Obrtni Vestnik Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva „Obrtnl Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40-— polletno Din 20- — posamezna štev. Din 2-— Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. Cene Inseratom: Din p Pri 1 x objavi '/, str. 600' — . V, . 300--. 7. . 150--• » . */« » 75" . . „ */,. . 37-50 IX. letnik. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1926. Štev. 18./19. Zmaga naših organizacij. Po dolgem volilnem ^oju med stanovskimi organizacijami in onimi, ki so hoteli Zbornico za trgovino, obrt in industrijo izrabiti v svoje politične namene, stopajo danes naše stanovske organizacije, naše zadruge, društva in zveze kot zmagovalke na plan. Slovensko obrtništvo je pri zborničnih volitvah pokazalo, da je sito političnih bojev, dokazalo je, da ne veruje tistim, ki se tepejo zanj le takrat, 'ko rabijo v svoje namene njegove glasove, vsled česar je odločno glasovalo za stanovsko listo obrtniških organizacij. Prvikrat po vojni je naše obrtništvo odločevalo o svojih stanovskih zadevali. Pri teh volitvah se je prvikrat pokazala moč organiziranega obrtništva, ki bo s to zmago še bolj rastla in mu prinesla še lepših in častnejših zmag. Ta, v hudem volilnem metežu pridobljena zmaga, pa nas ne sme preslepiti! Videli smo, da je organizirano obrtništvo sila, ki je zmožna boja z močnimi političnimi nasprotniki. Zato pa bo naša prva naloga, da bomo naše organizacije okrepili tako, da bo v bodoče vsak boj proti organiziranemu obrtništvu nemogoč. In na tem velikem delu mora biti udeležena vsaka posamezna zadruga in obrtno društvo, da bomo imeli širom Slovenije močne in jake postojanke, ki bodo odbile vsak napad, pa najsi pride od katerekoli strani. Zbornične volitve so zbrale obrtništvo v tabor, ki bo branil obrtniške interese in ki bo vedno silnejše razširjal svoj vpliv povsod tja, kjer so prizadeti obrtniški interesi. Mnogo zadrug in obrtnih društev je uvidelo važnost obrtniškega pokreta in vse te so se združile v svojih stanovskih zvezah, ki so s svojimi organizacijami stopile prvikrat pri teh volitvah v volilni boj. Je pa še nekaj zadrug, ki stojijo izven zvez in vse te vabimo danes, ko slavijo naše organizacije častno zmago, da se priključijo svojim zvezam. Naše organizacije, zlasti pa nadvse agilni, zavedni in požrtvovalni zaupniki so pokazali, da prav umevajo pomen tega volilnega boja, zavedali so se, da gre za obstoj in napredek organizacij. Njiin gre zmaga in njihovo požrtvovalno delo je poplačano z najlepšim uspehom — da je obrtni odsek v rokah naših zadrug in društev! Akcijskemu komiteju v Celju, Zvezi obrtnih zadrug v Celju, Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Splošni zvezi obrtnih zadrug v Mariboru, Zvezi gostilničarskih zadrug v Celju iti Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani pa je v prijetno dolžnost, da izreka vsem svojim organizacijam, vsem gg. zaupnikom in vsakemu, ki je pripomogel do tako častne zmage in glasoval za stanovsko listo najlepšo za-, hvalo z željo, da jih ta uspeh bodri pri) bodočem težavnem organizatoričnem delu. Od 16 članov v obrtnem odseku je naša kandidatna lista dobila 11 članov, in sicer v prvih treh kategorijah. Izvoljeni so: , , , I. kategonia: Člani: Engelbort Franchetti, brivski mojster in načelnik Zveze obrtnih zadrug, Ljubljana; Vahtar Miha, knjigovez, podnačelnik Splošne zveze obrtnih zadrug in predsednik Slovenskega obrtnega društva, Maribor; Bizjak Ivan, lastnik modnega ateljeja in predsednik Zveze obrtnih društev, Celje. Namestniki: Kersnič Ivan, krojaški mojster in načelnik Zadruge krojačev, Ljubljana; Spes Fran ml., zidarski mojster in načelnik Strokovne zidarske zadruge, Maribor; Holy Josip, brivski mojster in predsednik Obrtnega društva, Brežice; Dolžan Fran, kleparski mojster in odbornik Obče-slovenskega obrtnega društva, Celje. II. kategorija: Člani: Žurman Ivan, pekovski mojster in podnačelnik Obrtne zadruge, Slovenska Bistrica; Kavčič Fran, gostilničar in načelnik Zveze gostilničarskih zadrug, Ljubljana; Horvat Janko, slikar in predsednik Obrtnega društva, Ljutomer; Ogrič Filip, zobotehnik in predsednik Obrtnega društva, Novo mesto. tt Namestniki: Turk Josip, gostilničar. Murska Sobota; Rozman Ivan, čevljarski mojster, Ljubljana; Rozman Alojzij, gostilničar in načelnik Gostilničarske zadruge, Prevalje; Kuhar Rudolf, mizarski mojster in načelnik Obrtne zadruge, Mokronog. III. kategorija: Člani: Ambrožič Josip, izdelovalec gredež, Ljubno na Gorenjskem; Kolšek Martin, čevljarski mojster in odbornik Zveze obrtnih društev za Slovenijo, Celje; Bernik Ivan, mizarski mojster in načelnik Mizarske zadruge, Ljubljana; Beriič Josip, gostilničar in načelnik gostilničarske zadruge, Ptuj. Namestniki: Turšič Leopold, slikarski mojster, Cerknica; Hamelina Karel, dimnikarski mojster, Slovenj-gradec; Anžič Franc, mesarski mojster, Ljubljana; Coh Stjepan, gostilničar in načelnik Gostilničarske zadruge, Rogaška Slatina. Z jako lepim uspehom so si priborili tudi trgovski gremiji svoje zastopstvo v zbornici tako, da je z mandati Zveze industrijcev zbornica z veliko večino v rokah stanovskih organizacij. Izvoljena sta v zbornico tudi naša obrtniška prvo-boritelja g. Jakob Zadravec iz Središča in g. Ivan Rebek iz. Celja. Naš prvi uspeh pri samostojnem nastopu pri volitvah pa proslavimo s tem. da bomo še bolj okrepili naše zadruge in ojačili naša društva, da dosežemo svoj cilj — uveljavljenje obrtniškega stanu! Za akcijski komite: Ivan Rebek s. r. Za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani: Engelbert Franchetti s. r. Za Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru: Fran Bureš s. r. Za Zvezo obrtnih društev v Celju: Ivan Bizjak s. r. Za Zvezo gostilničarskih zadrug v Ljubljani: Fran Kavčič s. r. Za Zvezo gostilničarskih zadrug v Celju: Drago Bernardi s. r. f Karel Iglič. Duh njegov ostavil je telo, a med nami vedno živel bo. Prerano, star komaj 39 let, se je moral posloviti za vedno od svojih dragih, od tovarišev, od mnogih znancev in prijateljev in od zadružnega dela, kateremu je posvetil kot načelnik vso skrb. Koliko lepih načrtov za zadrugo, za obrtništvo sploh je leglo neizpolnjenih z njim v hladni grob. Oj, usoda, kako ši neizprosna, da pobiraš naše najboljše može! Dolgotrajna potuhnjena bolezen je tako dolgo glodala ob korenini njegovega življenja, da ji je podlegel v najlepši dobi življenja, ko ga bodo silno pogrešali njegovi rodni, pa tudi mi, ki smo ga poznali kot delavnega, iskrenega in značajnega sodelavca in zvestega prijatelja. Rojen je bil 1887. leta na Vrhniki, kjer se je po končani ljudski šoli učil pri svojem očetu in pridni materi krojaške obrti. Spretnosti, ki si jih je pridobil doma, je potem bogato pomnožil pri priznanih mojstrih doma in na tujem. Po dokončani krojni šoli si je ustanovil lastno delavnico in izvrševal samostojno obrt tu pri nas v Dolnjem Logatcu od leta 1921. dalje. S svojo spretnostjo in znanjem si je kmalu priboril svojo eksistenco. Vse svoje proste ure pa je posvetil obrtnemu gibanju, zato je bil tudi v letu 1924. izvoljen načelnikom obrtne zadruge za sodni okraj Logatec. Kot načelnik se je z vso vnemo lotil dela, ki ga je čakalo. Uredil je najprej gospodarsko stran zadruge, ki je bila precej žalostna. Premišljeval je tudi dolgo časa, kako bi se obrtnikovim svojcem v primeru nesreče najizdatneje pomagalo. Nekega dne pa je prišel k seji s predlogom o «Obrtniški Samopomoči«. Odbor si je njegovo mnenje osvojil in poz,val Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani, naj o tem premišljuje in razpravlja. Danes j-e obrtniška «Samopomoč» znana po vsej Sloveniji. Kdo pa bi si bil takrat mislil, da bo njegova rodbina četrta, katera bo rabila dobroto «Samopomoči»! * Pred enim mesecem je odšel od nas. da si poišče zdravja ob morju na solnčni Reki, kateregu mu ni mogel dati naš planinski zrak. Mesto zdravja je našel tam večni mir in pokoj. Bodi mu pod tujo oblastjo naša zemljica lahka! Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v IV. četrtletju 1926. (Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) I. Stanovanjski izkazi. Do dne ISO. novembra 1.1. morajo vsi posestniki hiš ljubljanske in mariborske oblasti vložiti sami ali po svojih 'namestnikih pri pristojnih davčnih oblastvih hišne in stanovanjske izkaze, če so hiše oddane v najem, za v najem neoddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij. Tiskovine se dobivajo brezplačno pri vseh davčnih oblastvih in davčnih uradih. II. Davek na poslovni promet. Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promet knjigo opravljenega prometa, so dolžni odpremiti davek za III* četrtletje 1926. do 30. oktobra 1926. in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapre-tilom uradne ocene in rednostnih glob. Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe. III. Davok na zaslužek telesnih delavcev. Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, so dolžni odpremiti pobrane zneske in predložiti sezname do 14. vsakega meseca, delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi, pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja, to je do, 14. oktobra 1926. IV. Razgrnitev predpisnih izkazov in prizivni1 roki. O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v III. četrtletju 1926., so predpisni izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca oktobra t. 1., kolikor davčni zavezanci niso bili na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni z javnim razglasom ali s posebnim obvestilom. Prizivni' rok pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni. V. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. novembra 1926. dospo v plačilo vsi direktni davki za IV. četrtletje 1926. Davčni uradi so upravičeni, da jih prisilno izterjajo, ako niso plačani v 14 dneh po dospelosti. Zaračunati smejo poleg 8 % zamudnih obresti če za opomin 1 p od vsakega dinarja dolžne državne davščine. VI. Dopolnilna prenosna taksa. Od dopolnilne prenosne takse v letnem znesku nad 500 Din je plačati tretji obrok od 1. do vštetega dne ,15. oktobra 1926. Kdor ne položi predpisane vsote v določenem roku, plača poleg redne takse 8 % obresti in kot kazen še. dvakratni znesek nepoložene takse. Temeljni pojmi elektrotehnike. (Pripoveduje strokovnemu vajeništvu njihov mojster.) (Nadaljevanje.) To število kaže le končni efekt konkurenčne delavnosti tokov. Spoznavamo pa dvoje vrst trofaznih sklepov: sklep v zvezdo in sklep v trikot. Razmere v teh dveh sklepih hočemo v eni poznejših razprav raziskovati. Za pogon motorjev (poleg drugih aparatov je to najaktualnejše poglavje) se glasi formula za efekt, ki ga motor more oddati: 1.73 volt X ampere X cos ep X V , . , .. —— — = konjskih sil. 736 Primer 1.) Pred seboj imamo motor za vrtilni tok. Na deščici stoji: 380 V 7'5 Amp. cos (p 0'85 in v ceniku vidimo, da ima 82 % učinka in 1430 obratov: Ta motor more tedaj trajfto oddajati 389 X 7.5 X 1-73 X 0.85 X 0.82 x -------------------------------------------------------= 4'66 mehaničnih 736 konjskih sil pri 1430 obratih na minuto. Za svoj pogon potrebuje iz omrežja: 380 X 7*5 X 1'73 X cos (p — 4190 wattov in izrabi 4182 X 0'82 — 3430 vvattov. 4190 wattov predstavlja 5'6 električnih konjskih sil. Iz tega primera vidimo, kolikega pomena je visok učinkovni faktor. Le vzemimo, da se pri motorju naprave, ki kompenzirajo (izenačijo) učinkovni faktor, da tok ne zaostaja za napetostjo, tedaj, da je cos enako 1, dobimo 4930 wattov ali 6'6 konjskih sil in 5'4 mehanično prenešenih konjskih sil. Ta zavest nas torej prepriča, da pomeni produkt volt krat amper pri izmeničnem toku le dozdevni učinek, medtem ko je ta produkt pri istosmernem toku že pravi učinek dela. Pravi učinek v wattih dobimo pri izmeničnem toku šele, ko pomnožimo dozdevni učinek s cos «fi», ki je kot rečeno vedno manjši kot 1. Enostavno sledi iz tega, da lahko izračunamo cos «fi», ako odberemo na instrumentu na sklepalni deski množino voltov, tedaj napon in množino amperov na amperometru, dalje množino vvattov na vvattmetru ter napravimo kvocijent. Cosinus kota «fi» je tedaj = voltampere/vvatt. Električna konjska sila je teoretično 736 vvattov. Ako dovajamo elektromotorju 736 vvattov — pri istosmernem toku volt amper in pri izmeničnem toku volt X amper X cos «fi», oba produkta enako 736'—, ta motor ne bo proizvajal ene mehanične konjske sile, ki jo merimo s 75 kg na sekundo. Motor oddaja manj; za koliko manj, nam pa pove stopnja učinka, katero zaznamujemo zopet z grško črko v (eta), nemško se zove «Wirkungsgrad». Ta stopnja je zelo različna pri različnih motorjih in aparatih, katere porabljamo v električnem obratu. Pri malih motorjih je do 80 %, 75 % in še niže, pri večjih in velikih 85 % do 93 '%• in več. Pri 85 % moramo motorju dovajati 736 X im'/sr, — = 866; pri 90% na ta način 818 vvattov. Oglejmo si danes motor, ki se ponajveč rabi, namreč trofazni ali vrtilnotočni motor. Nekaj pripomb k razjasnjenju trofaznega toka. Trofazni tok obstoji iz treh izmeničnih tokov, ki imajo isto perijodo, isto jakost, ali časovno so vsled konstrukcije stroja za tretjino faze drug za drugim prerinjeni. Ena perijoda ali v elektrotehničnem govoru en električni krog je kot trigonometrični krog isto 360 trigonometričnih stopinj; tretjina znaša tedaj 120 stopinj, kar zaznamujemo z *V3. Ta sistem je dobil ime vrtilnega toka, ker se toki vrtijo v krogu in hitijo drug za drugim s časovno razliko po eno tretjino perijode. Ta lastnost poseduje velike tehnične efekte in prednosti. Poleg vsega je delo toka povišano, primerjal bi med seboj se drveče posamezne izmenične struje s konkurenčnim podjetjem tako, da na zunaj dobimo neki spoj teh treh konkurentov, ki ga izražamo s faktorjem 3 = 1'73. Za eno khovvattno uro mora mizar rezati eno in en četrt ure s traknato pilko (žago) 30 cm debel les, dalje porabimo v 20 minutah eno kilovvattno uro pri rezanju drv s 40 cm pilko v premeru. Pri rezanju drv se navadno ne pomisli, da se motor ne sme preob-težiti tako, da se skrči njegova hitrost preko mere. Motor ne sme pri tem poslu zgubiti več nego 10% svoje hitrosti, ki je kot normalna zaznamovana. Šivilja lahko goni šivalni stroj nepretrgoma pet ur za eno kilovvattno uro. Našteti se da še obilica obratov ter označiti potrošeno silo. Ker se električna eneržija vedno bolj udomačuje, je glavno, da se naš strokovni naraščaj dvigne, da ni slepo priučeno orodje kot kovaču kladivo, mizarju oblič, krojaču šivanka, temveč, da se takoj pri vstopu v stroko začne zanimati za spoznanje teoretičnih in praktičnih resnic. V to svrho je naša strokovna zadruga, dasiravno mlada in ne preveč s sredstvi obdarovana, mnogo storila ter si bo nadalje prizadevala, da vzgoji svoje mlajše in najmlajše v poštene, misleče in naobražene sodelavce in bodoče mojstre. (Konec prih.) Obrtniška »Samopomoč". Z današnjim dnem smo dosegli šesti smrtni primer. Za tri smrtne primere smo že vsem elanom «Samopomoči» razposlali položnice čekovnega urada, zaznamovane z rimsko številko I, 11 in 111, in je že večina članov svoje prispevke poravnala, nekaj jih bo pa treba opominjati. Za opomin se bo za lil evala povrnitev stroškov, kar posameznikom gotovo ne bo ljubo in se bodo nad upravo jezili. Vsem članom tem potom sporočamo, da uprava ne more trpeti nikakih izrednih stroškov za nepotrebno korespondenco itd. ter mora posebno prvo leto radi nabave raznovrstnih tiskovin, ki so drage, zelo štediti. V zadnjih štirih tednih so umrli trije člani, in sicer: gosp. Karol Iglič, načelnik zadruge rokodelcev v Dolnjem Logatcu, na operaciji; gospod Janez Novak, čevljar na Javorniku, ki se je smrtno ponesrečil v gorah, in gospa Marjeta Janša na Dovjem, ki jo je zadela kap. Torej vsi trije ne od starosti ali dolgotrajne bolezni, pač pa vsi popolnoma nepričakovano. Vseh šest smrtnih primerov je «Samopomoč» po predložitvi smrtnega lista in vrnitvi sprejemnega lista takoj izpla'čala, in sicer v skupnem znesku 21.307 dinarjev. Načelstvo «Samopomoči» bo radi tega poslalo te dni na vse člane novo položnico čekovnega urada, zaznamovano s tekočo številko IV, V in VI za vse tri smrtne primere skupaj v znesku po 15 dinarjev in prosi, da inu z obratno pošto nakažete zgoraj imenovane prispevke, da ne bo načelstvo pri eventualnem sedmem primeru prišlo v zadrego. Člane, ki kljub enkratnemu opominu navedenih prispevkov ne bodo poravnali, bo moralo načelstvo na podlagi predpisov pravil brez nadaljnjega izključiti, s čimer izgube ti člani vsako pravico do «Samopomoči». Končno prosi načelstvo vse člane, da na položnicah ne popravljajo naših znakov in jih puste, kakršni so, ker nam s popravljanjem pokvarijo vsak pregled. ZAHVALA. Svojci se zahvaljujemo p. n. Obrtniški «Samopomoči> Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, ki nam je ob smrti g. Franca Lo.vkota, urarja v Cerknici pri Rakeku, po predložitvi mrtvaškega lista izplačala pogrebnino v znesku Din 3170'— (beri: tri tisoč stosedemdeset dinarjev). V Cerknici, dne 16. avgusta 1926. Družina Lovko. ZAHVALA. Podpisani izrekam vodstvu obrtniške «Samopomoči> Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani najsrčnejšo zahvalo za točno izplačilo posmrtnine umrlega člana gosp. Feliksa Deisingerja, dimnikarja ,v Kamniku. Srečko Deisinger, dimnikar. Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije, dobave in prodaje: Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani dne 13. oktobra ofertalna licitacija glede dobave 40 kom. štedilnikov. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani dne 16. oktobra ofertalna licitacija glede dobave raznega materijala (žakljevina, snažilna pasta, sveče, krtače, stenj in čopiči). Pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu dne 20. oktobra ofertalna licitacija glede dobave raznega materijala (razne barve, čopiči, krtače itd.). Iz organizacij. Navodila članom Pokrajinske zadruge kleparskih, inštalaterskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani. Podpisana zadruga daje s pričujočo okrožnico navodila in smernice članom, obenem pa tudi obvešča o svojem poslovanju. 1.) Zadruga Vas ponovno opozarja, da izstavite za vsakega vajenca, ki ga sprejmete v uk, po 3 učne pogodbo in jih vpošljete zadrugi, v potrditev. Ljubljanski člani napravijo lahko to neposredno pri zadrugi, zunanji pa potom za- družnega zaupnika za njihov srez. V slučaju, da bi svojih vajencev ne priglasili, jih zadruga koncem učne dobe ne more oprostiti. Učna doba za vajence kleparskih, inštalaterskih in kotlarskih obrtov znaša brez izjeme štiri leta. 2.) Vajenec, ki je dokončal redno učno dobo in ki naj napravi preizkušnjo, mora vložiti na zadrugo naslovljeno, nekolkovano prošnjo, v kateri naj navede svoje ime in priimek, ime učnega mojstra, učno dobo, ki jo je prestal in naj priloži prošnji učno pogodbo in spričevalo obrtno-nadaljevalne šole vsaj; 14 dni pred oprostitvijo. Zadruga pozove nato vajenca, kakšno preizkuševalno delo mora izgotoviti. Preizkušnja za vse vajence se vrši za sedaj samo v Ljubljani. 3.) Pomočnika, ki vstopi v službo ali pa izstopi iz nje, se istotako javi zadrugi, oziroma zadružnemu zaupniku. Ta prijava in odjava mora vsebovati ime pomočnika, rojstno leto, domovinsko občino, dalje ime delodajalca ter dan vstopa ali izstopa. 4.) Vajeniške preizkušnje se vrše zadnji petek vsakega tretjega meseca v letu, torej marca, junija, septembra in decembra ob 17. uri popoldne. 5.) Redne odborove seje se vrše istotako vsak zadnji petek v mesecu ob 18. uri. 6.) Vpisovanje vajencev, preizkušnje in odborove seje se vrše v zadružni pisarni; ako pade na dotični dan praznik, se vrši uradovanje en dan popreje. Istotako se vrše sestanki vseh članov vsak zadnji petek od 18. do 19. ure. 7.) Zadružne pristojbine so: a) inkorporacijska pristojbina 250 Din, b) zadružna letna doklada 70 Din, c) vpisnina vajenca 10 Din, č) oprostnina vajenca 25 Din. 8.) Zadružni zaupniki za posamezne sreze so: za srez Logatec g. Zust Matej, Dolenji Logatec, Blekova vas; za srez Radovljica g. Lebar Leopold, Bled, Grad 108; za srez Kamnik g. Belec Lovro, Kamnik; za srez Kočevje g. Gorše Franc, Ribnica; za srez Črnomelj g. Papež Jakob, Črnomelj; za srez Novo mesto g. Kmet Ferdinand, Stari trg pri Trebnjem; za srez Krško g. Mesesnel Gašper, Krško; za srez Litija g. Kajtna Martin, Litija; za srez Laško g. Franc Rozin-Tomše, Trbovlje; za srez Kranj g. Pajer Ciril, Kranj. Zunanji gospodje člani naj se obračajo v gornjih zadevah na gospode zaupnike. — Za pokrajinsko zadrugo t.^. načelnik: Alojzij S m e r k o 1 s. r. Kritje leseno-cementnih streh in barvanje 9trešne pločevino. Vse cenjene lastnike hiš in stavbenike opozarja podpisana zadruga, da je kritje leseno-cementnih streh najceneje, če to izvrši kleparski mojster. Kritje te vrste streh je proglašeno kot prosti obrt, vendar je klepar edini obrtnik, ki to delo sam izvrši, medtem ko morajo vsi drugi obrtniki še s kleparjem delati. Jasno je, da se s tem delo podraži. — Obenem opozarjamo tudi, da je barvanje žlebov in drugih strešnih pločevin najbolj ekonomično, ako to izvrši klepar, kajti on to pločevino tudi strokovnjaško pregleda in eventualno popravi, če je potreba. — Pokrajinska zadruga kleparskih, inštalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani, t. č. načelnik: Al. S mer kol. Strokovna zadruga čevljarjev v Zagorju ob Savi naznanja, da se bo vršila pomagalska preizkušnja v nedeljo 28. novembra 1.1. na osnovni šoli v Zagorju. Prošnje za prepustitev k preizkušnji je vlagati do 1. novembra 1.1. pri 'zadružnem načelstvu v Zagorju. Prošnji je treba priložiti učno izpričevalo, krstni in domovinski list ter izpričevalo obrtnonadaljevalne šole ali pa odpustnico osnovne šole. — Načelstvo. Razno. Vsem cenjenim naročnikom! Ker je 17. številka dne 1. septembra izšla v jako veliki nakladi, je številka 15. septembra odpadla in je današnja številka radi tega 18. in 19. Cenjeni naročniki naj nam to oproste, ker številka 15. sep- tembra tudi iz tehničnih ozirov ni mogla iziti. — Uredništvo. Veljavnost zadružnih pristojbin. Kakor vsaka organizacija, tako potrebuje tudi zadruga pri svojem delovanju denarna sredstva. Ta denarna sredstva, s katerimi razpolaga zadruga, se stekajo iz pristojbin, ki jih plačujejo zadružni člani in pripadniki zadruge, to so vajenci in pomočniki. Glavni denarni viri, s katerimi more prosto razpolagati zadruga, so sprejemnina, vpisnina in zadružna doklada. Od sprejemnin (inkorporacijskih pristojbin) pa mora zadruga naložiti plodonosno 25 odstotkov in jih ne sme uporabiti za upravne izdatke, istotako mora od vseh vajeniških pristojbin (vpisnine in oprostnine) naložiti 50 odstotkov v vajeniški fond, ki se sme rabiti izključno v vajeniške namene. Višina pristojbin se more izpr e meniti le na zadružnem občnem zboru. Le s sklepom občnega zbora se morejo pristojbine zvišati ali pa znižati. Ce občni zbor sklene kako izpremembo, bodisi inkorporacij-ske pristojbine, bodisi vpisnine ali oprostnine, mora to izpremembo v petih izvodih predložiti pristojnemu sreske-mu poglavarstvu in prositi za odobritev. Preden obrtna oblast izpremenjenih pristojbin ne potrdi, jih zadruga ne sme pobirati v na občnem zboru sklenjeni višini. N a občnem zboru i z p r e m e n j e n o inkorpora-cijsko pristojbino, vpisnino in oprost-nino sme zadruga zahtevati od članov in zadružnih pripadnikov šele tedaj, ko je izpremembo odobrilo obrtno oblastvo in je zadružno načelstvo bilo od obrtne oblasti o odobritvi obveščeno. N. pr. zadruga je imela doslej inkorporacijsko pristojbino 50 Din. Na občnem zboru jo je povišala na 100 Din. Zadruga pa inKorpova-cijske pristojbine po 100 Din ne sme pobirati prej, preden za to ni dobila odobritve od obrtne oblasti, marveč mora do odobritve pobirati še vedno le po 50 Din. Nova pristojbina stopi v veljavo torej šele potem, ko jo je obrtna oblast odobrila. Prošnje za izdajo uverenj, potrebnih za oprostitev carine. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ,v Ljubljani opozarja ponovno interesente, ki vlagajo prošnje na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu za izdajo uverenj v svrho oprostitve uvozne carine, da morajo priložiti prošnji poleg originalne fakture tudi prepis in prevod fakture ter da mora uvoznik na originalu fakture potrditi s svojeročnim podpisom, da je faktura originalna. Nadalje opozarja zbornica tudi na to, da morajo biti vso priloge kolkovane s kolkom po 2 Din. Prošnjo samo je kolkovati s 5 Din in priložiti za rešitev kolek za 20 Din. Interesenti naj v lastnem interesu gornja navodila točno vpoštevajo. «Knjigovodstvo za oblačilne obrtc.» Pod tem naslovom je izšla te dni nova knjiga, katero je založila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Knjigo je s posebnim ozirom na potrebe čevljarstva, dežnikarstva, klo-bučarstva, krojaštva, krznarstva in rokavičarstva spisal priznani strokovnjak profesor Henrik Podkrajšek. V knjigi je knjigovodstvo, katero rabi oblačilna stroka, ki hoče napredovati, jako pregledno sestavljena. Knjiga obravnava uvodoma glavne pojme knjigovodstva, v spe-cijelnem delu pa knjige obrtnega knjigovodstva. Preko polovice knjige pa obsegajo zgledi in naloge za mali obrt. Namenjena ni torej samo za učence obrtnih nadaljevalnih šol, ampak tudi za samostojne obrtnike, ki hočejo imeti pregledno zbrane podatke o knjigovodstvu svoje stroke. S pridom pa bo knjiga služila tudi učiteljem na obrtnih nadaljevalnih šolah, ker jim bo izdatno olajšala pouk. Knjiga se naroča naravnost pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ter stane 32 Din. Statistika o davčnih eksekucijah. Delegacija ministrstva financ ,v Ljubljani je v <- točnn ^ r točno Teodor Rabič LJUBLJANA OHSll\ N A J N I Ž J E CENE! trgovina JV. BONAČ priporoča največjo zalogo pisarniških in šolskih potrebščin in potrebščin za tehnične pisarne, risalnih, skicnih, pavznih in svetlopisnih papirjev, risalnih orodij, map in registratorjev za korespondenco, prepisnih in poslovnih knjig. Preskrbuje vse vrste tiskovin 6-4 knjigoveznica Polnilna peresa Pisemski papir POZOR! (Gradska štedionica) v Ljubljani ♦) Stanje vloženega denarja preko 220 milijonov dinarjev. W Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugod- f nejšemu obrestovanju. y Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje tnogočc obresti. v Jamstvo /.a vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor Aj kjerkoli drugod, kei jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še MESTO LJUBLJANA z vsem premoženjem in davčno močjo. Kavno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar. >Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. Ustanovljeno leta 1894 Urarske in zlatarske fomiture in orodje nudi 24-7 J. BEHRMANN I SIN oddelek fornitur ZAGREB, Duga ulica 16. Prodaja samo uraijem in zlatarjem LEKARNA trnkoczy LJUBLJANA MESTNI TRG 4 ■jr*******. Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet, preparatov mineralnih voda itd. 12-9 Popravljam vsakovrstne ____________________ — XJ R E — precizno, po nizki ceni in hitro, z enoletnim jamstvom. — Postregel bom z najnižjimi cenami. LJUBLJANA D. MARINKO LJUBLJANA izprašani urar Florijanska ulica štev. 31. 12—10 Mestna hranilnica ljubljanska' AVGUST AGNOLA Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele, kavarne in bare. Luksuzni predmeti. - Stavbno in umetno steklarstvo. Telefon 478 LJUBLJANA Telefon 478 Dunajska cesta 10 12—12 Vsled ugodne nabave sirovin smo znatno znižali cene nogavicam in drugim pleteninam. P. n. trgovce prosimo,' da zahtevajo cenike ter se priporočamo. M. Franzi & sinovi Privoz 10 Ljubljana Privoz 10 Poštni predal 44* 12-8 Forniture in orodja ter razne vrste ur m si morete nabaviti najpovoljneje pri tvrdki DRAGOTIN HEGER ZAGREB Marovska ulica štev. 10. Zahtevajte cenik! Kreditno društvo » Mestne hranilnice ljubljanske dovoljuje posojila na menice in kredite 24-19 v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam BF W ORIENT d« z o* z« tovarna olj. barv, firnežev in lakov Slomškova ulica št. 19 LJUBLJANA Vodmat pri Ljubljani Prodajalna na drobno : Miklošičeva cesta 4 nasproti frančiškanske cerkve. 24—IS ^B Blk= =^1E «35 «35 «36 «35«35«35 «35,35«35«35.35.35.35.35.35«35 «35«35.35«36 «36 «3? «3? «3? .3? «36 «3? «35 <3? .3* «35 «3? 0« «3? «35 «3? «35 O? «35 ,35 «35 «35 .34 «35 «35 «35 «35 «35 »3? d« «35 «35 «36 .35 Obrtna banka o Ljubljani Centrala: Kongresni trg št. 4 Podružnica: .Ljutomer 12-12 Telefon št. 508 Telefon št. 508 Račun pri poštno-ček. zauodu n Cjubljani št. 12.051 Daje kredite n obrtne snrhe, pospešuje ustanaoljanje obrtnih in industrijskih podjetij, iznršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, oezane nloge po dogouoru primerno niše. «35 «35 «36 «36 «35 «35 «35 «35 «35 «35 055 «35 «35 «35 «35 «36 «35 055 «36 «35 «35 «35 «35 «35 «35 .35 «35 055 «35 .36 «35 055 «35 «35 «35 24-18 ! J. GOREČ i LJUBLJANA Palača Ljubljanske kreditne banke Kolesa Šivalni stroji Vsi deli in popravila Radio-aparati in deli Žarnice Športni predmeti najbolje — najceneje! 5C*J4* «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35.35«35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju). 24—18 Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457) 548, 805 in 806. Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe -deposits itd. itd. Ljubljanska kreditna banka Delniška glavnica: ^ [jUtjliaila. DlMSl« Kič Din 50,000.000- Skupne rezerve: okrog Din 10,000.000- Brežice Celje Črnomelj Kranj Podružnice: Logatec Maribor Metkovič Novi Sad Trst Ptuj Sarajevo Split Gorica / \ 12-9 Telefon št.: 261, 413, 502, 503 in 504 Priporoča se za vse bančne posle m S m m J