 000 din — cene 1984 Povpr. 1985 1986 1987 1988 1989 1990 Skupaj 86-90 stopnja rasti 86-90 Po domicilnem principu Masa BOD 7.773.384 8.053.226 8.343.142 8.643.495 8.954.661 9.277.029 43.271.553 3,6 Masa sred. NOD 5.608.496 5.787.968 5.973.183 6.164.325 6.361.583 6.565.154 30.852.213 3,2 Po principu delovnega mesta Masa BOD 7.884.695 8.168.544 8.462.612 8.767.266 9.082.887 9.409.871 43.891.180 3,6 Masa NOD 5.688.807 5.870.849 6.058.716 6.252.595 6.452.678 6.659.164 31.294.002 3,2 OSNUTEK DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 STRAN 40 VESTNIK, 29. AVGUSTA 1985 UVOD Osnutek dolgoročnega plana občine za obdobje od leta 1986 do leta 2000 je pripravljen v skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenim planom SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80) in odlokom o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—2000 (Ur. objave občin Pomurja, št. 8/79) ter na osnovi Smernic za pripravo dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—2000 (Ur. objave občin Pomurja, št. 28/84). Pri pripravi osnutka dolgoročnega plana občine so upoštevane tudi usmeritve in opredelitve iz osnutka dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986 do leta 2000, kakor tudi usmeritve in cilj dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Nadalje so upoštevane usmeritve OZD in SIS, ki so nam bile dane na voljo do trenutka priprave tega osnutka. V skladu z zakonom o družbenem planiranju dolgoročni plan občine opredeljuje: skupne interese in ključne cilje dolgoročnega razvoja občine, spremembe v strukturi proizvajalnih sil družbe in nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, usmeritve razvoja na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti, politiko demografskega razvoja in poselitve, usmeritve zaposlovanja, izboljšanja kadrovske strukture in dviga izobrazbene ravni ter delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov, politiko usmerjanja gospodarske rasti občine in izvajanja vseh oblik porabe, skladnejši razvoj občine kot celote, usmeritve prostorskega urejanja in posegov v prostor, varstvo kmetijskih zemljišč in gozdov ter smotrne rabe zemljišč, varstvo narave in izboljšanje življenjskega okolja človeka, ohranitev naravnih in kulturnih dediščin ter krepitev obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite. V dolgoročnem planu občine so predeljene le temeljne razvojne usmeritve in strategije, ki je nujna za zagotovitev uresničevanja temeljnih skupnih družbenih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov. Za razliko' od srednjeročnega družbenega plana dolgoročni plan ne vsebuje konkretnih materialnih obveznosti posameznih nosilcev samoupravnega planiranja. Dolgoročni plan občine je okvirna orientacija družbenoekonomskega razvoja občine do leta 2000 in kot tak tudi pomembna osnova za dolgoročne plane samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so po odloku skupščine občine dolžne pripraviti in sprejeti svoje dolgoročne plane. Dolgoročni plan občine vključuje vse tri vidike planiranja — ekonomski, socialni in prostorski vidik v integrirano celoto dolgoročnih razvojnih usmeritev občine do leta 2000. Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—2000 so izdelane v skladu z veljavnimi odloki o pripravi in sprejetju planskih aktov občine Murska Sobota. Nadalje smo upoštevali določila Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1-4/80), Zakona o urejanju prostora (Ur. list SRS, št. 18/84) in na tej podlagi Navodil o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin, planskih aktov občin (Ur. list SRS, št. 20/85). V prostorskem delu dolgoročni plan občine Murska Sobota oblikuje, ob upoštevanju varovanja in smotrne rabe dobrin splošnega pomena, usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru, ki se nanašajo zlasti na: — naselja z njihovimi funkcijami in velikostjo ter njihovo medsebojno soodvisnost; s — prometno omrežje; — energetske vire in naprave ter njihovo prenosno omrežje; — vodne vire ter omrežje in naprave za oskrbo s pitno in tehnološko vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak. Prostorski del dolgoročnega plana občine določa tudi zasnovo namenske rabe prostora zlasti za; o bmočje kmetijskih zemljišč in gozdov, raziskovanje in pridobivanje rudnin, območja vodnih virov ter območja naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov; — ureditvena območja vseh naselij v občini in druga ureditvena območja v vseh zaposlitvah (industrijska območja, turistična območja; — območja za rekreacijo v naravnem okolju; — nevarna in ogrožena območja; — območja odlagališč odpadkov; — območja za posebne namene ter za druge potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; — varovanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja. Vsebuje tudi usmeritve glede načina urejanja posameznih območij s prostorskimi izvedbenimi akti. Zaradi načela sočasnosti planiranja se pozivajo vse OZD in SIS v občini, ki so po odloku občine dolžne sprejeti svoje dolgoročne plane, da pripravijo predloge svojih dolgoročnih usmeritev, ki bodo vključene v dolgoročni plan občine. Sestavni del tega osnutka plana so publikacijske karte v formatu A3, ki prikazujejo obstoječo organizacijo dejavnosti v prostoru in topografske karte v merilu 1 : 25000, na katerih je opredeljena namenska raba prostora v občini. V času javne razprave bodo topografske karte izobešene in na vpogled na sedežu Skupščine občine Murska Sobota, vse ostale karte in prostorska dokumentacija pa je na razpolago na Zavodu za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota. Izvršni svet občine daje osnutek dolgoročnega plana občine v javno razpravo vsem delovnim ljudem in občanom, ki naj s svojimi pripombami in predlogi ustvarjalno prispevajo k oblikovanju razvojnih usmeritev občine do konca tega stoletja. Vse pripombe in predloge na osnutek je treba posredovati na komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Murska Sobota do konca oktobra 1985. Na osnovi prejetih pripomb bo Izvršni svet pripravil predlog dolgoročnega plana ter ga dal v javno razpravo in sprejem zborom občinske skupščine v novembru letos. OSNUTEK DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE OD LETA I98o DO LETA 2000 1. IZHODIŠČA, MOŽNOSTI IN NEKATERA ODPRTA RAZVOJNA VPRAŠANJA 1.1. Temeljna izhodišča dolgoročnega razvoja V skladu z načeli celovitosti procesa planiranja, pri čemer upoštevamo odnose v družbeni reprodukciji, ter medsebojno soodvist-nost gospodarskih, socialnih in prostorskih sestavin, bomo dolgoročni razvoj občine Murska Sobota gradili na naslednjih spoznanjih: — negativne tendence razvoja v preteklih letih in sedanja razvitost občine kažejo na nujnost hitrejšega razvoja in krepitve gospodarstva na lastnih silah z večjo izrabo danih primerjalnih prednosti; 18 - DELEGATSKI VESTNIK — slaba tehnološka opremljenost, zastarelost strojne opreme, premajhna avtomatizacija in velik obseg delovne intenzivne proizvodnje ne dajejo pogojev za pospešen gospodarski razvoj in prestrukturiranje gospodarstva, — pozitivne spremembe v razvoju so možne le z večjim vključevanjem znanja in tehnologije ter s spremembami v odnosu do dela, načinu odločanja, upravljanja in organizacije dela na vseh področjih, — zadovoljevanje človekovih osebnih, družbenih, materialnih in drugih potreb in ugotavljanje enakih pogojev življenja in dela delovnih ljudi in občanov je osnova za uspešno premagovanje ovir in temelj hitrejšega družbenega razvoja. 1.2. Razvojne možnosti in omejitve Občina Murska Sobota je v svojem razvoju v zadnjih dvajsetih letih dosegla pomembne rezultate na gospodarskem, socialnem in prostorskem področju, vendar ti v primerjavi z republiškim povprečjem še vedno močno zaostajajo. Počasnejša je zlasti gospodarska rast, ki v zadnjih letih tega srednjeročnega obdobja narašča počasneje od povprečja v SR Sloveniji. Po višini narodnega dohodka na prebivalca je bila občina Murska Sobota med 65. občinami v SR Sloveniji leta 1983 uvrščena na 52. mesto. Gospodarski razvoj občine je bil od leta 1960 do 1976 na republiškem nivoju, nato je družbeni proizvod naraščal nekoliko hitreje vse do leta 1983, ko ponovno beležimo nižjo gospodarsko rast. Razkorak v višini družbenega proizvoda na prebivalca v primerjavi z republiškim povprečjem se je sicer znižal, vendar v glavnem na račun izredno nizke rasti prebivalstva, ki se je v preteklih dvajsetih letih povečevala povprečno letno le za 0,1 %. Medtem, ko je občina Murska Sobota dosegala leta 1973 le polovico povprečnega družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji, seje njegova velikost leta 1983 povečala na 63 %. Nizka gospodarska rast je pogojevala tudi slabšo investicijsko aktivnost. Delež investicij v družbenem proizvodu se je znižal od 30 % leta 1961 na 17 % leta 1981. Struktura naložb se je bistveno spremenila. Manj investicij se usmerja v industrijo, prisotne pa so še v kmetijstvu in nekaterih dejavnostih negospodarstva. Naložbe so bile v preteklosti premalo usmerjene v posodobitev opreme in tehnologije, razen nekaterih izjem. Vložena sredstva so slabo učinkovita in ne dajejo ustreznih dohodkovnih rezultatov. Število delovnih mest se je v obdobju 1970 do 1980 povečevalo ugodno, v zadnjih letih pa zaposlenost narašča zelo počasi. Zaradi nadaljevanja procesa deagrarizacije in nižje gospodarske rasti so potrebe po novih delovnih mestnih velike. Delež zaposlenih v delovno sposobnem prebivalstvu znaša 44,3 % in je še vedno močno pod republiškim povprečjem 76,9 %, delež zaposlenih v skupnem številu prebivalcev pa se giblje okoli 30 %. Neugodna je tudi struktura zaposlenih, saj je velik delež delavcev brez strokovne izobrazbe in le 8,4 % kadrov z višjo in visoko šolsko izobrazbo. Dejavnosti oziroma proizvodnja, ki je v večji meri odvisna od delovne sile ima določene možnosti razvoja. V občini je veliko kmečkega prebivalstva. V skupnem številu prebivalcev občine predstavljajo ti 37 %, kar je močno nad povprečjem v SR Sloveniji. Strukturna neskladja v dosedanjem družbenoekonomskem razvoju se kažejo v zaostajanju infrastrukture za razvojem gospodarstva. Največjo omejitev predstavlja zlasti neizgrajenost cestnega in komunalnega omrežja ter telefonije. Do sprememb bi moralo priti tudi v strukturi industrije, ki zaradi velike udeležbe delovno-intenzivne proizvodnje ne ustreza ciljem po tehnološko intenzivni proizvodnji z doseganjem večjega dohodka na zaposlenega. Razpoložljive surovine in vodni viri so v občini premalo izkoriščeni. Ob bogatih nahajališčih kremenčevih peskov in izvirov termalne vode je potrebno do višje stopnje predelati tudi kmetijske pridelke in proizvode živinoreje. V proizvodnih procesih bo treba doseči višjo stopnjo finalizacije in maksimalno obdelati razpoložljive surovine v lastnih proizvodnih obratih. Na področju zunanjetrgovinske menjave so bili v preteklosti doseženi ugodni rezultati. Močna izvozna prizadevanja se kažejo v hitrem naraščanju izvoza v tekstilni industriji in agroživilstvu ter večanju blagovne menjave v maloobmejnem prometu z LR Maržarsko. Možnosti nadaljnjega porasta izvoza se ob posodobitvi proizvodnje, izboljšanju kvalitete dela in predvsem prilagoditvi proizvodnih programov, zahtevam tujih trgov tudi v drugih panogah gospodarstva, zlasti v lesni in kovinskopredelovalni industriji. Pomemben napredek je bil dosežen v zmanjševanju razlik v stopnji razvitosti posameznih delov občine. V skladu s politiko enakomernejšega razvoja občine so se razvijali tudi večji krajevni centri, vendar zaostajajo ožja obmejna območja. S pozidavo so se površine kmetijskih zemljišč nekoliko zmanjšale, vendar se istočasno vlaga precej sredstev v urejanje novih obdelovalnih površin z melioracijami in drugimi agrotehničnimi posegi. Izgradnja hidroelektrarn na reki Muri bo posegla v gozdne in delno kmetijske površine zato bo potrebno ob načrtovanju tovrstne proizvodnje računati z izgubo določenih površin. Izgradnja komunalnih objektov ni sledila razvoju industrije in živinoreje pa tudi urbanizacije, zaradi česar so prisotni določeni problemi onesnaževanja okolja. Nakopičeni problemi bodo vplivali na možnosti nadaljnega dolgoročnega razvoja in bodo zahtevali učinkovitejše in bolj usklajeno reševanje ekoloških problemov. Zlasti bo potrebno najti rešitve in lokacije za odlaganje komunalnih in posebnih odpadkov ter čiščenje odplak iz večjih centrov. 2. KLJUČNI CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE Glede na stopnjo razvitosti občine, potrebe po njenem hitrejšem razvoju in razpoložljive naravne danosti ter v skladu z usmeritvami in smernicami za pripravo dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in cilji dolgoročnega razvoja SR Slovenije, si bomo delovni ljudje in občani prizadevali za uresničitev naslednjih nalog in ciljev: 2.1. Nadaljnje razvijanje in poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v vseh sredinah in na vseh nivojih. Delovni ljudje in občani morajo uveljavljati sistemske in druge pogoje za celovito gospodarsko, socialno in prostorsko usmerjanje in urejanje odnosov z upoštevanjem interesov in potreb. S povezovanjem OZD na podlagi združevanja dela in sredstev se bo krepila materialna osnova in samoupravni položaj delavca v celotnem procesu družbene reprodukcije in njegov vpliv na ustvarjanje ter delitev dohodka. 2.2. Temeljni dolgoročni cilj delovnih ljudi in občanov je krepitev družbenega in materialnega položaja človeka in krepitev samoupravnih odnosov, ki morajo temeljiti na delu in rezultatih živega in minulega dela in na zagotavljanju dinamične in stabilne gospodarske rasti na kvalitetnih osnovah. Hitrejši gospodarski razvoj občine mora temeljiti na večjem kvalitetnejšem in smotrnejšem izkoriščanju primeijalnih prednosti, z večjo stopnjo predelave surovin in kmetijskih pridelkov ter izkoriščanju lastnih energetskih virov, kot geotermalne energije in bioplina. 2.3. Investicijska vlaganja v gospodarstvu bolečine bodo usmerjena v dejavnosti s katerimi se bo povečala proizvodnja, zlasti namenjena za izvoz in zagotavljala višji dohodek na zaposlenega in vložena sredstva ter pospeševala proces prestrukturiranja gospodarstva. Rast proizvodnje je treba povečati na osnovi kvalitetnih faktorjev gospodarjenja, zlasti hitrejše rasti produktivnosti z večjo uporabo znanja, sodobne tehnologije, večje mehanizacije in avtomatizacije, uvajanjem računalništva in mikroelektronike v proizvodne in poslovne procese. Pospešili bomo združevanje dela in sredstev OZD iz občine in iz razvitejših območij za realizacijo prednostnih perspektivnih programov. 2.4. Povečati učinkovitost in racionalno gospodarjenje ter poskrbeti za smotrno porabo surovin in energije ter večje in dosledno uveljavljanje ekonomskih zakonitosti v poslovanju. 2.5. Na osnovi usmeritev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije izvajati krepitev akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva in na ta način ustvarjati materialne pogoje za hitrejši ekonomski in družbeni razvoj občine. 2.6. Z ozirom na sedanje naraščajoče število iskalcev zaposlitve v občini, nadaljnje sproščanje delavcev z razvijanjem sodobne kmetijske proizvodnje in postopnim vračanjem delavcev začasno zaposlenih v tujini je treba poskrbeti za dinamično stopnjo rasti zaposlovanja. 2.7. Osnovna opredelitev( dolgoročne proizvodne usmeritve in razvojne politike v občini bo nadalje trajno in dolgoročno vključevanje v mednarodno delitev dela. 2.8. Skupna in splošna poraba se bosta gibali v okviru ustvarjenega dohodka in materialnih možnosti gospodarstva, sredstva pa bo-mo v večji meri namenili razvijanju kvalitete izvajanja sprejetih programov in ustvarjanju enakega družbenoekonomskega položaja delavcev v družbenih dejavnostih. 2.9. Gibanje osebne porabe bo temeljilo na stimulativnejšem sistemu delitve osebnih dohodkov pri čemer bo osebni dohodek delavcev v večji odvisnosti od storilnosti njihovega individualnega dela in uspešnosti poslovanja delovne organizacije, v kateri so zaposleni. Z ustrezno delitvijo dohodka bomo poleg krepitve akumulativne sposobnosti gospodarstva zagotavljali boljše življenjske pogoje delavcev in ustvarili pogoje za dvig življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov. 2.10. Nadaljevati je treba s politiko skladnejšega razvoja občine kot celote zlasti obmejnih in manj razvitih območij. Pospeševati je treba razvoj opredeljenih krajevnih centrov kot nosilcev razvoja na določenem območju z razširjanjem in razvijanjem obratov drobnega gospodarstva. Preko krepitve gospodarskih funkcij v teh centrih se bodo postopoma zmanjševale razlike v razvitosti in izenačevali življenjski pogoji občanov v manj razvitih krajevnih skupnostih. 2.11. Posebno pozornost bomo namenili ohranitvi in varovanju dobrin splošnega pomena. 2.12. Zaradi potrebe po zmanjšanju razlik v stopnji razvitosti občine v primerjavi s povprečnim razvojem v SR Sloveniji bomo morali v naslednjih letih doseči hitrejši družbenoekonomski razvoj. DELEGATSKI VESTNIK - 19 2.13. Z nadaljnjim razvojem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo povečevali učinkovitost, mobilnost in celovitost obrambne in samozaščitne sposobnosti delovnih ljudi in občanov ter s tem prispevali k utrjevanju varnosti in neodvisnosti naše države v svetu in krepili odpornost družbeno škodljivih pojavov in delovanj. 3. GLOBALNE USMERITVE DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE 3.1. Razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov Razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov bomo zagotovili z nadaljnjim razvojem političnega sistema in vzpostavljanjem socialističnih samoupravnih odnosov. S poglabljanjem samoupravljanja in uveljavljanja odločujočega vpliva delavcev v procesu proizvodnje bomo krepili družbeni in materialni položaj delovnih ljudi. Kakovostni družbenoekonomski razvoj in napredek v družbenoekonomskih odnosih zahtevajo spremembe v odnosu do dela in načinov odločanja, upravljanja in organizacije na vseh področjih in ravneh družbenega, političnega in gospodarskega življenja. Ustvariti bo treba takšne.pogoje, da bodo delavci, delovni ljudje in občani dejansko sprejemali odločitve v OZD, SIS in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Z uspešnejšim in učinkovitejšim gospodarjenjem bo dana osnova za širše in kakovostnejše zadovoljevanje materialnih, socialnih in kulturnih potreb delovnih ljudi in občanov. Hkrati z razvojem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov bomo varovali narodnostne posebnosti in z uresničevanjem načel enakopravnosti madžarske narodnosti in skrbeli za njihov vsestranski razvoj in napredek. 3.2. Demografski razvoj zaposlovanje in kadri 3.2.1. Tudi ob izboljšanju življenjskega standarda, zdravstvenega in socialnega varstva ter drugih pogojev življenja in dela bo rast prebivalstva do leta 2000 predvidoma ohranila dosedanjo nizko rast. Projekcija je izdelana na podlagi dosedanjih trendov z upoštevanjem nekaterih novih pojavnih oblik v gibanju prebivalstva. Glede na dokaj močna ciklična gibanja prebivalstva v preteklih letih, ki polagoma prehajajo v fazo stacionarnega razvoja prebivalstva, v naslednjih letih ne moremo pričakovati bistvenega povečanja njegovega števila. V obdobju 1981—2001 se bo število prebivalcev povečevalo v povprečju 0,2 % ali za okoli 86 prebivalcev na leto. Leta 1981 je v občini živelo 64.299 prebivalcev, leta 2001 pa se predvideva, da jih bo okoli 66.022. 34. Šalovci 1.003 771 - 232 - 1,4 35. Tešanovci 1.243 1.056 - 187 - 0,9 36. Tišina 3.439 3.153 - 286 - 0,4 37. Zenkovci ■ 1.108 1.039 - 69 - 0,3 SKUPAJ: 64.299 66.022 1.723 0,2 Razmestitev prebivalcev po posameznih krajevnih skupnostih bo še naprej zelo različna. Trendi dosedanjih gibanj se bodo ohranili tako, da se pričakuje nadaljnje povečevanje prebivalstva v primestnih naseljih Bakovci, Beltinci, Čemelavci, Krog, Martjanci in Rakičan, v ostalih naseljih na ravninskem območju občine pa bo prebivalstvo v glavnem stagniralo, medtetn kp bo na gričevnatem in manj razvitem Goričkem predelu pričakovati stagnacijo oz. upadanje. V zadnjih dvajsetih letih je prišlo do znižanja števila mladega prebivalstva in povečanja starejših občanov. Vzrok je pretežno v odseljevanju prebivalstva. Taka gibanja so se z letom 1980 zaustavila tako, da v dolgoročnem obdobju do leta 2000 pričakujemo izboljšanje starostne strukture prebivalstva z znižanjem deleža starejših od 65 let v strukturi celotne populacije. Leta 2001 bo število in struktura prebivalstva občine predvidoma naslednja: Število prebival. Struktura v % 1981 2001 1981 2001 — do 14 let 13.966 15.185 21,7 23 - 15-64 let 41.^2 42.914 64,2 65 — nad 65 let 8.828 , 7.923 13,7 12 Zaradi relativno nizke načrtovane rasti zaposlovanja, visoke stopnje vključitve žensk v zaposlovanje ter predvidenega poznejšega zaposlovanja mladih, vsled daljšega izobraževanja bo po oceni ostal delež delovno sposobnih prebivalcev vključenih v aktivno delo v skupnem številu prebivalcev ob koncu dolgoročnega obdobja enak kot je bil ob popisu leta 1981. Glede na razmeroma nizko rast zaposlovanja bo ob koncu tega stoletja prisotna v občini približno enaka nezaposlenost kot je sedaj. Zaposlovanje bo v združenem delu naraščalo predvidoma po letni stopnji 2 %, v kmetijstvu pa se bo nadaljeval proces deagrarizacije s tem, da bo aktivnega prebivalstva v kmetijstvu za 1,7 % povprečno letno manj. Delež vsega kmečkega prebivalstva v prebivalstvu občine se bo predvidoma znižal od 37 % leta 1981 na okoli 25 % leta 2000. V planskem obdobju se predvidevajo naslednje spremebe v strukturi delovno sposobnega prebivalstva: 1981 Leta 2001 Geomet. ekstrapol (1961 do 1981) Prirast oziroma padec 1981 do 2001 Povpr. letna rast 1981 do 2001 1. M. Sobora (mesto kot celota) 12.148 17.220 5.072 1,9 2. Bakovci 1.576 1.745 169 0,6 3. Beltinci 2.161 2.346 185 0,5 4. Bodonci 1.029 935 - 94 - 0,5 5. Bogojina 1.655 1.348 - 307 - 1,1 6. Bratonci 710 696 - 14 - 0,1 7. Brezovci 786 683 - 103 - 1,9 8. Cankova 2.353 2.071 - 282 - 0,7 9. Cepinci 1.141 878 - 263 - 1,4 10. Černelavci 2.166 3.072 906 1,9 11. Dokležovje 970 1.027 57 0,3 12. Gančani 1.089 1.050 - 39 - 0,2 13. Gederovci 90'8 914 6 0,1 14. G. Petrovci 2.268 1.816 - 452 - 1,2 15. Grad 3.093 2.542 - 551 - 1 16. Hodoš 495 364 - 131 - 1,6 17. Ižakovci 875 881 6 0,1 18. Križevci 1.340 1.014 - 326 - 1,4 19. Krog 1.377 1.471 94 0,4 20. Kuzma 2.119 1.796 - 323 - 0,9 21. Lipa 743 711 - 32 - 0,2 22. Lipovci 976 1.026 50 0,3 23 Mačkovci 2.286 1.889 - 397 - 1 24. Martjanci 1.851 1.880 + 29 0,1 25. Moravske toplice 622 698 76 0,6 26. Melinci 956 795 - 161 - 1 27. Pertoča 1.586 1.381 - 205 - 0,7 28. Prosenjakovci 1.006 761 - 245 - 1,4 29. Puconci 2.090 1.998 - 92 - 0,2 30. Rakičan 1.326 1.609 283 1 . 31. Ratkovci 487 358 - 129 - 1,6 32. Rogašovci 2.692 2.554 - 138 - 0,3 33. Selo-Fokovci 626 474 - 152 - 1,4 1981 % 1991 % 2001 % Delovno sposobno prebiv. 15—64 40,640 41.634 42.185 Delovno sposobno prebiv. vključeno v aktivno dele 37.353 100 38.118 100 38.623 100 Skupaj zaposleni 18.093 100 21.713 57,0 25.333 65,7 Aktivni v kmetijstvu 15.117 40,6 12.533 32,9 10.015 25,9 Nezaposleni 801 2,1 1.362 3.5 L602 4,1 Zaposleni na tujem 3.347 8.9 2.510 6,6 1.673 4,3 V kategoriji delovno sposobno prebivalstvo se nahaja prebivalstvo staro od 15—64 let starosti brez invalidov, v kategoriji delovno sposobno prebivalstvo vključeno v aktivno delo pa je vključeno prebivalstvo staro 15—64 let brez'prebivalcev s starostno pokojnino, stari od 15—64 let, gospodinje, dijaki in študentje. Izhodiščno leto bazira na podatkih popisa. Projekcije so narejene z ozirom na gibanje posameznih skupin prebivalstva v preteklosti ob upoštevanju nekaterih na novo nastalih gibanj. 3.2.2. Zaposlovanje bo v tesni soodvisnosti od gospodarskega in družbenega razvoja, ki bo moral sloneti na večjih investicijskih vlaganjih in odpiranju novih delovnih mest. V skladu s cilji po prestrukturiranju gospodarstva ter modernizaciji in tehnološki posodobitvi proizvodnih procesov zaposlovanje ne bo več tako ekstenzivno kot je bilo v preteklih letih. Ob načrtovani 2 % letni rasti zaposlovanja bo število prostih delovnih mest še vedno premajhno, glede na potrebe in dokaj visok odstotek iskalcev zaposlitve v letu 1985. V prizadevanja za dosego višje rasti zaposlovanja se bodo morale vključiti tudi OZD iz razvitejših območij s prenosom programov in vlaganji v hitrejši gospodarski razvoj občine. Z realizacijo načrtovane rasti zaposlovanja bi v dolgoročnem obdobju na novo zaposlili skupno 6.527 delavcev ali 435 letno. V letu 2000 bi bilo v občini v združenem delu zaposleno 25.634 delavcev. Z nekoliko hitrejšim zaposlovanjem bo v gospodarstvu ob koncu dolgoročnega obdobja zaposleno 21.571 delavcev in v negospodarstvu, kjer bi naj v skladu z usmeritvami iz smernic postopoma zmanjševali rast zaposlenih, predvidoma okoli 4.063 delavcev. Delež vseh zaposlenih v prebivalstvu občine bi se s tem povečal od 29 % leta 1981 na 40,2 % leta 2000. Zaposlenost in njeno gibanje bo po posameznih dejavnostih sledeče: 20 - DELEGATSKI VESTNIK Število zaposlenih Razlika 2000-85 Povp. st. rasti 1986 do 2000 Struktura v % 1985 ocena 2000 1985 2000 ZDRUŽENO DELO 19.107 25.634 6.5272 100 100 GOSPODARSTVO 15.729 21.571 5.842 2,1 82,3 84,2 Industrija * 8.319 12.361 4.042 2,7 43,5 48,2 Kmetijstvo 1.028 1.285 257 1,5 5,4 5,0 Gozdarstvo 185 215 30 1 1 0,8 Vodno gospodarstvo 151 161 10 0,5 0,8 0,6 Gradbeništvo 2.211 2.377 166 0,5 11,6 9,3 Promet 893 1.222 3Ž9 2,1 4,7 4,8 Trgovina 1.624 2.184 560 2 8,5 8,5 Gostinstvo in tur. 441 637 .196 2,5 2,3 2,5 Obrt 330 553 223 3,5 1.7 Komunala 146 169 23 1 0,7 0,7 Projekt iva 401 407 6 0.1 2,1 1,6 NEGOSPODARSTVO 3.378 4.063 685 1.2 ' 17,7 15,8 Izobražev., kultura 1.041 1.156 115 0,7 5,5 4,5 Zdrav., social, var. 1.653 2.223 570 2 8,6 8,7 Družbenopolit. org. in skupnosti 684 684 0 0 3,6 2.6 Najhitrejša rast rast zaposlovanja bo previdoma dosežena v industriji, kjer se načrtuje hitrješi razvoj. Nadpovprečno povečanje zaposlenih bo tudi v drobnem gospodarstvu ter gostinstvu in turizmu, ki imata glede na naravne danosti in potrebe še precejšnje možnosti za razvoj. Čeravno so v občini že prisotne tendence po zmanjševanju števila zaposlenih, se v obdobju 1985-—2000 pri nobeni dejavnosti ne načrtuje upadanje števila delavcev. Stagnacija bo po oceni v gradbeništvu zaradi posodabljanja tehnologije dela in večjega uvajanja industrijskega načina gradnje, ki zmanjšuje živo delo, ter na področju družbene režije, kjer praviloma ne bi smeli odpirati novih delovnih mest. V samostojnem osebnem delu drobnega gospodarstva, kjer je trenutno zaposleno okoli 790 delavcev, se bo zaposlenost povečevala po povprečni letni stopnji 4 % tako, da se bo do leta 2000 na novo zaposlilo skupno 620 delavcev ali približno 40 letno. V kolikor v dolgoročnem obdobju do leta 2000 ne bi dosegli predvideno 2% rast zaposlenosti, bi prišlo v strukturi delovno sposobnega prebivalstva do bistvenih sprememb. Načrtovanih razmerij ne bi mogli doseči, saj proces deagrarizacije v tem primeru ne bi bil tako intenziven, močneje pa bi se povečalo tudi število brezposelnih. 3.2.3. V zaostrenih pogojih gospodarjenja in ob pospeševanju tehnološko intenzivne proizvodnje je potrebno kadrovski politiki v občini nameniti večjo pozornost. Razvoj gospodarstva na kvalitetnih osnovah z večjo uporabo znanja in tehnološkimi spremembami, bo zahteval višjo udeležbo strokovnega in visokostrokovnega ter kreativnega znanja. Zato bo potrebno izvajati takšno politiko izobraževanja, štipendiranja in usposabljanja, ki bo zagotavljala izboljšanje kvalifikacijske in poklicne strukture zaposlenih. Kadrovska struktura se bo v naslednjem dolgoročnem obdobju izboljšala tako, da se bo delež delavcev z visoko in višješolsko izobrazbo povečal od sedanjih 8,5 na okoli 12 %. Z razvojem družbenih dejavnosti se bo povečalo število visoko kvalificiranih strokovnih izvajalcev. Za realizacijo planiranega družbenega, posebno pa še znanstvenega in tehnološkega razvoja, bo potrebno pospeševati vse oblike izobraževanja. Delavce bo potrebno vključevati v programe izpopolnjevanja, izobraževanja po pridobljeni diplomi, v specializacijo, podiplomski študij, v pridobivanje novih strokovnih, splošnih in družbenopolitičnih znanj. Strokovno znanje bo možno izpopolnjevati le s stalnim izobraževanjem in usposabljanjem vseh delavcev. 3.3. Gospodarska rast, proporci in delitve Da bi zmanjšali razlike v razvitosti z ostalim območjem SR Slovenija bi morali v naslednjih letih, prek boljšega izkoriščanja obstoječih proizvodnih kapacitet, zmanjšanja proizvodnih stroškov ha enoto proizvoda, posodobitvijo tehnologije in večjimi investicijskimi vlaganji povečati družbeni proizvod za najmanj 4%, kar je nekoliko hitreje od republiškega povprečja. Največji delež k družbenemu proizvodu bo še nadalje prispeval sekundarni sektor, zlasti industrija, ki ustvari okoli 40 % družbenega proizvoda občine. Druga najpomembnejša gospodarska dejavnost bo tudi v bodoče kmetijstvo, ki bo Ob koncu dolgoročnega obdobja v družbenem proizvodu občine udeleženo z 18 %. Z nadpovprečno rastjo DP bi poleg industrije povečale svoj delež v strukturi tudi dejavnosti prometa in zvez, ter gostinstva in turizem. Za dosego načrtovane 4 % rasti družbenega proizvoda bomo morali v občini spremeniti nekatera gibanja, ki so zlasti prisotna v zadnjih letih in vplivajo na neugodne rezultate poslovanja. Bistveno bo potrebno izboljšati uspešnost gospodarjenja in kakovost poslovnih odločitev, povečati investicijske aktivnosti, zvišati učinkovitost vloženih sredstev, bolje izkoriščati razpoložljive proizvodne faktorje ter si prizadevati za hitro rast izvoza. Gospodarska rast bo v precejšnji meri odvisna tudi od intenzivnosti in boljše kakovosti dela, velikosti in racionalnega obračanja sredstev ter učinkovite organizacije dela. Investicije v osnovna sredstva bodo imele bistveni vpliv na družbenoekonomski razvoj občine. Njihov delež v družbenem proizvodu bi se naj v petnajstletnem obdobju povečal od sedanjih 21 % na 29 %, kar bi bilo možno ob 6,6 % povprečni letni rasti investicij. Za naložbe v gospodarstvo bi naj leta 2000 namenili 22% in za razvoj negospodarskih dejavnosti 7 % družbenega proizvoda občine. Medtem, ko bi s pospešenim vlaganjem v gospodarstvo dosegli predvidoma 7,6 % povprečno rast investicijskih sredstev, bi se naložbe v negospodarstvo povečavale usklajeno z rastjo družbenega proizvoda za okoli 4%1et-no. Vlaganja bodo usmerjena predvsem v tiste panoge gospodarstva, kjer bodo razvojni programi zagotavljali tehnološko prestrukturiranje in izvoz. K hitrejšemu in kvalitetnejšemu gospodarskemu razvoju občine bo prispeval tudi izvoz, ki bo po predvidevanjih naraščal povprečno letno za 10%. Organizacije združenega dela si bodo morale prizadevati za večje vključevanje v mednarodno delitev dela, predvsem za izvoz na konvertibilno tržišče. Delitev družbenega proizvoda mora zagotavljati pogoje predvidene rasti proizvodnje in usklajene potrebe vseh oblik porabe. Ob 5% povprečni letni rasti amortizacije bo v letih 1986—2000 naraščal dohodek po 3,8 % letni stopnji. S predvidenim zmanjšanjem obremenitev dohodka se bo čisti dohodek povečeval 3,9 % letno in bo povečal svojo udeležbo v strukturi dohodka od 68 % na 70,5 %. Znotraj delitve čistega dohodka bo prav tako prišlo do določenih strukturnih sprememb. Več sredstev bo namenjeno za osebne dohodke delavcev in akumulacijo. V skladu z razpoložljivimi sredstvi bo osebna poraba povečala svoj delež v dohodku od 46 na 48 %. Realni osebni dohodki bodo naraščali usklajeno z rastjo produktivnosti dela, kar bo stimulativno vplivalo na večjo proizvodnjo in izboljševanje kvalitete dela. Sredstva za splošno in skupno porabo bodo naraščala skladno z rastjo družbenega proizvoda. Za zadovoljevanje potreb izven dogovorjenih okvirov, pa bomo v večji meri vključevali sredstva prebivalstva. 3.4. Tehnološki razvoj Tehnološki razvoj je eden glavnih pogojev za gospodarski in družbeni razvoj. Dosežki temeljnih tehnologij se ne bodo uporabljali le v proizvodnih dejavnostih, temveč tudi na. ostalih področjih družbenega življenja. Zasledovanje tehnološkega razvoja v svetu zahteva precejšnja sredstva, poleg te'ga pa je potrebno vzporedno skrbeti tudi za razvoj lastnih kadrov. Naša prizadevanja bomo morali usmeriti v vključevanje sodobne tehnologije v življenje in delo, predvsem uvajanje sodobnih tehnologij v proizvodne procese, s čemer bomo dvignili tehnolo-ško-tehnično raven gospodarstva, družbenih služb in uprave. Razvoj in osvajanje nove tehnologije bodo usmerjeni zlasti v avtomatizacijo proizvodnih procesov, varčevanje energije, informatizacijo proizvodnih in upravljalnih procesov z uporabo računalniške in telekomunikacijske opreme in biotehnologijo. . Vzpodbujali bomo razvojno raziskovalno dejavnost v vseh sredinah. V te namene združevali sredstva, ki jih bomo namenjali raziskavam na področju predelave hrane, biotehnologijo in biogenetiko, izkoriščanje termalne energije ter termalnih in mineralnih voda, informatike, računalništva, iskanje novih nahajališč rudnin ter na področjih družbenih dejavnosti. 3.5. Vključevanje v mednarodno delitev dela Pospešeno vključevanje gospodarstva v izvoz bo še nadalje ena temeljnih usmeritev dolgoročnega razvoja. V obdobju 1986—2000 bo izvoz v občini naraščal po povprečni stopnji 10 % letno. Osnova za hitro rast izvoza bo uvajanje novih proizvodnih programov, posodabljanje tehnologije in dvig produktivnosti dela, ter večje izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti in naravnih danosti. Ob ustrezni ekonomski motiviranosti si bodo OZD prizadevale zlasti za povečanje izvoza na konvertibilno tržišče in razvijanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja. Z večjim mednarodnim sodelovanjem si bo gospodarstvo ustvarilo pogoje za prenos tehnološkega napredka, učinkovitosti in kakovosti poslovanja ter drugih spoznanj iz razvitejših držav. Industrija bo še naprej osnovni nosilec izvoza predvsem tekstilna in agroživilstvo, ki že sedaj predstavljajo večino izvoza občine. V neblagovnem izvozu bo treba izkoristiti možnosti v'turizmu, z razvojem zdraviliškega turizma, pa tudi v gradbeništvu pri izvajanju investicijskih del in prenosu farmskega programa na tuja tržišča. V izvozna prizadevanja se morajo vključevati tudi ostale organizacije, predvsem s področja kmetijstva z izvozom sadja, semen ipd. Uspešen nastop na tujih tržiščih bo možen le s kvalitetnimi izdelki, ki bodo ustrezali zahtevam tujih kupcev in bodo konkurenčni ter s solidnim zanesljivim in natančnim delom, ki bo opravljeno v dogovorjenih rokih. Za realizacijo nekaterih izvozno naravnanih naložb bomo uporabljali tudi tujo akumulacijo ter iskali možnosti za skupna vlaganja s tujimi partnerji. Vrednost,uvoza bo predvidoma višja letno za 5 %. Poleg uvoza sodobne strojne opreme in tehnologije bo pretežni del deviznih sredstev še vedno namenjen uvozu repromaterialov. DELEGATSKI VESTNIK - 21 V dolgoročnem obdobju se bo povečal tudi maloobmejni blagovni promet z LR Madžarsko, z dvigom stopnje gospodarskega sodelovanja ter narasel obseg blagovne menjave, ki poteka v okviru sejemskih sporazumov. 4. DOLGOROČNE USMERITVE RAZVOJA GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI Proizvodne in druge zmogljivosti bo potrebno do leta 2000 prilagoditi zahtevam gospodarske stabilizacije in prestrukturiranja gospodarstva. Priti mora do spremembe strukture proizvodnje in zaposlenosti s ciljem boljše kakovosti izdelkov z višjo stopnjo predelave ter doseganja večjega dohodka na delavca. Ključna cilja gospodarske rasti bosta povečavanje izvoza in tehnološki napredek. Kljub razmeroma hitri rasti družbenega proizvoda in načrtovani smotrnejši delitvi dohodka bodo razpoložljive materialne možnosti za pospešeni razvoj omejene. Zaradi tega se bomo morali v večji meri opirati na lastne sile, iskati notranje rezerve, predvsem pa maksimalno izkoriščati razpoložljive kapacitete in naravne danosti. Industrijska proizvodnja bo v občini predvidoma naraščala po stopnji 4 % letno. 4. 1. Industrija V industriji si bomo prizadevali, da dolgoročno dvignemo kvaliteto in intenziteto gospodarjenja terdosežemo tehnološke spremembe v strukturi industrijskih dejavnosti. Posebno pozornost bomo namenili uvajanju kvalitetnih razvojnih programov z večjo udeležbo znanja in strokovno kreativnega dela večjo inventivnostjo, uporabo sodobne tehnologije in metod dela ter avtomatizaciji proizvodnje z višjo stopnjo predelave. Poleg uvajanja tehnološko intenzivnejše industrijske proizvodnje bo stalna naloga tudi izkoriščenost kapacitet, povečanje produktivnosti dela, izboljšanje organizacije dela, povečanje izvoza, večja izraba razpoložljivih surovin, racionalna poraba energije in zmanjšanje uvozne odvisnosti. Tekstilna industrija, ki poleg živilsko-predelovalne industrije prispeva največ k družbenemu proizvodu industrije bo svoj razvoj usmerila v ohranitev in izboljšanje konkurenčnega položaja na mednarodnih trgih ter uspešen plasman izdelkov na domačem in tujem trgu. Konfekcijska industrija bo v večji meri razvijala višje oblike mednarodne menjave s kompletnim inženiringom, ki zajema prodajo organizacijskega, upravljalskega in tehnično-tehnološkega znanja. Njen nadaljnji razvoj bo temeljil predvsem na uvajanju avtomatizacije in računalništva ter posodabljanju strojne opreme. Obseg proizvodnje in število zaposlenih se v dolgoročnem obdobju ne bodo bistveno povečali. V živilsko-predelovalni industriji se bo povečala izkoriščenost kapacitet. Preko razvoja tehnologije in uvajanja novih izdelkov bodo proizvodnjo preusmerili v večji meri v tržno orientirano. Naložbe v živilsko-predelovalno industrijo morajo biti medsebojno usklajene in usklajene z razpoložljivimi surovinami. Mesna industrija mora intenzivno iskati nove programe, pri čemer naj upošteva tudi domače specialitete, gotove jedi, mesne konzerve idr. V ta namen bo potrebno investirati v gradnjo proizvodnega objekta za predelavo mesa oz. proizvodnjo gotove hrane, ki bi istočasno pomenil višjo stopnjo ovrednotenja domačih surovin. DO Agromerkur bo z investicijami v predelavo perutninskega mesa ustvaril pogoje za povečanje proizvodnje mesa povprečno letno za 2,5 % od 6.018 ton leta 1985 na 8.680 ton leta 2000. S tem bodo dane tudi možnosti za večji izvoz. V sodelovanju z drugimi organizacijami Agromerkur načrtuje nadaljnji razvoj predelave perutninskega mesa in uvedbo novih proizvodov z višjo stopnjo obdelave mesa. Tako bi naj predelava perutninskega mesa bila 2000 približno 400 ton mesa. S tem se bodo usmerili v še večji izvoz perutninskega mesa in si skušali zagotoviti lastna devizna sredstva za potrebe uvoza mešalniških surovin. Glede na načrtovano povečanje proizvodnje in nove investicije, predvideva Agromerkur manjši porast zaposlenosti in izboljšanje strukture zaposlenih v korist delavcev z visoko, višjo in srednjo izobrazbo. Predelavo mleka, ki se zbere na območju občine vrši Tovarna mlečnega prahu. Sedanji obseg proizvodnje je zelo raznolik, zato bo potrebno dolgoročno ugotoviti optimalno število proizvodov in proizvodnjo uskladiti z odkupljenimi količinami mleka. Potrebno bo ugotoviti optimalno število proizvodov, pri katerih bo iz ekonomskega vidika proizvodnja izkoriščena glede na predvidene prevzete količine mleka. Letna zmogljivost mlekarskega obrata bo predvidoma povečana iz sedanjih 37 milijonov litrov mleka na 43 milijonov litrov mleka leta 2000. Predelava mleka bo usmerjena v glavnem v proizvodnjo dehidriranih proizvodov in konzumnega mleka. Velik poudarek pa je v prihodnjem dolgoročnem obdobju dan razvoju otroške hrane, predvsem mleka v prahu za dojenčke, ki bi naj leta 2000 doseglo proizvodnjo 1000 ton. Glede na predvideno stopnjo rasti proizvodnje mleka bo glavna usmeritev predelave šla v smeri dehidriranih mlečnih proizvodov. Predvideva se, da bo poraba mleka v prahu porasla v tem dolgoročnem obdobju za 12,5 %, poraba sirov 7,5 % in pasteriziranega mleka za 9,5 %. Potrebe po dehidriranih proizvodih so na domačem trgu deficitarne, kar posebej velja za mleko v prahu, posneto mleko v prahu in maslo, zato bo potrebno tem proizvodom nameniti več pozornosti. Zaradi zastarelosti opreme in ozkih grl v proizvodnji je nujno potrebna razširitev in posodobitev kapacitete tako, da bodo razen mleka v prahu izdelovali tudi proizvode na bazi mleka za prehrano dojenčkov, hrano za ostarele občane in športnike. Zato se načrtuje zgradnja nove sušilnice in nabava strojne opreme. Poleg predelave mleka predstavlja velik delež v proizvodnji tudi predelava jajc, domačih čajev, zdravilnih napitkov in kave. Glede na to, ker so kapacitete z navedenimi proizvodi popolnoma izkoriščene so opustili zgoščevanje in sušenje sadnih sokov. Zmogljivost pri predelavi čajev, kave ih jajc se bo predvidoma, povečala. Za sodobno mlekarstvo je značilno, da se tehnološke proizvodne operacije za posamezne vrste mlečnih izdelkov vse bolj mehanizirajo. Rezultat tega je številčno zmanjšanje potreb pa kadrih glede na enoto proizvoda. Vsekakor pa bodo prisotne potrebe po strokovno usposobljenih kadrih za uvajanje novih ali posodabljanje že uvedenih tehnoloških procesov v proizvodnji. Intes TOZD Mlinopek predvideva v dolgoročnem obdobju do leta 2000 povečati proizvodnjo mlevskih izdelkov za 5 %, pekovskih izdelkov za-2 % in slaščičarske dejavnosti za 6 % povprečno letno. V čim krajšem času bodo morali dolgoročno rešiti problem premajhnih skladiščnih prostorov. Kovinsko predelovalna industrija bo morala v naslednjih letih najti ustrezne kvalitetne proizvodne programe ter z nabavo sodobne strojne opreme in večjim vlaganjem lastnega znanja zagotoviti stabilnejši razvoj te dejavnosti. DO Panonija predvideva dvigniti proizvodnjo kmetijske mehanizacije na tehnološko višjo raven in uvesti novo področje dela na toplotnem preoblikovanju in litju kovin. LIV TOZD Oprema in orodja bo nadalje razvijal proizvodnjo zahtevnejših naprav in orodij, ki zahtevajo veliko vloženega dela. V«e organizacije bodo morale razvijati tudi orod jarsko dejavnost tako za lastne potrebe, kakor tudi za potrebe tržišča. V nekovinski industriji bo nadalje dan osnovni poudarek smotrni izrabi rudnine, izboljšanju tehnologije, oplemenitenja, intenziviranju predelave z višjo stopnjo finalizacije ter smelejšemu osvajanju proizvodnje novih materialov za potrebe gradbeništva in drugih dejavnosti. Investicijska vlaganja bodo namenili za razširitev ih izboljšanje tehnologije proizvodnje zahtevnejših mas in osvajanje tehnologije za nadaljnjo predelavo kremenčevih peskov. Osnovni proizvodni program bo še vedno predstavljala proizvodnja vlažnih in suhih peskov, ki se bo gibala v skladu z razpoložljivo surovino in energijo. Letna proizvodnja bo naraščala v globalu po stopnji okoli 4 %, pri tem pa bo rast proizvodnje talnih in hidrotesnih mas nekoliko hitrejša. Do večje izrabe lastnih surovin mora priti tudi v Mesni industriji. Z uvajanjem novih proizvodnih programov iz masivnega lesa in večjo izvozno naravnanostjo je treba doseči boljšo izkoriščenost kapacitet. Predpogoj za uspešno poslovanje je modernizacija in posodobitev opreme in tehnologije ter ustrezna organiziranost. Tudi v grafični industriji je potrebno najprej pristopiti k posodobitvi opreme in uvajanju najnovejše tehnologije. Obseg proizvodnje je možno povečati ob uvajanju novih programov in širitvi kooperacijskega sodelovanja s tujimi partnerji. 4.2. Kmetijstvo Razvoju kmetijstva bo v dolgoročnem obdobju dana prioriteta predvsem zaradi naravnih danosti in pomena te dejavnosti pri pridelavi hrane ter stopnje razvitosti. Z racionalno proizvodnjo, večjo izkoriščenostjo razpoložljivih kmetijskih zemljišč, uporabo sodobnih agrotehničnih ukrepov in drugimi posegi bomo zagotovili rast kmetijske proizvodnje 4 % povprečno letno. Rast rastlinske proizvodnje bo nekoliko hitrejša. Skrbeli bomo za varovanje kmetijske zemlje, preprečevali nadaljnje drobljenje zemljišč in pospeševali komasacije, kmetijskih zemljišč in nadaljevali proces in podružbljanje kmetijske proizvodnje. Manjše kmetije bodo usmerjene v dohodkovno intenzivnejšo proizvodnjo, zlasti proizvodnjo povrtnin, sadja in zelišč. Prizadevali si bomo za dolgoročno povečanje rastlinske proizvodnje, predvsem krmnih, industrijskih rastlin in žitaric. V skladu z načrti SOZD ABC Pomurka bi naj v občini Murska Sobota do leta 2000 povečali pridelavo pšenice od 34.800 ton na 47.150 ton ali za 2 % letno, s tem, da bi na enakih površinah izboljšali hektarski donos od 4,1 ton/ha na 5,5 ton:ha. Nekoliko bi povečali tudi obseg pridelave rži kljub načrtovanemu zmanjšanju zasejanih površin. Ječmenu bomo' leta 2000 namenili okrog 1700 ha površin. Z višjim hektarskim donosom bo predviden obseg pridelave ječmena večji za povprečno 6,5 % letno in bo leta 2000 znašal 8.500 ton ali za 5.200 ton več kot leta 1985. S kvalitetnejšo pridelavo in manjšim povečanjem površin se predvideva tudi večji obseg pridelave koruze. Pridelava bo ob proizvodnji 7,8 ton/ha višja za skupno 53.649 ton in bo naraščala po stopnji 3,2 % letno pri koruzi za zrno in 2,6 % pri silažni koruzi. Z bistvenim izboljšanjem pridelave krompirja od 16 ton/ha leta 1985 na 35 22 - DELEGATSKI VESTNIK ton/ha v letu 2000 bo možno povečati obseg pridelave te poljščine za povprečno 3,6 % letno. Površine pod sladkorno peso bi se naj do konca dolgoročnega obdobja podvojile, oridelava pa dodatno z dvigom hektarskega donosa povečala letno za 6 %. Tudi vzgoji zelenjavnic bomo namenili več površin. Za dosego teh ciljev bo potrebno zmanjšati površine, ki so sedaj pod travniki, povečati obdelovalne površine z melioracijami in drugimi agrotehničnim; ukrepi, aktivirati vse neobdelane površine ter vlagati v namakalne sisteme. V nasledit,u ~ le.:.;: se bo pospeševala proizvodnja vrtnin, katerim bd do leta 2000 namenjeno trikrat več površin kot jih uporabljamo sedaj. Investicije nož u usmerjene tudi v izgradnjo rastlinjakov z izkoriščanjem geotermalne vode. Z inter - v - era rastlinske proizvodnje bomo do leta 2000 dosegli samot ntne živinorejske proizvodnje s krmnimi rastlinami, ki uspe rajo ■ našem območju, spremembe v strukturi poljedelske proizvo ime bodo pogojevale tudi spremembe v živinoreji. Najpor tt m m ;ejša živinorejska panoga bo še nadalje govedoreja, ker so mcžvost; za prehod na lastno krmno osnovo tu največje. k v e :v ■ plemenskih telic bo predvidoma ostal na sedanjem nivoju. Giecc a .vukturo kmetij in dosežen nivo genetskega poten-ciala bo go etic i ii; tudi v bodoče usmerjena v kombinirano proiz-vodnjo govejega mesa in mleka v razmerju 50:50. Proizvodnja mleka se bo povečala ;.d 2,700—3.000 1 mleka po kravi leta 1985 na 3.60C-3.80U 1 mleka. V skladu s potrebami mlečno-predelovalne industrije bo dan poudarek bolj kvaliteti mleka in manj količini odkupa. Odkup m.ek,; bi se naj povečeval povprečno letno do 2%. ’ri , ja govejega mesa bo usmerjena v pitanje na višjo težo in namensko mt e e ; izvoz. Z večjo pridelavo mleka se pričakuje tudi večje števih r igmv telet. Leta 2000 bi imeli za 5—7 % več telet kot je njihovo števne. ; s Okoli 50 % telet bo namenjeno za pitanje v kooperaciji. osimc pa-za prodajo in obnovo črede. ' Prašičere; ; proizvodnja se bo v bodoče razvijala na že obstoječih kapacitc . ;ove kapacitete pa so možne le ob predhodni združitvi zemljišč komplekse na predelu Goričkega. Naložbe bodo v glavnem usmerje ie v obnovo hlevov. Bodoč, r ) perutninarstva sloni na že zgrajenih kapacitetah klavnice in n aui nice. DO Agromerkur si bo prizadevala za nadaljnjo izgradnjo vzrej-nih kapacitc:, predvsem v zasebnem sektorju. Zaradi velike odvisnosti od tujih dobaviteljev pri preskrbi osnovnega brojlerskega reproma-teriala, kot so vaiilna jajca in enodnevni piščanci, ki ga za svoje potrebe v lastni p . zvodnji ne proizvedejo v zadostnem obsegu, bo potrebno uskla. i-pizvodne kapacitete farme nesnic in valilnic tako, da bo z adapt.' o in dograditvijo valilnice možno v večji meri koristiti lastna vali;ta jajca za povečano proizvodnjo enodnevnih piščancev in s tem zmanjšati odvisnost od tujih dobaviteljev. Tako se bo proizvodnja enodnevnih piščancev predvidoma povečala od 3.049 komadov leta 1985 na* 5.688 komadov leta 2000 ali za 4,2 % povprečno '< r; Skupna proizvodnja brojlerjev bo v petnajstih letih porasla za 3.673 ton oz. 2,5 % povprečno letno. S povečanjem perutninskega mesa se bo povečal tudi izvoz tega mesa tako, da bo leta 2000 za 200 ton večji kot je bil leta 1985. Poleg rastlinske proizvodnje in živinoreje bo skrb namenjena tudi razvoju drugih kmetijskih dejavnosti, zlasti sadjarstvu, ki ima na gričevnatih območjih Goričkega velike možnosti razvoja ter pridelave semen, čebulic, okrasnih rastlin in zelišč. Pri pospeševanju kmetijske proizvodnje bo moralo v bodoče so-deiovati več strokovnjakov, ki celovito obvladajo znanje kmetijskih • igi;. Z razvojem pospeševalnega dela in vključevanjem znan-< p dosežkov v prakso bodo izpolnjeni genetski potenciali v živi-ec.*3 ter sortni izbor in tehnologija v rastlinski proizvodnji, sadjar-tvu ,n inogradništvu. Zaradi usklajenega razvoja in v cilju zagotavljanja boljše preskr-< bon i krepili vse oblike povezovanja in sodelovanja primarne pri-■duve živilsko-predelovalno industrijo in porabo. 1 neben pomen bomo namenili tudi reševanju socialnih vprašanj • nečvega prebivalstva, zlasti ostarelih kmetov. Poskrbeti bo treba za . ipoljšanje ekonomskega položaja kmetijstva. J 3. Gozdarstvo ’ skladu s strokovnimi osnovami planov razvoja gozdarstva, s,.>gospodarskimi načrti, doseženo ravnijo razvoja ter količinsko ;> >si.>rsko omejenostjo gozdov bo razvoj gozdarstva do leta 2000 . smetjen v naslednje: proizvodnjo lesa n-, boljše pokrivanje potreb po lesu, ■ d o,' fienih gozdrn ,3 se bo sečnja izvajala v okviru etatov, po ■ ibarskih c. r ri tem se ,bodo upoštevale naravne /,/ . . . l;’OZ(iOV ' ■ a • .; reprodukcije je po- 1 - unest med posegi . c r. ev aju in gradnji gozd nih cest, kajti večina jih ne služi le gospodarjenju z gozdovi, ampak tudi širšim interesom, — ena izmed osnovnih možnosti racionaliziranja gozdarske proizvodnje je izkoriščanje naravnih danih pogojev pri gojenju gozdov, to je izkoriščanje naravnih možnosti pomlajevanja gozdov in boljših rastišč, skrbnejša izbira drevesnih vrst in kvalitetnega sadnega materiala, pravočasno izvajanje negovalnih del, z vlaganji v nadaljnjo mehanizacijo gozdnih del in razvijanje delovne tehnologije pri sečnji in spravilu lesa. Osnovna naloga DO Gozdno in lesno gospodarstvo bo tekoče vzdrževanje in obnavljanje gozdov ter zamenjava dotrajane opreme in transportnih sredstev. V dolgoročnem obodbju se ne predvidevajo naložbe, ki bi bistveno vplivale na razvoj te dejavnosti. S smotrnim izkoriščanjem gozdnega bogastva bo organizacija nadalje razvijala že utečene oblike intenzivne proizvodnje. Potrebnd bo doseči višjo stopnjo predelave lesa in z racionalizacijo poslovanja izboljšati produktivnost dela. V skladu z gozdno gospodarskimi načrti se na površini 19.927 ha družbenih zasebnih gozdov v občini v letih 1981 — 1990 predvideva za sečnjo naslednji obseg Obseg sečnje v m‘ Sečnja v mVha iglavci listavci Skupaj iglavci listavci skupaj družbeno 59.042 48.405 107.447 1,68 1,38 3,06 zasebno 167.773 149.608 317.381 1,02 0,91 1,93 Skupaj 226.815 198.013 424.828 1,14 0,99 2,13 V dogovoru z lovskimi družinami bo optimiran stalež divjadi ter vzpostavljeno ravnovesje med rastlinskimi in živalskimi vrstami v gozdovih. Podvzeti bo potrebno ustrezne mere in ukrepe za preprečevanje škode po divjadi, zlasti na obmejnih območjih. 4.4. Gradbeništvo Na razvoj gradbeništva bodo vplivale strukturne spremembe na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti. Gradbene organizacije bodo morale dolgoročno osvojiti hitro gradnjo montažnih in tipi-ziranih’objektov, ki jih bo možno po potrebi sprotno prilagajati tehnološkim spremembam in organizacijskim oblikam proizvodnje. V strukturi investicij bo potrčbno zmanjšati delež gradbenih stroškov. Tudi stanovanjsko gradnjo bo treba posodobiti ter iskati možnosti za nižjo porabo energije in manjše obratovalne stroške. Z uvajanjem sodobnih tehnologij in večjem uvajanju industrijskih načinov gradnje bo zmanjšan vpliv sezone na gradbeno dejavnost. DO Gradbeništvo Pomurje bo svojo proizvodno dejavnost usmerila v nadaljnji razvoj in uskladitev programov armiranobetonskih konstrukcij za vse vrste gradenj ter razvoj novih programov betonske galanterije, tesarske galanterije in plastiko. Gradbene organizacije si bomo prizadevale za večjo udeležbo pri izvajanju investicijskih del v tujinj. V razvoj te dejavnosti se bo vključeval tudi Projektivni biro, ki bo, sodeloval pri iskanju družbeno racionalnejših rešitev pri projektiranju in gradnji objektov. > 4.5. Gostinstvo in turizem Na osnovi naravnih danosti, ugodne geografske lege in zgrajenih gostinsko-turističnih kapacitet bo v občini v načrtovanem obdobju dan poudarek predvsem hitrejšemu večanju tujskega turističnega prometa in ustvarjanju večjega neto deviznega priliva. Turistično gostinsko ponudbo, bo potrebno prilagoditi pričakovani strukturi gostov, kar pomeni, da bo nujno dvigniti ponudbe. Temeljna naloga razvoja turizma je izboljšati kakovost celovite turistične ponudbe ter spremeniti in okrepiti vlogo osebnega dela. Na teh osnovah bo možno znatneje povečati priliv gostov in priliv deviz. Bistven pogoj za poslovno uspešnost turizma je tudi izboljšanje izobrazbene in kulturne ravni ter strokovne usposobljenosti delavcev v turizmu in spremljajočih dejavnosti, ki se neposredno vključujejo v turistično ponudbo. Največje možnosti razvoja se dajejetv občini predvsem zdraviliškemu turizmu. K turističnemu prometu delno prispeva tudi kmečki, izletniški in lovni turizem. V obdobju do leta 2000 bodo v Moravskih toplicah v skladu z načrtovanim investicijskim programom razširili fizioterapijo, uredili cahip, bazene in vikend hišice. Hkrati z razvojem turizma pa poteka tudi gostinski razvoj, ki je pretežno razvit v samem centru občine to je v mestu Murska Sobota, kjer sta dve temeljni organizaciji Diana in Zvezda. V gostinstvu se načrtuje izgradnja nekaterih gostinskih objektov, ki bodo razširili kapacitete in dopolnili obstoječo gostinsko ponudbo. Predvideva se tudi ureditev gostinske ponudbe ob Ledavskem jezeru. Razvoj bo spremljalo ustrezno zaposlovanje. Dinamika zaposlovanja bo v odvisnosti od potrebnega števila zaposlenih, povprečne letne produktivnosti dela in planirane rasti fizičnega obsega poslovanja. 4.6. Trgovina Vse trgovinske organizacije, ki im: občini morajo s svoje ite v naši n obdob- DELEGATSKI VESTNIK - 23 ju zagotoviti ustreznejšo in stabilnejšo preskrbo prebivalstva v mestu in na vasi. Potrebno bo specializirati prodajalne in izboljšati asorti-man blaga, kar bo mogoče le ob sodelovanju in razumevanju proizvodnih organizacij, ki so dobavitelji blaga, ceneno preskrbo prebivalstva s kmetijskimi proizvodi, sadjem in zelenjavo. Trgovske organizacije bodo morale nekoliko bolje oskrbovati tudi organizacije združenega dela s surovinami in repromateriali, kajti za to obstajajo realni pogoji. Dobra preskrba bo možna le z boljšim povezovanjem s proizvajalci ter aktivnejšim delovanjem potrošniških svetov. Odnosi med trgovino, krajevno skupnostjo in potrošniškimi sveti morajo temeljiti na tesnejšem sodelovanju, saj se bodo le na tak način lahko optimalno razreševala vprašanja preskrbe delovnih ljudi in občanov. Investicijska vlaganja bodo usmerjena v investicije, ki bodo zagotavljale dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in vložena sredstva. Največ investicijskih sredstev bo predvidoma vloženo v modernizacijo obstoječega procesa sprejema, skladiščenja in odpreme blaga, specializacijo in modernizacijo prodajaln ter razvoj in posodobitev prodajaln na podeželju. Nujno bo stalno slediti sodobnim načinom prodaje in iskati možnosti nakupa večjih količin^ blaga pri grosistih. Kadrovska politika mora biti v naslednjem dolgoročnem obdobju usklajena z interesi razvoja trgovine. Potrebno je vzpostaviti tolikšno število kadrov, da bo zagotovljen nemoten razvoj ter izboljšana kadrovska struktura zaposlenih. V letih 1986—2000 DO Veletrgovina Potrošnik, ki je nosilec te dejavnosti v občini predvideva 1 % realno letno rast prometa. 4.7. Energetika 4.7.1. Z gradnjo in posodabljanjem električnega omrežja se bo izboljšala kvaliteta oskrbe porabnikov na vseh območjih občine. Vključili se bomo v priprave in gradnjo hidroelektrarn na reki'Muri. Izgradnji hidroelektrarn se daje v SRS prednost zaradi večje naslonitve na lastne vire, ugodnejše obratovalne stroške ter daljše življenjske dobe in zanesljivejšega obratovanja. Poraba tekočih goriv mora dolgoročno upadati z nadomešča- • njem tekočih goriv z drugimi viri energije. Delno bo ta cilj dosežen v občini z gradnjo plinovoda, ki bo predvidoma dokončana po letu 1987. Na osnovi podatkov o sedanji in predvideni porabi energije se v letu 1995 predvideva poraba 18.464.000 m3 zemeljskega plina. Poleg večjih industrijskih organizacij bi plin iz plinovoda uporabljali tudi v gospodinjstvih. V vseh sredinah si bo potrebno prizadevati za varčevanje z energijo preko boljšega nadzora nad porabo, manjšo porabo osebnih in tovornih prevozov v urbanih središčih, seznanjanjem prebivalstva z načinom varčne porabe energije, boljšo toplotno izolacijo gradbenih objektov ipd. Predvidoma se bo pristopilo tudi k večjemu koriščenju in izrabi drugih energetskih virov, kot so termalne vode, bioplin in sončna energija. 4.8. Promet in zveze .Zaostajanje razvoja dejavnosti prometa in zvez ter dosežena dinamika gospodarskega razvoja občine narekujeta, da se v skladu z dolgoročnimi usmeritvami mora pristopiti k organiziranju racionalnejšega potniškega in blagovnega prometa. Izboljšati bo potrebno kakovost prometnih storitev in znižati transportne stroške v ceni proizvodov ter doseči racionalno upoirabo energije v prometu. Policentričnemu razvoju občine bo nujno sledil ustrezno zasnovani sistem prometnih povezav, ki bo omogočil komunikacijo zaledja s centrom in optimalno povezanost naselij v občini znotraj ter z občinskimi središči. Izkoristila se bo tudi geografska in obmejna lega občine za organiziranje transportne in špedicijske dejavnosti ter integralnega transporta. Izvedena bo modernizacija že obstoječe železniške proge Ormož—Murska Sobota in se pristopilo k gradnji nove železniške proge Murska Sobota— Martinje. Razvoj PTT prometa do leta 2000 opredeljuje ocena gibanja družbenih potreb po PTT storitvah ter tehničnih, tehnoloških, ekonomskih in kadrovskih možnostih za njihovo realizacijo. Izhajajoč iz predvidene dinamike bodočih potreb uporabnikov po PTT storitvah in nujnosti boljšega obvladovanja potreb po količini in kakovosti storitev so osnovne usmeritve razvoja PTT prometa do leta 2000 zlasti naslednje: — pospešen razvoj PTT zmogljivosti vseh vrst in na vseh ravneh za notranji PTT promet, upoštevajoč pri tem vlogo, pomen in.stopnjo razvitosti PTT zmogljivosti, prehod gospodarstva na tehnološko intenzivno proizvodnjo, specifičnost potreb uporabnikov v občini ter optimalno povezovanje in vključevanje v republiški in jugoslovanski prostor, — pospešen razvoj PTT zmogljivosti za mednarodni odhodni, dohodni in tranzitni PTT promet, ki ga terjajo potrebe in možnosti vključevanja v mednarodno delitev dela, — hitrejši razvoj PTT prometa na manj razvitih obmejnih območjih občin?, * — graditev PTT zmogljivosti, da bodo te zadovoljevale potrebe SLO in družbene samozaščite, — skladnejša in družbenoracionalnejša izgradnja sistemov zvez, — avtomatizacija in modernizacija tehnološkega procesa ter uvajanja v promet najsodobnejših dosežkov tehnike telekomunikacij in pošte, — posodabljanje organizacije procesa prenosa kot enega izmed ključnih dejavnikov za povečanje produktivnosti dela v PTT prometu, — razvoj PTT informacijskega sistema. 4.9. Obrt Drobno gospodarstvo kot pomemben dopolnilni dejavnik industrije in nekaterih panog bo v dolgoročnem razvoju krepilo vlogo in mesto, ki ga v gospodarstvu občine zavzema. To bo možno z razvojem OZD v družbenem sektorju, večjim prenosom določenih maloserijskih proizvodnih programov iz industrije, vzpostavljanjem novih kooperacijskih povezav ter širitvijo in izboljšanjem kvalitete osebnih in drugih storitev. Do večjega odpiranja novih obratovalnic bi moralo priti tudi v manjših krajevnih središčih. Storitvena obrt ne zadovoljuje potreb občanov, zato bo eden od ciljev razvoja drobnega gospodarstva tudi odprava'sedanjega nevs-kladja in prizadevanje za enakomerno porazdelitev obratovalnic na območju cele občine. Skrbeti bo treba, da nekatere tradicionalne obrtne dejavnosti ne zamrejo in da se poveča število zasebnih obratovalnic deficitarnih obrtnih dejavnosti. Preko izdelkov domače in umetne obrti se bo ta dejavnost v večji meri vključevala tudi v celovito turistično ponudbo. Razvoj drobnega gospodarstva bo vzpodbujala tudi družbenopolitična skupnost z ustreznimi družbenoekonomskimi ukrepi. 4-10. Stanovanjsko gospodarstvo Temeljni dolgoročni cilj stanovanjskega gospodarstva je uveljavitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva, v katerih postane stanovanje ekonomska dobrina dolgoročne rabe s posebnimi socialnimi značilnostmi socialistične solidarnosti in stanovanjsko gospodarstvo del družbene reprodukcije, v katerem celovito odločajo in gospodarijo delovni ljudje in občani. Izhajajoč iz idejne opredelitve, daje stanovanje kot temeljna so-cialno-ekonomska dobrina ena najpomembnejših prvin socialne varnosti človeka, mora biti zadovoljevanje stanovanjskih potreb večja skrb posameznika in ne le družbe. Iz temeljnega dolgoročnega cilja izhajajo naslednje usmeritve: — ustvarjati ugodne stanovanjske razmere za vse občane; — uvedba ekonomskih zakonitosti pri gospodarjenju z obstoječim stanovanjskim fondom in pri novogradnji stanovanj; — iz kvalitete preiti na kvaliteto z uvedbo racionalizacijskih ukrepov; — zviševanje stanovanjskega standarda v novogradnjah in obstoječem stanovanjskem fondu; — uveljavljanje hišne samouprave. Glede na ocenjeno projekcijo rasti prebivalstva do leta 2001, predvideno število članov gospodinjstev in potreba po zamenjavi stanovanj zaradi dotrajanosti se do leta 2000 načrtuje izgradnja 4014 stanovanj ali 268 stanovanj letno. Razmerje celotne stanovanjske gradnje med družbeno in individualno lastnino bo 40:60, kar pomeni letno 107 stanovanj v družbeni lasti in 161 stanovanj v individualni lasti. Stanovanja v blokovni gradnji se bodo izvajala v mestu Murska Sobota ter posameznih krajevnih centrih kot so: Beltinci, Bakovci, Moravske toplice, Puconci, Bogojina, Mačkovci, Petrovci, Cankova, Roga-šovci, Grad in Tišina. V mestu Murska Sobota so na razpolago do leta 1995 stavbna zemljišča za cca 955 stanovanj, v okviru sedanjega zazidalnega načrta. Za preostala stanovanja v Murski Soboti bo treba nameniti nova kmetijska zemljišča izven sedanjih meja zazidave mesta. Enako velja za krajevne centre, kjer nimamo na razpolago stavbnih zemljišč. Ugodne stanovanjske razmere pomenijo zgrajeno racionalno stanovanje v humanem bivalnem prostoru. Če hočemo uveljaviti pojem racionalne graditve, to je relativno znižati stroške gradnje ob višjem standardu ter energetsko varčnejših stanovanjih in znižati stroške vzdrževanja stanovanj ter stanovanjskih objektov ob njihovi nezmanjšani uporabni vrednosti, moramo vplivati na ceno že v fazi programiranja in projektiranja stanovanj ter stanovanjskih naselij. V smeri žni-žanja cene gradnje stanovanj je nujna boljša organiziranost gradbeništva in znižanja izdelavnih ur po m2. Zaradi racionalnejše izrabe prostora in boljše organiziranosti gradnje mora družbeno usmerjena stanovanjska gradnja zajeti ne samo družbeno gradnjo ampak tudi večji del individualne gradnje. Končno razmerje med družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo in individualno gradnjo bi naj bilo vsaj 70:30 v korist družbeno usmerjene stanovanjske gradnje. Gospodarjenju z obstoječim stanovanjskim fondom bo potrebno nameniti večjo pozornost in ga dvigniti na višji kvalitetni nivo z večjo uveljavitvijo hišne samouprave. Poudarek na prenovah stanovanjskih objektov bo na izboljšavi toplotnih izolacij in s tem znižanja porabe 24 - DELEGATSKI VESTNIK energije za ogrevanje. V smeri zniževanja stroškov ogrevanja stanovanj bo iskanje alternativnih energetskih virov nafti. Glavni poudarek bo na izkoriščanju geotermalne energije. Osnova za gospodarjenje, vzdrževanje in obnovo obstoječega družbenega stanovanjskega sklada bodo ekonomske stanarine, katere bodo uvedene najkasneje do leta 1990 in bodo zagotavljale vsaj enostavno reprodukcijo. Po letu 1990 se bodo s stanarinami zagotavljala tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo. Z ustrezno solidarnostno politiko bo potrebno zagotoviti socialnim skupinam z nižjimi osebnimi dohodki povprečno zadovoljitev stanovanjskih potreb. 4.11. Komunalna dejavnost Razvoj komunalne infrastrukture bo usmerjen v razvoj dejavnosti, ki bo omogočil boljšo vodooskrbo gospodarstva in prebivalstva z zadostno in zdravo pitno vodo, odvajanjem in čiščenjem komunalnih odplak in naselij, enotno in sodobnejše odlaganje smeti in odpadkov ter nevarnih snovi po novejših tehnologijah in možnostih ponovne uporabe ter redno investicijsko vzdrževanje komunalnih objektov in naprav. Na področju vodooskrbe je načrtovana izgradnja črpališč na vodovodnem zajetju južno od naselja Krog in med naseljema Borejci in Krajna. Zgrajena bo naprava glavnega cevovoda od črpališča Krog do črpališča v Črnskih mejah, na relacijah Borejci—Gederovci—Cankova—Večeslavci—Grad—Boreča; M. Sobota—Pečarovci—Križevci; M. Sobota—Bogojina oz. Moravci—Bogojina ter na relaciji Črnske meje—M. Črnci—Petanjci in M. Črnci—Melinci. V primeru neoporečnosti kvalitete vode v Krplivniku pri Hodošu se bo pristopilo h gradnji ločenega vodovodnega sistema vodooskrbe za naselja Krpliv-nik, Hodoš, Dolenci, Šalovci, Peskovci itd. Na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odplak je predvidena gradnja naprave raztezilne kanalizacije po ulici ob progi, naprava južnega kanalskega kolektorja, razširitev centralne čistilne naprave v M. Soboti. Skupaj s krajevnimi skupnostmi bo potrebno pristopiti k izgradnji kanalizacije predvsem v strnjenih naseljih občine in zgraditi ustrezne čistilne naprave. V sodelovanju s TOZD Komunala se bo uredilo enotno central-.o odlagališče smeti in odpadkov za občino. 4.12. Finančne in druge poslovne storitve Dejavnost poslovnih storitev bo v dolgoročnem razvoju ustvarjala osnove za večjo razvojno, tehnološko, proizvodno, poslovno in finančno povezovanje nosilcev različnih gospodarskih dejavnosti. Omogočalo bo nemoteno prelivanje sredstev, dela in znanja med posameznimi dejavnostmi in združevala razvojne napore organizacij združenega dela. V skladu z zahtevami kreditno monetarne politike ter cilji in nalogami dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije bodo banke dosledno izvajale vse ukrepe kreditno monetarne politike predvsem na področju strukture virov sredstev, obrestnih mer in cenovne politike. Osnovna naloga bank bo saniranje kreditne sposobnosti, zagotavljanje dinarske in devizne likvidnosti svojih članic ter zagotavljanje kreditov tako za tekoče poslovanje kot za realizacijo naložbenih programov. Za razreševanje teh vprašanj bodo banke vodile tako obliko združevanja, zbiranja in usmerjanja sredstev, da bodo sposobne zagotavljati sredstva za realne potrebe članic. Pri odobravanju sredstev bodo banke dajale prednost izvoznim programom in programom, ki bodo prispevali h kvalitetni spremembi strukture gospodarstva občine. Razvoj družbenega sistema informiranja mora tudi v naši občini postati eden najpomembnejših dejavnikov zmanjševanja družbene režije in omogočiti večjo učinkovitost pri odločanju. V ta namen bomo v okviru materialnih možnosti razvijali informacijske sisteme in v režijsko delo v čim večji možni meri vključevali sodobno računalniško opremo. Zavod za ekonomiko in urabanizem bi moral z ustrezno organiziranostjo in kadrovsko zasedbo prevzeti vlogo razvojno-raziskovalne-ga centra za celotno območje Pomurja. 5. DOLGOROČNE USMERITVE RAZVOJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Na področju družbenih dejavnosti kot sestavnem delu družbene reprodukcije, se bo v naslednjih letih težilo k ohranitvi dosežene ravni. Zaradi omejenih materialnih možnosti, še posebno v prvih letih dolgoročnega planskega obdobja bo to možno zagotavljati le z racionalno in hkrati kvalitetno organiziranostjo ter z nadaljnjim izvajanjem že sprejetih stabilizacijskih programov. Posebna pozornost bo tudi v prihodnje namenjena tistim dejavnostim, ki najbolj bistveno vplivajo na povečanje gospodarske in ustvarjalne moči družbe. Na področju družbenih dejavnosti se bodo v prihodnje morali bolj uveljaviti neposredni odnosi med uporabniki in izvajalci. Potrebno bo za-jotavljati večjo dostopnost do storitev družbenih dejavnosti občanom na odročnih in manj razvitih območjih občine. 5.1. Otroško varstvo Najpomembnejša naloga otroškega varstva v obdobju do leta 2000 bo vzpostavitev približno enakih možnosti za celovit razvoj vseh otrok. Z upoštevanjem posebnih potreb otrok, družine in materialne sposobnosti družbe bo otroško varstvo uveljavilo in vpeljalo programe v katerih bodo otroci v starosti nad 3 leta deležni ene izmed oblik družbeno organizirane vzgoje in varstva. Varstvo otrok do tretjega leta starosti bo v dolgoročnem obdobju reševano s podaljševanjem porodniškega dopusta mater in z vzpostavitvijo mreže varstvenih družin. V organizirano vzgojo in varstvo t. i. dnevno bivanje bo do leta 2000 vključenih okrog 40 % vseh predšolskih otrok. Vzgojno-varstvene organizacije bodo še naprej ohranjale celovito vzgojnovarstveno funkcijo, hkrati pa zagotovile, da bodo postale resničen nosilec predšolske vzgoje v krajevnih skupnostih. Vsem otrokom v starosti od 5,5 do 6,5 let bo v letu pred vstopom v šolo zagotovljena priprava na šolo, kot sestavni del zagotovljenega programa družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok ter se bo glede na obseg trajanja postopoma povečevala. V razvojne oddelke bo vključenih čimvečje število zmerno ter težje in težko prizadetih otrok. Za predšolske otroke, ki bodo na bolnišničnem zdravljenju, bo organizirana vzgoja najmanj v dosedanjem obsegu. Družinam z nizkimi osebnimi prejemki bo zagotovljena družbena pomoč z uvedbo posebnega otroškega dodatka za tretjega in naslednjega otroka. 5.2. Vzgoja in izobraževanje V prihodnjem dolgoročnem obdobju mora imeti vzgojnoizobra-ževalno delo, kot dejavnost posebnega družbenega pomena, večji povdarek na razvoju celovite osebnosti človeka, ki se bo odražala v kvaliteti človekovega življenja, v njegovem odnosu do dela, samouresničevanja, vključevanja v razne oblike družbenega življenja in dela ter v socializaciji mladega človeka v smislu socialističnega humanizma. Navedene cilje bo možno uresničiti z doslednejšim uresničevanjem naččla podružbljanja vzgoje in izobraževanja z večjim povdar-kom na kvaliteti dela ter z dejanskim uresničevanjem demokratizacije odnosov v življenju in delu vzgojnoizobraževalnih organizacij. Potrebno bo doseči tesnejše sodelovanje združenega dela in vzgojno-izo-braževalnih organizacij na vseh nivojih izobraževanja. V občini bomo nadaljevali z uveljavljanjem koncepta celodevne osnovne šole in poleg celodnevno organiziranih šol uvajali elemente celodnevne šole tudi v poldnevno organizirane šole. Z uvajanjem vsebinskih oblik celodnevne osnovne šole in ob ustreznih organizacijskih oblikah bo potrebno zagotavljati še tesnejše povezovanje šol z družbenim okoljem. Na področju dvojezičnega šolstva bo potrebno kontinuirano spremljati in analizirati uresničevanje vzgojnoizobraževalnih smotrov tudi z vidika uresničevanja zakona o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov madžarske narodnosti, ter s štipendijsko politiko zagotavljati ustrezno kadrovsko zasedbo. Štipendijsko politiko bo prav tako potrebno usmerjati v izobraževanje osnovnošolskih učiteljev na visoki stopnji kot tudi za dopolnilno izobraževanje učiteljev, ki že poučujejo v osnovnih šolah. V okviru svobodne menjave dela bo potrebno zagotavljati kvalitetnejše dogovarjanje in usklajevanje med združenim delom in vzgoj-noizobraževalnimi organizacijami. Prioriteta bo dana zagotovljenemu programu, ki bi naj v republiki predstavljal osnovo za tak sistem solidarnosti, ki bo zagotavljal izenačitev pogojev za razvoj osnovnega šolstva in materialnega položaja zaposlenih delavcev z delavci v gospodarstvu, neglede na gospodarsko moč občine. Ob financiranju zagotovljenega programa bo potrebno v občini zagotavljati sredstva za financiranje dodatnega programa, ki zajema: glasbeno šolo, delavsko univerzo, oddelek v bolnišnici, kadrovske štipendije in drugo. V dejavnost glasbene šole bo do leta 2000 predvidoma zajeto 8 % osnovnošolske populacije, s čemer se bomo približali republiškemu povprečju, povečan obseg dejavnosti pa se bo izvajal v dislociranih oddelkih v večjih šolah oziroma krajevnih središčih. Investicijsko dejavnost bo potrebno usmerjati v zagotavljanje osnovnih materialnih pogojev vsem šolam v občini. Nadaljevati bo potrebno z združevanjem amortizacijskih sredstev in sredstev stanovanjskega sklada in po ustaljeni praksi solidarnosti na ta način dodatno razreševati prostorsko in stanovanjsko problematiko. Še nadalje bo potrebno spremljati ustreznost obstoječe šolske mreže in jo fleksibilno prilagajati dejanskim potrebam in demografskim spremembam. Na področju usmerjenega izobraževanja bo potrebno omogočiti celotni generaciji, ki konča osnovno šolo, vključitev v nadaljnje izobraževanje. Za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov bo potrebno zagotoviti načrtno in kvalitetah sodelovanje med združenim delom in srednjimi šolam, s posebnim poudarkom na: spremljanju razporeditve in obsega vzgojnoizobraževalnih programov, izvajanju proizvodnega dela in delovne prakse, izvajanju pripravništva ter zagotavljanju določenih strokovnih kadrov za izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov. Delavska univerza bo namenila večjo pozornost načrtnemu izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju odraslih, pretežno že DELEGATSKI VESTNIK - 25 STRAN 32 VESTNIK, 29. AVGUSTA 1985 zaposlenih občanov, v združenem delu pa bo potrebno bolj izpostaviti potrebo po izpopolnjevanju znanja, kot nujne sestavine družbene reprodukcije in uresničevanja razvojnih usmeritev. V ta namen bo delavska univerza tesneje sodelovala z organizacijami združenega dela. Poleg izobraževanja za potrebe združenega dela bo nadaljevala z izobraževanjem za samoupravno in politično delovanje za področje SLO ter za zadovoljevanje individualnih potreb občana. 5.3. Raziskovalna dejavnost Ena od temeljnih nalog raziskovalne dejavnosti bo ustvarjanje boljših razmer za kakovostnejše in večje vključevanje znanja v gospodarski in družbeni razvoj, ki bo omogočilo povečanje učinkovitosti gospodarjenja in obvladovanje novih tehnologij. V organizacijah združenega dela bo potrebno povečati inovativno sposobnost za hitrejše prilagajanje spreminjajočim svetovnim in domačim tehnološkim in razvojnim dosežkom. Raziskovalna skupnost občine bo postala v večji meri mesto usklajevanja in usmerjanja razvoja ter uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. 5.4. Zdravstvo V zdravstvenem varstvu bo posebna pozornost usmerjena v razvijanje programov za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva in sicer: obvladovanje kronično degerativnih obolenj, zgodnje odkrivanje rakastih obolenj, preprečevanje prezgodnje invalidnosti delavcev ter začasne in trajne nesposobnosti za delo. Prednost bodo imele predvsem preventivne in dispanzerske metode dela. Dosledno bo potrebno izvajati prioriteto osnovnega zdravstvenega varstva in ga okre-piti tako, da bo sposobno zadovoljiti večji del potreb po zdravstvenih storitvah. Del storitev iz bolnišnične dejavnosti bo v prihodnje potrebno postopno preusmeriti na specialistično ambulanto in v osnovno zdravstveno dejavnost. Hitreje bo potrebno razvijati dejavnosti zdravljenja in nege bolnika na domu,' socialno medicino, zdravstveno vzgojo prebivalstva s povdarkom na skrbi za zdravo okolje in dejavnosti deficitarnih specialističnih področij: rentgenologije, anastezio-logije, patologije, interne in kirurgije. Za uresničevanje sestavljenih ciljev bo potrebno zagotoviti ustrezne pogoje za dejavnost nujne medicinske pomoči in bolnišnične dejavnosti s povdarkom na posodabljanju medicinske opreme. Zaposlovanje zdravstvenih delavcev bo po posameznih zdravstvenih dejavnostih selektivno. Leta 2000 bo v Porpurju predvidoma l zdravnik na 800 prebivalcev. Zdravstvena infrastruktura v diagnostiki, terapiji in administraciji bo preusmerjena v računalniško obdelavo. Skladno z razvojem zdravstvenega varstva in demografskih gibanj, bo potrebno zagotavljati tudi ustrezne pogoje za preskrbo z zdravili. Večja pozornost, bo namenjena skladnejšemu razvoju zdravstva in zmanjševanju razlik v standardu zdravstvenih storitev. Zavzemali se bomo za tak sistem solidarnosti, ki bo zagotavljal izenačevanje pogojev za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva v SR Sloveniji neglede na razvitost občine. 5.5. Socialno skrbstvo Dolgoročne naloge v socialnem skrbstvu bodo preventiva ter svetovalno in prostovoljno delo. Preventivno socialno delo pomeni zgodnje odkrivanje in preprečevanje vzrokov za nastanek motenj in težav. S pravočasnim odkrivanjem vzrokov in motenj bo doseženo uspešno odpravljanje pojavov oziroma njihovo zmanjšanje. Še bolj bo potrebno razviti dobro mobilno svetovalno službo za pomoč družinam z otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in otrokom, ki so v domači oskrbi. Zaradi visokega odstotka starejših ljudi v občini bo prednostna naloga skrb za ostarele in razvoj sosedske pomoči ter organiziranje dnevnega varstva starostnikov. Potrebe po svetovanju bodo na področju varstva otrok in mladine še naraščale, zato bo za dobro svetovalno delo nujno razviti ustrezno strokovno pomoč. Poseben povdarek bo dan nadaljnjemu razvoju družinskega oziroma zakonskega svetovanja. Bolj kot doslej bo v bodoče imelo posebno vlogo prostovoljno delo, ki ga bodo v krajevnih skupnostih vzpodbujale in oganizirale družbene organizacije in društva, usklajevali pa strokovni delavci. Posebna skrb bo namenjena alkoholizmu in drugim zasvojenostim, asocialnim vedenjem in problematiki Romov. Socialno skrbstvo bo socialno ogroženim posameznikom zagotovilo vsaj minimalno socialno varnost. 5.6. Socialno varstvo Socialno varnost ljudi bo potrebno zagotoviti z gospodarskimi ukrepi, ki bodo temeljili na delu in rezultatih dela in le izjemoma z ukrepi socialnega varstva. Hitrejši gospodarski in družbeni razvoj bo zahteval dosledno izvajanje načela nagrajevanja po delu ter oblikovanje politike osebnih dohodkov, ki bodo vodili k boljšemu in stimula-tivnejšemu nagrajevanju. Ustvarjeni bodo pogoji za organizirano, kvalitetno in učinkovito delo za povečanje gospodarskih rezultatov, tako da Ši bo lahko vsak posameznik s svojim produktivnim delom zagotavljal boljšo kvaliteto življenja in ustrezno socialno varnost. Zaradi tega bo potrebno večjo pozornost posvečati produktivnemu zaposlovanju ob ohranjanju polne zaposlenosti, ustreznemu izobraževanju, prekvalifikaciji in pred vsem zaposlovanju v perpsektivnih dejavnostih. 5.7. Kulturna dejavnost V obdobju 1986 do 2000 bo potrebno na področju kulture z nadaljnjim prizadevanjem omogočiti čimvečje vključevanje delovnih ljudi v vse oblike kulturnega življenja. S primemo kulturno ponudbo se bodo vzpostavili tesnejši stiki z oganizacijami združenega dela. Med najpomembnejše dejavnosti v naslednjem obdobju so uvrščene knjižničarstvo, varstvo naravne in kulturne dediščine ter muzej-sko-galerijska in ljubiteljska dejavnost. Na področju knjižničarstva, bodo programske naloge usmerjen v povečanje knjižnega fonda. Varstvo kulturne in naravne-dediščine mora, dobiti tak obseg, da bo vsaj preprečilo nadaljnje propadanje gradov oz. spomenikov, obenem pa bo njihovo reševanje potrebno povezati tudi z vključevanjem teh objektov v razvoj gostinstva in tv rizma. Politika razvoja kulture bo morala biti še bolj povezana z rs cionalnejšim delovanjem, zmanjševanjem stroškov delovnih organizacij v kulturi, večjim regijskim odpiranjem in afirmacijo ter večjo izrabo novih tehničnih pripomočkov. Posebno skrb bo potrebno nameniti kulturni vzgoji mladine in se učinkoviteje povezati z osnovnimi šolami in šolami srednjega usmerjenega izobraževanja. 5.8. Telesna kultura Dolgoročna usmeritev te dejavnosti bo temeljila na že doseženih rezultatih in danih možnostih.. V rednih in občasnih dejavnostih se bo število udeležencev v telesnokulturnih in rekreativnih aktivnostih povečevalo letno za okrog 2 %.-Povečevalo se bo tudi število nosilcev te-lesnokulturne dejavnosti in ustanavljale nove osnovne telesnokultur-ne organizacije, ki bodo nudile športnorekreativni program. Predvidoma bo število organizacij naraščalo letno za 3 %. Za vse kategorije občanov od najmlajših do najstarejših bodo nudeni različni programi, preko nosilcev športnorekreativnih dejavnosti. Osrednja skrb-bo namenjena predvsem starejšim občanom in ženam. V programih bodo predvsem že uveljavljene akcije kot hoja, tek, plavanje, streljanje, smučanje, gimnastika, igre z žogo in kolesarjenje ob športnih značkah za vse kategorije občanov. V tekmovalnem oz. vrhunskem športu bodo skušali obdržati nivo dosežkov v republiškem, državnem in mednarodnem merilu. Podpirali se bodo programi nosilcev dejavnosti, ki bodo dosegali maksimalne organizacijske ter delovne rezultate. 6. TEMELJNE USMERITVE PROSTORSKEGA RAZVOJA IN VARSTVA OKOLJA 6.1. 'Zasnova razvoja dejavnosti v prostoru 6.1.1. Omrežje naselij Obravnava problematike urbanizacije in usmerjanja teh procesov v prostoru občine Murska Sobota v okviru dolgoročnega družbenega planiranja pomeni nadaljevanje razvoja policentričnega sistemu poselitve, s pripadajočimi infrastrukturnimi sistemi in tudi delno > v rekcijo za občino značilnih pojavov. Urbanizacijski procesi se bodo razvijali v skladu z že sprejetem: planskimi akti in opredeljenega policentričnega razvoja, ki v prostoru občine pomeni oblikovanje sistema povezanih sklopov več Centrov, ki si medsebojno ustrezno delijo posamezne funkcije in te povezujejo y celoto. Temu v prid govori tudi dejstvo, da se število prebivalcev v urbaniziranih naseljih, ki štejejo nad 1000 prebivalcev nenehno povečuje in leta 1981 znaša 30,31 % celotnega prebivalstva občine. Po predvidevanjih bo ta odstotek leta 2000 že okoli 45 % celotnega prebivalstva 'občine, ki bo prebival v sledečih naseljih: Murska Sobota, Bakovci, Beltinci, Čemelavci, Dokležovje, Gančani, Krog, Lipovci in Rakičan. Pomembnejša naselja oz. naselja sedeži krajevnih skupnosti so do le-,ta 2000 razvrščeni takole: 26 - DELEGATSKI VESTNIK Zap. št. sedež KS Oskrbne in storitvene dejavnosti Proizvodne dejavnosti 15. Hodoš 1 16. Ižakovci 1 17. Križevci 1 —_ 18. Krog 1 — 19. Kuzma 1 20. Lipa 1 21. Lipovci ■ 1 3 22. Mačkovci 2 1 . 23. Martjanci 1 24. Melinci 1 25. Moravske toplice 1 ■ — 26. Murska Sobota 4 4 27. Pertoča 1 28. Prosenjakovci 2 2 29. Puconci 2 2 30. Rakičan 1 31. Ratkovci 1 32. Rogašovci 2 1 33. Selo-Fokovci 1 34. Šalovci 1 -> 35. Tešanovci 1 36. Tišina 1 37. Zenkovci 1 — Posamezne številke označujejo naslednje pomene — pri oskrbno storitvenih dejavnostih: 1. lokalno središče 2. pomembnejše lokalno središče 3. središče občinskega pomena 4. središče ožjega regionalnega pomena 5. središče širšega regionalnega pomena — pri proizvodnih dejavnostih: 1. naselje z monostruktumo dejavnostjo 2. naselje z 2—3 obrati 3. naselje z večjimi obrati 4. pomembnejše industrijsko središče 5. večje industrijsko središče V skupini 37 naselij, ki so nosilci določenih centralnih funkcij in imajo različno vplivno gravitacijska območja, izstopajo naselja višjih stopenj centralnosti, oz. tista naselja, katera predstavljajo oporne točke razvoja policentričnega sistema občine Sprejeti model dolgoročnega policentričnega razvoja občine Murska Sobota s centralnimi naselji: — Murska Sobota, — Beltinci, — Cankova, G. Petrovci, Grad, Mačkovci, Prosenjakovci, Puconci in Rogašovci, lahko funkcionira pod pogojem popolnega ohranjanja vitalnih funkcij, katere vplivajo v sistemu kontrolirane urbanizacije na planirano stopnjo centralnosti in sicer: število prebivalcev, oskrbne dejavnosti, in proizvodne dejavnosti ter dopolnilnimi intervencijami v funkciji intenzifikacije elementov družbenega standarda, kot posledice gospodarskega razvoja območij, na katerem se nahajajo. 6.1.2. Vodnogospodarske ureditve, objekti in naprave Na področju vodnega gospodarstva bodo osnovne naloge usmerjene predvsem V vzdrževanje vodnega režima, varstvo pred vodo (melioracije, regulacije in akumulacije), oskrbo z vodo ter čiščenjem odpadnih voda. Prioriteta bo dana ohranitvi obstoječega vodnega režima z vzdrževanjem vodnogospodarskih objektov in naravnih korit potokov in rek, zmanjšanju pogostnosti poplav z gradnjo zadrževalnikov in regulacijami, zavarovanju rezervatov pitne vode ter proučevanju možnosti za nova zajetja industrijske in pitne vode z urejanjem vodotokov in čiščenjem odpadnih voda, strokovnemu sodelovanju pri racionalizaciji porabe pitne vode ter tehnološke vode v industriji in nadaljevanju proučevanja možnosti enotnega načrtovanja vodooskrb-nih sistemov. Zastavljeni cilji na tem področju bodo nadalje ureditev nižinskih vodotokov s sistematičnim nadaljevanjem del, čiščenje odpadnih voda, spremembe tehnologij v tem, da na območju Mure ne bo rečnega odseka z vodo slabšo od III. kakovostnega razreda. V dolgoročnem obdobju se predvidevajo ukrepi namenjeni urejanju vodotokov za obrambo pred poplavami, osnovni odvodni mreži za potrebe melioracij in za izgradnjo večnamenskih zadrževalnikov oz. vodnih akumulacij. Nadaljevalo se bo z regulacijo Ledave s pritoki in Kučnice ter zgradila akumulacija na Marijanskem potoku. Meliorirano bo 3.420 ha površin in urejeno namakanje 3000 ha kmetijskih zemljišč. 6.1.3. Varovanje in izkoriščanje vodnih virov Osnovni cilji in prizadevanja do leta 2000 bodo usmerjeni v preprečevanje poslabšanja kakovosti na vseh vodotokih in odpravljanju. stanja najslabšega IV. in III—IV. kakovostnega razreda kot tudi zavarovanje pred onesnaženjem vodnih virov pitne in tehnološke vode. Problem onesnaževanja se bo v prihodnje reševal z zmanjševanjem onesnaževanja Ledave s pritoki, s čiščenjem industrijskih in komunalnih odplak Murske Sobote in drugih industrijskih in urbanih območij ob Ledavi in pritokih ter z ustreznimi ukrepi zavarovala tudi območja podtalnice pitne vode Pomurja. Prednost bo potrebno dati predvsem čiščenju industrijskih odpadnih voda oz. izboljšanju tehnoloških postopkov ter ponovni predelavi odpadnih surovin. Za reševanje perspektivne porabe pitne in tehnološke vode bo potrebno organizirati eksploatacijo za območje občine v Krogu in Krajini in zagotoviti tehnološko vodo iz obstoječih in predvidenih akumulacij predvsem v Martjancih. Pri študijsko raziskovalnem programu na vodnogospodarskem področju je potrebno upoštevati predvsem prednostna področja kmetijstvo, energetiko in okolje. 6.2. Zasnova namenske rabe prostora 6.2.1. Območja kmetijskih zemljišč Kmetijska zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo v občini Murska Sobota obsegajo obdelovalna in neobdelovalna zem-'iišča na skupni površini 42.266,00 ha. V prvem območju (trajno namenjeno za kmetijsko proizvodnjo) je 27.903,00 ha zemljišč. Znotraj teh površin so zajete I. in II. kategorija s skupno 22.724,00 ha. V drugo območje kmetijskih zemljišč je razvrščeno 14.363,00 ha površin. V cilju izboljšanja kvalitete kmetijskih zemljišč so predvideni me-liorativni posegi, in sicer: a) Hidromelioracije 1986—1990 —vha — Lukaj potok 700 — Ledava nad jezerom 500 — Dolenski potok * 150 ■ — Krka—Adrijanski potok 550 — Peskovski potok 100 — Mala Krka—Domanjševci 200 — Kobilski potok—Prosenjakovci 350 — Bukovnica 70 — Lipnica—Filovci 350 — Šalamenci—Puconci 250 — Rakičan 100 — Središče 100 SKUPAJ (1986-1990) 3420 b) Hidromelioracije 1990—2000 — Dobel — desni breg Ledave 1250 — Panovci, Kuštanovci, Kukeč, Ratkovci 1200 Skupaj (1990—2000) 2450 č) Namakanje 1986—1990 — Mlinišče 30 — Hodoš 100 — Rakičan pri bolnici 140 — Rakičan Jelenšček 80 — Motvarjevci 200 — Petanjci 70 Skupaj (1986—1990) 620 d) Namakanje (1990—2000) — Lemerje 100 — Topoloci 100 — Murska Sobota ' 100 Skupaj 300 e) Agromelioracija (1986—1990) — Vaneča—Puconci ' 340 — Bakovci 620 — Krog 500 — Satahovci 240 — Mala Krka—Domanjševci 400 — Beltinci, Ižakovci, Melinci 600 — Gančani, Lipovci, Bratonci, Dokležovje 1200 Skupaj: (1986—1990) 3900 f) Agromelioracije (1990—2000) — Beltinci, Ižakovci, Melinci 400 — Krajna, Borejci, Kupšinci 600 — Tišina, Petanjci, M. Petrovci, Sodišinci, Rankovci, Vanča vas, Tropovci, Gradišče 800 Skupaj (1990-2000) 1800 g) Komasacije (1986 — 1990) 1. Trdkova, Matjaševci, Kuzma, Dolič, G. in D, Slaveči, Motovilci 1.300 2. Večeslavci—Pertoča, Serdica—Rogašovci 1.150 DELEGATSKI VESTNIK - 27 STRAN 30 VESTNIK, 29. AVGUSTA 1985 3. Markišavci, Nemčavci, Noršinci, Mlajtinci 4. Dolenci—Hodoš 1.200 2.000 5. Čepmci, Markovci, Adrijanci, Šalovci, ’ Petrovci, Peskovci 1.850 6. Križevci—Domanjševci 1.000 7. Prosenjakovci, Pordašinci, Motvarjevci, Berkovci—Ratkovci, Panovci 550 8. Bukovnica, Filovci, Moravci 600 9. Domajinci, Topolovci, Strukovci, Zenkovci, Beznovci, Cankova, Korovci 1.800 10. Gančani, Ivanci, Lipovci, Bratonci, Dokležovje, Bakovci, Rakičan 1.950 11. Beltinci, Ižakovci, Melinci 1.000 12. Tišina, Petanjci, Tropovci, Vanča vas, Gradišče, Satahovci, Črnci, Krog 2.000 16.000 h) Komasacije (1990—2000) 1. Krajna, Borejci, Kupšinci, Rankovci, Veščica 1.500 2. Šalamenci, Sebeborci, Puconci 1.000 3. Ivanjševci—Središče 500 4. Gerlinci, Fikšinci, Kramarovci, Ropoča, Krašče 2.000 5. Bodonci, Vadarci, Radovci, Krplivnik 1.000 6. Andrejci, Fokovci, Selo, Vučja.Gomila Ivanovci, Košarovci, Kukeč, Kuštanovci 3.000 9.000 6.2.2. Območja gozdov S smotrno, racionalno in aktivno usmerjeno namensko rabo gozdnega prostora bo dosežena krepitev vseh splošnih funkcij gozdov kot pogoj za biološko ravnovesje in zdravo življenjsko okolje. Do leta 2000 so planirane naslednje gozdne površine: a) vrste zemljišča — v ha — gozdno obraslo družbeno zasebno skupaj 3.515 16.412 19.927 — plantaže 51 — 51 — negozdno 76 136 212 Skupaj 3.642 16.548 20.190 b) družbeno gospodarske kategorije družbeno zasebno skupaj — lesno proizvodni 3.505 16.412 19.917 — posebni pomen 10 — 10 Skupaj 3.515 16.412 19.927 6.2.3. Območja za raziskovanje in izkoriščanje rudnin na letna proizvodnja je 100.000 ton z angažiranjem 6,0 ha površin. 6.2.3.3. Eksploatacija gramoza se v občini Murska Sobota izvaja na štirih lokacijah in sicer na lokacijah Ivanjci, M. Sobota ob Bakovski cesti in Krog, ki so v upravljanju DO Pomurja ter na lokaciji Dokle-žovje v upravljanju Cestnega podjetja Maribor. Gramoznica Ivanjci bo v eksploataciji do leta 1995. Predvideva se širitev površin na 6,0 ha in poglabljanjem v skupni ko’ čini od 2.000.000 m3 gramoza. Gramoznica ob Bakovski cesti bo dokončno opuščena le :a 1990. Iz omenjene gramoznice je mogoče pridobiti, še cct- 600 000 — 800.000 m3. Od vseh gramoznic, ki so trenutno v eksploataciji do’gpročne perspektive ima le gramoznica pri naselju Krog, z; kate o ji rezervirana površina 56,0 ha. Ta lokacija bi mogla dati etno kc''čir gramoza na ravni obstoječe eksploatacije, ki na vseh loka f ah znaša cca 250.000 — 300.000 m3 gramoza. Na lokaciji Dokležovje je predvidena eksploatacija na po ršini 12 ha s skupno 1.500.000 m3 gramoza, za potrebe asfaltne baze Načrtovane elektrarne, na reki Muri lahko delno ogrozijo čksploti-ranje predvidenih količin in je kot dopolnilno črpališč,’ predvidena obstoječa gramoznica v Lipovcih, z rezervo 300.000 m’ gramoza. 6.2.3.4. V fazi raziskav je območje pri naselju Sotina za morebitno odpiranje kamnoloma. Potrebna količina za racionalno kor čenje je najmanj 50.000 m3 kamna. 6.2.4. Območja voda Na karti namenska raba površin, so kot površine pod vode evidentni vodotoki, akumulacije in gramoznice. Čeprav po svoji funkciji nedvomno koristne, umetno ustvarjene površine voda, akumulacije in gramoznic predstavljajo sanacijsko relat -vno velik problem zaradi nedefiniranih ali ne dovolj defini: anih sekundarnih funkcij. Obstoječe površine pod vodo šo akumulacija Ledavsko ezerc n gramoznice ob Bakovski cesti pri MurskiSoboti, Ivanci, p, kležcv ■ in Krog, ter predvidena akumulacija pri Martjancih. Vse omenjene površine razen primarne, omogočajo dol, čene sekundarne funkcije, katere je potrebno v srednjeročnih plan h natančneje opredeliti. 6.2.5. Območja varovanja naravne in kulturne dediščine n ostalih vrednot okolja. 6.2.5.1. Neustavljivi procesi urbanizacije, potrebe po razširjanju infrastrukturnega in komunikacijskega omrežja, odločno zahtevajo, razen zaščite naravne in kulturne dediščine, poudarjene napore za zaščito avtohtonih, naravnih ambientov, oz. zaščito značilne podobe pokrajine. Dolgoročne naloge na tem področju,bodo: — ohranjanje značilne podobe pokrajine, neokrnjenosti in izvirnosti kulturnih sestavin dediščine, — obstoj, redno vzdrževanje in dostopnost spomeniškega fonda, — zagotavljanje uresničevanja pravice delovnih ljudi in ob a ' , do uživanja vrednot naravne in kulturne dediščine. 6.2.5.2. Povečani pritisk na odprta in naravna zemjišča ovzreči degradacijo naravnega okolja in izgubljanje evidentne krajinske ’s et-ske kvalitete, nekaterih območij občine Murska Sobota. Zaradi tega je potrebno identificirati in z vsemi razpoložljivimi sredstvi ohranjati ambientalno kvalitetna območja skozi: — zaščito fizičnega okolja in — vizuelno perceptivna zaščita okolja. Prvi način se nanaša na neposredno zaščito okolja pred ; inim ogrožanjem, to je s prepovedjo gradnje na ambientalno kvali . lokaciji. Drugi način vključuje sistemsko analizo ambientalno Kvalitetne lokacije oz. identifikacijo še dopustne meje vključevanja jenih območij v pas zaščite naravnega okolja. Oba načina morata najti ustrezno mesto pri planiranju posameznih delov naselja, objektov, infrastrukture ter lociranja turističnih - počitniških objektov. 28 - DELEGATSKI VESTNIK na potreba po novih poselitvenih površinah izhaja iz predvidenega potrebnega števila stanovanj. Prostorske možnosti za izgradnjo stanovanj bo potrebno zagotoviti dolgoročno, kajti le mala odstopanja v demografski projekciji, ki je sicer nastavljena daleč pod republiškimi planskimi projekcijami za občino, lahko vplivajo, da se število potrebnih stanovanj poveča od cca 4000 na 5400 in še več, kar pa pomeni ustrezno večje povečanje potrebnega prostora v naseljih. Upoštevaje načrtovano stopnjo urbanizacije predstavljajo predvidena stanovanja v mestu Murska Sobota polovico od celotnega števila v občini. Glede na nadaljnjo strategijo zgoščevanja mestnega središča do leta 1992 in z ozirom na 80 % delež stanovanj v mestu izgrajenih v blokih, bo potrebno zagotoviti v mestu maksimalno 30 ha novih površin za stanovanjske soseske, medtem ko bo v ostalih naseljih potrebnih neprimerno več površin, četudi bo večina gradenj nadomestnih, toje na, obstoječih stavbnih zemljiščih zaradi redkejše — zelo pretežno individualne gradnje ter zaradi manjših možnosti rokovno natančnega načrtnega vključevanja zaključenih površin v gradnjo. Dolgoročno predvidene in določene površine v naseljih se bodo namenjale za planske namembnosti suksecivno preko srednjeročnih planov in prostorsko izvedenih dokumentov, do takrat pa bodo pod določenimi pogoji lahko uporabljene v sedanjih namembnostih. Dolgoročni plan SRS v zasnovah urbanega omrežja regionalnih središč ugotavlja, da mesto Murska Sobota zaostaja za možnostmi in potrebami svojega regionalnega območja in da je njen razvoj potrebno pospeševati. S temje (tudi po razlagi RKVOUP) izkazan širši družbeni interes republike, v smislu 6. člena Zakona o urejanju prostora, da bo možno za razširitev mesta Murska Sobota nameniti tudi boljša kmetijska zemljišča. V ureditvena območja naselij v katerih meje se usmerja vsa poselitev, razen izjem, ki jih določa zakon, se v dolgoročnem planu vključujejo: — območja zazidanih in nezazidanih strnjenih stavbnih zemljišč — ožje območje naselja, , — območja nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so z veljavnim srednjeročnim družbenim planom določena za graditev objektov in naprav, — območja, ki so dolgoročno predvidena za razširitev stavbnih zemljišč, — območja, ki se jim ohrani primarna namenska raba, vendar jo je treba podrejati zahtevam poselitve v zvezi z rekreacijo na prostem in varovanjem kvalitetnih bivalnih in delovnih pogojev ter v zvezi s preprečevanjem naravnih in drugih nesreč ali zmanjševanjem oz. odpravljanjem posledic teh nevarnosti. Taka območja so predvsem varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, vodne površine, bregovi rek in jezer, kmetijske površine za ljubiteljsko obdelovanje, obstoječi površinski kopi rudnin, ki se morajo pri obratovanju podrediti zahtevam bivalnega okolja itd. Razpršena gradnja se ne vključuje v ureditvena območja naselij, ampak se zanjo v planskih aktih le ugotavljajo obstoječa stavbna zemljišča. Njihovo morebitno širjenje se opredeli s prostorskimi ureditvenimi pogoji na podlagi določb srednjeročnega družbenega plana občine v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občine. Meja ureditvenega območja naselja je opredeljena tako, da jo je možno s srednjeročnim planom v okviru dopustnih toleranc glede na terenske in druge razmere določiti na parcelo natančno. Ne glede na to pa je meja natančno določena na naslednjih odsekih: — kjer poteka po izrazitih naravnih mejah kot so greben, breg reke itd., — kjer je namenska raba sosednih zemljišč z odlokom ali drugim aktom že določena na parcelo natančno npr. zaščiteno območje vod'-nega vira ipd. 6.2.7. Poselitvene površine zunaj ureditvenih območij naselij Izven ureditvenih območij naselij so za poselitev in druge posege v prostor določena območja, ki se izključno in neposredno namenjajo kmetijski proizvodnji, pridobivanju in raziskovanju rudnin, turizmu in rekreaciji ter drugim dejavnostim, ki so neposredno povezane z navedenimi območji. Prav tako so predvideni in dopustni tisti posegi v prostor izven ureditvenih območij naselij, ki zaradi tehnoloških, ekoloških in prometnih razlogov niso možni v naseljih; isto pa velja za graditev objektov za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, vendar vse skupaj le pod pogoji, ki jih za varstvo naravnega in i delom ustvarjenega človekovega okolja določajo ustrezni zakoni. V naši občini izstopajo med temi površinami predvsem objekti, ki so namenjeni kmetijski proizvodnji in območju vinskih kleti, ki so še nadalje predvidena v sledečih območjih, oz. katasterskih občinah: — Bodonci, Šalamenci, Gorica, Vaneča, Moščanci ■ — Dolina, Bokrači, Sebeborci, Andrejci, Ivanovci, Kukeč — Zg. Moravci, Suhi vrh, Tešanovci, Vučja gomila, Selo, Bogojina, Filovci. Bukovnica ter pri Gradu, Gornjih Petrovcih, Salovcih in Kra-ščih. 6.2.8. Območja večjih infrastrukturnih objektov in naprav zunaj ureditvenih območij naselij 6.2.8.1. Cestno omrežje Koncepcija razvoja cestnega omrežja občine Murska Sobota bo moral? dolgoročno rešiti dva elementarna prometna sistema. Prvi se nanaša na optimalno in smiselno, v skladu z zastavljenim policentričnim razvojem občine, povezavo vodilnih naselij med seboj in svojim zaledjem in drugi, na ustrezno tekočo in hitro komunikacijo z republiškim cestnim križem. Osnova občinskega cestno prometnega sistema bo še naprej omrežje magistralnih in regionalnih cest, ki povezuje lokalne centre in omogoča tranzitni in mednarodni promet. Na najbolj obremenjenem delu omrežja, magistralni cesti Maribor—Lendava je predvidena rekonstrukcija in gradnja po novi trasi s sistemom obvoznic. Usposobitev in modernizacija cestnega omrežja pomeni osnovo za hitrejši razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti v občini. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti manj razvitim in obmejnim območjem. Upoštevati bo treba tudi interese za večjo varnost v cestnem prometu in uskladiti program modernizacije republiških in lokalnih cest s potrebami, obrambe in družbene samozaščite ter pri tem upoštevati tildi meddržavne dogovore. Skupno s Certusom TOZD Avtobusni promet in krajevnimi skupnostmi bo v naslednjem obdob-. ju potrebno pristopiti k urejanju avtobusnih postajališč. Od leta 1986 do 2000 bo predvidoma v občini modernizirano okrog 141 km lokalnih in 63 km republiških cest. Na lokalnih cestah bodo v skladu z materialnimi možnostmi modernizirani naslednji odseki: Sebeborci—Andrejci—Panovci—Križevci; Cankova—Gerlin-ci—Fikšinci—Rogašovci; Šalovci—Dolenci; Križevci—Domanjševci; Andrejci—Ivanovci—Kančevci—Ratkovci; Moščanci—Pečarovci; Bakovci—Dokležovje—Ižakovci; Murska Sobota—Markišavci; M. Sobota—Noršinci; Kramarovci—mejni prehod Kramarovci; Vanča vas—Borejci; Motvarjevci—Pordašinci—Prosenjakovci; naselje Hodoš; Tešanovci—Vučja gomila—Selo; Mlajtinci—Ivanjci; Gerlin-ci—mejni prehod Gerlinci; Šalamenci—Sp. Bodonci—Prosečka vas; Krog—Bakovci; Selo—Motvarjevci; Dolenci—Budinci—Markovci; Grad—serpentine; R 355—Sebeborci; G. Petrovci—Adrijanci—Šalovci; Zenkovci—Beznovci—Domajinci—Topolovci; Serdica—mejni prehod; Fikšinci—mejni prehod; Kuzma—Matjaševci—Trdkova; Korovci—5616 mejni prehod Gerlinci; Berkovci—Domanjševci; Križevci—Križevci (nafta); Vaneča—Šalamenci; Vidonci—R 356 in Domanjševci—Hodoš. Ojačitve in asfaltne prevleke bodo položene na odsekih Skakovci—Puževci; Bakovci—Mali Bakovci; Cankova—Korovci; Puconci—Gorica; skozi vas Brezovci ter Bratonci—Gančani. Načrtujejo se naslednja večja popravila in novogradnje na lokalnih cestah: most na Ledavi v Topolovcih; na Ledavi v Rakičanu L 5686; na cesti 5668—Sebeborci; na cesti 5601 v Krogu in popravila večjih propustov na lokalnih cestah. Na regionalnih cestah do leta 2000 bo potrebno delno razširiti in utrditi z asfaltno prevleko odseke: M. Sobota—Moravci; M. Sobota—Gederovci; Dolič—Kuzma; M. Sobota — mimo sodišča; G. Pe« trovci—Martjanci; Bratonci—Križevci; Gederovci—Cankova; Cankova—Kuzma in Martjanci—M. Sobota; samo položitev asfaltne prevleke pa na Cestah Cankova—mejni prehod; Renkovci—Beltinci in G. Petrovci—Kuzma. 6.2.8.2. Železniško omrežje Nenehno dvigovanje cen naftnih derivatov in s tem v zvezi tudi povečanje stroškov cestnega prometa, številne tehnične in tehnološke ter druge prednosti narekujejo prioritetno potrebo usmeritve, prometne politike v hitrejšo posodobitev železniškega omrežja. Železniški promet nujno mora prevzeti vlogo temeljnega kopenskega prometnega sistema, na katerega bodo usmerjeni in koncentrirani prometni tokovi, predvsem na daljših razdaljah. V cilju razvoja železniškega prometnega omrežja do leta 2000 v „občini Murska Sobota in vključevanja v republiški železniški sistem je prioritetnega pomena gradnja glavne enotirne železniške proge Murska Sobota—Martinje, s povečanjem tovorne postaje v Murski Soboti. Predvideva se tudi rekonstrukcija in elektrifikacija obstoječe proge do Murske Sobote. 6.2.8.3. Letališče Športno-rekreacijsko letališče v Murski Soboti se bo do leta 2000, z ustreznimi rekonstrukcijami, povzpelo v drugi iz sedanjega prvega razreda objektov letališkega omrežja. 6.2.8.4. Plinovod V cilju preusmerjanja na nove energetske vire, oz. zagotavljanja ustreznih količin energije bodo nekateri večji porabniki v občini Murska- Sobota v tem obdobju priključeni na magistralno plinovodno omrežje republike. Pristopilo se bo k izgradnji plinovoda z naslednjimi objekti: — visokotlačni plinovod 50 bar od obstoječe GRP Boreči do GRP Rakičan, v dolžini 13.342 m, — visokotlačna merilno reducirna postaja 50/6 bar, DELEGATSKI VESTNIK - 29 STRAN 28 VESTNIK, 29. AVGUSTA 1985 — srednjetlačna plinovodna mreža 6 bar z razdaljo 5,570 m do merilno reducimih postaj 6/1 bar pri uporabnikih, — merilno reducime postaje pri uporabnikih. Program izgradnje plinovodnega omrežja predvideva možnost prevzema in uporabo zemeljskega plina v letu 1987. 6.2.9. Dolgoročne osnove varstva okolja V občini so prisotna žarišča onesnaževanja, ki pod pogoji nekontrolirane ekspanzije lahko pripeljejo do ekološke katastrofe. Zlasti problematično je čiščenje odpadnih voda in odlaganja odpadkov. 6.2.9.1. Strategija varstva krajinsko prostorskega okolja bo usmerjena v naslednje: — razvoj stanovanjske gradnje, ki ne bo prizadel ambientalnih vrednosti okolja s pozidavo boljših obdelovalnih površin, — razvoj industrije, oz. proizvodnih kapacitet, naj se usmerja na manj izpostavljene lokacije, vsekakor pa ne na zemljišča razvrščena v prvo območje; — preprečevanje enostranskih, izključno tehnoloških posegov v okolje, kar je posebej izraženo pri regulacijah vodotokov in melioracijah zemljišč; — preprečevanje krčitve ravninskih gozdov in združevanja obdelovalnih površin izključno z vidika rabe. Dolgoročno je treba zagotoviti sistematično in dokončno uveljavljanje krajinske sestavine planiranja vseh posegov v prostor. 6.2.9.2. Dolgoročno je potrebno aktivnosti za preprečitev nadaljnjega onesnaževanja zraka usmeriti na: — izgradnjo večjih toplarn, kar je v občini Murska Sobota posebej zanimivo in racionalno, zaradi možnosti izkoriščanja geotermalne energije; — izločanje tranzitnega prometa iz večjih naselij s sistemom obvoznic; — skrbneje analiziranje lokacije za potrebe izgradnje industrijskih in kmetijskih objektov, ki izraziteje onesnažujejo zrak; — omejitev spuščanja v okolje plinov in delcev s sodobnejšo prečiščevalno tehnologijo. 6.2.9.3. Onesnaženost vodotokov v občini Murska Sobota dosega iz leta v leto višjo stopnjo, kar posebej velja za potok Ledavo, zaradi ka-pacitivno neustrezne čistilne naprave ter zaradi bolj ali manj direktnega spuščanja odplak. Pomanjkanje ustreznih čistilnih naprav na najbolj kritičnih območjih razen stalnega onesnaženja vodotokov, lahko ima katastrofalen vpliv na podtalnico iz katere črpamo pitno in tehnološko vodo. Nujno je razširiti in usposobiti obstoječe čistilne naprave ter pospešiti gradnjo čistilnih zmogljivosti povsod tam, kjer je koncentracija onesnaževalcev večja. Posebej to velja za farme, Nemščak in Jezera, katerih odplake neočiščene odtekajo direktno v vodotoke in neposredno ogrožajo podtalnico ter onesnažujejo ožje in širše okolje. 6.2.9.4. Zaščita pred hrupom in viri hrupa v občini Murska Sobota ni posebej proučena ker niso raziskana osnovna stanja v tipičnih predelih in podatki o imisijah hrupa. Tovrstne raziskave so temeljno izhodišče, da bi se lahko z upoštevanjem izsledkov in obstoječe zakonodaje pristopilo k saniranju obstoječega stanja, posebej na območjih, kjer je nevarnost hrupa bolj izražena. 6.2.9.5. Komunalni odpadki zaskrbljujejo zaradi nenehnega naraščanja količin. Potrebne so precejšnje površine za sanitarno deponiranje teh. Izdelana bo raziskava o načinih dolgoročnega obravnavanja in izkoriščanja odpadkov za potrebe pomurske regije, znotraj katere bo tudi občina Murska Sobota prišla do ustreznih rešitev problemov odpadkov. 6.2.9.6. Z dolgoročnim družbenim planom smo v občini Murska Sobota določili pet gramoznic za eksploatacijo gramoza. Kljub zakonsko opredeljenim načinom sanacije, gramoznice predstavljajo degradirane površine brez definiranih funkcij, oz. namembnosti po končani eksploataciji. Po končani uporabi gramoznic je treba površine ponovno usposobiti za kmetijske namene. 6.3. Načini nadaljnjega urejanja območij s prostorskimi in izvedbenimi akti S sprejetjem dolgoročnega plana dokončno preneha veljati urbanistični načrt tudi v tistih delih, kjer še nista prišla v nasprotje s sprejetim srednjeročnim načrtom. Zaradi tega, ker po tolmačenjih RKV OUP ni možno striktno zahtevati in pričakovati, da se urbanistične zasnove naselij in krajinske zasnove območij dokončno in v celoti izdelajo in sprejmejo istočasno kot celoten dolgoročni plan, temveč bi jih bilo možno podrobneje razdelati do leta 1990 in ker tudi prostorsko izvedbene akte izdelane po novem Zakonu ni možno sprejeti v celoti naenkrat (Zakon daje možnost do konca leta 1990), se lahko uporabljajo nekatere sestavine starega urbanističnega načrta, v kolikor niso v nasprotju s prostorskimi sestavinami tega dolgoročnega plana in tekočega srednjeročnega načrta, tudi do leta 1990. Prav tako je možno do konca leta 1990, oz. dokler se ti ne nadomestijo z novimi prostor sko-izvedbenimi akti, uporabljati stare zazidalne načrte in urbanistične rede v sestavinah, ki niso v nasprotju s Srednjeročnim družbenim planom, kar se ugotovi z odlokom. Ob upoštevanju usmeritev tega dolgoročnega plana, bodo za posege in ureditve v prostoru, kot bodo natančno določeni v vsakokratnih srednjeročnih planih, izdelani prostorsko izvedbeni akti v skladu z novim Zakonom o urejanju naselij in drugih posegih v prostor in sicer: Ureditveni in zazidalni načrti za: — posamezna območja v ureditvenem in širšem območju mesta Murska Sobota (podrobneje določeno v urbanistični zasnovi naselja), — primestna naselja ali njihovi deli: Čemelavci—Veščica, Rakičan, Krog, Martjanci (podrobneje v urbanističnih zasnovah), — posamezna območja naselja Beltinec (urbanistične zasnove), — posamezna območja ureditve enega in širšega območja Moravskih toplic (urbanistične zasnove), — ostala vodilna lokalna središča: Cankova, Grad, Gornji Petrovci, Prosenjakovci, Rogašovci—Jurij, Mačkovci, Puconci, Tišina — Tropovci, Bakovci, — manj pomembna lokalna središča ter druga pomembnejša in velika naselja: Bogojina, Dokležovje, Gančani, Lipovci, Bratonci, Melinci, Ižakovci, Salovci—Hodoš, Gederovci—Sodišinci, Vanča vas—Rankovci—Borejci, Petanjci, Kuzma, — Ledavsko jezero, območje Rimska Carda—Zg. Moravci, vinorodna območja, posamezna vplivna območja HE na Muri — vse kot bo natančneje definirano v krajinskih zasnovah, — drugi večji površinski posegi in ureditve odprtega prostora, ki se bodo urejali z ureditvenimi načrti (predvsem melioracije, akumulacije). Lokacijski načrti za: — plinovodno omrežje — druge infrastrukturne objekte in naprave — komunalne objekte površinske oblike je smotrno obdelati v kombinaciji z ureditvenimi načrti (čistilne naprave, odlagališča itd.) Prostorsko ureditvenip pogoji za: — vsa območja za katera ni možno v doglednem času pripraviti prostorsko izvedbene načrte (zazidalne, ureditvene, lokacijske), da se zemljišča do takrat zavarujejo pred posegi (manj pomembna in v nekaterih primerih tudi vodilna središča) vinorodna območja, — naselja in razpršeno zazidavo, kjer ni predvidena kaj več kot dopolnilna posamična gradnja v vrzelih (ostala naselja), — ostala prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja izven ureditvenih območij naselij, kjer niso predvideni večji posegi. 6.4. Urbanistične in krajinske zasnove 6.4.1. Urbanistične zasnove naselij Za posamezna ureditvena območja razvojno najpomembnejših mest ali prostorsko in funkcionalno medsebojno povezanih mest in naselij oz. za industrijska, proizvodna, oskrbna, turistična in druga razvojna središča, ki bodo glede na predviden razvoj postala mesta ali naselja mestnega značaja se v dolgoročnem planu določijo urbanistične zasnove naselij. Z urbanističnimi zasnovami naselij so podrobneje kot sicer na drugih območjih občine opredeljene planske usmeritve glede razvoja dejavnosti, zasnove organizacije dejavnosti in zasnove namenske rabe prostora, usmeritve urbanističnega urejanja funkcionalnih celot, faz-nost izgradnje, komunalno urejanje, načine urejanja s prostorsko izvedbenimi akti itd. V občini Murska Sobota bodo v okviru dolgoročnega plana, vendar z določenim časovnim zamikom obdelane urbanistične zasnove za naslednja območja: — mesto Murska Sobota z njegovo najbližjo okolico, ki se funkcionalno navezuje nanj in jo tvorijo primestna naselja: Čemelavci— Veščica s Kupšinci in Polano, Markišavci, Nemčavci, Martjanci, Nor-šinci, Rakičan, Krog s Satahovci; — naselje Beltinci; — zdraviliški kraj Moravske toplice z bližnjo okolico. 6.4.2. Krajinske zasnove območij Za posamezna območja izven ureditvenih območij naselij, kjer je izražen poseben družbeni interes zaradi krajinskih in drugih vrednot človekovega okolja, zaradi različnih interesov pri rabi prostora ali zaradi predvidevanj o večjih posegih, ki bi bistveno spremenili odnose v prostoru, so v dolgoročnem planu določene krajinske zasnove območij. S krajinskimi zasnovami območij se podrobneje kot sicer v planu usmerja razvoj dejavnosti v prostoru in določa njegova prostorska organizacija, namenska raba prostora, predvsem pa: določajo pogoji za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, opredeljuje raba prostora, določajo usmeritve za oblikovanje in varovanje krajine, usmeritve glede urejanja posameznih območij s prostorsko izvedbenimi akti itd. V občini Murska Sobota bodo v okviru dolgoročnega plana, z določenim časovnim zamikom obdelane krajinske zasnove za naslednja območja: 30 - DELEGATSKI VESTNIK — območje levega brega reke Mure v celotnem poteku njenega toka po južnem robu občine v širini vplivnega pasu načrtovanih hidroelektrarn na reki Muri; < Predhodno je potrebno valorizirati vrsto stranskih učinkov nameravane energetske izrabe Mure kot so vplivi na podtalnico, vplivi na naravno in urbano okolje, problem prečiščevanja odpadnih vod, vod reke Mure, vodnogospodarska problematika, kmetijska zemljiš-N ča, estetski vidiki povezave itd.; — območje Ledavskega jezera in njegove okolice; — območje Rimske Čarde — predv. akumulacijsko jezero Mart-janski potok—Zg. Moravci; — vinorodni južni obronki Goričkega. 6.5. Prostorske sestavine dolgoročnega plana, ki so obvezno izhodišče za pripravo srednjeročnega družbenega plana občine. Z ozirom na daljše časovno obdobje dolgoročnega družbenega plana, ki pokriva več petletnih srednjeročnih obdobij je nujno potrebno opredeliti elemente, ki bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju okviri prostorskega razvoja občine. Pri določanju izhodišč, se bodo upoštevali naslednji pomembnejši globalni elementi prostorske politike občine Murska Sobota: — nastavljeni model policentričnega razvoja občine, ki zagotavlja usklajen stopenjski razvoj naselij, posebej tistih, ki so v omrežju naselij identificirani kot nosilci oskrbno storitvenih in proizvodnih dejavnosti za, ustrezno gravitacijsko območje. To so naslednja naselja: Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Mačkovci, Murska Sobota, Prosenjakovci, Puconci in Rogašovci; — gradnja in rekonstrukcija čistilnih naprav ob vodotokih Leda-va in Mura s pritoki s ciljem zmanjševanja stopnje onesnaženosti; 4- zavarovanje oz. eksploatacija vodnih virov na območjih naselij Krog in Krajina za zagotavljanje potrebnih količin pitne in tehnološke vode; — zavarovanje kmetijskih zemljišč v obstoječem obsegu pred spreminjanjem namembnosti in pridobivanje novih zemljišč; — preprečevanje zmanjšanja stopnje gozdnatosti in eksploatacija gozdov; — črpanje rudnin; ki mora biti omejeno na predhodno definiranih lokacijah s pripravljenimi programi za sanacije degradiranih po vršin; — potrebo po zavarovanju območij naravne in kulturne dediščine ter ohranjanja območij z evidentnimi krajinsko estetskimi kvalitetami. V dolgoročnem planu občine Murska Sobota definirana območja in meje pozidave, prikazana v urbanističnih in krajinskih zasnovah, se konkretizirajo v srednjeročnih planih z natančno parcelacijo znotraj prostorske organizacije dejavnosti. Dolgoročne osnove varstva okolja, kot ekološka komponenta plana, predstavljajo trajna izhodišča za preprečevanje vseh vrst onesnaževanja okolja. 6.6. Program dodatnih raziskav, analiz in študij V procesu dolgoročnega planiranja se soočamo z bolj ali manj globalnimi elementi, ki po svoji naravi ne predstavljajo v celoti fizične konkretizacije razvojnih potreb in predvidenih ukrepov. Zaradi celovitosti in soodvisnosti prostorskega planiranja z drugimi elementi ni mogoče brez predhodnega analitičnega postopka natanko opredeliti lokacijo in potrebe dogajanja v prostoru zato bi bilo potrebno opraviti naslednje raziskave, analize in študije: — optimalna razporeditev družbenih, oskrbno storitvenih in proizvodnih dejavnosti v skladu s politiko policentričnega razvoja občine Murska Sobota; — alternativna analiza stopnje urbanizacije centralnih naselij; — prostorske možnosti razvoja agroživilskega kompleksa; — kompleksne vodnogospodarske ureditve v zvezi z večjo produktivnostjo kmetijskih površin; — prostorske možnosti razvoja turizma v občini Murska Sobota; — alternativne možnosti sanacije gramoznic na območju občine; — možnosti vključevanja alternativnih energetskih virov v energetsko bilanco občine; — enotno reševanje problematike odpadkov; — analiza hrupa na izpostavljenih lokacijah in zaščitni ukrepi; — študija elementov avtohtone arhitekture in njihovo vključevanje v gradnjo stanovanjskih, poslovnih in turističnih objektov, ter sekundarnih bivališč in vinskih kleti. 7. SLADNEJŠI RAZVOJ OBČINE IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI V obdobju do leta 2000 bomo nadaljevali s politiko skladnejšega razvoja občine kot celote in pospeševali razvoj območij, ki v stopnji razvitosti pomembneje zaostajajo. To bo doseženo s pospešitvijo gospodarskega razvoja teh območij z večjim vlaganjem v razširitev in modernizacijo obstoječih ter gradnjo novih industrijskih objektov, modernizacijo in pospeševanje kmetijske dejavnosti, razvoja turizma in predvsem drobnega gospodarstva na osnovi dohodkovnega pove zovanja in raznih oblik povezovanja med organizacijami združenega dela iz razvitejših območij in iz občine. Na nekaterih območjih bo zahtevnost procesov presktrukturiranja večja kot na drugih in bo zato v nekaterih primerih treba tudi hitreje odpirati nova delovna mesta. Zmanjševanje razvojnih neskladij bo treba zagotavljati z boljšo izkoriščenostjo obstoječih zmogljivosti in z naložbami organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in aktivnostmi drugih nosilcev planiranja. Razvoj krajevnih skupnosti v občini bo temeljil na izvajanju dogovorjenih,usklajenih in sprejetih nalog v samoupravnih sporazumih in planih krajevnih skupnosti. Večji poudarek bo dan zlasti razvoju in posodobitvi cestnega omrežja, vodooskrbe, telefonije in drugih komunalnih objektov ter ostale infrastrukture na manj razvitih in obmejnih območjih. V pospeševanje razvoja krajevnih skupnosti se bo vključila tudi ZSMS z organiziranjem mladinskih delovnih akcij pri izgradnji prometne in komunalne infrastrukture, izgradnji šol, vzgojnovarstvenih domov, kulturnih in telesnokultumih objektov predvsem na manj razvitih krajevnih skupnostih in manj razvitih obmejnih območjih občine. 8. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 8.1. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita z nadaljnjim razvojem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo povečevali učinkovitost, mobilnost in celovitost obrambe in samozaščitne sposobnosti delovnih ljudi in občanov ter s tem utrjevali varnost in neodvisnost naše države in krepili odpornost družbe do škodljivih pojavov in delovanj. Pri zasnovi in uresničevanju družbenoekonomskega razvoja bomo spoštovali tudi obrambnozaščitna merila predvsem pri razvoju infrastrukture, proizvodnje hrane, prometa in predelovalne industrije, ki proizvajajo proizvode posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Podpirali bomo tiste aktivnosti družbenih organizacij, ki prispevajo k organiziranju in usposabljanju delovnih ljudi in občanov za oboroženi boj in druge oblike odpora, ter k izpolnjevanju socialnih in drugih humanitarnih nalog, protipožarne zaščite, k širjenju telesne in tehnične kulture ter druge aktivnosti, pomembne za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Teritorialno obrambo bomo razvijali z upoštevanjem značilnosti njene vloge in funkcije v celotnem obrambnosamozaščitnem sistemu in obenem zagotovili njeno tehnično opremljanje, usposobljenost in mobilnost. Z organizacijskimi in kadrovskimi ukrepi bomo povečevali učinkovitost civilne zaščite in njihovo usklajenost s potrebami temeljnih delovnih in življenjskih okolij. Nevarnost naravnih in drugih množičnih nesreč, zlasti potresov, poplav in požarov ter potencialno nevarnost vojne in druge oblike ogrožanja varnosti ljudi, materialnih, kulturnih in drugih dobrin nam narekujejo, da organizirano in načrtno uresničujemo obrambne priprave in samozaščitno aktivnost na vseh področjih družbene reprodukcije. Te priprave morajo biti še posebno dobro organizirane in celovite na področju urejanja prostora za potrebe obrambe in zaščite. Koncept splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite postavlja vse družbenoekonomske procese v aktiven odnos do obrambnih priprav, posebno še glede uresničevanja interesov in potreb SLO in DS. Ob tem je nujno zagotoviti čim hitrejši prehod vseh dejavnikov v primeru vojne navamosti iz mirnodobnega v vojno stanje, uspešno in učinkovito vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora ter čimboljšo zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami. Vzporedno z razvojem in modernizacijo oboroženih sil in z njihovo usposobitvijo za delovanje v vojni je nujno, v skladu z ocenjenimi potrebami in materialnimi možnostmi, obrambne priprave vseh gospodarskih in družbenih dejavnosti pripravljati tako, da bodo funkcionirale tudi v vojnih razmerah. Namen urejanja prostora za obrambo in zaščito je zagotoviti takšno organizacijo, ureditev in opremljenosti prostora, ki bo omogočala: — čim hitrejšo mobilizacijo sil in sredstev za obrambo in zaščito, zagotavljanje varnosti mobilizacijskih zbirališč, zaščita za mobilizacijo pomembnih objektov, zagotavljanje prehodnosti prometnih poti, zagotavljanje drugih prostorskih pogojev za učinkovit mobilizacijski razvoj — uspešno vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora zaščita pomembnih vojaških objektov in naprav, inženirska ureditev ozemlja za vodenje bojne aktivnosti, zagotavljanje prostorskih pogojev oskrbe oboroženih sil ipd. — hitro preusmeritev in uspešno delovanje gospodarstva in družbenih dejavnosti v vojni, ustrezna razmestitev pomembnih kmetijskih, industrijskih in drugih gospodarskih ter storitvenih zmogljivosti na ustreznih območjih ipd. — učinkovito varstvo in zaščito prebivalstva, materialnih in drugih dobrin pred vojnimi dejstvovanji, naravnimi in drugimi nesrečami ter drugimi nevarnostmi. DELEGATSKI VESTNIK — 31 Nadaljevali bomo z izgradnjo zaklonišč ter dograjevali sisteme obveščanja, opazovanja in informiranja. V Mačkovcih se predvideva rekonstrukcija strelišča za potrebe SLO in DS na približno 12 ha površin. 8.2. Požarna varnost V obdobju do leta 2000 bo težišče aktivnosti požarnega varstva slonelo na prostovoljnem gasilstvu. Vključevanje mladih delavcev v gasilsko organizacijo in izobraževanje le-teh za vse naloge požarnega varstva bo prioritetna skrb SIS za varstvo pred požarom in občinske gasilske zveze. V vseh OZD bo potrebno ustanoviti industrijska gasilska društva in jim omogočiti nemoteno delo na področju požarnega varstva. S požarnimi načrti bo izdelana kategorizacija teritorialnih in industrijskih enot. V mestu Murska Sobota se bo povečalo število zaposlenih občinske gasilske zveze z namenom izboljšati požamo-preven-tivo in osvojiti ustrezni proizvodni program za izdelavo gasilske opreme in orodja. Posebna skrb bo posvečena gasilskim društvom in društvom, ki bo delovala na vodno ogroženem območju, za katere bo potrebno’nabaviti ustrezno gasilsko opremo. 9. MEDOBČINSKO SODELOVANJE V okviru medobčinskega sodelovanja se bodo občina in nosilci planiranja v občini v večji meri povezovali in sodelovali z občinami in nosilci planiranja v pomurski regiji s ciljem zagotavljanja usklajenega in pospešenega družbenoekonomskega razvoja regije. Načrtovali in usklajevali bomo skupne interese na področju razvoja industrije, kmetijstva in agroživilstva, turizma in gostinstva, bančništva, gospodarske infrastrukture, usmeijenega izobraževanja, zdravstva, časopisne in radijske dejavnosti, obrambnih priprav ter delovanja regijskih ustanov. Pri tem se bomo zavzemali in vzpodbujali razvoj tistih dejavnosti v posamezni občini regije, ki imajo glede na naravne pogoje, surovinsko osnovo, strokovni kader, tradicijo in druge pogoje največje možnosti razvoja. Na področju prostorskega planiranja bomo nekatere planske elemente načrtovali usklajeno na nivoju regije oz. določili skupna dišča za dolgoročno planiranje prostora. Skupno se bomo dogovarjali predvsem o reševanju problematike odlaganja nevarnih odpadkov, izgradnji prometne infrastrukture, energetike, turističnih zmogljivosti, načrtovanju urbanizacije v skladu s politiko policentričnega razvoja regije, kmetijstvu in gozdarstvu ter vodnem gospodarstvu. Za realizacijo načrtovanih skupnih nalog bomo v regiji združevali sredstva in se zavzemali za njihovo realizacijo. Občini Murska Sobota in Lendava bosta sodelovali na uresničevanju skupnih nalog, ki pqspevajo k razvoju kulture narodnosti, vzgoje in izobraževanja ter obveščanja pripadnikov madžarske narodnosti. UK, 2». AVGUSTA 1985