6 VELIKI INTERVJU ^HH 8 TEMA MESECA 19 ŠPORT "JffH MATE BEKAVAC, GLASBENIK IN UMETNIŠKI J KAKO SE OGREVAMO NEJC SKUBIC, NOGOMETNI t VODJA KONCERTNEGA PROGRAMA KDFBD DOMŽALČANI t* KLUB DOMŽALE SLAMNIK GLASILO OBČINE DOMŽALE 30. NOVEMBER 2012 | LETNIK LII | ŠTEVILKA 13 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE slamnik@kd-domzale.si Medgeneracijski center Bistrica v Domžalah (Foto: Vido Repanšek) Medgeneracijski center Bistrica v Domžalah V torek, 13. novembra 2012, je v Domžalah potekala slavnostna otvoritev Medgeneracijskega centra Bistrica. Medgeneracijski center Bistrica v Domžalah je center, ki uporabnikom omogoča visoko kakovost bivanja v sodobnem in energetsko varčnem objektu. IMP d.d. je od zasnove idejnega projekta do začetka gradnje sledil tehniškim in okoljskih zahtevam gradnje glede obremenjevanja okolja in varčevanja z energijo. Celotna investicijska vrednost gradnje in opreme je znašala 20 milijonov EUR. Center sestavljata dve lameli, povezani s pritličnim delom, ter 116 parkirnih prostorov v kletni etaži centra in 29 zunanjih parkirnih prostorov. Trinadstropna lamela je name- njena institucionalnemu delu, tj. domu starejših, v katerem so nameščene eno in dvoposteljne sobe ter pet apartmajev. V institucionalnem delu centra so skupno nameščene 103 postelje. V šestnadstro-pni lameli je 82 oskrbovanih stanovanj različnih velikosti. Obe lameli povezuje pritličje z recepcijo, ki obratuje 24 ur dnevno. Pritličje je namenjeno medgene-racijskem druženju in prireditvam. Tu se nahajajo restavracija s kavarno, trafika, cvetličarna, frizerski salon, pedikura in manikura, lekarna, specialistične ambulante (zobozdravstvena, protibolečinska, pulmološka itd.), prostor duhovne oskrbe ter poslovni prostor. V sestavi institucionalne oskrbe je fizioterapevtska in delovna terapija, knjižnica z internetnim kotičkom in prostori za dnevno varstvo starejših. Otvoritve so se poleg predstavnikov IMP-ja udeležili tudi župan občine Domžale Toni Dragar, direktor občinske uprave Edvard Ješelnik, svetnice in svetniki Občinskega sveta in vsi posamezniki, ki so s svojim delom pripomogli, da je center dobil končno podobo. Kulturni program so izvajali ženski pevski zbor Stane Habe iz Društva upokojencev Domžale, otroci iz Vrtca Domžale ter dijaki Glasbene šole Domžale. Občina Domžale, Urad župana Drsališče v Športnem parku Domžale bo začelo obratovati 7. decembra 2012. Obratovalni čas drsališča: pon.-pet: od 15. do 19. ure, sob, ned. in prazniki: od 10. do 19. ure. Svetlana Makarovič na odru KD Franca Bernika Domžale Na prvem večeru nove - 15. sezone KDFB glasbeno-scenskega abonmaja je z Balado o Sneguročki v Domžalah nastopila slovita Svetlana Makarovič z Mar Django Quartetom. Z gledališko interpretacijo Svetlane Makarovič in z vokalno-inštrumentalnim kvartetom Mar Django Quartet so tokrat (25. oktobra 2012) na velikem odru KDFB kot z neke vrste uverturo pričeli letošnjo jubilejno 15. sezono glasbeno-scenskega abonmaja. Naša velika literarna in igralska umetnica se je predstavila z interpretacijo svojega književnega dela Balada o Sneguročki, ki je nedavno tega izšla v tisku. Briljirala je na področjih, ki jih seveda tudi najbolje obvladuje in v katerih je res čisto „prva dama". V dialogu z muziko, ki je spet več kot le dopolnjevala ali morda celo „mašila" celoten performans, pa so nastopili podobno tenkočutni (glasbeni) interpreti, kot je sama Makarovičeva: pre-finjeno oz. tenkočutno so baladni literarni vsebini dodajali ali celo kar stopnjevali dramaturgijo celotne zgodbe in predstave s povsem svojimi samosvojimi glasbenimi baladami. > 17 OBVESTILO ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 21. decembra 2012. Rok za oddajo prispevkov je v petek, 7. decembra 2012, do 12.ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa ter komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali pa na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale »Slamnik« nenaroče-ni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com AKTUALNO 15 ustvarjalnih let Društva Lipa Letos mineva že 15 let, odkar je v naši občini začela z delom Univerza za tretje življenjsko obdobje - Društvo Lipa. Njena začetnica, gospa Metka Zupanek, se je spomnila začetkov tretje univerze v stavbi nekdanje knjižice v Kolodvorski ulici 6 ter njene rasti, saj se je vanjo vključevalo vsako leto več ljudi, ki so v različnih oblikah dela našli drugo mladost in ustvarjalno jesen življenja. Ob tej priložnosti je društvo tokrat že trinajstič izdalo tradicionalni literarni zbornik z zgovornim naslovom Šum jeseni. > 2 KULTURA Miomira Šegina, dramatičarka Miomira Šegina se je v svojem samostojnem ustvarjalnem delu poleg pisateljevanja in dramskega ustvarjanja srečala tudi z režijo. Ekonomistka, ki je varni stolček v velikem podjetju zamenjala za razgibano gugalnico svobodne novinarke, je prepričana, da svoboda zahteva svojo ceno. Pred kratkim je svoji ustvarjalnim dosežkom dodala delo Dve drami - dva jezika. Gre za resne, a tudi pravljične zgodbe o ženskah in moških, ki se borijo z družbenimi miti in lastnimi strahovi. > 14 IZLET Učno sprehajalna pot Rača Skozi idilično pokrajino tiho vijuga potoček, ob katerem počiva nekdanji mlin. Nad opuščenim periščem se sklanjajo vrbe. Obrečno grmičevje in drevje se bohotita v pisanih jesenskih barvah. Povabljeni smo v oazo miru, kjer še diši po sožitju narave in človeka. Po človeku, ki še ne stoji na piedestalu univerzuma. Rdeča nit poti je potok Rača in mlinarstvo ob njem. Rečico spoznavamo v njenem srednjem toku, kjer se počasi vije skozi sotesko. Slednja postreže s čisto svojevrstno lepoto, mehkobo, nežnostjo. > 22 OKOLJE Ločevanje odpadkov Več odpadkov, izločenih na izvoru, pomeni manj odpadkov na odlagališčih in s tem posledično manjšo obremenjenost okolja. Na drugi strani pa to pomeni tu- di več odpadkov, predanih v predelavo in v ponovno uporabo. O rezultatih dobrega ločevanja v občini Domžale priča tudi podatek v poročilu okoljskega ministrstva Republike Slovenije, da smo v preteklem letu odložili le 35 % vseh zbranih odpadkov, kar nas na področju ravnanjaz odpadki uvršča med najbolj uspešneobči-ne v Sloveniji. > 23 ugodno! od Hitri Internet brezžično dč naročnika, možnost telefonije 040 997 007 031 631 715, ^^go^san^m www.zvezdatv.si,www.polans.si AKTUALNO slamnik@kd-domzale.si Najlepše darilo ob jubileju - Šum jeseni 15 ustvarjalnih let Društva Lipa - Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale Vera Vojska Foto: Vido Repanšek Letos mineva že 15 let, od kar je v naši občini začela z delom Univerza za tretje življenjsko obdobje - Društvo Lipa. Njena začetnica, Metka Zupanek, se je na slovesnosti dne 6. novembra 2012, v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, spomnila začetkov tretje univerze v stavbi nekdanje knjižice v Kolodvorski ulici 6 ter njene rasti, saj se je vanjo vključevalo vsako leto več ljudi, ki so v različnih oblikah dela našli drugo mladost in ustvarjalno jesen življenja. Tako se je program kvalitetno širil, razvijale so se vedno nove in nove oblike ustvarjanja, ki so svoj vrh vsako leto dosegale v tradicionalnem literarnem zborniku, ki je ob 15-letnici izšel že trinajstič. Kot pravi o zborniku Zlatka Le-vstek, vodja Literarnega krožka Lipe: »V objemu besed smo varne, brezskrbne, nezlomljive. Besede nas bodo preživele in ohranile.« Veliko pa bi povedale tudi besede, ki jih pod naslovom Zborniku na pot objavlja Andreja Pogačnik Jarc: »Sodelujoči avtorji, ustvarjalci trinajstega zbornika, so ambasadorji ne le lepe besede, pač pa tudi glasniki lepšega, boljšega sveta, ki ga privoščijo svojim vnukom in svojemu narodu ... « Zaradi te množice lepih, ustvarjalnih besed, tudi čudovite likovne opreme, bi vsem, ki želijo o zborniku vedeti več, svetovali, da ga preberejo in se sami prepričajo, kako bogato se v jeseni življenja živi v Literarnem krožku Društva Lipa. Učenje tujih jezikov, prva profesorica je bila Dušica Kunavar, in umetnostne zgodovine, literarna in likovna delavnica - to je le nekaj oblik ustvarjalnega dela, ki z vseživljenjskim učenjem, osebnostno rastjo posameznika ter skupine, v kateri ustvarja, bogati udeležence pa tudi občino Domžale kot celoto. Na stotine, lahko zapišemo - tudi tisoče udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale s svojimi aktivnostmi pušča pozitivne sledove tudi v svojih bližnjih, ki so deležni njihove ustvarjalnosti, za katero odkriva večina svoje talente šele, ko zaključi delovno dobo in ima več časa za svoje prostočasne aktivnosti. O vsem tem je pripovedovala Metka Zupanek, predsednica Društva Lipa, kateri je zahvalo izrekel tudi slavnostni govornik župan občine Domžale Toni Dragar, ki je ob tem poudaril, kako Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale izboljšuje ne le kakovost življenja in prostega časa udeležencev in udeleženk, temveč prinaša kvalitetnejše življenje tudi v občino kot celoto. V kulturnem programu sta se prepletli najmlajša generacija, recitatorki iz Osnovne šole Rodica z recitatorkami Lipe: Iva Ogorevc, Janka Jerman in Zlatka Levstek; ter Plesne skupine Želodki, državne prvakinje v show dancu iz Plesne šole Miki in Folklorne skupine Univerze za tretje življenjsko obdobje Most Ajdovščina. Prisluhnili smo nekaterim pesmim in prozi iz literarno-likovnega zbornika Šum jeseni, pa tudi pesmim Pevskega zbora Lipa Domžale pod vodstvom Lidije Aparnik, ki ga spremlja harmonikarica Mila Živu-lovič, prireditev pa je s citrami povezala Danica Butinar. Na kratko so nam predstavili tudi več kot 30 ustvarjalcev letošnjega zbornika Šum jeseni, ki je najlepše darilo Društvu Lipa ob njegovem jubileju. Ob koncu pa smo zaploskali tudi dobitnikom Lipinih priznanj, ki so najbolj zaznamovali prvih 15 uspešnih let naše Lipe: Tatjani Bogda-novič, Slavki Jerovšek, Mariji Mici Jenc, Eli Košir, Veri Leban Sombolec in Cveti Zalo-kar - Oražem, še posebej glasnega aplavza pa je bila deležna Metka Zupanek, ki so se ji člani in članice Društva Lipa posebej zahvalili za njeno požrtvovalno delo. Po čestitkah, ki so jih prinesli nekateri gostje, med njimi je bila tudi čestitka predsednice Sveta mreže slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje dr. Ane Kranjc, se je jubilejna prireditev zaključila s prijetnim druženjem in z iskreno željo vseh, da bi se odlično delo Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, nadaljevalo tudi v prihodnje in v svojem okviru razvijalo vedno nove oblike ustvarjalnega dela ter prispevalo h kvalitetnejšemu, ustvarjalnejšemu delu v tretjem življenjskem obdobju v naši občini, hkrati pa ob pomoči vseh še v večji meri razvijalo medgeneracijsko sodelovanje v dobro vseh generacij. □ Pevski zbor Društva Lipa Med nagrajenkami sta bili tudi pesnica Marija Jenc in častna članica Ela Košir. Dragi bralci, drage bralke, ker smo že pošteno zakorakali v jesenski čas ter so hladni dnevi vse pogostejši, smo tokratno temo meseca posvetili ogrevanju. Zanimalo nas je, kakšno ogrevanje je najpogostejše v občini Domžale. Ugotovili smo, da največ Domžal-čanov še vedno uporablja kurilno olje, sledijo elektrika, zemeljski plin in les, v manjšem delu pa še utekočinjen naftni plin, premog ter drugi viri. V prispevku tudi izveste, s kakšnim ravnanjem lahko pripomorete k manjši porabi energije ter posledično k zmanjšanju stroškov ter varovanju okolja. Brez dvoma je bil eden pomembnejših dogodkov v mesecu novembru slavnostna otvoritev Medgeneracijskega centra Bistrica, ki uporabnikom omogoča visoko kakovost bivanja v sodobnem in energetsko varčnem objektu. Sama ideja medgeneracijskega centra, ki naj bi povezal starostnike, dijake, sprehajalce, rekreativce in porajal nove aktivnosti in druženja ter stimuliral življenjsko vitalnost svoje okolice, je sicer čudovita, upajmo le, da bo Medgeneracijski center Bistrica zaživel tako, kot je bilo zamišljeno v samem začetku projekta. Prav tako pomemben dogodek za občino Domžale je bila 15-letnica Društva Lipa - Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, ob kateri je društvo izdalo že trinajsti literarno-likovni zbornik: Šum jeseni. Naj na tem mestu zapišem besede, ki jih je pod naslovom zborniku na pot zapisala podžupanja Andreja Pogačnik Jarc: »Sodelujoči avtorji, ustvarjalci trinajstega zbornika, so ambasadorji ne le lepe besede, pač pa tudi glasniki lepšega, boljšega sveta, ki ga privoščijo svojim vnukom in svojemu narodu...« Veliko je govora o medgeneracij-skem sodelovanju, gre za besedno zvezo, o kateri pišemo vsak mesec, saj se, pohvalno, vsak mesec dogajajo projekti, ki naj bi povezali mlajšo in starejšo generacijo. Ob tem naj le dodam, da je oblika medgeneracijske pomoči zelo pomembna tudi znotraj družine. Živimo v času, ko se od nas pričakuje vedno več dela, veliko ljudi mora svoje delo opravljati tudi v večernih urah ter ob sobotah in nedeljah, ko so šole in vrtci zaprti. Mnoge zaposlene ženske na svoji koži občutijo neodobravanje vodstva in okolice, kadar morajo ostati doma s svojimi bolnimi otroki. In ravno ob takšnih trenutkih lahko babice in dedki pomagajo svojim otrokom ter občasno in po potrebi čuvajo svoje vnuke. Mislim, da lahko druženje z otroki obogati tako starejšo generacijo, ki ima končno čas, da lahko mirno zadiha in se posveti otroškemu doživljanju sveta, kot otroke, ki lahko z babico in dedkom stkejo globoke čustvene vezi, ki so jim v oporo celo življenje. Sicer pa je pred nami praznični mesec december, za katerega je značilno pogostejše druženje s prijatelji in družino. Preživite ga umirjeno in čarobno ter uživajte v skupnih trenutkih srečanj z najbližjimi. Špela Keber, odgovorna urednica SLAMNiK JE GLASiLo oBÖINE DoMŽALE, izHAJA v NAKLADi 12 000 izvoDov iN GA pREJEMAJo vSA Gospodinjstva BREzpLAÖNo. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktor milan marinič / Odgovorna urednica: Špela keber / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Oblikovna zasnova: mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: IR image Lektorica: Tanja mihelčič / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, fax.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure / Tisk: Set d.d., vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje / Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v Arial ali Times New Roman pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. slamnik@kd-domzale.si AKTUALNO Sajenje dreves Člani Društva Joga Domžale smo v vsakdanjem življenju pogozdovali v Nevljah pri Kamniku Občina Domžale Društvo Joga v vsakdanjem življenju Pod pokroviteljstvom nevladne, humanitarne in dobrodelne organizacije „Sri Madhavanada World Peace Council", ki deluje v okviru mednarodnega sistema „Yoga in daily life", smo se člani društva Joga v vsakdanjem življenju Domžale odločili, da se pridružimo svetovnemu projektu sajenja dreves, katerega pobudo je dal avtor sistema H. H. Param-hans Swami Maheshwarananda. Cilj tega projekta je predvsem prispevati k zdravju so se pridružili tudi družinski člani. V organizaciji akcije, ki smo jo sprva načrtovali za soboto, 27. oktobra, in jo nato izpeljali dan kasneje, je bilo potrebno poskrbeti za izbiro, nabavo in transport sadik, za zaščito za sadike, za čaj in pogostitev po koncu akcije. Odvisni smo bili le še od vremena in le-to nam je postreglo s presenečenjem. Prebudili smo se v pravi zimski dan, kar je dodatno prispevalo k naši dobri volji in navdušenju. Ker smo bili pri tem opravilu bolj kot ne laiki, je bila strokovna pomoč Skupinska slika sajenja dreves (Foto: Surya Kotar) lokalnega okolja in izpolniti neformalno zavezo, ki jo je YIDL podala na nedavni konferenci Združenih narodov za trajno-stni razvoj Rio+2o v Braziliji. Za pogozdovanje smo v povezavi z Zavodom za gozdove Kamnik izbrali lokacijo v Nevljah v občini Kamnik, kjer je bila leta 2008 zaradi hudega vetra uničena večja površina gozda. Nad prostovoljno akcijo se je navdušilo preko 40 članov društva in prispevalo donacije za sadike, sajenju pa revirnega gozdarja z Zavoda za gozdove Kamnik zelo dobrodošla. Glede na zavzetost vseh prisotnih je sadik kar prehitro zmanjkalo in v uri in pol smo posadili vseh 400 dreves. Veseli smo, da smo s posaditvijo dreves prispevali delček za dobrobit našega dragega planeta in bodočih generacij. Verjamemo, da bomo akcijo spomladi ponovili. ZvoNE JERALA Domžalska kmetica 2012 Letos je za izbor Slovenske kmetice 2012 Društvo podeželskih žena Domžale predlagalo Rozi Gaberšek, Antonovčevo iz Češenika. Občina Domžale Rojena je 29. avgusta 1955 na Goropečah pri Ihanu. 1979 se je poročila z Janezom Gaberškom, lastnikom velike kmetije v Češeniku ter uresničila na Domžale dela že več kot tri desetletja, je blagajničarka, rada sodeluje na sejmih in prireditvah, uspešna je na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, saj ima željo, da življenjsko in delovno pot preživi na kmetiji. Po rojstvu tretjega otroka je ostala doma, kjer z možem in štirimi otroki pridno dela. Nikoli ji ni bilo žal odločitve za kmetovanje. Antonovčevi se ukvarjajo z govedorejo, oddajajo mleko, redijo teleta. Dela nikoli ne zmanjka. Z možem si prizadevata, da je kmetija sodobna, prijazna okolju. Redno se izobražujeta, delata v strojnem krožku ter društvih. Rozi vzorno skrbi za gospodinjstvo, rada peče in kuha, je družabna in priljubljena. V Društvu podeželskih že- za bel kruh, potico in žganje številna priznanja. Rada ima rože, družina je gostiteljica odlično obiskanih koncertov Pod lipo, dediščino pa ohranjajo z ličkanjem in drugimi običaji. Rozi Gaberšek je kmetica s srcem in dušo, kakršnih je zelo malo. S pridnostjo, požrtvovalnostjo, veliko ljubeznijo do slovenske zemlje z možem in družino prispevajo k naši samooskrbi. Iskrene čestitke, Rozi Gaberšek, kmetica 2012 na Domžalskem. Vera Vojska Moj trenutek za dobrodelnost Splošna gospodarska kriza, brezposelnost in varčevanje ter s tem povezana nova zakonodaja na področju socialnih prejemkov so mnoge ljudi pahnili na sam rob preživetja. Vsi zaznavamo, da ni nič več tako, kot je bilo. Še toliko bolj to občutimo tisti, ki se dnevno srečujemo s stiskami in nemočjo prizadetih. Na Območno združenje Rdečega križa Domžale prihajajo po osnovna živila in higienske pripomočke, rabljeno obleko, obutev, posteljnino ... Letos smo razdelili 1088 pre-hranskih paketov Rdečega križa in vrečk pralnega praška ter skoraj 6 ton hrane iz intervencijskih zalog. S pomočjo Občine Domžale nam je uspelo socialno ogroženim občanom plačati življenjsko važne stroške v višini preko 30.000,00 €, plačati šolske potrebščine, zbrali smo sredstva za invalida Dejana Grilja, trenutno smo skupaj z krajevnimi organizacijami zbrali preko 3.000,00 € pomoči za poplave. Skrbimo za 4 nastanjene brezdomce v bivalnikih, 20 občanom nudimo dnevno topli obrok v javni kuhinji. Veliko družin v stiski išče delujoče rabljene gospodinjske aparate (pralni stroji, hladilniki, štedilniki ...). Vse več ljudi nas prosi za pomoč pri plačilu nujnih stroškov, kot so elektrika, voda, ogrevanje, saj mnogi kljub zaposlitvi ne zaslužijo dovolj, da bi se lahko prebili skozi mesec. A žal so tudi naša sredstva preskromna. Razmere v državi v zadnjem letu so namreč prispevale k temu, da podjetja kot tudi posamezniki na našem območju težko darujejo finančna sredstva. Zavedamo se, da samo ugotavljanje teh žalostnih dejstev in opozarjanje nanje ne bo veliko spremenilo. Zato smo na Rdečem križu sprožili akcijo zbiranja sredstev iz dohodnine. Zakonodaja vsem, ki smo zavezanci za dohodnino omogoča, da 0,5 % dohodnine namenimo različnim upravičencem do donacij. Zakaj bi ta del denarja ostal v državnem proračunu, če ga lahko podarite Rdečemu križu Domžale za lajšanje socialnih stisk občanov? V decembru boste v poštni nabiralnik prejeli obvestilo in obrazec za namenitev dela dohodnine za donacije z vsemi navodili. Izpolnitev obrazca vam bo vzela le trenutek vašega časa, vendar ne denarja. Vzemite si trenutek za dobrodelnost. Območno združenje Rdečega križa Domžale Dan odprtih vrat pgd domžale - mesto Mesec oktober je pri gasilcih vedno nekaj posebnega in obogaten s številnimi vajami ter dnevom odprtih vrat. Naše društvo je na dnevu odprtih vrat obiskalo okoli 400 najmlajših iz vrtcev ter nižjih razredov osnovnih šol. Operativni člani so svoje znanje in 42. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik torek, 18. 12. 2012, ob 20. uri, Kulturni dom Mengeš nedelja, 23. 12. 2012, ob 20. uri,Dom kulture Kamnik četrtek, 27. 12. 2012, ob 20. uri,Hala komunalnega centra Domžale Predprodaja vstopnic: za koncert v Mengšu: Kulturni dom Mengeš za koncert v Kamniku: Dom kulture Kamnik za koncert v Domžalah: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Vabilo Vabimo vas, da skupaj na pot slovesno pospremimo nov bibliobus, ki bo razveseljeval bralce v občinah Kamnik, Lukovica in Domžale. Namenu ga bomo predali v četrtek, 6. 12. 2012, ob 12. uri v Arboretumu Volčji Potok (ob upravni zgradbi). V kulturnem programu sodelujejo Godba Domžale, duo Malunca, pevka Martina Šraj, in celo Miklavž iz KD Tunjice. Lepo povabljeni v našo družbo! Matična knjižnica Kamnik Knjižnica Domžale Foto: Sonja Pavlišič izkušnje izmenjavali na društvenih in sektorskih vajah ter na občinski gasilski vaji. Vsako tako izobraževanje je zelo dobrodošlo in pride zelo prav pri pravih intervencijah. Dnevi hitijo in vsi gasilci so v pripravljenosti, da svojim občanom priskočijo na pomoč ob njihovem klicu. Vse skupaj vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom na pomoč. Visoko priznanje SZS Mihi Koscu DOMŽALE Na redni letni skupščini Smučarske zveze Slovenije, 3. 7. 2012, ki je bila v prostorih Fakultete za šport v Ljubljani, je Miha Kosec, prizadevni in dolgoletni športni delavec v občini Domžale, prejel visoko posebno priznanje za življenjsko delo na področju smučarskega športa, na katerem je aktiven že šest desetletij. To je za Miho Kosca še eno visoko priznanje, ki ga je prejel za delo na področju športa. Miha Kosec je na področju športa dejaven že od mladih let, ko se je njegova pot organiziranega ukvarjanja s smučarskim športom pričela v Mengšu in kasneje nadaljevala v Domžalah, kjer je bil leta 1964 eden od ustanoviteljev Smučarskega društva Domžale, katerega predhodnik, Smučarsko društvo Sloga, že nekaj let ni več delovalo. Od takrat je Miha Kosec neprekinjeno aktivno vpet v delo Smučarskega društva Domžale ter smučarskega športa v domžalski občini in tudi širše. Med drugim je bil 10 let tudi predsednik društva ter član Športne zveze Domžale in član športnih komisij na občini. Deloval je tudi v Smučarski zvezi kat član odbora za FIS točke. Miha, iskrene čestitke! Smučarsko društvo Domžale iz URADA ZUPANA slamnik@kd-domzale.si Domače maslo, med, mleko, jabolka Zdrav slovenski zajtrk - tudi v občini Domžale Dob Najprej v vrtcih, pred dobrim letom pa tudi v osnovnih šolah je tretji petek v novembru namenjen zdravemu slovenskemu zajtrku, v katerem imajo posebno vlogo domači pridelki, še posebej pa je pozornost namenjena medu. Slovenski čebelarji namreč s ponosom nadaljujejo tradicijo svojih rojakov, skrbijo za ohranjanje avtohtone Kranjske sivke, varovanje njenega življenjskega okolja in za pridelavo najkakovostnejših čebeljih pridelkov, med katerimi je med mladimi in starimi posebej priljubljen prav med. Že od samega začetka v tem projektu, ki se je že razširil tudi na druge šolske dni, sodelujejo slovenski čebelarji, ki vrtcem in šolam ob tej priložnosti za njihov zajtrk podarijo kakovosten med. Domžalski župan Toni Dragar se je letos na povabilo Barbke Drobnič, ravnateljice Osnovne šole Dob, in Marjana Kodermana, predsednika novoustanovljenega Čebelarskega društva Krtina, Dob, ob zajtrku srečal z učenci prvih in drugih razredov Osnovne šole Dob, z učenci pa je »zajtrkoval« tudi Jurij Milanovič, predsednik Sveta KS Dob. Z namenom, da se prav vsi učenci in učenke na OŠ Dob seznanijo s pomenom zdravega slovenskega zajtrka in v tem okviru tudi s pomenom medu, je Barbka Drobnič vsem otrokom na kratko predstavila projekt, posebej pa poudarila pomen zdrave domače hrane, še posebej pa tudi medu. Učenci prvih in drugih razredov so goste razveselili s svojim petjem in recitacijami, nato pa prisluhnili županu. Ta se je zahvalil za lep kulturni program ter jim zaželel prijeten ne le medeni zajtrk, temveč vse zajtrke, v katerih naj bi uživali predvsem zdravo domačo hrano, za kar se naše šole in vrtci tudi trudijo. Vesel je bil glasnega potrdila otrok, da radi Župan je učencem OŠ Dob pred zdravim medenim zajtrkom voščil dober tek. hodijo v šolo, ter jim zaželel dober tek. Marjan Koderman, predsednik ČD Krtina, Dob, katerega člani so za osnovnošolce prispevali med, je predstavil čebelarstvo, skupaj z Jankom Kokaljem sta predstavila delo čebelarja ter pomen medu za zdravje ljudi. Prijetno sta bila presenečena nad znanjem najmlajših o čebelarjenju, saj jih je veliko vedelo marsikaj o čebelah, maticah, delavkah in trotih, poznali so roje, panje, tudi vrste medu, vsi po vrsti pa imajo med radi in ga tudi večkrat jedo - navadno za zajtrk. Otroci so občudovali sošolca, ki je pokazal, kako se čebelarji zaščitijo ob delu v čebelnjaku, poduhali so med in občudovali sveče, govorili o pikih čebel, skoraj vsi pa so že videli pisane čebelnjake. Prisrčno srečanje z najmlaj- šimi se je zaključilo z željo čebelarjev, da bi morda kdo od najmlajših nekoč postal čebelar in prideloval kakovostni med, ki je bil skupaj z zdravim domačim maslom in mlekom ter jabolki zajtrk vseh učencev in učenk na Osnovni šoli Dob, kjer se tudi sicer trudijo, da bi vsem na šoli zagotovili kakovostno domačo hrano, pa naj bo za zajtrk, malico ali kosilo. Srečanje v OŠ Dob pa je vodstvo Čebelarskega društva Krtina, Dob in Osnovne šole Dob izkoristilo tudi, da so županu Toniju Dragarju na kratko predstavili začetek aktivnosti za tekmovalno srečanje vseh slovenskih čebelarskih krožkov v maju 2013. Pričakuje se udeležba več kot 500 mladih čebelarjev ter blizu 150 mentorjev. Gostitelja, ČD Krtina, Dob in OŠ Dob, katerih ekipa je lani na državnem tekmovanju zasedla tretje mesto, pričakujeta, da bo Občina Domžale prevzela pokroviteljstvo nad tekmovanjem, hkrati pa pričakujeta, da bo tekmovanje pro-moviralo občino Domžale, predvsem pa še bolj približalo čebelarjenje in pomen medu v vsakdanji prehrani -predvsem mladim v vrtcih in šolah. Iz Čebelarskega društva Krtina, Dob so med za »medeni zajtrk« prispevali: Milan Burja, Bojan Emeršič, Ervin Godec, Peter Grabnar, Marjan Koderman, Janko Kokalj, Drago Lesičar, Drago Mardjeno-vič, Anton Moneta, Mitja Nakrst, Polde Oražem, Matija Rovanšek in Ana Toma-žič. Iskrena hvala. Vera Vojska Ekološka prireditev Drevo ima srce OŠ Preserje pri Radomljah je za svojo inovacijo prenosnih kompostnikov na mednarodnem ekološkem tekmovanju prejela prvo nagrado. Preserje pri radömljah V četrtek, 25. oktobra 2012, ob 17. uri je na OŠ Pre-serje pri Radomljah potekala ekološko obarvana prireditev. Učenci so se pred- Učenci OŠ Preserje pri Radomljah stavili s svojim ekološkim znanjem in mednarodnim znanjem jezikov. S pomočjo mentorja Tomaža Pajniča in Franca Napasta ter strokovnjakov iz Avto centra Toyota Lovše je učencem uspelo razviti in izdelati kompostnik iz večinoma odpadnih avtomobilskih delov ter drugega odpadnega materiala. OŠ Preserje pri Radomljah je za svojo inovacijo prenosnih kompostnikov na mednarodnem ekološkem tekmovanju (Toyota Environment & Innovation Competition) prejela prvo nagrado. Nagrada je bila iz rok predstavnika Združenja evropskih ekošol (FEE Eco-Schools) predana predstavnikom šole na slovesni prireditvi Drevo ima srce. Dogodek je obiskala podžupanja občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc. Dan odprtih vrat na lokaciji Lekovega obrata v Mengšu Farmacevtska družba LEK d.d. je odprla svoja vrata javnosti. Prisotni so bili tudi predstavniki Mednarodne fundacije za okoljsko izobraževanje in predstavniki Toyote, ki so bili pri projektu s svojo strokovno pomočjo in odpadnimi Mengeš Na lokaciji Lekovega obrata v Mengšu je 8. novembra 2012 potekal dan odprtih vrat. Farmacevtska družba je predstavila svoje poslovanje in skrb za lokalno okolje ter goste popeljala na ogled lokacije. Povabilu na Lekov dan odprtih vrat se je odzval tudi Toni Dragar, župan občine Domžale, ki si je lokacijo obrata v Mengšu in njegovo poslovanje z veseljem ogledal. Farmacevtska družba LEK, član skupine Sandoz, s stalnim razvojem in družbeno odgovornim ravnanjem skrbi za zdravje, soustvarja boljši jutri in prispeva k višji kakovosti življenja v širšem in lokalnem okolju. Vse to je del poslanstva družbe, s katerim si prizadevajo udejanjati odgovoren in partnerski odnos do družbe in posameznika. Rast in razvoj družbe se odražata tudi na lokaciji Mengeš, kjer trenutno zaposlujejo preko 600 sodelavk in sodelavcev in kjer so v zadnjih letih predvsem močno okrepili področje najsodobnejše veje farmacije - biofarmacevtike. Tudi v prihodnje načrtujejo vrsto razvojnih projektov, ki bodo zagotavljali dolgoročno uspešnost družbe in s tem delovna mesta ter s svojo vlogo prispevali širšemu okolju. Lokacija v Mengšu je tesno vpeta v lokalno okolje, saj kar 60 odstotkov zaposlenih prihaja iz občin Domžale, Trzin, Mengeš in Kamnik. V Leku, članu skupine Sandoz, se zavedajo, da predstavljajo zaupanje, spoštovanje in razumevanje v medosebnih odnosih med zaposlenimi, poslovnimi partnerji, lokalnimi skupnostmi in drugimi deležniki ključ za uspešno sodelovanje in sobivanje. Zato trdno vztrajajo na poti trajnostnega razvoja in pri poslovanju spoštujejo ekološke in socialne vidike. Občina Domžale, Urad župana materiali učencem v veliko oporo. Obiskovalcem dogodka je ekipa, vključena v projekt, z veseljem razložila in predstavila delovanje edinstvenega hibridnega pogonskega sistema - HSD (Hybrid Synergy Drive). HSD-sistem je realizacija ideje ustvariti okolju kar se da prijazno vozilo. Ob tej priložnosti so si obiskovalci na šolskem igrišču lahko ogledali tudi solarno multimedijsko vozilo E-transformer, ki na kreativen način predstavlja vsebine, povezane s problematiko ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo. E-transformer je namreč zložljivo tovorno vozilo, opremljeno z najnovejšo multime-dijsko in svetlobno opremo, ki se v celoti napaja iz lastne solarne elektrarne, nameščene na strehi prikolice. Občina Domžale, Urad župana Župan Občine Domžale Toni Dragar, direktorica korporativnega komuniciranja v Leku Katarina Klemenc, direktor proizvodnje Mengeš Egidij Capuder, vodja tehničnega razvoja dr. Mateja Salobir in župan občine Mengeš Franc Jerič Poplave Novembrske poplave, ki so prizadele našo državo, so marsikje dosegle težko predstavljive razsežnosti. O dejanskih posledicah in njihovem odpravljanju je verjetno še prezgodaj govoriti, vsekakor pa gre za eno večjih naravnih nesreč v zadnjem obdobju. Tudi v občini Domžale je obstajala nevarnost poplav, zato je bila v nedeljo, 4. novembra, v dopoldanskem času vzpostavljena pripravljenost Občinskega štaba CZ na domu. Poveljstvo Gasilske zveze je preko prostovoljnih gasilskih društev začelo spremljati stanje na terenu po celotnem območju občine. Ker pa so se padavine preko noči še okrepile in so vodotoki močno porasli, sem v ponedeljek, 5. novembra, aktiviral Občinski štab CZ in se seznanil s stanjem v občini. Kamniška Bistrica je predstavljala največjo nevarnost na večih delih občine in sicer v Nožicah (od jezu proti naselju), kjer je začela uhajati iz struge, ob Homškem hribu, kjer je spodjedla rekreacijsko os, pri Papirnici Količevo oziroma papirniškem mostu, v Športnem parku Domžale ter v južnem delu občine. Prav tako se je pojavila nevarnost poplavljanja Rovščice na Rovah ter Rače v Dobu. Občinski štab CZ je preko vodij intervencij oziroma poveljnikov gasilskih društev na ogroženih območjih začel izvajati operativne in preventivne ukrepe. Prostovoljni gasilci so skupaj s pristojnimi službami opozarjali občane ter izvajali dežurstvo na ogroženih območjih. V Nožicah so postavili nasip iz protipoplavnih vreč ter izpeska, pri papirniškem mostu so odstranili debla in vejevje, ki so omejevala pretok vode in ogrožala most, zavarovali so cestišča in uredili promet na Prešernovi ulici v Radomljah, dostavili protipoplavne vreče v Homec, na Rove, v Dob, Domžale in Spodnje Jarše ter pripravili teren za postavitev protipoplavnih vreč na Smoletovi ulici v Spodnjih Jaršah. V popoldanskem času se je začelo stanje umirjati. Še naprej se je izvajal nadzor nad stanjem na celotnem območju občine. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali v intervenciji za zaščito ogroženih občanov - Občinskemu štabu CZ, Službi za podporo CZ, Prostovoljnim gasilskim društvom Gasilske zveze Domžale, Centru požarne varnosti, podjetju Grasto d.o.o., Štefanu Černivcu s.p., Cenclju. s.p. ter Policijski postaji Domžale. Posnetki iz slovenskih krajev, ki smo jih spremljali preko medijev, so nam pokazali, kako nepredvidljiva je narava in kakšno razdejanje lahko povzročijo poplave. Materialna škoda je ogromna, številni posamezniki in družine imajo povsem uničene domove in nujno potrebujejo pomoč. Občinski svet Občine Domžale je na zadnji seji sprejel moj predlog, da pomagamo prizadetim občinam in njihovim občanom ter jim namenimo 8.000 EUR. Zadovoljen sem, da tudi v teh časih nismo pozabili na sočloveka in smo še vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, pa naj bo to z delom, hrano, oblačili ali finančnimi sredstvi. Vsaka pomoč je dobrodošla! Toni Dragar, župan občine Domžale slamnik@kd-domzale.si OBČINSKI SVET Občinske investicije 17. seja Občinskega sveta Občine Domžale Foto: Vido Repanšek Ureditev železniške postaje Rodica V mesecu novembru so se pričela dela na železniški postaji Rodica. Izvajalec, Grad-pix d.o.o., je pričel z ureditvijo 17 parkirnih mest in javne razsvetljave. Dela v vrednosti 26.000 EUR bodo zaključena predvidoma do 20. novembra 2012. Prav tako bo izvajalec, GP Križnar d.o.o., pričel z izgradnjo nadstrešnice. Domžale V sredo, 24. oktobra 2012, je podžupanja Občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc obiskala Slamnikarski muzej v Domžalah, kjer je potekala predstavitev knjige o nastanku mestne občine Domžale leta 1952, kar je bila pomembna prelomnica v upravnem razvoju domžalskega območja. Avtor tega izjemnega, zgodovinskega dela je častni občan g. Koprivnica Župan občine Domžale je v ponedeljek, 5. novembra 2012, obiskal mesto Koprivnica na Hrvaškem, s katerim je občina Domžale že vrsto let pobratena. Vodstvo občine Koprivnica, ki ga vodi namestnica župana Vesna Že-lježnjak, je v čast 656. obletnici mesta Dela v vrednosti 75.000 EUR bodo zaključena predvidoma do konca letošnjega leta, kar pa je odvisno od vremenskih razmer. Pod nadstrešnico bo informacijska tabla, v bližini bo javno stranišče, zadaj pa bo urejena tudi kolesarnica. V naslednjem letu nameravajo Slovenske železnice urediti tudi peron. Občina Domžale, Urad župana Miroslav Stiplovšek. Z njim se je pogovarjala gospa Cveta Zalokar - Oražem. V knjigi je z izčrpnim besedilom in slikovnim materialom opisana razglasitev Domžal za trg (1925) in za mestno občino, priznanje za velik gospodarski razvoj in uspešen razvoj družbenih dejavnosti od sredine 19. stoletja. Občina Domžale, Urad župana pripravilo slavnostno sejo mestnega sveta mestne občine Koprivnica. Dan mesta Koprivnice so obeležili s kulturno-zabav-nim programom, v katerem so sodelovali tudi študentje Fakultete za medije iz Koprivnice in odlični mladi glasbeniki. Občina Domžale, Urad župana V četrtek, 15. novembra 2012, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 17. seja Občinskega sveta, ki jo je vodil župan Toni Dragar. Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinskega sveta sprejeli zapisnik 16. seje z dne 18. oktobra 2012 ter naslednji dnevni red: 1. Vprašanja, pobude in predlogi 2. Volitve in imenovanja 3. Obravnava in sprejem Sklepa o razrešitvi in imenovanju nove predstavnice v regionalni razvojni svet LUR 4. Obravnava in sprejem Sklepa o prenehanju mandata člana nadzornega odbora Občine Domžale 5. Obravnava in sprejem Sklepa o prenehanju mandata predstavnika Občine Domžale v Svetu Glasbene šole Domžale 6. Obravnava in sprejem Sklepa o dodelitvi finančnih sredstev poplavljenim občinam 7. Obravnava in sprejem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje »Opekarna Radomlje 1« - druga obravnava in Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta »Opekarna Radomlje 1« 8. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec - skrajšani postopek 9. Predstavitev aktivnosti v zvezi s prodajo neprofitnih stanovanj 10. Obravnava in sprejem Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje »Jarčeva ulica« Vprašanja, pobude in predlogi Na seji so vprašanja, pobude in predloge podali: mag. Tomaž Deželak /SDS/, Peregrin Stegnar /Nsi/, Marija Majda Zevnik / SD/, Marija Pukl /DeSUS/, Vera Vojska / LDS/, Peter Verbič /Lista za Domžale/, mag. Majda Pučnik Rudl /SDS/, Maksimiljan Karba /LTD - Toni Dragar - Lista za vse ge-neracije/ in Marija Doroteja Grmek /SDS/. Vse pobude, predloge in vprašanja lahko najdete na občinski spletni strani www. domzale.si pod rubriko Občinski svet, svetniška vprašanja. Volitve in imenovanja Občinski svet Občine Domžale je pod točko volitve in imenovanja sprejel naslednje sklepe: Občinski svet Občine Domžale kot predstavnika Občine Domžale v Regionalnem razvojnem svetu LUR razreši Vinka Juharta ter kot predstavnico do konstituiranja novega organa Regionalnega razvojnega sveta LUR imenuje Andrejo POGAČNIK JARC; Občinski svet Občine Domžale sprejme sklep o prenehanju mandata zaradi smrti člana Nadzornega odbora Matjaža Sonca ter zadolži Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da izvede postopke za imenovanje novega člana; Občinski svet Občine Domžale sprejme sklep o prenehanju mandata zaradi smrti predstavnika Občine Domžale v Svetu Glasbene šole Domžale Valentina Stareta ter zadolži Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da izvede postopke za imenovanje novega predsednika. Obravnava in sprejem Sklepa o dodelitvi finančnih sredstev poplavljenim občinam Dne 5. novembra 2012 je v nekaterih slovenskih občinah prišlo do katastrofalnih poplav, ki so povzročile predvsem materialne stroške. Zato se bo iz proračuna Občine Domžale za leti 2011-2012 namenilo 8.000 EUR za občine in njihove občane, ki so utrpele škodo v poplavah. Občinski svet pooblašča župana, da sprejme odločitev o namenu pomoči. Obravnava in sprejem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje »Opekarna Radomlje 1« -druga obravnava in Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta »Opekarna Radomlje 1«. Člani Občinskega sveta so se seznanili z usklajenim predlogom prostorskega akta, programom opremljanja za območje prostorskega akta ter sprejeli oba Odloka. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec - skrajšani postopek Občina Domžale je s strani sveta Vrtca Domžale in sveta Vrtca Urša v skladu z 20. členom Zakona o vrtcih prejela usklajen predlog za spremembo kriterija za sprejem otrok v vrtec. Trenutno veljavni Odlok med drugim v sedmem odstavku 8. člena pri 3. kriteriju za obravnavo vlog za vpis otrok v vrtec določa, da lahko otrok, ki je bil na podlagi javnega vpisa z odločbo zavrnjen in uvrščen na prednostni vrstni red, enkrat dobi 5 točk oziroma dvakrat ali večkrat 10 točk. Predlog med drugim določa, da Vrtec po seji Komisije za sprejem otrok pošlje staršem obvestilo z izpisom iz seznama sprejetih otrok ali čakalnega seznama za njihovega otroka in ne odločbe, kot to izhaja iz trenutno veljavnega določila 3. kriterija. Starši torej ne prejmejo odločbe, ampak se uvrstijo na prednostni vrstni red na podlagi obvestila o uvrstitvi na prednostni vrstni red. Predlagana sprememba kriterija bi tako določala, da lahko otrok, ki ni bil sprejet v vrtec in je bil uvrščen na čakalni seznam, enkrat prejme 5 točk oziroma dvakrat ali večkrat 10 točk. Omenjena sprememba bi bila tako v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, obenem pa bi se v primeru, da bi starši odklonili sprejem v vrtec, možnost pridobitve 5 oziroma 10 točk odpravila. Po novem kriteriju bi tako točke prejeli zgolj tisti otroci, katerim možnost sprejema v vrtec nikoli ni bila ponujena. S predlogom spremembe 12. člena Odloka, da se podrobnejša določila v zvezi z odpovednim rokom in načinom odpovedi določijo v pogodbi in ne v odloku, se strinjata oba javna vrtca. Občinski svet je sprejel Odlok o spremembah in do- polnitvah Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec. Predstavitev aktivnosti v zvezi s prodajo neprofitnih stanovanj Občina Domžale razpolaga s 141 neprofi-tnimi stanovanji. Stroški vzdrževanj vseh stanovanj so zelo visoki, saj so stanovanja v povprečju stara 30 let, njihova oprema pa je že kar dotrajana. Zato se nam gospodarno in ekonomsko zdi smiselno ta stanovanja od-prodati sedanjim najemnikom, ki imajo v skladu s stanovanjskim zakonom predkupno pravico na stanovanjih. S prodajo stanovanj bi imeli kupci vnaprej rešen stanovanjski problem, s kupnino pa bi omogočali najem neprofitnih stanovanj mladim in socialno ogroženim družinam v novejših stanovanjih z bistveno manjšimi vzdrževalnimi stroški, katere krije Občina. Občinski svet je sklenil oziroma podal soglasje, da občinska uprava nadaljuje z aktivnostmi za prodajo neprofi-tnih stanovanj. Obravnava in sprejem Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje »Jarčeva ulica« Občinski svet Občine Domžale je sprejel Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje »Jarčeva ulica«. Priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) je potrebna zaradi vzpostavitve nemotene prometne povezave Rodiške ulice v križišču s Kettejevo ulico na Fajfarjevo ulico, z namenom zagotoviti učinkovito vzdolžno povezavo proti centru Domžal. Osnovni cilj načrtovane ureditve je izboljšanje prometnega omrežja v obravnavanem delu občine, s poudarkom na peš in kolesarski komunikaciji, predvsem z vidika varne poti v šolo. Občina Domžale, Urad župana Župan Občine Domžale Toni Dragar in namestnica župana mesta Koprivnica Vesna Želježnjak (Foto: Vido Repanšek) ka'mnik SOBOTA, 22. 1 2. ob 19h ■, ■ 7 ftapfi - '' l-ii.:. .'■ ■1 ja'tfr m . "1 i~!tl -i ^ttfj^m a k* 1 1 -.fJ!r «AJ «T i.Ah 40U ■ iwtoi>..: ■ ^SU IImUKJCMJL tCkffiNAbAC • (CQHVf üCTOTICThETBOM«3£&ifSttJ -flTTC ,J. E&AHN' aiWtfÜE^i ^.ifoÄHÖWtti LQj? COSTIMSKl frPHUJPW Hg* WMl»-'***1"1- -JEZEHSfrt VSTOPNICE: OSI 202 200 TTC KAMNIK - GLAVNT TRG CVETUČARNA OMERS - DOMŽALE SFB KMETU SKA TRGOVTMA SLOGA -KRANJ ■ PRIMSHO VG Knjiga o nastanku mestne občine Domžale Dan mesta Koprivnica na Hrvaškem VELIKI INTERVJU slamnik@kd-domzale.si BLIŠČ IN POZITIVNE ŠTEVILKE NISO UMETNOST MATE BEKAVAC, glasbenik in umetniški vodja koncertnega programa Kulturnega doma Franca Bernika Domžale Mate Bekavac je vodilni slovenski klarinetist, preizkuša se tudi v dirigiranju. S svojim muziciranjem je dosegel vrhunskost, zato ga k sodelovanju vabijo vodilni svetovni orkestri in komorne zasedbe. Je nagrajenec Prešernovega sklada in dobitnik številnih mednarodnih nagrad z glasbenih tekmovanj. Cveta Zalokar - Oražem Foto: zasebni arhiv Mate Bekavac Po koncu magistrskega študija na Mozarteumu v Salzburgu je prejel nagrado avstrijskega Ministrstva za znanost in umetnost za posebne umetniške dosežke. V lanskem letu je prevzel umetniško vodenje koncertov klasične glasbe v domžalskem kulturnem domu in z njimi uvaja vrsto novosti na področju poustvarjalne glasbe, zaradi katerih postajajo koncerti vse bolj priljubljeni in opazni tudi za širšo glasbeno javnost. Še posebna pozornost je posvečena mladim glasbenikom. Za poslušalce so koncerti postali nepozabna doživetja, ki še dolgo časa odmevajo in jih vodijo k širšim razmislekom o sedanjem trenutku. Intervjujev načeloma ne dajete. Tokrat ste naredili izjemo, morda zato, da bi koncerte klasične glasbe v domžalskem KD še bolj približali publiki. Zakaj takšno nezaupanje do medijev? Ne vem točno, kaj naj bi bil smisel intervjujev, koga sploh zanimajo, komu so namenjeni, posledično sem negotov, kakšen pristop oz. jezik bi uporabljal. V mladosti sem bil dostikrat nesrečen, ko se je moj namen skozi besede in "interpretacijo" novinarjev kar zgubil, in sem se čudil: »A to sem rekel ...« V tako širokem spektru težko najdem ravnovesje med strokovnostjo in poljudnostjo. Krog ljudi, ki jih zanima klasična glasba, je majhen, blišč okoli nje pa ne slepi tako množično, odmev pa se hitro porazgubi. V širšem prostoru so takšni pogovori le del piarovske mašinerije in me zato ne zanimajo.Ta pogovor je zame drugačen v toliko, ker nisem jaz v središču, ampak ciklus sam ter poskus približati in osvetliti Domžalčanom novost, ki se odvija v njihovem mestu. Letos ste že drugo sezono umetniški vodja omenjenih koncertov. Kako je prišlo do sodelovanja s KD? Direktor KD gospod Marinič me je pred leti povabil k sodelovanju v enem izmed njihovih koncertov. Povedal sem mu ,da me ne zanimajo več koncerti, kjer se nič ne spremeni in so, ker so, ker so bili že toliko let in se tradicija mora nadaljevati ... Utečeno prodajanje programov in umetnikov ni več zame, vsaj ne na tem področju, zanimal pa bi me poskus, da se nekaj korenito spremeni in ne samo "sa-mousmiljujoče šimfa" čez vse povprek, kako je vse slabo in brez veze, ali pa drugi ekstrem, kako imamo mi v Sloveniji najboljše koncerte, festivale, svetovno znane umetnike ... Za poskus spremembe oz. eksperiment, česa smo dejansko zmožni "lokalni glasbeniki", pa je potreben širši okvir in več časa, nekakšna kontinuiteta, tako da lahko v praksi vidimo, kaj se da in kaj ne. Seveda pa so najvažnejši tim-sko sodelovanje, spoštovanje in zaupanje med sodelujočimi in organizacijo, da so skupni interesi vsem jasni. V današnjem času ni preprosto približati klasično glasbo sodobnemu človeku, zasutemu s tehnološkimi in informacijskimi novitetami. Kam gre pot sodobne glasbene poustvarjalnosti? Drugače res preveč razmišljam, o publiki sami bolj ne kot ja . Pot glasbene pou-stvarjalnosti pa gre, vodena s številkami in številčnimi umi, v politično korektne vode, ki pa od onesnaženja skoraj niso več pitne ali pa imajo okus po kloru oziroma prefiltrirani vodi. Glasba je lahko eliksir, nudi lahko odrešitev, navidezno odrešitev in tudi pogubo, je izredno dobro sredstvo za potiskanje in obenem tudi zdravilo za vrnitev k sebi. Kako se otresti togosti in uniformiranosti, ki prevladujeta v koncertnih dvoranah in še posebej mlajšo publiko odvračata od obiska? S tem vprašanjem sem se kar nekaj ukvarjal in sem v Domžalah precej aktiven na tem področju. Mislim, da so edina vredna investicija, kjer se lahko mogoče nadejamo spremembe, kakovostni koncerti za najmlajše tam do šestega leta in "dopolnilni pouk" za starše kot dolgoročna investicija, ki pa lahko obrodi šele z naslednjo generacijo, ko le-ti zrastejo in se razvijejo s pomočjo umetnosti v individualiste z močno razvito srčno inteligenco, ki jih lahko vodi na njihovi poti, ne glede, s čim se ukvarjajo v življenju poklicno in postanejo "le" ljubitelji. To je več kot dovolj! Ne verjamem v vzgojo malih glasbenih genialcev, ki zmagujejo na tekmovanjih. Za otroke je važno, da lahko pridejo zgodaj v stik z najplemenitejšim in humanim, kar premoremo, ne le s plehko "instrumentalno virtuoznostjo" in se s tem navdihom lahko razvijejo v samosvoje osebnosti, in ne le v kopije in zveste sledilce svojih učiteljev. Otroci potrebujejo najboljše, tako da lahko direktno začutijo moč umetnosti, seveda jim pri tem lahko pomagajo podnapisi v njihovi govorici in pa za razvoj tega semena prijazne razmere v domačem krogu, za kar pa sta spet potrebna odprtost in sodelovanje staršev. Klasika je kot tuj jezik, ki kljub svoji glasbeni direktnosti in poetičnosti vendarle ne govori zase, če ni kulture zaznavanja, čutnega ali intelektualnega dojemanja, veščine poslušanja. Kateri koncert ali glasbeni dogodek je v vas pustil najbolj globok vtis? Hm, to je kar težko vprašanje, zelo težko izklopim analitični um, ki je buden in aktiven, tudi če nisem "uradno" na koncertu, s tem zaznavam predvsem umsko ter je duševno zaznavanje oteženo in sem težje dotaknjen, kar občutim kot velik hendikep, saj mislim, da je to bistvo in največja moč glasbe, obenem se sicer ogromno naučim, pa vendar v glavnem zgrešim bistvo ... Zato lažje omenim kakšno srečanje z uličnim glasbenikom, po navadi ciganskega porekla, kjer gre vse direktno v žilo in so tudi moji možgani razoroženi. Se da združiti notranjo umetnikovo kreativnost in se obenem približati tudi praktičnim zunanjim pričakovanjem publike in organizatorjev? Težko, saj blišč in pozitivne številke niso umetnost, kompromisi so sicer potrebni, obenem pa nosijo v sebi tudi nevarnost odtujitve od primarnega, nujnega ume-tniško-subjektivnega . Kakšni so vaši cilji pri oblikovanju programa in izbiri izvajalcev domžalskih koncertov? Približati, osvetliti, dotakniti, ganiti, se učiti, družiti, odstraniti togost in patino, ki se je nabrala na področju klasične glasbe. V domžalske koncerte pogosto vključujete tudi druge umetniške zvrsti, na primer literaturo, fotografijo, scenske elemente. Je to način, ki bi klasično glasbo bolj približal poslušalcem? Mislim da namensko približanje ne funkcionira, lahko pa nastopi kot stranski učinek . Škoda se mi zdi, da ne bi vključili kapacitete kulturnega doma in medsebojno sodelovali z drugimi umetniškimi zvrstmi, ostalimi abonmaji, da bi s skupnimi močmi in z različno umetniško dialektiko osvetlili in približali širšo umetnost ljubiteljem in tistim, ki bi mogoče želeli to postati. Glasbe ne moremo razumeti. Glasbo moramo doživeti, do nas lahko pride le preko čustev in čutnosti. Se strinjate s temi trditvami? Delno, saj so za doživljanje potrebne neke vrste čutna in čustvena kapaciteta, odzivnost in inteligenca, ki pa niso kar samoumevne. Če gledamo na človeka z racionalnega, bolj znanstvenega vidika, je potrebno imeti instalirane določene čipe, senzorje, procesorje in predvsem programe, da bi določeno materijo lahko zaznali, interpretirali in imeli neko "korist" od tega. Prav tako pa je sposobnost, odprtost in neobremenjeno zaznavanje neznanega ali znanega, vsak dan obudi- ti in živeti ali vsaj ustvariti iluzijo čistosti nepopisanega papirja, lahko le naša želja ali pot, ki pa zahtevata veliko truda in dela na sebi. Koncerti v KD so zasnovani okoli določenih vsebinskih poudarkov, imajo zanimive naslove (Črni angel, Po poti minljivosti, Slovo v zraku, Ta večni, sladko-grenki, nebeški zdaj). Kaj vas pri tem vodi? Navdih, večstoletna glasbena zapuščina in želja, da bi jo čim več ljudi lažje dojelo in odkrilo, pri čemer lahko pomagajo tudi besedne asociacije ter tematsko povezani programi. Publiko, ki zna doživeti klasično glasbo, je treba vzgojiti. Imajo danes mladi primerne učitelje in vzgojitelje, ki to znajo in sploh hočejo početi? Ne vem ... Mislim, da je konstruktivno začeti zelo zgodaj, že v vrtcu, ko je um še dojemljiv in se lahko razvija skozi igro in brez upora ter je čutni svet še čim bolj nepopisan. Pozneje je vse težje, saj so navade in neke vrste okus že izoblikovani ter je treba znati shajati z uporom in podzavestno lojalnostjo navajenemu. Mislim, da je potrebno zelo dobro obvladati materijo in imeti prefinjen čut, da bi jo lahko čim bolj enostavno in tudi v raznih govoricah, v odvisnosti od tega, koga nagovarjaš, približali mladim ali pač starejšim. Seveda pa sta tudi tu važni ljubezen in predanost do tega poklica kot glavna nosilca tega poslanstva . Nekomu, ki ga želiš v nekaj prepričati, je potrebno (čeprav je le otrok in nima pojma) ponuditi najboljše in ne tisto, kar najmanj stane in kar gre skozi z dvema vajama - kot se dogaja s koncerti za mladino naših glavnih glasbenih institucij . VELIKI INTERVJU slamnik@kd-domzale.si V program vključujete mlade nadarjene slovenske glasbenike, s čimer jim na poseben način utirate pot in dajete možnost nastopanja. Kako oblikujete abonmajski ansambel, kateri so pogoji za povabilo? Osnovni kriterij je umetniški potencial in v veliki meri neke vrste "profesionalno ljubiteljstvo" ter mladostni žar in predanost. To so osnovni predpogoji, da bi lahko poskusili posredovati to naprej v občinstvo in začarati še katerega novega poslušalca. Če se le da, se poskušamo izogibati senčnih strani profesionalizma, togosti in utrujenosti letečih projektnih glasbenikov, ki to počno v prvi vrsti zaradi zaslužka ali česarkoli drugega nepristnega. Sami ste bili eden prvih varovancev Gallusovega sklada. Kakšne so v primeri z vašo izkušnjo danes možnosti za uveljavitev mladih glasbenikov? Pogoji so vse boljši, denarja pa vse manj, normativi pa se vrtijo v glavnem okrog čim hitrejšega uspeha. Izjemno uživate pri delu z mladimi (in oni z vami), razumete jih in v njih vzbujate uživanje v muziciranju, ki se prenese tudi na publiko. Ste domžalsko možnost za umetniško vodenje razširili tudi z željo po prenašanju svojega znanja in izkušenj na mlade? Sam sem se največ naučil na odru s starejšimi in bolj izkušenimi kolegi, še danes se (tudi od mlajših) marsikaj naučim. Proces priprav, strukturiranje in vodenje vaj, poslušanje, reagiranje, prevzemanje odgovornosti, medsebojna povezanost, lahko bi rekel soodvisna prepletenost in spoštovanje do vseh sodelujočih, zmožnost artikuliranja želja, potreb, tolmačenje objektivnega in subjektivnega, opazovanje in komunikacija, prilagajanje ter krotenje ega in negotovosti . Nič od tega se nisem naučil na šolah, pa čeprav sem bil na najboljših. Lanskoletni koncert Od Dunaja do Buenos Airesa je bil eden od rekordnih po svoji dolžini. Končal se je z melodijami tanga ob drugi jutranji uri. Poslušalci smo bili navdušeni, nihče ni bil utrujen ali zaspan, skupaj bi lahko ostali kar do jutra. Kako ste vi doživeli ta dogodek? Velikokrat stvari na papirju drugače izgledajo kot v živo. Mislim, da je nemogoče kreativno predstaviti določeno temo iz celotne glasbene zapuščine v klasični minutaži, tisti večer pa sem res malce pretiral. Iz želje dati možnost čim več mladim in iz nezmožnosti, da bi izločil katero skladbo, ki se mi zdi idealna in bi jo bilo škoda črtati, saj tako noro predstavlja določeno temo, pride potem do maratona, ki pa je iskreno povedano tudi mene presenetil in se skoraj že približal dolžini Wagnerjevih oper. Po drugi strani pa se je nehote dvignila vzdržljivost publike, tako da se je potem marsikomu ob poslušanju normalnega koncerta zdelo, kot da nekaj manjka. Glasbeni poustvarjalci, ki delujejo v orkestrih, se mnogokrat počutijo utesnjeno, nekreativno, kot da bi zgolj udejanjali zamisli dirigenta. To so dileme, še posebej za mlajše glasbenike. Kakšno je bilo v tem smislu sporočilo Orkestra Spira Mirabilis, ki je gostoval v KD oktobra? Mislim, da ga je zaznal vsakdo v dvorani, mogoče na svoj način, pa vendar kot nekaj pristnega, izredno močnega in neponovljivega. Veliko koncertirate v tujini, kako pa doživljate in ocenjujete slovensko glasbeno publiko? Skoraj ne hodim na koncerte, klasične pa sploh, tako da težko kaj rečem. Mislim, da pri nas skoraj ni tradicije poslušanja komorne glasbe, saj je za tiste z večernimi toaletami nezanimiva ali ne-dojemljiva, ker se ne blešči dovolj, tistih drugih, pristnih pa skoraj ni ... Preskusili ste se tudi kot dirigent. Odnos med orkestrom, glasbeniki na eni strani in dirigentom, ki želi z njihovo pomočjo doseči določene cilje, je zelo zapleten. Kako ste to doživeli sami? Delo z ljudmi nasploh ni lahko, tudi v umetniškem svetu, orkester ima čisto svojo dinamiko odnosov. Spoznati jo in iz nje ustvariti enkratno in neponovljivo "iluzijo povabila" je največja umetnost, da ti recimo sto ljudi en večer brezmejno sledi in zaupa, pa čeprav se z marsičem mogoče osebno ne strinjajo. To je ideal, ki pa pride kdaj ali pa sploh ne, poleg vseh potrebnih tehničnih sposobnosti, poglobljenega poznavanja partitur, dela z ljudmi in dolgoletne prakse pa je tudi zelo mističen del tega fenomena, ki ga je težko razumeti in se težje opisati. Sam to doživljam bolj kot igro, pa čeprav dostikrat boli in je lahko izredno kruta in neizpolnjujoča, potem pa - pa četudi za en sam trenutek - pride čarovnija, ki takoj odtehta vse muke. Na letošnjem božičnem koncertu bodo poleg abonmajskega ansambla sodelovali tudi orkester in zbor. Na kakšen način boste delali? Tukaj je v ospredju bolj socialni element in ne toliko strogi profesionalizem. Februarja nas čaka pustni koncert z naslovom Domžalski bal, ki bo posvečen variacijam na karnevalsko temo. Kaj bodo predstavili napovedani karnevalsko, pustno usposobljeni glasbeniki in godci? Zagotovo kakšno presenečenje. Še sam ne vem točno, kakšen bo končni program, le-ti se v Domžalah dostikrat spreminjajo sproti, še večkrat pa se je čisto programsko težko odločiti, kaj izbrati, saj naj bi sodilo v nek časovni okvir, poleg tega pa so vedno prisotne tudi čisto neumetniške, a življenjske dileme, časovne koordinacije in ne nazadnje finance, koliko ljudi bomo lahko vključili, potem pa je žal treba sklepati kompromise. Glasbeniki manj govorijo, še manj pišejo. Vi nimate težav, saj pogosto napišete razmišljanja za programske liste? Ne vem, če je to res. V bistvu tega ne počnem pogosto, le včasih, iz želje, da bi mogoče z besedo lahko utrl pot k lažjemu razumevanju in zaznavanju, kar pa ni ravno enostavno, saj ne vem, koga Otroci potrebujejo najboljše, tako da lahko direktno začutijo moč umetnosti, seveda jim pri tem lahko pomagajo podnapisi v njihovi govorici in pa za razvoj tega semena prijazne razmere v domačem krogu, za kar pa sta spet potrebna odprtost in sodelovanje staršev. Klasika je kot tuj jezik, ki kljub svoji glasbeni direktnosti in poetičnosti vendarle ne govori zase, če ni kulture zaznavanja, čutnega ali intelektualnega dojemanja, veščine poslušanja. nagovarjam, kdo bere, težko je napisati tekst, kjer bo lahko vsakdo našel kaj, kar mu je blizu, kar mu pomaga razumeti, slediti, zaznati, osvetliti tematiko, ki jo bo slišal. Velikokrat so koncertni listi pisani le iz nekakšnega bolj ozkega muzikološko-analitičnega vidika, kar mi slim, da ni nujno v pomoč, še posebej, če vemo, da so glasbeniki med publiko v veliki manjšini. Kot da bi neko tujo govorico poskušal razložiti še z bolj tujo, strokovno . Blizu vam je tudi literatura. Kaj radi berete? Literaturo sem odkril relativno pozno. V šolskem obdobju sem moral kar blefira-ti, ker sem delal šolo od sedmega razreda dalje izpitno in v turbo tempu, žal ni bilo časa za neko poglobitev, prav tako nisem imel sreče,da bi mi kdo v ožjem učitelj-sko-vzgojiteljskem krogu znal ljubeče in homeopatsko vsaditi seme literature, saj nisem zrasel v tem duhu. Mi Fužinci smo bili bolj ulični "umetniki", fuzbal, basket, punce, to je bilo takrat "in". Čeprav sem bil zaradi obveznosti tudi na tem področju od določene starosti redek gost in s tem za marsikaj prikrajšan. Je človek brez kulture, brez notranjega bogastva in odprtosti zanj sploh še človek? »Homo sapiens non errectus«, brez jajc, srca in duha, a zato z lepimi oblačili, številnimi diplomami in kopico denarja ali samo usmiljujočo revščino, poročili in te-lenovelami na drugi strani. Svet, ki nas obkroža, je poln hrupa in glasba je pogosto uporabljena kot mašilo na javnih prostorih, v lokalih, v našem zasebnem življenju... Zakaj se današnji človek tako boji tišine? Mogoče zato, ker je v tišini težje potiskati, se zamotiti, v notranji megli zastrto jedro pa včasih le še pokliče na pomoč v tej ali oni obliki in morda bi v tišini njegov glas celo slišali?! Ne vem, če lahko na to odgovorim, je preveč kompleksno in verjetno dokaj individualno. Glasba je lahko eliksir, nudi lahko odrešitev, navidezno odrešitev in tudi pogubo, je izredno dobro sredstvo za potiskanje in obenem tudi zdravilo za povratek k sebi. S katerim sporočilom bi povabili poslušalce na koncerte v KD? Mislite kot kak slogan tipa: Dovolite si biti zopet radovedni, nepopisani, mladi, slecite toga oblačila klasičnega pseudoelitizma in doživite z ljubeznijo pripravljene programe z najkvalitetnejšimi, pretežno slovenskimi sestavinami, brez dodanega umetnega sijaja. Na voljo je le še omejeno število vstopnic . Hahaha, a bi bil za v marketinško službo? □ TEMA MESECA Anketa Tokrat nas je zanimalo, katere ukrepe ljudje izvajajo, da bi zmanjšali svoj račun za ogrevanje in električno energijo, kako pripomorejo k trajnostni prihodnosti, kaj delajo, ali bi morali delati, da bi bil njihov dom, kar se tiče energije, okolju bolj prijazen. Matjaž, 31 let, Domžale Že pred leti smo se odločili, da se bomo ogrevali z zemeljskim plinom, in moram priznati, še posebej sedaj, ko se je plin pocenil, da nam ni žal, čeprav smo morali takrat med drugim tudi zamenjati oz. kupiti novo peč. Med varčevalne ukrepe glede elektrike pa pri nas že dolgo sodi uporaba pralnega oz. pomivalnega stroja v času nižje tarife, ugašanje tv in radijskih aparatov, ko jih nihče ne posluša oziroma gleda, kuhanje s pokrovkami itd. Za hitro pogrevanje hrane uporabljamo mikrovalovno pečico, ugašamo tudi luči v prostorih, ki jih trenutno ne uporabljamo. Na ta način prihranimo kakšen evro pri računu za elektriko in se nam kar pozna. Nekako pa nismo preveč navdušeni nad uporabo varčnih žarnic, saj se nam ne zdi, da se jih, glede na njihovo ceno, splača uporabljati, ker je njihova življenjska doba povezana s številom vklopov oz. izklopov in menimo, da se več denarja porabi za nakup žarnic, kot pa prihrani elektrike z njihovo uporabo pa še njihova svetloba je malce moteča. Tjaša, 19 let, Radomlje Pri nas se ogrevamo s kurilnim oljem, vendar je to sedaj res kar vedno večji strošek. Letos poleti smo zamenjali okna in bi morala biti poraba sedaj nižja. Pazimo tudi na pravilno zračenje prostorov, saj se zavedamo, da se s pravilnim prezračevanjem da prihraniti pri kurjavi, ker ni dobro, da so okna odprta po več ur, saj se s tem hladijo stene in prihaja do plesni, pa še kurjavo se preveč troši, boljše je večkrat dnevno po nekaj minut, ker se s tem zamenja samo zrak. Večinoma imamo tudi varčne žarnice in tako varčujemo z elektriko. Posodo peremo ročno, ker je nimamo veliko, in se nam zaradi tega zdi, da s pomivalnim strojem, če bi se odločili za njegov nakup, ne bi kaj dosti privarčevali. Jana, 43 let, Domžale Ker stanujem v bloku, imamo ogrevanje urejeno kot skupinski porabniki, a smo z višino položnic precej nezadovoljni, ker je cena višja kot pred uvedbo obveznih elektronskih delilnikov stroškov ogrevanja. To se nam zdi zelo čudno, saj po naših izračunih porabimo manj, varčujemo tudi s tem, da stanovanje ogrevamo na nižjo temperaturo, stroški so pa višji. Poleg tega smo menjali tudi okna, ki sedaj tesnijo mnogo bolje in nam toplota ne uhaja ven. Varčevanje z elektriko smo že pred časom omejili na minimum, kaj več se enostavno ne da varčevati, saj je potrebno kuhati, prati, tudi uporaba računalnika in televizije je pač obvezna, temu se ne da izogniti. V nekaterih prostorih imamo varčne žarnice, povsod še ne, ker nam stare še niso pregorele in zaradi visokih cen varčnih žarnic jih ne bomo kupili, dokler stare še gorijo. Kljub vsemu mislim, da delujemo okolju kar prijazno, seveda v skladu s potrebami, ki jih imamo. Marko, 25 let, Dob Z električno energijo že dolgo varčujemo, saj striktno ugašamo luči, ko jih ne rabimo, tudi gospodinjske aparate ter vse ostalo, kar troši elektriko, uporabljamo čim bolj racionalno. Kar se tiče ogrevanja, je ogrevanje s plinom v tem trenutku verjetno še najugodnejša opcija, razen seveda, če imaš možnost ogrevanja na drva in seveda gozd, kjer drva lahko dobiš zastonj. Pred leti smo se ogrevali na premog oz. lignit, pa smo ugotovili, da je to kljub vsemu kar drago. Ker so poletja sedaj zelo vroča, razmišljam o tem, da bi si kupili sončne kolektorje, se bom pozanimal, kaj to pomeni cenovno - ker so dokaj dragi, bo potrebno preučiti smotrnost uporabe, čeprav mislim, da bi se zadeva dolgoročno nekako morala izplačati, saj bi si z njimi lahko več kot pol leta ogrevali vodo in ne bi trošili kurjave za segrevanje tople vode. Glede uporabe varčnih žarnic pa sem zelo skeptičen, saj tovrstne žarnice spadajo med nevarne odpadke, in ne vem, če je končni učinek oz. uporaba res tako smotrna, kot nas v to želijo prepričati. Marjan, 56 let, Dragomelj Pri nas se še ogrevamo na kurilno olje in pa premog ter drva - imamo kombinirano peč. Kurilno olje je zelo drago, vendar pa je način ogrevanja lažji kot pa metanje premoga in drv v peč. Tako pač malo kombiniramo. Drugače pa varčujemo z elektriko tako, da uporabljamo čim manj aparatov, seveda pa brez njih enostavno ne gre. Hladilnik in skrinjo redno čistimo in pozimi damo na manj mrzlo, ugašamo luči, peremo, ko je cenejša tarifa. Pozimi pazimo, da čim manj odpiramo okna, nekajkrat na dan po 10 minut, da se zrak zamenja, ker se nam zdi škoda, da bi kurjavo metali skozi okno, če me razumete. Kljub vsemu pa bi bile položnice za elektriko lahko malo nižje, prepričan sem, da se nihče od uporabnikov ne bi pritoževal nad tem. Bi pa rekel še to, da se mora varčevati tudi drugje, ne samo v gospodinjstvih, šele takrat bi se poznalo, da se varčuje in koliko se privarčuje. Ampak smo v nekakšnem začaranem krogu - če se porabi manj, bodo pa zvišali ceno, da bodo imeli enak dobiček kot prej. Tako da se dostikrat vprašam, ali se sploh splača varčevati. Majda, 44 let, vir Poleti smo malo več elektrike porabili zaradi uporabe klima naprave, sedaj gre več elektrike, ker se prej stemni in kasneje vzide sonce. Tako, da so položnice skorajda preko celega leta enako (pre)visoke. Kolikor se da, pač varčujemo, a kuhati, prati itd. vsekakor moramo. Toliko že gledamo, da v čim večji možni meri uporabljamo aparate v času, ko je nižja cena elektrike. Saj človek velikokrat niti ne pomisli na to, da bo z varčevanjem oz. bolj smotrno uporabo lahko prihranil nekaj evrov na položnico in če to zmnožiš krat 12, se potem pozna toliko, da dejansko lahko prihraniš za eno položnico na leto pri elektriki. Kar pa se ogrevanja tiče, smo se pred leti ogrevali na kurilno olje, sedaj uporabljamo zemeljski plin in je razlika kar občutna. Še posebej, ker poleti uporabljamo sončne kolektorje za ogrevanje vode. Upam, da letos zima ne bo preveč mrzla, saj se bo to takoj poznalo pri višini položnic, a da bi bila zima brez snega in mraza, pa se skorajda ne spodobi, kajne?! Anketo pripravil: Janez Stibrič poraba energije v občini domžale Kurilna sezona 2012/13 se je v našem mestu začela 1. oktobra 2012, uradno pa bo trajala vse do 31. maja 2013. Kako pa se vi ogrevate to jesen? V i f A s 1 . V/r / r >- / i * ' ■ 4 p- Mateja A. Kegel Kljub temu da so bila temperaturna nihanja zelo različna, sredi oktobra smo dočakali celo 24 °C, pa smo v istem mesecu doživljali tudi temperature, ki so nas spomnile, da se bliža zima - čas, ko je še kako pomembno, da je naš dom topel, kar nam daje občutek domačnosti pa tudi varnosti. V današnjem času je topel dom dobrina, ki žal ni vsakomur samoumevna. Dejstvo, da so stroški ogrevanja pa tudi električne energije in vode vsako leto višji, je zagotovo razlog, da se vprašamo, kaj lahko sami storimo, da te stroške v svojem domu zmanjšamo. Vprašati se moramo, kaj lahko storimo, da postanemo energetsko učinkoviti, da začnemo učinkovito porabljati energijo, ki jo drago plačamo. Glede na podatke, zbrane v Lokalnem energetske konceptu Občine Domžale, imamo v naši občini skupaj 1.476.487 m2 ogrevalnih površin, medtem ko stavbno zemljišče vseh ogrevanih objektov znaša 8.291.754 m2. Ogrevalna površina na prebivalca tako znaša 44,3 m2. Najpogosteje se ogrevamo s pomočjo kurilnega olja Skupna raba energije v občini Domžale je v letu 2011 znašala 223.355 MWh, od tega je poraba energije za ogrevanje znašala 174.989 MWh. Če razdelimo po posameznih energentih, ugotovimo, da smo 43.667 MWh energije pridobili iz zemeljskega plina, 83.052 MWh energije iz lahkega kurilnega olja, 41.480 MWh energije je bilo pridobljene iz lesa, elektrika je znašala 48.376 MWh energije, 7.781 MWh pa so k skupni oskrbi doprinesli ostali Preverili smo tudi, kakšni so podatki porabe električne energije v Sloveniji v letošnjem letu. Po podatkih Statističnega urada Slovenije je bila v prvih devetih mesecih letošnjega leta poraba električne energije za skoraj 1"% večja v primerjavi z istim obdobjem v letu 2011. Po zadnjih podatkih je bila v mesecu septembru, v primerjavi z mesecem poprej, povečana tudi skupna poraba goriv, in sicer za 3%. energenti. Vsa omenjena energija je bila potrebna za 34.195 prebivalcev, ki so bili združeni v 12.797 gospodinjstev. Za ogrevanje na območju občine Domžale lahko ugotovimo, da se v največjem delu še vedno uporablja pretežno kuril- no olje, sledijo elektrika, zemeljski plin in les, v manjšem delu pa še utekočinjen naftni plin in premog ter drugi viri. Seveda pa so deleži posameznega energenta različni glede na naselje, pri čemer na razliko vpliva predvsem število aktivnih plinskih priključkov. Velik del občine je namreč pokrit s plinovodom, pri čemer je število aktivnih priključkov zelo različno po naseljih. »V občini Domžale ostaja skupna poraba energentov podobna razmerju iz prejšnjih let. Tako kar 38 % med energenti predstavlja ELKO, 22 % predstavlja električna energija, 19 % zemeljski plin in 18 % les oziroma biomasa,« pravi Janez Bizjak iz Oddelka za komunalne zadeve Občine Domžale. Gleda na porabo energije na prebivalca po naseljih v naši občini ugotavljamo, da je najvišja poraba energije na prebivalca v letu 2011 znašala 9.644 kWh v naselju Gorjuša. Najnižja raba energije pa je bila zabeležena v Zgornjih Jaršah, kjer je poraba energije na prebivalca v letu 2011 znašala le 3.430 kWh. Povprečna raba DiMNiKAR Ni LE ZA VRTENJE GUMBOV ... Stare vraže pravijo, da nam srečo prinese, če zavrtimo gumb, ko vidimo dimnikarja. Vsekakor prijeten običaj, ki pa ne zmanjša pomembnosti njegovega dela. Dimnikarska služba je namenjena izvajanju meritev, pregledovanju in čiščenju kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom, pravijo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Čeprav se je kurilna sezona že začela pa, v kolikor še niste, vendarle preverite, da vaše kurilne naprave, če ste zanje neposredno odgovorni sami, ustrezajo predpisom in varnostnim ukrepom, predvsem pa, da je za njihovo ustreznost poskrbela dimnikarska služba. TEMA MESECA NASELJE kWh/leto 2011 NASELJE kWh/leto 2011 BIŠČE 5.710 PRESERJE PRI RADOMLJAH 5.527 BRDO 5.659 PŠATA 5.156 BREZJE PRI DOBU 6.237 RAČA 5.696 BREZOVICA PRI DOBU 5.893 RAČNI VRH 4.892 ČEŠENIK 4.266 RADOMLJE 6.549 DEPALA VAS 5.637 RODICA 5.129 DOB 5.789 ROVA 6.658 DOBOVLJE 5.338 SELO PRI IHANU 6.005 DOLENJE 5.238 SPODNJE JARŠE 3.833 DOMŽALE 4.835 SREDNJE JARŠE 5.219 DRAGOMELJ 4.921 STUDENEC PRI KRTINI 4.516 GORIČICA PRI IHANU 5.070 ŠENTPAVEL PRI DOMŽALAH 5.309 GORJUŠA 9.644 ŠKOCJAN 5.481 HOMEC 6.309 ŠKRJANČEVO 3.801 HUDO 7.459 SV. TROJICA 5.319 IHAN 4.933 TURNŠE 5.355 JASEN 6.079 VIR 4.598 KOLIČEVO 5.349 ZABORŠT 5.154 KOLOVEC 6.290 ZAGORICA PRI ROVAH 6.123 KRTINA 4.627 ZGORNJE JARŠE 3.430 LAZE PRI DOMŽALAH 4.648 ŽEJE 4.913 MALA LOKA 4.679 ŽELODNIK 8.874 NOŽICE 5.977 ŽIČE 7.480 PODREČJE 4.735 KOKOŠNJE 5.566 PRELOG 5.309 ZALOG POD SV. TROJICO 4.667 TABELA: Raba energije na prebivalca po naseljih energije na prebivalca v občini Domžale v letu 2011 pa je znašala 5.146 kWh. Podrobnejše podatke si lahko pogledate v tabeli: Raba energije na prebivalca po naseljih. Toplota, ki je potrebna za ogrevanje stanovanjskih objektov na območju občine Domžale, sicer znaša slabih 176 GWh in je nižja v primerjavi z letoma 2009 in 2010. 34 % porabljene energije oz. 62,7 GWh je namenjenih naselju Domžale, naselje Vir porabi 9 % in naselje Radomlje še nadaljnjih 6 %. Vsa ostala naselja na območju naše občine Domžale imajo porabo manjšo od 5 %. Sicer pa je raba energije na prebivalca v Domžalah primerljiva z ostalimi občinami v Sloveniji. O stanju na področju porabe energije smo povprašali tudi Janeza Bizjaka iz Oddelka za komunalne zadeve Občine Domžale, ki nam je povedal, da je v zadnjem obdobju v Domžalah nekoliko narasla raba električne energije na račun gospodarstva. Vendar pa je po drugi strani v izvajanju ukrep zamenjave javne razsvetljave, ki bo poskrbel za zmanjšanje rabe električne energije. »V naši občini upada tudi ogljični odtis oz. proizvedemo manj CO2, kot smo ga v preteklosti, medtem ko je skupna poraba za ogrevanje in električno energijo podobna rabi prejšnjih let.« Energetsko učinkoviti javni objekti v občini Domžale Ne moremo niti mimo porabe naših javnih objektov, šol in vrtcev, ki pa so v preteklih dveh letih dočakali kar nekaj energetskih sanacij. »Za javne objekte ve- lja, da je specifična poraba zelo različna, nekje se na primer že vidijo ugodne posledice energetske sanacije. In prav to velja tudi za ogljični odtis, kjer so večinoma že vidni boljši rezultati, a še vedno imamo veliko rezerve,« pravi Bizjak. V zadnjih dveh letih je bilo na javnih stavbah v naši občini kar nekaj sanacijskih ukrepov za zagotavljanje energetske učinkovitosti. Tako so že v letu 2011 rekonstruirali kotlovnico na Osnovni šoli Domžale in objekt priključili na plinovodno omrežje. V letošnjem letu je enak ukrep doživela tudi Osnovna šola Ven-clja Perka. Prav tako so v letu 2010 in 2011 poskrbeli za zamenjavo vseh oken na Osnovni šoli Venclja Perka, odslej se objekt ponaša z troslojnimi okni, zamenjavo oken pa je dočakala tudi Osnovna šola Rodica. Na vrtcu Krtek v Ihanu so med drugim toplotno izolirali podstreho in zamenjali strešno kritino, slednja pa je prenovo dočakala tudi na vrtcu Ostr-žek na Rodici, kjer je bila poleg zamenjave strešne kritine izvedena še izolacija, je za Slamnik povedal Janez Bizjak. Kako ohraniti topel dom in zmanjšati porabo energije Čeprav želimo, da naš dom ostane topel, pa kljub temu želimo zmanjšati stroške, ki nastajajo v času ogrevalne sezone. Vprašanje zmanjševanja porabe energije je iz dneva v dan bolj aktualno, pa ne le zaradi slabega gospodarskega stanja in vse večje brezposelnosti, pač pa tudi zaradi varovanja našega okolja. V primeru, da je naša poraba energije za ogrevanje nadpovprečno visoka, se moramo vprašati in poiskati razloge, zakaj do tega prihaja. Na eni strani je razlog lahko neučinkovit energent, ki je ne le drag, pač pa tudi okolju neprijazen. Po drugi strani so razlogi lahko v neustrezni toplotni zaščiti našega doma, v zastarelem ogrevalnem sistemu, v neustrezni regulaciji. Ne nazadnje pa je tukaj še človeški faktor - enostavno nimamo ustrezno nastavljenega termometra in v prostor spustimo preveč toplote. Nikakor ni potrebno, da se sredi zime po stanovanju sprehajamo le v kratkih rokavih. Letnemu času se je potrebno prilagoditi ne samo zunaj štirih zidov, pač pa tudi doma. Že samo dejstvo, da če v prostoru zmanjšamo temperaturo za 1 °C, ob tem zmanjšamo strošek ogrevanja za 6 %, je več kot prepričljiv razlog za tovrsten ukrep. Temperatura prostora naj bi se v prostoru čez dan gibala od 20 do 22 °C, ponoči pa naj bi jo znižali še za nekaj stopinj Celzija. Kako in zakaj prihraniti energijo v svojem domu Običajno smo se ljudje težje odločali za zamenjavo dobavitelja energije, zamenjavo energenta za ogrevanje in podobno. Danes, ko je to mogoče na zelo enostaven način, je razlog, zakaj se ne odločimo za spremembo, običajno visoka cena nabave nove opreme. Vendar bi ob enostavnem preračunu lahko hitro ugotovili, da se nam tovrstne investicije lahko zelo hitro povrnejo že samo na račun boljšega izkoristka nove peči ali veliko nižje cene novega, morda celo okolju prijaznejšega energenta. Ob vsem tem pa je lahko naš prihranek energije tudi od 30 do 40 %. In še en, dokaj enostaven, a zelo učinkovit način, kako "uničiti" manj energije. Prezračevanje je, v kolikor nimate v svojem domu sodobnega prezračevalnega sistema, s pomočjo oken nujen način, kako "zamenjati zrak" v svojem domu. Vendar pa delno odpiranje oken v času kurilne sezone povzroča večje izgube kot pa, če se odločimo za kratkotrajno intenzivno prezračevanje, torej z nekajminutnimi široko odprtimi okni. Vendar pa ob tem prostora ne smete preveč ohladiti, saj s tem tvegamo nastanek plesni v našem dom. Nasveti za zmanjšanje stroška energije v vašem domu: Uporaba obnovljivih virov energije zmanjšuje izpuste CO2, prav tako pa že njihovo samo ime pove, da so obnovljivi in skoraj neizčrpni. Če že ne to, pa vsaj preklopite na zeleno elektriko, s čimer pripomorete tudi h krepitvi obnovljivih virov energije! Pri varčevanju z energijo lahko na leto prihranite tudi več kot 200 evrov, priča povprečje porabe energije 4-članskega gospodinjstva v primerjavi z gospodinjstvom, ki varčuje. Omenili smo že zmanjšanje temperature za vsaj eno stopinjo ali več, s čimer prihranite celo od 5 do 10 % energije. Lahko naredite še korak naprej in programirate termostat, tako da, ko vas ni doma, ohranja nizko temperaturo ter se pravočasno vklopi, ko se vrnete domov, da je dom spet prijetno topel. Velik vpliv na energetsko učinkovitost ima tudi zamenjava oken z enojno zasteklitvijo s takšnimi, ki imajo dvojno. Sicer je to kratkoročno dokaj visok strošek, vendar lahko na račun tovrstnega ukrepa dolgoročno prihranite izgube za skoraj polovico. Ne boste verjeli, a že "majhni" ukrepi, kot je ustrezno umeščanje hladilnika v kuhinji, lahko prav tako vpliva na polovično zmanjšanje energije. Če je omenjeni gospodinjski aparat poleg kuhalne površine, porabi več energije, kot bi jo, če bi bil v prostoru umeščen samostojno. Ukrep, ki se morda zdi najmlajšim danes že samoumeven, saj so tega vajeni iz šol in vrtcev, pa žal ni tako samoumeven marsikateremu odraslemu. Gre za preprost ukrep ugašanja luči. Če ugašate luči, ko jih ne potrebujete, lahko prihranite nekaj deset evrov letno. Na porabo vaše električne energije konkretno vpliva tudi televizija, za katero strokovnjaki priporočajo, da jo ugašate s pomočjo tipke vklop/izklop in je ne puščate v stanju pripravljenosti. Kar 95 % energije pa zavržemo, če imamo ves čas vklopljen polnilnik za telefon - tudi v času, ko mobilnega telefona ne polnimo. Klimatske naprave, ki so še posebej v poletnem času čedalje pogostejši spremljevalec, so energetsko izredno po- tratne. Nekoliko prijaznejša alternativa so ventilatorji, a tudi tukaj se prepričajte, da boste izbrali energetsko bolj učinkovit produkt. Nasvetov, kako prihraniti energijo že samo v domačem okolju, je veliko. Občani se v primeru vprašanja s področja energije, tudi vprašanj vezanih na nove energente lahko vedno obrnejo tudi na ENSVET, energetsko svetovalno pisarno za občane, ki v občini Domžale deluje enkrat tedensko, občanom pa pomaga predvsem pri izvajanju ukrepov učinkovite rabe energije in pri spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. Svet se torej vrti v smeri energetske učinkovitosti. Pa ne zato, ker bi bila to modna muha, pač pa predvsem za to, da bomo naš planet lahko zapustili otrokom, vnukom, zanamcem tak, da bodo tudi oni lahko spoznavali lepote, ki smo jih od narave doživljali in jih (zaenkrat) še doživljamo mi. Zavedati se moramo, da so vsi napori, da bi bilo naše življenje trajnostno naravnano, usmerjeni v to. Energetska učinkovitost oziroma učinkovito ravnanje z energijo je eden od korakov, ki ga lahko tudi mi naredimo v to smer skupaj s svojimi najbližjimi in kar je najpomembnejše - vsak dan. Bodite torej tudi vi tisti, ki vam bo skrb za učinkovito rabo energije postala samoumevna. □ Zveza prijateljev mladine Domžale najmlajše vabi, da na njim primeren način spoznajo učinkovito rabo energije. Energija je pomembna tudi za najmlajše V sklopu projekta Učinkovito ravnanje z energijo Energetika.NET in Energija doma, spletna skupnost za promocijo trajnostnega bivanja, pripravljata ustvarjalne delavnice za otroke, katerih rdeča nit je učenje o učinkoviti rabi energije in predstavljanje obnovljivih virov energije najmlajšim na prijazen način. Ob obisku šolarjev nižjih razredov in najmlajših v vrtcih - otroke bosta obiskali pisateljica okoljsko-energetski knjig in urednica našega portala Alenka Žumbar Klopčič ter vodja projekta Mateja Kegel - bodo mladi bralci in vzgojitelji ter učitelji prebrali oz. si ogledali eno od okoljsko-energetski knjig za najmlajše, nato pa v prijetnem pogovoru skupaj ugotavljali, kako otroci zaznavajo in kaj jim pomeni varčevanje z energijo. V sklopu projekta z otroki tudi ustvarjamo, pripravili smo jim pobarvanke z junaki naših okoljsko-energetski knjig. S starši pa doma lahko pogledajo tudi na spletno stran www.energijadoma.si/eko-knjige. www hp commerce si d. m Cncr^a nftodd Tradicionalnakitajska masaža TUI-NA, ki krepi nase zdravje Tradicionalna kitajska masaža tui-na je orientalska manualna terapija, poznana že več kot tri tisoč let. Z masažnimi sredstvi in manipulacijskimi tehnikami teži k do seganju harmoničnega, neprekinjenega toka energije qi skozi sistem kanalev (meridianov). Glavni namen te-apije tui-na je sprostitev, kakor tudi odstranitev bolečme, ki je posledica neravnovesja energij. Masaža tui- fnž obravnava človeka kot ce-loto.Terapevt z vzpodbujanjem akupresurnih točk na meridi-anih vpliva na pretok energije qi, saj mora le Xue Kui ta P°tekati brez blokad. Upošteva tudi načela jina in janga. Roke kitajca Kui Xue ze skoraj devet let uspešno deluje v Sloveniji, ima čez tisoč zadovoljnih strank. Zdaj že tri leta vodi studio kitajske masaže v Domžalah. Z masažo vam lahko pomaga pri težavah, povezanih s hrbetnico,vnetji sklepov, išiasom, odpravlja glavble in migrene, športne poškodbe, nespečnost, depresijo, pri utrujeno sti in še bi lahko naštevali. Poglejmo, kaj so o kitajskem maserju in o učinkovitosti njegovih rok povedale njegove stranke. 42-letna Vera ima že dve leti mravljince po rokah, zadnje pol leta pa se ji je sdanje vidno poslabšalo."Pri delu veliko up orabljam računalnik, in če sem petnajst min ut tipkala na tipkovnico, so mi prste povsem otrpnih. Ker sem pred leti zaradi drugih težav že hodila na masažo psi Kuiju in mi je zelo pomagala, sem se odločila, da poskusim še zaradi mravljinčaste roke. do štirih masažah se mi je sOanje zelo popravilo. Zadovolina sem z učinkom Kuijeve maeaže iti tem j o že predlagala kolegici." 58-letno Marjano so zaradi hernije diska marca lani operirali. Do septembra se je dobro počutila, nato pa jo je ob dvigu težkega bremena spet zgrabilo v križu."Spet so se pojavile neznosne bolečine, ki niso popustile kljub protibolečinskim tabletam. Ker ni nič pomagalo, sem se nazadnje odločila za kitajsko masažo, kjer so takoj ugotovili, da imam grozno vnetje, česar moja zdravnica ni opazila. Po terapiji s šestimi masažami se počutim odlično, spet normalno živim. Bolečina sicer ni povsem izginila, ampak je precej bolj blaga kot prej, ko je bil boleč vsak gib." Izkoristite izjemno priložnost in se naročite na kitajsko masažo, ali pa v prazničnem času lahko z bonom podarite svojim najdražjim pri kitajskem maserju Xue Kuiju na Ljubljanski cesti 84(SPB) v Domžalah. Naročila sprejemamo po telefonu 041-525-638. Studio masaže dela psak dan, razen nedelje. In ne bopte se jezikovnih razlik, Kui govori tudi slovensko.Obiščite našo spletno stran: wswvw.tuina-masaza.com ZaOvaljujeme se vsem našim strankam aa zaupanje in vam želimo zdravo in uspešno leto 2013! a T: (01) 721 5152 www.slascicarna-lencek.com Slaščičarna Lenček Z vami in za vas že več kot 70 let! Odprto od ponedeljka do sobote med 8. in 20. uro. VlBi' UDUmI|[ T—^ (0172^5105^ tuiaU fuctiH Jf ■ -'I t ■ VIPHU M th* -1 icM> Ina* i**tmr[>t+M slamnik@kd-domzale.si 90-letnica prostovoljnega gasilskega društva Vir Zanimivo se je ozreti tudi v sredino 19. stoletja, ki nam ponuja prvo pobudo za ustanovitev gasilskega društva na našem območju. PGD VIR Vir je leta 1863 prizadel katastrofalni požar, ki je uničil skoraj vso vas. Ogenj so zanetili vojaki, nastanjeni na Viru, iz maščevanja nad domačimi fanti. Le-ti so jih namreč prepodili z vasovanja pri dekletih. Goreti je začelo pri Bezjaku in Brinovcu. Ta in še drugi požari v okolici so dali povod tedanjemu županu podreške občine in poštarju na Viru g. Vinku Janušu, da je začel razmišljati o ustanovitvi gasilskega društva na Viru. Občini Vir je banka Slavija leta 1873 brezplačno dodelila ročno brizgalno, prevoz brizgalne iz Prage pa naj bi plačala virska občina. Zaradi zapletov okoli plačila prevoza so Virjani ostali brez brizgalne, ustanovitev gasilskega društva pa se je premaknila v začetek 20. stoletja. Neposredni povod za ustanovitev društva je bil katastrofalni požar v strojnici, kotlarni in na žagi Franca Majdi-ča na Viru leta 1921. Na žalost so imeli dobski gasilci težave s prevozom, gospod Majdič je moral poslati svoje konje v Dob, kar pa je po- daljšalo čas intervencije in močno povečalo škodo. Prvi sestanek je bil pod Majdičevo lipo, kjer so se dogovorili za ustanovni občni zbor, ki je bil 11. junija 1922. Takoj so se oskrbeli s prevozno ročno brizgalno in gasilskim orodjem. Brizgalno in orodje so blagoslovili na ustanovni slovesnosti 20. avgusta 1922 na dvorišču Krmpotičeve kartonažne tovarne na Viru. PGD Vir uspešno deluje od takrat pa do današnjih dni. Slovesnosti ob 90-letnici ustanovitve društva so potekale v mesecu septembru. Virski gasilci so jih obeležili s tekmovalnimi uspehi, z novimi pridobitvami in zaključili s slavnostno akademijo 29. septembra. Pripravniki PG Vir so se 15. septembra udeležili državnega gasilskega tekmovanja v orienta- ciji v Žalcu, kjer so zasedli odlično 2. mesto. Bili so dejansko najboljša ekipa, saj so morali nastopati dvakrat, ker jim je organizator v prvem nastopu po pomoti dal napačne podatke. Društvu je bilo zaupano občinsko mladinsko gasilsko tekmovanje, ki se je vršilo 22. septembra v športnem parku na Viru ob podpori ŠD Vir. Uspehi niso izostali. Pionirke in mladinke PG Vir so zasedle 1. mesto, pionirji 5. mesto in mladinci z veliko smole 4. mesto. Drugi pomemben dogodek je bil uradni prevzem podvozja za novo kombinirano gasilsko vozilo GVC 16/25. 28. septembra je društvo od dobavitelja MAN Truck & Bus Slovenija prevzelo podvozje MAN TGM 13.290 4x4 BL. Nakup vozila je v programu zamenjave starih in iztrošenih vozil v občini Domžale, ki ga uspešno izvaja Gasilska zveza Domžale v tesnem sodelovanju z Občino Domžale. Staro kombinirano vozilo TAM 170 T14, ki je bilo slovesno prevzeto daljnega 15. julija 1984, je močno načel zob časa. Nakup podvozja vozila so velikodušno podprli Občina Domžale, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije in krajani naše krajevne skupnosti, ki so se izjemno odzvali na nabiralni akciji društva v mesecu septembru. Iskrena hvala vsem. Slovesnosti ob 90-letnici društva je zaokrožila akademija, ki se je vršila pred gasilskim domom na Viru. Na akademiji je društvo slavnostno prevzelo novo motorno brizgalno Rosenbauer Fox III. Stara motorna brizgalna Rosenbauer VW 75 pridno služi svojemu namenu že 40 let, vendar pa sta zob časa in razvoj tehnike na tem področju narekovala zamenjavo stare z novo brizgalno. Nakup brizgalne je v višini 80 % sofinancirala Občina Domžale, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Novo brizgalno je blagoslovil virski župnik g. Jože Tomšič. Po prireditvi je poveljnik PGD Vir Boštjan Merela izdal povelje za praktični prikaz dobave vode iz bazena z novo in staro brizgalno, preizkusila pa se je tudi muzejska brizgalna Sora. Vse tri so uspešno prestale preizkus. Akademijo sta podprli Občina Domžale in GZ Domžale, za kar se jima lepo zahvaljujemo. PGD Vir ima smele načrte tudi v letu 2013, ko planira nadgradnjo podvozja novega vozila MAN v gasilsko vozilo GVC 16/25. Tako kot pri nakupu podvozja vozila v letu 2012, bo tudi pri nadgradnji vozila v veliki meri pomagala Občina Domžale, del sredstev bomo prispevali sami, pričakujemo pa tudi pomoč naše krajevne skupnosti in krajanov. Avtor: dr. Anton Bergant, pgd vir Utrinek iz slavnostne akademiji ob 90-letnici ustanovitve PGD Vir Ob zaključku meseca požarne varnosti 16. srečanje veteranov Gasilske zveze Domžale Letošnji oktober - mesec požarne varnosti, katerega geslo je bilo Po potresu lahko zagori, se je po vrsti aktivnosti posameznih prostovoljnih gasilskih društev, gasilske zveze in po veliki reševalni vaji v okviru občine zaključil s tradicionalnim, že 16. srečanjem veteranov Gasilske zveze Domžale v Domu krajanov v Žejah - v organizaciji domačega PGD Žeje - Sveta požarne varnosti, o odlični izvedbi velike reševalne vaje v okviru civilne zaščite, o že tretjem humanitarnem koncertu pa tudi uspešnih nastopih veteranskih ekip na tekmovanjih. Sledilo je tekmovanje kar 18 ekip veteranov posameznih PGD, največ jih je prišlo iz PGD Jarše - Rodica, v metanju torbice v center, navezavo ročnika in spajanje cevi Trojica, ob imenitnem vodenju predsednika Komisije za veterane pri GZD Domžale Franca Pirnata in ob kulturnem programu, ki so ga pripravili mladi člani domačega društva. Slavnostni govornik Marjan Slatnar, častni predsednik GZ Domžale, je med drugim govoril o aktivnostih v mesecu pe in Albin Hribar; ter veteranke: Marija Rape, Marija Koderman in Stanka Gregorin, domači gasilci pa so se glede na zaključek mandata s posebnimi priznanji spomnili vseh tistih, ki največ prispevajo k organizaciji in izvedbi tradicionalnih veteranskih srečanj. Prijetno druženje je z nagovorom zaključil predsednik Gasilske zveze Domžale Rajko Novak, ki je ob spominu na Pavčkovo pesem Nekaj je v zraku dejal, da je ob tovrstnih srečanjih v zraku ogromno prijateljstva, pripadnosti, požrtvovalnosti in tovarištva ter zaželel vsem prijetne bližajoče praznike, zdravja ter prijetnih srečanj. Vera Vojska Najboljše veteranske ekipe (foto: Vera Vojska) s trojakom. V njem so vse ekipe pokazale veliko znanja, zlato medaljo pa je tokrat dobila domača ekipa v sestavi: Marn, Rožič, Koderman; po dodatnih vprašanjih je bila druga ekipa PGD Stob - Depala vas, tretja pa ekipa PGD Jarše - Rodica. Po tradiciji pa so posebna priznanja prejeli tudi najstarejši veterani: Stane Učakar, Jože Ra- Zahvala 11. oktobra 2012 je Gasilska zveza Domžale skupaj z občino Domžale organizirala že 3. dobrodelni gasilski koncert. Sedaj lahko že rečemo, da je to tradicionalni dobrodelni koncert v oktobru, mesecu požarne varnosti, na katerem zbiramo sredstva, ki so namenjena hitri pomoči, ko bi se katera od gasilskih družin na področju občine Domžale znašla v socialni stiski zaradi naravne ali kake druge nesreče. Letos smo z na ta način zbranimi sredstvi že pomagali eni od gasilskih družin, ki jo je prizadel požar in je praktično čez noč ostala brez strehe nad glavo. Podarjeni znesek 3.000 eUr seveda še zdaleč ni pokril vseh nastalih stroškov, je pa omenjeni družini vsaj olajšal nastale težave pri sanaciji doma. Družina, prejemnica sredstev, se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri zbiranju le-teh. Že zbranim sredstvom iz preteklih let, ki so na posebnem računu Gasilske zveze Domžale, smo z organizacijo letošnjega koncerta dodali preko 4.000 EUR. Ker je bil o samem koncertu že objavljen prispevek v prejšnji številki Slamnika, bi se tokrat želeli le zahvaliti vsem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi koncerta. Najprej gre res posebna zahvala županu g. Toniju Dragarju in občini ter Vidu Repanšku kot njenemu predstavniku za odlično sodelovanje pri organiziciji koncerta. Še posebej si zaslužijo zahvalo vsi nastopajoči, ki so se odrekli honorarju. Hvala tudi vsem donatorjem in ostalim, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi letošnjega koncerta: Amicus, Avto center Šubelj, Biotera, CPV Domžale, Domžalsko Kamniške novice, Gostilna Keber, Gostilna Pirc, Gostilna Pr Slovenc, Gostilna Repanšek, Helios, Hofer, JKP Prodnik, Kosmač Andrej, Kulturno društvo Miran Jarc, Mavrica, Mistar, Občina Domžale, Rudolf-tiskovine, SAZAS, Slamnik, Vistra, Vrtnarija Tratnik, Zavarovalnica Triglav, Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Župnija Domžale, Prostovoljna gasilska društva GZ Domžale. Iskrena hvala vsem tistim, ki ste pomagali pri prodaji vstopnic, in seveda vsem tistim, ki ste z nakupom vstopnic prispevali svoj delež v omenjeni sklad. Vsem že sedaj želimo lepo doživete praznike in srečno ter zdravo leto 2013. na pomoč! upravni odbor gz domžale slamnik@kd-domzale.si i. letni koncert ŽePZ Drouz iz Radomelj Vokalna skupina Drouz iz Radomelj je začela delovati oktobra 2011 in je od takrat imela priložnost sodelovati že na kar nekaj nastopih in koncertih. Radomlje V začetku septembra so se pevke odpravile na Veliko planino, kjer so se intenzivno pripravljale na svoj 1. letni koncert, ki je bil hkrati tudi 1. obletnica njihovega delovanja. Po krstu novink in dobro upetih glasovih so se odpravile na skupne vaje v Vipavo, saj so k izvedbi svojega prvega projekta povabile tam-buraški orkester Vipavski tamburaši, ki redno prejema same visoke nagrade tako v Sloveniji kot tudi na tekmovanjih v tujini (pred kratkim so prejeli Zlato plaketo Cum Laude v Belgiji). Obe glasbeni skupini sta najprej nastopili na Vogrskem, nato pa še v KD Radomlje, kjer se jima je pridružila pevka Eva Černe, ki je med drugim zapela tudi svojo skladbo Moja pot, ki jo je napisala skupaj s skladateljico Uršulo Jašovec. Mlade pevke so se imele na koncertih moč preizkusiti kot solistke, zboristke ter backvokalistke skupaj s čudovitim zvokom tamburaškega orkestra pod taktirko skladateljice in dirigentke Neže Žgur. Ker je bila rdeča nit koncerta 50. obletnica slovenske popevke, s čimer so dekleta poklonila pravo čast zimzelenim vižam, so nadele koncertu naslov Ti in jaz. Med drugim smo tako lahko slišali na kon- Jubilejni koncert ob 20-letnici Spominčic in 10-letnici Nove Zarje Sredi oktobra smo v Domu upokojencev Domžale priredili jubilejni koncert ob 20-letnici delovanja PZ stanovalk Spominčice in 10-letnici delovanja PZ zaposlenih Nova Zarja. Dom upokojencev Domžale Spominčice so prijetna, med seboj povezana in družabna skupina 26 pevk, ki se vese- Društvo podeželskih žena Domžale Tokrat predvsem o kulturni in naravni dediščini certu skladbe, kot so Ti si moja ljubezen, Dan ljubezni, Če bi teden štel osem dni, Mini maksi, Ne čakaj na maj, Na vrhu nebotičnika, Zemlja pleše in še vrsto drugih slovenskih zimzelenih melodij slovenske popevke, za katere sta priredbe napisali dirigentki kar sami. Neža Žgur se je tako polotila pisanja priredb za tamburaše, Uršula Jašovec pa za zbor in solistke. Koncert je vodil mlad, nadobuden dramski igralec Tadej Pišek, ki je s svojo igralsko žilico in kančkom humorja publiko popeljal tudi z besedo v svet popevke ... Da so koncert lahko uresničile tako, kot so si zamislile, se dekleta najlepše zahvaljujejo tonskemu mojstru Radu Černetu, Vipavskim tamburašem, Evi Černe, Tadeju Pišku, KD Mlin Radomlje, še posebej pa predsedniku g. Igorju Jeretini za vso pomoč in podporo pri projektu. Nova pevska sezona se je ponovno začela, skupina pa se počasi širi in vabi med svoje vrste tudi nove pevke, da se jim pridružijo. Pevke v bodoče lahko Domžale Če je bila letošnja prva ekskurzija Društva podeželskih žena Domžale namenjena predvsem spoznavanju moderne opreme, med drugim so ja, smo se zapeljale do kmetije Raztresen, kjer smo bile deležne kar več ur strokovne razlage o pridelovanju lanu in njegovi uporabi včeraj in danes, izvedele smo vse, Na kmetiji Raztresen v Adlešičih (foto: Vera Vojska) si ogledale računalnik, s katerim je urejena molža krav, je bil jesenski obisk Bele Krajine namenjen spoznavanju zanimivosti in znamenitosti te slovenske pokrajine, predvsem pa njene kulturne in naravne dediščine, kateri tudi na naših kmetijah namenjajo skrb, saj dekleta vedo, kako pomemben delček slovenske zgodovine je to. Prijazna vodička nas je najprej popeljala po starem delu Metlike, nato smo obiskale Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča in ob tem ugotovile, da so bila prav nekatera domžalska prostovoljna gasilska društva med prvimi v naši državi. Po konkretnem spoznavanju, kako tudi v tem delu Slovenije propada tekstilna industri- kar potrebujemo za peko belokranjske pogače, se ob pletenju cekarjev spomnile na naše slamnikarstvo in občudovale pisanje pisanic in izdelovanje drsank. Precej pozornosti je bil deležen obisk različnih objektov pa tudi galerije z izdelki domače obrti s tega območja. Zanimivih vprašanj, povezanih tudi z zdravilstvom in energijo, ni manjkalo, kakor tudi ne koristnih nasvetov za vsakdanjo rabo, ki pridejo prav tudi na kmetijah. Pred koncem leta članice društva čaka še nekaj sestankov ter organizirano izobraževanje na področju kuhe in skrbi za kmečki dom. Vera Vojska ŽePZ Drouz na svojem 1. letnem koncertu Ti in jaz v KD Radomlje (foto: Peter Prunk) spremljate preko njihove internetne strani, Facebook ali Twitter strani. Za več informacij o njih pa jim lahko tudi pišete na: zepz.radomlje@gmail.com. ŽePZ Drouz Radomljed Revija odraslih in mladinskih pevskih zborov domžalske dekanije V župnijski cerkvi Marije Vnebovzete na Brdu so na misijonsko nedeljo prepevali odrasli in mladinski pevski zbori domžalske dekanije na vsakoletni reviji, ki sicer nima tekmovalnega značaja, ampak je prvenstveno namenjena druženju. mesecu 10-letnico delovanja. Prepevajo slovenske zabavne in narodno-zabavne melodije, božične pesmi pa tudi ljudske Spomincice li vsakotedenskih srečanj na spodnjem oddelku, tako da k petju in poslušanju pritegnejo čim več sostanovalcev in da njihova pesem zveni po vsem domu. Večkrat nastopajo skupaj z drugimi zbori, ki prihajajo v naš dom, z otroki iz vrtcev in šol in seveda s pevsko skupino zaposlenih Nova Zarja. Najrajši pojejo slovenske narodne pesmi - takrat pesmi res privrejo iz srca, kot tudi na jubilejnem koncertu, ko so predstavile pesmi iz celega obdobja delovanja vključno z zmagovalno pesmijo iz revije pevskih zborov. Pevska skupina zaposlenih Nova Zarja praznuje v tem pesmi, ko svoje glasove združijo skupaj s Spominčicami. Moto Nove Zarje je: Bodimo posebne, združimo svoja srca in energijo v skupni pesmi. Na koncertu so se predstavile s svojimi največjimi uspešnicami. Bil je lep, sproščen, glasbeno in slavnostno obarvan popoldan. Ob tej priložnosti so delavci, ki so v domu 10, 20, 30, 35 let, prejeli priznanja za svoje delo. Ob koncu smo se nastopajoči in gledalci v prijetnem razpoloženju zadržali na okusni pogostitvi. Mojca Kerč Brdo Poleg domačega zbora so nam zapeli še mešani pevski zbori iz Šentvida, Vira, Domžal, Mengša, Jarš Moravč in Trzina. Na reviji so se predstavili tudi mladinski pevski zbor iz Jarš, ženski zbor Pepine iz Vira in moški pevski zbor župnije sv. Martina iz Moravč. Raznolik izbor pesmi ter predstavitev posameznih skladateljev cerkvene glasbe in zborov sta revijo naredila zanimivo tudi za številne obiskovalce, ki so tokrat s svojim obiskom pokazali, da cenijo trud, ki ga pevci in pevke vložijo ob pomoči zborovodij in organistov, da nam pri sveti maši ali kakšni drugi slovesnosti ubrano zapojo. Na koncu so skupaj zapeli še tri pesmi, in sicer Tebe, Večni Bog nebeški Stanka Premrla; Ave, o čista ti Lojzeta Mava in Plamen vere v srcu prižgimo Matije Tomca, v priredbi prof. dr. Jožeta Trošta, ki je številni zbor tudi vodil. S krajšim uvodom in nagovorom sta nas tokrat nagovorila odgovorni za cerkveno glasbo v dekaniji Domžale župnik Jože Tomšič in domači župnik Andrej Svete. Na koncu sta se oba zahvalila tako zbranim pevcem in pevkam ter zborovodjem, kakor tudi prof. dr. Jožetu Troštu in jih obenem povabila, da se zadržijo ob skupnem druženju, pogovoru in pogostitvi še nekaj časa. djd društva na kratko društvo upokojencev naš dom dob Združeni pod praporom Ko so v začetku letošnjega leta na rednem občnem zboru člani in članice Društva upokojencev Naš Dom Dob sprejeli pobudo Janeza Orehka, da društvo dobi prapor, najbrž vsi niso verjeli, da jim bo to uspelo v tako kratkem ča- Organizacijski odbor s praporšcakom Borisom Jovicem (Foto: Vera Vojska). su. Ob prispevkih vseh članov in članic društva, donatorjev, domače krajevne skupnosti in Občine Domžale jim je to uspelo in ob prazniku KS Dob so slovesno razvili svoj prapor, praporščak pa je postal Boris Jovič. V novembru 2012 je vodstvo društva povabilo na prijetno delovno srečanje vse, ki so kakorkoli pomagali, da je bil projekt tako hitro uresničen, sprejeli pa so tudi Pravila o uporabi prapora. Prisotni so se seznanili z delom Društva upokojencev Naš dom Dob do konca letošnjega leta ter s pripravami na volilni občni zbor v letu 2013. Vera Vojska DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE Spet se bomo srečali Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale je v oktobru pripravila tradicionalno ekskurzijo, ki nas je tokrat popeljala v Rogatec, kjer smo si ogledali enega najlepših muzejev na prostem v Sloveniji, hkrati pa ob ogledu različnih nekdanjih obrti in domačij obudili spomine na marsikatero mladost. S to smo se srečali tudi v Steklarni Rogaška Slatina, kjer smo spoznali njihove že znamenite izdelke, hkrati pa se srečali z mladimi delavci, ki imajo zelo težko delo. Leto 2012 se za društvo, v katerem so združene žrtve vojnega nasilja v obdobju druge svetovne vojne iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, uspešno zaključuje, saj smo program v celoti uresničili. Čaka nas še občni zbor, združen z novoletnim srečanjem, ki bo 20. decembra 2012 ter ste nanj vsi prisrčno vabljeni. D. I. krajevna organizacija zb simona jenka Novo vodstvo Po petih letih vodstva Mire Zemljič je tudi na njeno željo krajevni odbor izvoli za novo predsednico Marto Že-leznik, za podpredsednika pa Janeza Bizjaka. Na priložnostnem tovariškem srečanju po petletnem delu se je eden izmed najstarejših in najdejavnejših članov krajevne organizacije Miha Ber-not zahvalili tovarišici Miri Zemljič za opravljeno delo, novi predsednici Marti Železnik pa zaželel veliko sreče pri opravljanju nove zadolžitve. Ob tem je poudaril, da je bilo delo krajevne organizacije zelo uspešno, ker je znala Mira Od leve: Mira Zemljic, Miha Bernot in Marta Železnik Zemljič vzpostaviti timsko delo in je tudi spodbujala člane krajevnega odbora, da so se odzvali na konkretne akcije krajevne in občinske organizacije,pa tudi Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Starostna sestava krajevne organizacije je precej visoka, kar posledično pomeni upadanje članstva. Krajevni odbor si bo še naprej prizadeval, da bi v svoje vrste vključil mlajše članice in člane, saj je obujanje tradicij in vrednot NOB zahtevno poslanstvo, ki ga je treba negovati. Jože Skok iz NAŠIH VRTCEV IN SOL slamnik@kd-domzale.si Jesensko dogajanje pri tabornikih Tako kot leta poprej, smo se tudi letos med „krompirjevimi"počitnicami odpravili na Jesenovanje, da si malo odpočijemo od šolskih klopi ter obnovimo poletna prijateljstva. 27. državno tekmovanje iz logike Tako kot že nekaj let je tudi letos na OŠ Domžale potekalo državno tekmovanje iz logike, ki ga razpisuje Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Rod skalnih taborov Domžale Odpravili smo se na Paški Kozjak nad Velenjem; 80 tabornikov iz Domžal, od malo mlajših (prvošolčkov) do malo starejših (devetošolcev), vodnikov in kuharjev. Ker je 80 tabornikov kar velika številka in je kočo s toliko ležišči težko najti, smo - kot se za tabornike spodobi - prenočevali kar v šoli, kjer smo učilnice spremenili v spalne prostore, telovadnico pa v veliko dnevno sobo. V dokaz, da za jesenjo pride zima, smo se prebudili v zasneženo nedeljsko jutro. Še bolj dogodivščin polna pa je bila sobota, 10. novembra. V okviru akcije GG ekstrem so se naši gozdovniki in goz-dovnice ob spremstvu vodnikov odpravili v Ljubljano, v Atlantis, preveriti plavalne sposobnosti, sprostiti mišice ob vodnih mehurčkih ter v savno pogreti svoje ko- sti (zadnja verjetno bolj velja za vodnike). Ob popoldanskih urah nas je čakala malo bolj slovesna akcija. 11 tabornikov je prestopilo iz kategorije GG-jev v kategorijo PP-jev (popotnikov in popotnic). Z uspešno opravljenimi nalogami so si prislužili, da zelene rutke zamenjajo za modre, ki prinesejo nekaj več odgovornosti (tabornik z modro rutko lahko postane vodnik, od njega se pričakuje, da sam organizira taborniške akcije ter je vzor vsem ostalim tabornikom). Čestitamo! Še večje čestitke pa si zaslužijo tisti, ki so pomagali pri odstranjevanju posledic poplav. Med njimi je bilo tudi nekaj tabornikov iz Domžal. Z lopato v roki in rutko okoli vratu so pomagali pri odstranjevanju blata, ki ga je nanosila Drava. V Domžale so se vrnili veseli, da so lahko pomagali, ter osupli nad uničevalno močjo narave. Lep taborniški pozdrav, Z-D-R-A-V-O. Za Rod skalnih taborov Domžale, Karin in Vivija OŠ DOMŽALE V soboto, 20. 10. 2012, se je že sedemindvajsetič v reševanju logičnih in lingvističnih nalog pomerilo več kot 100 sedmošolcev, osmošolcev in de-vetošolcev iz 19 šol domžalsko-kamniške regije. Na uradnem sprejemu mentorjev in tekmovalcev v avli šole so učence sprejeli v. d. ravnatelja OŠ Domžale Uroš Govc, predstavnica Zotks ga. Tjaša Toni in letošnji organizator tekmovanja učitelj Robert Čuk. Sprejem sta popestrili dve učenki OŠ Domžale: Lucija Novak, ki je vodila program, in Špela Hribar z dvema glasbenima točkama. Po vseh spodbudnih besedah so se učenci odpravili v razrede in 90 minut zbrano reševali logične naloge. Po končanem tekmovanju so se tekmovalci okrepili v jedilnici in zadovoljni odšli domov. Iskreno se zahvaljujemo Občini Domžale za podarjena darila za tekmovalce. Vsem tekmovalcem iskrene čestitke, predvsem pa tistim, ki so pokazali, da spadajo med najboljše logike v državi. Pod mentorstvom Bele Szomija Kralja so dosegli zlato priznanje Aljaž Ži-berna, 7. a; Tim Kmecl, 7. b; Vid Savnik, 8. a; Jakob Zmrzlikar, 8. b in Teja Vidic, 9. c. Srebrno priznanje pa je dosegel učenec 7. b Jaka Šivavec. Učitelj Robert Čuk PISMA BRALCEV SAN PIETRO SAN PIETRO, gora od nas prekleta. V črnino zdaj si ti odeta. Srca nimaš, mi to vemo, a žrtev tvojih spomnit' se ne smemo. Mnogo nas je, ki tvoje žrtve objokuje, a mnoge tuja roka zdajpestuje. Preveč jih je, ki si jim grob postala. Preveč... da še naprej bi sveta ti ostala! Jože Lončar Velik uspeh naših debaterjev V soboto, 20.10., so se naši debaterji udeležili debatnega turnirja na OŠ Žalec. Za več varnosti med najmlajšimi Turnirja se je udeležilo 27 ekip iz vse Slovenije. Debatirali so na debatno trditev „V alpskih dolinah bi morali prepovedati vožnjo z osebnimi avtomobili" in na impromptu debatno trditev (debatno trditev dobijo na turnirju in imajo eno uro časa za pripravo brez pomoči in pripomočkov) „V alpskih dolinah bi morali narediti živalski vrt za alpske živali". Našo šolo sta zastopali dve ekipi: Happy 3 friends, ki jo sestavljajo Nika Mazej, Hana Jerak in Ruby Rea Lange Babic ter Psiha fanclub, ki jo sestavljajo Gašper Poljanšek, Vid Klopčič in Janez Povirk. Ekipa Happy 3 friends se je v finalu pomerila z ekipo Apple team iz OŠ Žirovnica in zmagala. Ekipa Psiha fanclub pa je zasedla 3. mesto. Med 10 najboljšimi govorci turnirja so bili trije naši debaterji, in sicer: 3. najboljša govorka Hana Jerak, 8. Vid Klopčič in 9. Gašper Poljanšek. Čestitke in veliko dobrih debat še naprej. Mentorica: Mira Marinšek Vsako jesen Športno društvo Zlato polje nameni dan učnih uric tamkajšnji mladini. Kot prejšnja leta se je tudi tokrat povabilu z veseljem odzvala Policijska postaja Domžale. Na izobraževalnem popoldnevu sta sodelovala vodja policijskega okoliša Lukovica, Moravče g. Branko Černoša in policistka ga. Martina Potrč. V svojem programu sta prisotne seznanila s svojim delom, prikazala sta službeno opremo in pripomočke, katere uporabljata pri vsakodnevnem izvajanju delovnih nalog. Policista sta mladim posredovala nasvete o pravilnem obnašanju na cesti in cestnem prometu, uporabi čelad pri vožnji s kolesi ter vrsto drugih preventivnih nasvetov - tako za mlade kot starejše. Mladim sta podarila zloženko, brošure in priložnostne izveske. V drugem delu učnega popoldneva je sodeloval JUMICAR, g. Zmago Berlec s sinom Maticem s Prevoj pri Lukovici. Po končanem teoretičnem delu sta mlade popeljala na poligon z avtomobilčki. Poučevala sta jih o potrebnem znanju za volanom, o poznavanju cestno-prometnih znakov in predpisov, skratka o pravilni vožnji. Mladi vozniki so ob koncu prejeli tudi spričevala o uspešno opravljeni vožnji, ki jim jih je podaril JUMICAR. Športno društvo se zahvaljuje Policijski postaji Domžale ter njunima predstavnikoma za izčrpno in strokovno izvedbo programa, Zmagu in Maticu Berlecu pa za zavzeto opravljeno delo, ki sta ga opravila brezplačno. Vsem udeležencem pa želi varne poti. Tone Habjanič zDosoia mec pripomočkov negovalna bolniška postelja • posteljni trapez • posteljna omarica « posteljna mizica, počivalnik • navadna hodulja • recipročna hodulja • električni voziček - skuter • hodulja s kolesi • invalidski voziček • terapevtsko kolo • sobno dvigalo • naslon za hrbet • pripomoček za pobiranje • deska za presedanje • bergla ... in še mnogo več! Motnica 3, Trzin, 01/562 13 52, Metelkova 11, Ljubljana, 01/439 61 00 www.simpss.si slamnik@kd-domzale.si iz NaSiH VRTCEV IN ŠOL Ideje, kako do znanja, 'naprodaj" V soboto, 20.10.2012, se je OŠ Preserje pri Radomljah spremenila v nenavadno tržnico. Tabor za vedoželjne OS Preserje pri Radomljah Učenci in učitelji so šolski hodnik in učilnice spremenili v živahno, brbotavo žubore-nje, kjer se je trgovalo z metodami dela, dobro prakso in ne nazadnje z znanjem, ki je človekovo največje bogastvo. Že Tolstoj je dejal, da je znanje orodje in ne cilj. Tega se močno zavedajo ravnateljica Ana Nuša Kern in učitelji, ki ravno z namenom, da učence polno usposobijo za nadaljnjo pot, kljubujejo viharnim razmeram, v katerih se je znašlo slovensko šolstvo. Današnji učenec se močno razlikuje od učenca iz- pred dvajsetih let. Dandanes učencem ni dovolj, da poslušajo in po nareku zapisujejo v svoje zvezke, doma pa se „naučijo na pamet"; danes učenci zahtevajo mnogo več kot frontalno obliko pouka, ki je preživeta in neučinkovita. Današnji učenec išče, potrebuje izzive, s katerimi lahko pokaže svojo uspešnost, s katerimi zadovoljuje svoje potrebe po znanju. Današnji učenec ne sedi mirno, ne posluša dolgočasnih razlag - današnji učenec želi več: želi spoznati, sam ugotoviti, se prepriča- tere koordinatorica je bila Mateja Peršolja. Več kot 80 udeležencev in udeleženk se je že drugič srečalo s primeri dobre prakse in teorijo izbire, ki je srčika vzgojno-izo-braževalnega procesa na šoli. Trenutnim razmeram učitelji OŠ Preserje pri Radomljah ne bodo dovolili, da bi postale ovira, ki bi jim stala na njihovi poti, da bi uresničevali prepričanje, da je biti učitelj največje poslanstvo. In to so s Tržnico znanja tudi potrdili. mag. Jasmina Pogačnik V Osnovni šoli Dob vsako šolsko leto poskušamo ponuditi dejavnosti oziroma programe, ki so namenjeni razširjanju različnih vidikov znanja in spodbujanja celostnega razvoja izven rednega pouka. ti, želi občutiti slast trenutka, ko mu uspe ugotoviti, razvozlati, pojasniti, si razložiti, pa naj bo matematično enačbo, zapleteno zloženo poved, zgradbo celice, kako narisati portret ali pravilno uporabiti spodnji prijem pri odbojki. Vse to vodi vodstvo in učitelje OŠ Preserje pri Radomljah, da posegajo po nekonvencionalnih oblikah pridobivanja in ocenjevanja znanja, da vsakodnevno iščejo metode in oblike, s katerimi popestrijo učne ure, katerih cilj je pouk za polno usposobljenost. Vse to in še več je združevala Tržnica znanja, ka- OŠ Dob Imenujemo ga obogatitveni program in je občutljiv za dodatne oziroma posebne izobraževalne potrebe učencev, občutek socialne sprejetosti, učne izzive ter medsebojno druženje in sodelovanje. Pogosto poudarjamo, da imajo vsi otroci močna ali prednostna področja in druge pozitivne osebnostne lastnosti. Vendar prepoznava le-tega ne bi smela pomeniti postati več ali boljši, temveč priložnost in pravico do ustreznega izobraževanja za uresničevanje izjemnih učenčevih potencialov in zagotovitve optimalnih pogojev za učenje in razvoj. V letošnjem letu smo se odločili za izvedbo tabora v treh ločenih skupinah. Učenci petih in šestih razredov so bili združeni v eni skupini s temo naravoslovje - astronomija. Učenci od sedmega do devetega razreda pa so bili glede na svoje potenciale razdeljeni v dve skupini: logika in mediacija. Na taboru so sodelovali trije mentorji, in sicer Andreja Flerin Majcen za mediacijo, Damijana Križnik Vrhovec za logiko in Samo Zadravec za naravoslovje s poudarkom na astronomiji. Tabor smo izvedli v Osilnici, v hotelu Kovač, od 12. io. 2012 do 14. 10. 2012. Prijavljenih je bilo 32 učencev in vsi so se tabora udeležili. Program je bil sestavljen tako, da je vsak od mentorjev delal s svojo skupino tekom celega dne, večeri pa so bili namenjeni druženju in razvijanju socialnih veščin. Učenci so sami z našo pomočjo Uršin Živ žav 2012 V četrtek, 18.10.2012, smo se na igrišču Vrtca Urša zopet družili na že tradicionalnem jesenskem Živ žavu. Vrtec Urša Strokovne delavke so pripravile različne ustvarjalne delavnice, kjer so otroci skupaj s starši izdelovali nakit, žige, lutke, slike iz naravnih materialov, listne čarovnice in jesenska strašila. V igrici, ki so jo zaigrale vzgojiteljice, so otroci skupaj s Piko Nogavičko iskali skriti zaklad. Vsi, ki so želeli telovaditi, so krepili mišice na gibalnem poligonu. Na Uršinem bazarju se je ponujalo veliko zanimivih in še uporabnih igrač, knjig, zgoščenk ter kuharskih setov, ki jih je se-šila naša perica. Dišalo je po sladkem kostanju, ki nam ga vsako leto pomagata speči gospod in poskrbeli za družabne igre, organizirali pa smo tudi igre za vzpodbujanje dela v skupinah in sodelovanja med učenci. Pri vseh dejavnostih so se učenci izkazali za zelo kooperativne in so bili sposobni sodelovanja v večjih skupinah. Tako se je kar nekaj učencev izkazalo za odlične organizatorje in vodje skupin. Ob zaključku pa še povabilo k ogledu spletne strani šole www.os-dob.si , kjer naše dejavnosti in predvsem opisan tabor za vedoželjne lahko spremljate tako v besedi kot sliki, preberete pa si lahko tudi mnenja in vtise udeležencev tabora. Mentorji: Andreja Flerin Majcen Damijana Križnik Vrhovec, Samo Zadravec gospa Hušic. Naši kuharji so kot vedno spekli odličen jabolčni zavitek, jabolčno pito in palačinke. Letošnja novost so bile sladke bananine kepice in iz balonov oblikovane cvetlice. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli prispevali, da je letošnji Živ žav uspešno za nami (družini Husič, Ljubljanskim mlekarnam, Kele Kele d.o.o., Žito d.d., Nektar Natura d.o.o., Era Good d.o.o., Impuls Domžale d.o.o., Pitus d.o.o., Mercator Domžale, staršem in vsem zaposlenim). Tina Pančur, pomočnica ravnateljice Vrtca Urša Aktivne novoletne počitnice Novi izzivi in zabava za mlade: šola smučanja in deskanja na Krvavcu Izkoristite ugodne ponudbe Športnega društva Sonček, ki za osnovnošolce pripravlja tečaj smučanja in deskanje na Krvavcu. Avtobusi bodo ustavili pred OŠ Domžale, OŠ Preserje pri Rado-mlj ah, v Mengšu in v Mostah. Otroci bodo dobili tudi topel obrok. Šola smučanja oziroma deskanja bo potekala za šolarje iz naših občin od 26. do 29. decembra. Prijavite se lahko na 041 853 071 (Primož) ali 031 385 120 (Katja). Več informacij lahko dobite na www.sd-soncek.si ali na sd.soncektecaj@gmail.com. Zveza prijateljev mladine Domžale vabi Za lepši praznični december vseh naših otrok Prihaja mesec december z lučkami, prazničnim vzdušjem, tudi darili ter številnimi iskrenimi željami. Zveza prijateljev mladine Domžale je v ta namen pripravila vrsto aktivnosti, s katerimi skuša praznični čas polepšati prav vsem otrokom. Ustvarjalne delavnice - 11., 13. in 20. decembra Z željo, da bi naši otroci s svojo ustvarjalnostjo kar največ prispevali k prazničnemu decembru, smo se odločili, da bomo 11., 13. in 20. decembra 2012 med 16. in 18. uro v rdeči sobi Domžalskega doma v Domžalah pripravili ustvarjalne delavnice, v katerih bodo otroci izdelovali okraske za praznične dni ter čestitke. Delavnice bodo brezplačne, vodili pa jih bodo prostovoljci. Risani film, klovnovska predstava, lutke V sodelovanju s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale smo za otroke pripravili tri prijetne dogodke, ki jih bodo popeljali v praznično vzdušje. Tako si bodo v soboto, 8. decembra 2012, ob 10. uri lahko ogledali risani film BOŽIČKOV VAJENEC, v katerem Božiček, ki se mora upokojiti, išče mladega vajenca, ki ga bo nadomestil. Prijetna predstava - tudi o prijateljstvu in sodelovanju. Le teden kasneje, v soboto, 15. decembra, ob 10. uri bo klovnovska predstava POTOVANJE V DEŽELO KLOVNADE, kjer vas bosta klovn Buffetto in prikupna klovnesa do solz nasmejala s svojim prikazom in izvedbo cirkuških veščin, v katerih boste lahko tudi sodelovali, manjkal pa ne bo niti dedek Mraz. V soboto, 22. decembra, ob 10. uri pa vam bodo v predstavi KAJ LUTKE ZNAJO marionete pokazale vse svoje znanje in spretnosti. Nikoli dovolj besed o odraščanju Zveza prijateljev mladine Domžale se še kako zaveda, kako pomembno je za vsakega otroka posebej njegovo odraščanje. Tej problematiki je bilo namenjeno kar nekaj otroških parlamentov, ki so pod vodstvom ZPM potekala v preteklih letih. Z željo, da se pogovori o tovrstni problematiki na posameznih šolah nadaljujejo, vodstvo Zveze prijateljev mladine v kratkem načrtuje delovni posvet z mentorji osnovnih šol, kjer naj bi dorekli aktivnosti na tem področju. ZPM Domžale pa je tudi pripravila predlog nadaljnje organiziranosti na območju vseh občin nekdanje občine Domžale ter pričakuje mnenja vodstev vseh občin. »Želimo si, da bi bili prav vsi otroci v prazničnem decembru deležni veliko prijetnih trenutkov,« pravi Ema Škrjanc Ogorevc, predsednica Zveze prijateljev mladine Domžale in vabi otroke, da se v čim večjem številu udeležijo vseh dogodkov. ZPM Domžale lepi nohti 31 • pedikura • trajno lakiranje nohtov She Nails Easy Gel • podaljševanje nohtov z gelom DARILNI BONI T: 041 323 686 Cesta borcev 5, Radomlje www.lepi-nohti.si E: irena@lepi-nohti.si Mesec požarne varnosti V našem vrtcu že veliko let aktivno sodelujemo s PGD Radomlje, ki se vedno odzove na naše vabilo. Vrtec Kekec v Radomljah V četrtek, 11. 10. 2012, smo skupaj z gasilci načrtovali evakuacijo, obiskal nas je tudi slon Bansi. Z otroki je utrjeval spoznanja o delu gasilcev in njihovih nalogah. Kar naenkrat se je oglasila sirena. Otroci so takoj vedeli, da morajo zapustiti igralnice in se zbrati na določenem mestu na igrišču. Po končani vaji so nam gasilci predstavili še gasilsko vozilo. Otroci in slon Bansi so se preizkusili še v gašenju s cevjo in ročno črpalko. Ko so se gasilci poslovili, so otroci nadaljevali z dejavnostmi z gasilsko tematiko. Izdelovali so gasilske avtomobile iz odpadnih škatel, igrali so se z kockami, gasilskimi avtomobili ter si ogledovali slikanice in knjige. Pri delavnicah je sodeloval tudi slon Bansi ter nam zaupal, da se je naučil veliko novega in nas bo še obiskal. Zahvalili bi se ekipi gasilcev PDG Radomlje za pomoč pri izvedbi evakuacije, v kateri je sodelovalo 75 otrok in zaposleni. vzg. Andreja Bigec Vrtec Domžale, enota Kekec Radomlje Dolenjgrad zaključuje z gradnjo druge faze Podjetje Dolenjgrad v teh dneh hiti z zadnjimi deli pri gradnji druge faze oskrbovanih stanovanj v Kamniku, ki jo bo po načrtih zaključil do konca oktobra 2012. Na voljo bo 51 novih stanovanj, od tega 15 garsonjer, ostalo pa so dvosobna stanovanja. Po zadnjih podatkih je na voljo še 39 oskrbovanih stanovanj, prav tako pa je nekaj stanovanj na voljo še v objektih, ki jih je podjetje Dolenjgrad zgradilo v prvi fazi, in jih kupci lahko takoj prevzamejo. Oglasno sporočilo I tf KflMNOtU KULTURA slamnik@kd-domzale.si SVOBODA ZAHTEVA SVOJO CENO MiOMiRA ŠEGiNA, dramatičarka Miomira Šegina je - tako kot njeno delo - raznovrstna, vsestranska, predvsem pa ustvarjalno navdihnjena. V svojem samostojnem ustvarjalnem delu se je poleg pisateljevanja in dramskega ustvarjanja srečala tudi z režijo. Mateja A. Kegel Foto: Ela Šegina Prva knjiga pisateljice, dra-matičarke Miomire Šegina z naslovom Skozi rdečo predstavlja zbirko kratkih, več let nastajajočih in vsebinsko ze- lo raznolikih zgodb. Črtice iz življenja o otroštvu, rojstvu, mladosti, ljubezni in ne nazadnje tudi smrti. Nekatere zgodbe so futuristične, s pogledom v prihodnost, vse pa na svojevrsten način avtorica črpa iz vsakdanjega življenja. Ko sem pregledovala informacije o vas, me je presenetil stavek na spletni strani, kjer ste opisali sebe kot ekonomistko, ki je varni stolček v velikem podjetju zamenjala za razgibano gugalnico svobodne novinarke. Kam vse vas je v tem času ponesla ta gugalnica? Ta moja gugalnica je zelo živahna in se vedno bolj ziba. Je prispodoba: kakor močno se jaz poganjam, toliko višje se ona dviguje. Je pa res, da ko si enkrat samostojen in nisi v varnem zavetju nekega delovnega okolja, kjer je poskrbljeno za osnovne potrebe, moraš sam skrbeti za vse. To je velika naloga in odgovornost. In ravno tega veliko ljudi ne prenese. Pravzaprav imamo ljudje napačno predstavo o tem, kaj je svoboda. Svoboda ima svojo ceno. Dandanes se nam zdi, da smo zelo svobodni, ampak je to daleč od resnice. Na srečo (ali pa tudi ne) svobodo vsak pojmuje na svoj način. Si kdaj predstavljate vaše življenje, glede na številne aktivnosti, morda bolj kot vrtiljak? V moji naravi je, da me zanima več stvari, morda imam tudi nekaj več talentov in včasih je fino, da te to nese sem in tja. Vedno potrebujem nove izzive in to je bil tudi razlog, da sem se podala na to pot, o kateri nekoč nisem sanjala, kot sanjajo o svojem poklicu otroci. Od nekdaj sem dobro in lepo pisala, a nisem razmišljala, da bi od tega lahko živela. Me pa vse te različne aktivnosti bogatijo, saj se človek razvija skozi življenje, pridobiva znanja in odkriva nove interese. V času pred vašo kariero ekonomistke, ste študirali medicino. Preskok je bil torej konkreten. Ko sem bila mlada, sem verjela, da ima človek moč, da lahko čisto vse uravna po svoji želji. Medicina je bila moja prva izbira, nadomestilo za želen študij biologije, saj v našem kraju tega študija ni bilo. Prihajam namreč iz Tuzle. In če nimaš možnosti študirati tistega, kar si res želiš, študiraš tisto, kar je najbližje temu. Pravzaprav je bila zame medicina zelo dober izbor, v njej sem se počutila domače. Študirala sem do tretjega letnika, ko sem odšla v Slovenijo, kjer sem sprva nameravala ta študij tudi končati. Vendar pa študij medicine zahteva celega človeka za cel dan, potrebuješ podporo, mamo, ki bo skrbela za otroka, ki se je medtem rodil ... Študij medicine je časovni in materialni luksuz, ki si ga lahko privoščiš ob izdatni podpori najbližjih. Ker sem bila daleč od mame, te možnosti za zaključek ni bilo. Poiskala sem si službo, da bi se z družino čim prej osamosvojili. Želja po izobraževanju pa je bila močna, zato sem ob delu in dveh majhnih otrocih vpisala študij ekonomije. In ga tudi končala. Omenili ste biologijo. Napisali ste scenarij za celovečerni film na temo genetsko spremenjenih organizmov Zaščitena vrsta. Izvira to iz vaše ljubezni do biologije, od kod ideja? Na družbo vedno gledam kritično, ker verjamem, da je možno doseči neko normalno družbeno stanje brez krivic in trpljenja. Idealist sem bila in sem še vedno. Prav je, da ljudje razmišljajo o različnih možnostih izbire, a tudi o odgovornosti, ki jo s svojim izborom nosijo. V resnici je ta scenarij nastal pred dobrimi desetimi leti in bil skoraj na tem, da se realizira. Zanj je bila zelo zainteresirana Maja Weiss, a se je žal zataknilo pri financah. Kakor je bil svojčas ta projekt futurističen, je danes aktualen. Govori namreč o delitvi sveta na bogate in revne, na tiste, ki lahko izbirajo med dobro in slabo hrano, in na tiste, ki tega ne morejo. V zgodbi se plete tudi čisto vsakdanja ljubezenska, romantična zgodba, prepletena z znanostjo, kriminaliteto in razslojevanjem v družbi. Na družbo namreč vedno gledam kritično, ker verjamem, da je možno doseči neko normalno družbeno stanje brez krivic in trpljenja. Idealist sem bila in sem še vedno. Prav je, da ljudje razmišljajo o različnih možnostih izbire, a tudi o odgovornosti, ki jo s svojim izborom nosijo. Sicer pa ste bili v vlogi scenaristke v preteklosti že nagrajeni. O katerem projektu je govora? Gre za scenarij Nekaj je v zraku in to ni cigaretni dim, ki ga je odkupila Televizija Slovenija. Zgodba govori o tranzitnem času, ko ljudje nenadoma ostanejo brez dela, brez zaposlitve in opisuje njihove življenj- ske zgodbe, tudi iz perspektive podjetnika, tistega, ki mu nenadoma spodleti. Nekaj je v zraku in to ni cigaretni dim, je dolgometražni film o sodobnih uspešnežih in tistih, ki so njihova hrana. Kdo pa so po vašem mnenju ti sodobni uspešneži? Mislim, da so to čisto napačni ljudje. Menim, da obstaja preveliko neravnovesje, ki ljudi lahko pelje v splošno pogubo. Gre za pomanjkanje pravih moralnih vrednot, gre za splošne resnice, ki so vsem jasne, in če se te izigravajo na vsakem koraku, potem z nami nekaj ni v redu. Med prvimi bolj znanimi slovenskimi dramatičarkami zaznavamo Luizo Pejsak in Zofko Kveder, vendar pa sta bili konkretno poznani kot pesnici, pisateljici, in ne ravno dramatičarki. Izraz dramatičarka izhaja iz sodobnega časa, ko se pojavlja čedalje več avtoric dramskih besedil. Zakaj torej ne preprosto pisateljica? Zakaj dramatičarka? V prvi vrsti je to način, da se registriraš na ministrstvu, saj se v tem primeru pojma ločujeta. Zaradi mene bi bila lahko tudi pisateljica. Po drugi strani pa je delo dramatičarjev zelo problematično in spregledano, prav tako pa delo scenaristov. Običajno navdušujejo režiserji in izraziti igralski liki, medtem ko tisti, ki so bili iniciatorji ideje in teksta, ostanejo v senci. Mogoče pa smo (pisatelji) v resnici tudi taki ljudje in nam to ugaja. Vseeno pa se mi zdi pomembno, da se ve, od kod je ideja za igro ali film sploh prišla. Ste izoblikovali svoj dramski slog? V čem se razlikuje? Je na vas vplivala katera od vaših predhodnic? To bi verjetno lažje povedali drugi, sama pa predvsem vedno želim, da tisto, kar napišem, nosi sporočilo, moj pečat, ne da bi bežala od svojega stališča. Zdi se mi, da če mlad bralec skozi roman ne najde stališča avtorja, ne dobi vodila. Človek nasploh potrebuje vodilo, če ne drugega pa vsaj potrditev, da še nekdo razmišlja in dela na podoben način. Da ni sam. Kaj pa vaši sodobniki na področju drame? Kako se soočajo s sedanjim časom in koliko se današnji čas v resnici preliva na papir, na odrske deske in filmska platna? Modern čas je veliko bolj prisoten v filmu, čeprav se ljudje še vedno radi vračamo nazaj k dobrim (starim) filmom. Pri drami in gledališču nasploh, najsi gre za amaterska ali profesionalna, si ne upajo tako pogumno sprejeti novih tekstov, pač pa se vrtijo v nekem izboru avtorjev iz preteklosti, ki jih sicer poskušajo modernizirati in poiskati idejo, ki je bila aktualna tako takrat kot danes. Zgodovina se ponavlja, vendar pa mislim, da je zelo zaželeno tudi v dramo in gledališče vpeljevati sodobne, kritične poglede na svet. Kljub temu da je za vami že kar nekaj zanimivih del, pa je piko na i najinemu srečanju dalo vaše delo Dve drami -dva jezika. Pravite, da gre za resne, a tudi pravljične zgodbe o ženskah in moških, ki se borijo z družbenimi miti in lastnimi strahovi. Kako ste se v pripovedi s temi miti in strahovi srečevali vi? Ti dve drami, Lepo je biti riba, dokler nisi na trnku in Blejski zvon želja imata za seboj celo zgodovino. Teksta se nista kar tako rodila in prikazala v knjigi. Drama Lepo je biti riba, dokler nisi na trnku je zgodba o sodobnem iskanju identitete. V zgodbi je glavni ženski lik, ki se v nekem trenutku prelevi v moškega, da bi na koncu spet vzela podobo ženske. Tekst je podprt s fantazijo in zgodovino nekega časa v iskanju ravnovesja med moškim in žensko. Razmerje med njima je rezultat navad, ki moškim prinaša velike prednosti, ženskam pa jemlje možnost, da bi se realizirale kot posameznice. Ta drama je bila najprej napisana v srbskem jeziku, nato pa prevedena v slovenščino, da bi bila tudi uprizorjena v Kreatoriju DIC. Kar me je pri ogledu drame presenetilo, je, da je bila zelo dobro sprejeta med mladimi, saj so tudi oni v fazi iskanja, medtem ko so jo starejši videli kot kritiko njihovega načina mišljenja in življenja. Drama je bila odlično sprejeta tudi na festivalu avtorske monodrame v Beogradu. Druga drama pa je Blejski zvon želja... Ko sem na eni od delavnic izbirala mit, ki bi ga v drami predstavila, sem pomislila na blejski zvon želja in pričakovala, da o njem ne bo težko dobiti materiala. Nazadnje sem ugotovila, da je od petih mitov o blejskem jezeru ostal »pri življenju« le tisti o Polikseni in zvončku želja. Na delavnici smo delali dekonstrukcijo mita, kolektivne misli, ki se prenaša iz generacije v generacijo, tako da ji vsaka populacija nekaj doda ali odvzame. Miti in legende so nastali v času, ko ljudje zgodb niso zapisovali, ampak pripovedovali, zato so se rade spreminjale. A tudi z zapisovanjem se dogajajo velike spremembe. Naj se vrnem na dramo Blejski zvon želja: to je zgodba mlade maturantke Ane, ki ostane noseča s fantom, a ta za to noče sprejeti odgovornosti. Dodaten problem je v tem, da je bila Ana posvojena in ni poznala svoje prave mame. Skozi to zgodbo se razkriva tudi zgodba blejskega otoka, mita o materinstvu, ki je osnovno vodilo drame Blejski zvon želja. Zakaj smo mame takšne, kot smo? Kaj se od nas pričakuje? Zakaj smo z materinstvom po eni strani poveličevane, po drugi strani pa oropane? Če je za žensko edini smisel življenja imeti dom in otroke, se njen smisel konča takrat, ko otroci odrastejo in odidejo od doma. Ženske takrat pridejo v stisko, saj so vse življenje posvetile drugim. Vendar pa sodobni časi kažejo, da se situacija na družinskem polju spreminja, in mogoče me je prav ta razlika v pogledih na materinstvo spodbudila k pisanju. Še eno vašo ljubezen morava razkriti -fotografijo. Z izvirnostjo in odkritostjo me je presenetila predvsem vaša zbirka kolažev z naslovom Iztrgano iz konteksta. Človek ob tem prav pomisli: Pa res! Na kaj pa ste ob vsem tem mislila vi? Prav ta razstava je bila večkrat ponovljena in odlično sprejeta. Razstava je bila prvič predstavljena v KUD France Pre-šern, nato pa še v knjižnici Domžale in OŠ Mengeš. Povsod je bila opažena in je izzvala nekaj razburjenja. Sama pa sem ob pripravi razmišljala, da sicer avtor pri fotografiji nekaj ustvari in upa, da bo tudi publika sliko videla na tak način kot on, a tega od publike ne sme zahtevati. Tokrat sem želela, da publika razume sporočilo tako, kot sem si ga jaz zamislila, in zato je nastal kolaž s provo-kativnimi časopisnimi naslovi, ki v tisku prvi pritegnejo pozornost. Morala sem pobrskati po časopisih in najti prave »naslove« za svoje slike, pri tem sem se zelo zabavala in očitno so se tudi drugi, ki so razstavo obiskali. Druga odmevna razstava je bila S soljo v žepu in v glavi. Šlo je za fototapete, ki sem jih pripravila v sodelovanju z Mobitelom in Slovenskimi železnicami. Slednje so mi odstopile svoj prostor, avlo na železniški postaji. Bil je to čas, ko smo se ravno vključili v EU in nas je zajelo evforično navdušenje. Nekako sem se bala, da bomo pozabili na to, kdo dejansko smo, in se mi je zdelo, da potrebujemo prizemljitev. Da pa bi ljudje sploh videli te slike, ko hodijo po postaji, zazrti vase in v tla, sem jim jih dobesedno položila pod noge. Na razstavi, ki bi morala trajati 4-5 mesecev, na koncu pa je »trajala« kar 3 leta, so bili motivi iz Strunjanskih solin. □ slamnik@kd-domzale.si KULTURA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DO DECEMBER GLASBA torek, 18. december 20h SLAVNOSTNI BOŽIČNI KONCERT program: Corelli, Wassenaer, Vivaldi, Kanchelli, Crumb, Jo-livet, Britten, Mozart, Taverner, Schubert/izvajalci: Mate Be-kavac, abonmajski ansambel, prvič tudi abonmajski orkester in zbor Na prvem decembrskem koncertu bomo pripravili glasbeno mešanico iz bogate zapuščine baročnih in klasičnih skladb z božično vsebino in pa tudi tisto iz božičnega zakulisja. Kokta-jl z baročno-sodobnim okusom, uveličan tudi s prisotnostjo zbora, orkestra in pevskih solistov. Skupaj bomo praznovali, se veselili, častili, molili, jokali, sočustvovali in iskali... sreda, 19. december 20h "I WILL BE IN DOMŽALE FOR CHRISTMAS" iz sporeda: Zimski tris (Vivaldi, Piazzoila, Ashmore), Rutter "Božični medley", tradicionalne božične pesmi... / izvajalci: abonmajski zbor in orkester ter jazz trio, Nina Stmad, Darja Švajger, Jaka Pucihar in Mate Bekavac Na drugem božičnem koncertu v decembru se bosta abonmajski ekipi pridružili še pevki iz jazz in pop scene, Nina Strnad in Darja Švajger, tako da bo naš božitni napitek še bolj piten in namenjen tudi širši publiki, ki še ne pozna opojnosti "straight klasičnih" napitkov, tako da bomo lahko skupaj srkali deviški, klasično aromatičen jesensko-zimski punč. SOBOTNA OTROŠKA MATINEJA sobota, 1. december 10h Brata Grimm: PALČEK lutkovna predstava / Mini teater, Ljubljana/40 min, 3+ To je zgodba o dečku, velikem kot prstek, ki ga zaradi uboštva prodajo kralju. Ker z njim ne ravnajo najlepše pobegne. Na begu sreča razbojnika, ki nameravata oropati kraljevo zakladnico, Palček pa ju pogumno prežene. Hvalažni kralj Palčka nagradi z dovoljenjem, da se sme vrniti k staršema. sobota, 15. december 10h POTOVANJE V DEŽELO KLOVNADE kiovnovska predstava / Cirkus Bufeto / 35 min, 3+ / v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Domžale imajo otroci prost vstop Klovn Bufeto bo skupaj s prikupno klovneso pripravil čisto pravi cirkus, oba pa vas bosta do solz nasmejala s svojim prikazom in izvedbo cirkuških veščin. Predstavo še posebej odlikuje aktivna interakcija z občinstvom. sobota, 22. december 10h KAJ LUTKE ZNAJO lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Narcis Teater (Praga)/40 min, 3+/vsodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Domžale imajo otroci prost vstop Klasična češka lutkovna predstava, kjer marionete pokažejo vse svoje znanje in spretnosti. Od klovnov, opic in glasbenikov, pa do lepotic in dobrega vojaka Svejka... lutke vas bodo zabavale s svojimi vragolijami in dobro nasmejale. GALERIJA DOMŽALE 6. do 22. december ANDRES KLIMBACHER "Stumbling Blocks" odprtje razstave bo 6. decembra ob 19h/vstop prost Klimbacherjevo kiparstvo zaznamuje igra dveh polov, ki jo dosega z vzpostavljanjem dialoga med zunanjostjo skulpture in njenim notranjim življenjem. Umetnik odpira skulpturo z rezanjem v oblike in omogoča vpogled v njeno organsko spremenljivo notranjo strukturo. Celote dajejo občutek vztrajne rasti in zadržanega kipenja navzven, zato njegova dela delujejo grobo, surovo, nedokončano, kot bi ostale ujete v procesu preobrazbe. sobota, 8. december 10h »SPOZNAJMO KIPARSTVO« ob razstavi kiparja Andresa Klimbacherja / ustvarjalne sobote za najmlajše / 3+ / 90 min / vstop prost SLAMNIKARSKI MUZEJ sreda, 5. december 18h Srečanja pod slamniki: VEČER SLOVENSKE UUDSKE PESMI Ob izidu knjige in zgoščenke Pojdi z menoj - S pesmijo po Sloveniji se pogovarjamo z njenimi ustvarjalci. Sodelovali bodo skladatelj in pianist Blaž Pucihar, pevka Mia Žnidarič, poznavalka ljudskih pesmi Dušica Kunaver ter ilustrator Damijan Stepančič. Popeljali nas bodo po Sloveniji in ob izbranih ljudskih pesmih predstavili del naše kulturne in ljudske dediščine. Pogovor bo vodila Cveta Zalokar- Oražem. Vstop je prost. INFORMACIJE Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska 61,1230 Domžale t. 722 50 50 / www.kd-domzale.si ©Kulturni dom Franca Bernika Domžale ^RJ _ V V IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE Uredil in izbral: Janez Dolinšek knjige za odrasle Orhan Pamuk Črna knjiga Sanje, 2009 Ljubezen je začetek in konec sveta. Je začetek nečesa novega, realizacija potence sveta, je simbolizacija, ki na novo preši-je družbeno polje. A hkrati je tudi konec potencialnosti, saj se je ta materializira-la, zato je ljubezen tako tudi vsakdan, sivina življenja, ritual in obred, ki drži svet na koncu nad vodo, kot bi rekli. In kaj se zgodi, ko ljubezen nekega dne pobegne in gre? Stran? Zapre vrata in se nikoli ne vrne več? Ostajata vsaj dve možnosti. Prva je enostavna. Odmisliš, žaluješ in končaš staro zgodbo. Druga je težavnejša. Ljubezen greš iskat. Gre za svojevrstno potovanje na točke skupnega življenja, a hkrati se ustavljaš tudi tam, kjer nikoli nisi bil. Gre za transformacijo. Preobrazbo. Gre za branje sledi in vzorcev ljubezni, črepinj, ki jih je pustila za sabo. Na nek svojevrsten način ljubezen ni drugega kot branje življenja. [ monografija ] Milena Zupančič SNG Drama, 2012 Monografija, ki jo je izdala SNG Drama, je izšla »ob priložnosti, ko je šla ena naših največjih živih filmskih in gledaliških igralk v pokoj«. V knjigi razmišlja o igralki, o ranljivosti ženske in o materinstvu, o svojem delu ambasadorke Unicefa; v knjigi so drobci spominov, fotografije, koščki zasebnih pisem, koščki mozaika nekega velikega življenja ... Plakat Matjaža Vipotnika za predstavo Ana Rudija Šeliga. Šeligovo intimno pismo o vlogi Ane. Njeno pismo Matjažu Klopčiču, ki ji je omogočil, da je na platno prenesla sedem različnih filmskih likov. Katere vloge so jo zaznamovale ali katere vloge je najbolj zaznamovala sama . Vloge vrejo iz nje, za vsako vlogo je proces, o katerem nismo vedeli veliko, zdaj lahko osvetlijo Mileno Zupančič v intimi, za odrom. Kot zapiše sama: »Prav pred vsako igralsko nalogo obstojim nebogljena in nevedna, vznemirjena in srečna. Srečna, ker me čaka nova, neznana ljubezenska avantura. Monografijo je uredila Mojca Krajnc, oblikoval pa jo je letošnji Prešernov nagrajenec Matjaž Vipotnik. Neva Železnik Adijo, grem domov Založba Forma 7, 2012 Tanko, toda pomembno knjigo o demen-ci, je napisala novinarka Neva Železnik. Svoja prispevka pa sta dodala socialna delavka Ana Cajnko, pionirka na področju prostovoljnega dela z ljudmi, obolelimi za demenco, in dr. Aleš Kogoj, vodja enote za gerontopsihiatrijo Psihiatrične klinike v Ljubljani. Neva Železnik je v knjigi Adijo, grem domov opisala spremljanje svoje bolne matere preprosto in iskreno ter tako skrajšala pot do spoznanja in ukrepanja mnogim, katerih svojci so zboleli za eno od oblik demence. Ta bolezen je pri nas še vedno tabu. Marsikdo skriva svojce, ne prizna ne sebi ne okolici, da so zares bolni, saj noče razglašati sramote, da je njegov bližnji „nor". Knjiga bi morala postati družinski priročnik. Za stare in mlade. Kajti tudi de-menci se lahko izogibamo ali celo izognemo, če bomo živeli tako, da bomo v dobri psihični ter telesni kondiciji. Karen Viggers Svetilničarjeva žena Miš, 2012 Mary je stara in bolna, je mati in vdova, nekdanja svetilničarjeva žena. Odloči se, da bo zadnje dneve kljub nasprotovanju svojih bližnjih preživela na samotnem vetrovnem otoku, ki je bil nekoč njen dom. Polna lepih in dramatičnih spominov, skrivnostne preteklosti in že davno neizgovorjenega ji tasmanska samota na koncu poti prinese mir in spokoj. Zgodba se prepleta z nesrečnim sinovim življenjem, ki edini od njenih treh otrok z njo sočustvuje in razume nenavadne tvegane želje. Tom je tudi sam izkusil izgubo družinskega življenja, prevaro v ljubezni in kruto naravo divjine (v njegovem primeru) Antarktike. Rosamund Lupton Sestra Mladinska knjiga, 2011 Na videz nedolžno izginotje mlajše sestre Tess postane prava mora, ko starejša Beatrice spozna, da svojo sicer posebno, vendar ljubljeno sestro zelo malo pozna. Zgodba je napisana prvoosebno v obliki dnevnika, kar daje napetemu kriminalnemu romanu še poseben čar. Ker so vse uradne institucije že takoj zatajile, se Beatrice poda raziskati nenavaden in nevaren primer kar na lastno pest. Razvozla uganko in se dokoplje do žalostnega zadoščenja. knjige za otroke in mladino Vitomil Zupan Potovanje v tisočera mesta Mladinska knjiga, 2012 Fantazijska pripoved Potovanje v tisočera mesta je prvič izšla leta 1956. Ker je bil avtor v nemilosti takratne oblasti, so mu knjigo izdali samo pod pogojem, da izide pod njegovim psevdonimom Langus. Knjiga je s pravim avtorjevim imenom na naslovnici izšla šele leta 1983 in takrat je avtor zanjo prejel Levstikovo nagrado. Pisatelj jo je posvetil svojemu sinu Martelu. Glavnega junaka dečka Teka, sosedovo Zvezdico in Mihca pobaše Zlomek v svojo malho. Znajdejo se v čudežnem svetu, v lunarnem kraljestvu mesečnikov in zvezdnih dedkov, ki jih je na tisoče in živijo življenje, v katerem ne vedo, kaj je smrt in kaj je življenje, kaj je bolečina in kaj radost, in ne, kaj je mama, po kateri hrepeni Tek. Vendar jih Tek zdrami iz enoličnosti, da pogledajo v svoje knjige in odkrijejo: »Onkraj Luninega potoka se začenjata Življenje in Smrt, tu pri nas je vse zmeraj enako, tam so Poletja in Zime v zaporedju, tam je čas Cveta in čas Ledu, tam so časi Upa in časi Strahu.« Tek se znajde v mnogih napetih pustolovščinah in pred mnogimi hudimi preizkušnjami, skozi katere prihaja do temeljnih spoznanj o smislu bivanja, na koncu pa mu uspe vrnitev v varno domače zavetje. Knjiga se odlikuje z izjemno pisateljsko domišljijo in bogatim jezikom, po svoji sporočilnosti pa bo dosegla tako otroške kot odrasle bralce. Katarina Kesič Dimic Zojina rešitev Alba, 2011 Otroci, kot je Zoja, svoje stiske pogosto skrivajo pred zunanjim svetom. Nasilje, prekomerna prisotnost alkohola v družini, je pogosto zamolčano. Odrasli naj bi skrbeli, da se otroci počutijo ljubljeni, sproščeni in predvsem varni. Vedno, žal, ni vedno tako. Zojina zgodba govori o nasilnem očetu in materi, ki ne zbere dovolj moči, da bi poskrbela za varno otroštvo Zoje in njenega brata. Rešitev otroka iščeta sama: Zojin brat se uči borilnih veščin na brezplačnem tečaju, Zoja pa se sestradana zateče k šolski kuharici, ji pomaga pospravljati v šolski kuhinji v zameno za kosilo, saj je strašno lačna - mati namreč nima denarja niti za hrano za otroka. Po udarcih, ki jih Zoji zada oče, se deklica zaupa kuharici . Aaron Blabey Živa žganec Vodnikova založba (DSKG), 2011 m trn Živa Žganec je živela že na vseh mogočih koncih sveta in njeno življenje je posledično (vsaj na zunaj) zelo zanimivo. Vendar pa je zaradi nenehnega seljenja v šoli tudi vedno znova «ta nova» in tista čudna, kar ima svoje prednosti in slabosti. K sreči jo rešuje njen sproščen odnos do stvari in sveta. Pravzaprav sama pravi, da ji je prav malo mar. In čeprav ji tega ne verjamemo povsem, nas vseeno za Živo ne skrbi. Ker je čudna v najbolj žlahtnem pomenu te besede ... mediateka Železna lady (The Iron Lady) DVD, FiviA, 2012 Margaret Thatcher (Meryl Streep), sedaj gospa v osedese-tih letih, mora po osmih letih smrti svojega moža Denisa pospraviti iz omar njegove obleke in stvari ... To pa sproži veliko spominov ... Kako je bilo, ko je bila še mlajše dekle, ki je delalo v trgovinici svojega očeta. Njen oče je bil tudi župan rodnega mesteca Granham in njegove govore ter nauke je vedno dobro poslušala. Šla je študirat na Oxford in tako prispela v parlament. Poročila se je, rodila fantka in punčko in hkrati trdo delala za svojo politično kariero, dokler ji ni uspe- lo leta 1979 kot prvi ženski v zgodovini britanske vladajoče politike postati predsednica vlade. Vladala je enajst let in pol. V filmu jo Meryl Streep odlično prikaže takšno, kot je bila: močna, neverjetna, zapletena, dostjanstvena in odločna - železna lady. Odličen biografski, zgodovinski film si je pridobil dva oskarja, enega je dobila Meryl Streep za najboljšo žensko vlogo, drugega je film dobil za najboljšo masko in še zlati globus za najboljšo žensko vlogo. KULTURA slamnik@kd-domzale.si Mia Žnidarič & Steve Klink trio 2. večer 15. sezone kdfb glasbeno scenskega abonmaja Stanka Hrastelj v Knjižnici Domžale KD FRANCA BERNIKA DOMŽALE Več kot uspešni, kaj samo to, tudi polno zasedeni avditorij Tomčeve dvorane kdfb je v Domžalah tokrat (21. novembra) uspelo po nekaj letih prvič moramo in moremo odmisliti njihovo edinstveno in posebno jazzovsko sceno v Galeriji Domžale. Te zdaj žal ni več, zato pa so omenjene oplemenitili omenjeni večer M. Žnidarič. Šlo je za res pravi vokalno-inštrumental-ni jazzovski spektakel, ki je v skoraj eni uri in pol predstavil vsega skupaj le 13 privabiti naši prvi dami jazza in jazzo-vskega petja Mii Žnidarič. Ne sami, pač pa skupaj s tradicionalnim jazzovskim triom, ki ga sestavljajo njen mož, slovensko naturalizirani nemški Američan Steve Klink / klavir (tudi avtor večine izvedenih del), Robert Jukič / kontrabas in Aleš Rendla / bobni ter še poseben gost - kitarist Primož Grašič; tako, da se je potem ob »backgroundu« slovite pevske solistke Mie Žnidarič zvrstila še tradicionalna jaz-zovska kvartetna zasedba, saj smo slišali tudi njihov samostojni - trio nastop in pa dvoje songov M. Žnidarič s samo kitarsko spremljavo (P. Grašič). Bil je to res naele-ktreno poln jazzovski večer, ki ga seveda spet po drugi strani zmorejo v tem kontekstu prav Domžale; četudi seveda letos poslastice znotraj glasbeno scenskega abonmajskega ciklusa še toliko bolj dobrodošle. Miina tokratna poezija je bilo delo naših uglednih poetov, saj se je umetnica, s samo eno izjemo, odločila, da bo pela izključno v slovenskem jeziku: Svetlana Makarovič, Elza Budau, Feri Lainšček, Dušan Velkaverh ... glasba pa, kot rečeno, je bila praviloma avtorska, in sicer delo Miinega življenjskega in umetniškega partnerja S. Klinka; dodali so še (kot hommage) glasbo nedavno preminulega skladatelja Janeza Gregorca, Ptica. Uigrani spremljevalni ansambel ali kar sam solist/kitarist P. Grašič so s svojimi številnimi uvodi, medigrami in poigrami ter s kar nekaj samostojnimi vložki več kot Foto: arhiv KDFBD del (skupaj z dvema dodatkoma), kar samo utrdi tudi dolžine posameznih skladb. Mia si je privoščila tudi svoje standardne komentarje (napovedi in odpovedi), kar vse je morebitne vokalno- inštrumentalne standarde kar precej razpotegnilo. Kljub Miinemu čarobnemu glasu smo bili seveda deležni primernega ozvočenja, bi pa bilo zelo zanimivo vsaj enkrat sam-krat slišati tak in podoben (komorni) jazz brez teh pomagal. Domžalska dvorana bi to zagotovo prenesla, saj ji tudi akustika ni »španska vas«. Taka subtilnost bi zagotovo še bolj izpostavila Miin »čarobni glas«, četudi je povsem normalno in kar najbolj običajno, da se ta in tak jazz seveda tudi primerno ozvoči. Franc Križnar Divja Klara Ob izidu knjige dobrodelna dražba za Zvezo prijateljev mladine Domžale Divja V mesecu novembru je izšla šesta knjiga avtorice Mateje A. Kegel in prvi roman za odrasle - Divja Klara. Knjiga, ki pooseblja sodobne Slovenke, ki presegajo tabuje nekdanjega časa, razkriva resnično dogajanje na slovenski avanturistični sceni in je plod nekajletnega zbiranja resničnih pripovedi slovenskih deklet, ki jih je avtorica ujela v zgodbo glavne junakinje Klare. Knjiga je bila konec novembra predstavljena tudi v knjižnici Domžale. Poleg avtorice so o knjigi in partnerskih odnosih spregovorili tudi vrhunska strokovnjakinja za partnerske odnzse Alenka Berlot Košiček, profesorica socialne pedagogike, terapevtka in družinska mediatorka Lili Jazbec in profesionalni fotograf, ki od- nose spremlja tudi skozi fotografsko oko - Marko Ocepek. V kulturnem programu so se predstavile še plesalke iz ŠKD Vik-torius in literat Rok Brajkovič iz D.P.N.T.I. Knjiga je bila pospremljena tudi z dobrodelno akcijo, ki bo razveselila otroke, ki jim sreča morda ni najbolj naklonjena. Skupaj s fotografom Domžalčanom Petrom Kopriv-nikarjem, ki je z odličnimi fotografijami, na katerih pozira Nina Orešek, ki je prav tako Domžalčanka, opremil knjigo Divja Klara, je avtorica pripravila dobrodelno dražbo v knjigi objavljenih fotografij. Sredstva od prodaje fotografij pa bodo namenjena Zvezi prijateljev mladine Domžale. Dražba se je začela 29. novembra, traja pa vse do 10. decembra 2012. Tako lahko še vedno li- Z nastopom jeseni smo v Knjižnici Domžale ponovno obudili literarno kavarno, sproščeno druženje ob knjigi in kavi, na katero vsak mesec povabim zanimivega predstavnika iz literarnega sveta. Tokrat sem imela priložnost kramljati z izjemno žensko, pesnico in pisateljico, avtorico proznega prvenca Igranje, za katerega je pred kratkim prejela nagrado modra ptica, ki jo podeljuje Mladinska knjiga za najboljši roman za odrasle. Knjiga govori o shizofreniji, s katero se ob izgubi službe začne spopadati glavna junakinja Marinka. Ta postopoma drsi v bolezensko stanje, ki se razvija od občutenja žalosti, brezvoljnosti, brezsmi-selnosti, odmika od ljudi do prividov in prisluhov. Pri tem smo priča junakinji-nemu notranjemu boju, da bi jo duševna bolezen ne pogoltnila, saj je meja med normalnim in nenormalnim še kako tanka. Njeno doživljanje dobro ponazarja tudi sam način pisanja, saj nas pisateljica s pomočjo dolgih stavkov, izpuščanjem premih govorov, umanjkanjem vejic in s tematskimi preskoki, umetelno vodi v miselni svet, predvsem glavne junakinje Marinke, ki se v svojih blodnjah težko osredotoča na eno zadevo, ampak ji misli begajo sem in tja. Avtorica pri tem veliko pozornost posveča jeziku. Vsaka beseda je premišljena in na svojem mestu, kar niti ne preseneča, saj je Stanka Hrastelj po duši predvsem pesnica, ki ima na tržišču dve pesniški zbirki, Nizki toni in Gospod. nekaj imamo za vas. V slednji prav tako na še bolj oseben način, spregovori o shi zofreniji. Ta tematika ji je namreč blizu saj je velik del svojega življenja prežive la ob očetu, ki je bolehal za to boleznijo Od tod tudi ideja samega romana Igranje ki je neke vrste »rentgenska slika bolezni njenega očeta«, kot se je izrazila sama avtorica. Roman namreč vsebuje polno avtobiografskih elementov, premišljeno vtkanih v fikcijsko zgodbo. Po novem letu bom v sklopu literarne kavarne gostila izredno zanimivega vsestranskega ustvarjalca, pisatelja, esejista, scenarista, publicista, režiserja in še in še - Miha Mazzinija. Verjamem, da vas bo s svojim kritičnim umom izzval k razmišljanju! Mirjam Štih Knjižnica Domžale // / DOMŽALE citirate in odkupite katero od fotografij ter tako sredstva namenite ZPM Domžale za otrokom lepši konec leta. Razstava bo do 10. decembra 2012 na ogled v dvorani knjižnice Domžale, prav tako pa lahko fotografije in potek dražbe spremljate na spletni strani www.matejine-knjige.si ali na www.facebook.com/MatejinaUstvar-jalnica, kjer lahko fotografije tudi licitirate. Sašo Kozlevčar Vabimo vas na delavnico Priprava slame za pletenje in pletenje kit, ki bo v sredo 12. decembra 2012 v Slamnikarskem muzeju na Kajuhovi 5 v Domžalah ob 18.00 uri. Trajala bo dve šolski uri. Kotizacija je 5,00€ na osebo in se poravna pred pričetkom. Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s predhodno prijavo. Cilj delavnice je udeležence naučiti kako se pripravi slama za pletenje in kako se splete slamnata kita na 4 in 7 slamic. Delovni pripomoček sta škarje ali žepni nožiček, katerega udeleženci prinesejo s seboj. Informacije in prijave na telefon: 01 724 84 08 - Slamnikarski muzej Domžale ali 01 722 50 50 - Kulturni dom Franca Bernika Domžale \ wf J © Kulturni dom Franca Bernika Domžale Torek, 4. december 2012, ob 19. uri LÄSZLO HERMAN: Poročne slike Poroke so bile nekdaj pomemben družben dogodek, prepleten s tradicijo, dediščino in življenjem posamezne narodne skupnosti. Avtor bo predstavil cikel slik v fusing tehniki z motivi gostije in poroke prekmurskih Madžarov, ki kot manjšina v sodobnem času in prostoru izgubljajo prvine svoje tradicije, jezika in identitete. Slavnostni govornik: Läszlö Göncz, poslanec madžarske narodne skupnosti Kulturni program: glasbena skupina Kontrabant Sponzor otvoritve: Vinska klet Vidmar Domžale odprto do 24.12. / vstop prost © MENAČENKOVA DOMAČIJA, Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale menacenk@kd-domzale.si Odprto v času odprtja razstave: vsak delavnik od 10. do 11. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 11. ure. KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE, Ljubljanska 61, Domžale, tel. 722 50 50, info@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si Sobota, 15. december 2012, ob 17. uri Sobotna ustvaijalnica: TISKANJE PRTIČKOV ZA JASLICE Posebne vrste domača hišna obrt v Domžalah je bilo izdelovanje papirnatih prtov za jaslice. V delavnici se bomo spoznali z zbirko klišejev iz kamnov in lesa za izdelovanje svetih podob, ki jih je izdelal Martin Flis v začetku 20. stoletja. V delavnici si bomo za dragocen spomin potiskali svoje prtičke. 90 min / vstop prost (sprejemanje prijav na menacenk@kd-domzale. si do 10.12.) slamnik@kd-domzale.si KULTURA PRO-FILI Do 3. decembra 2012 si v Galeriji Dimenzija napredka lahko ogledate razstavo kiparke in fotografinje Polone Demšar. DOMŽALE Predstavnica mlajše generacije slovenskih umetnikov, doma na naši Sveti Trojici, je sredi oktobra v solkanski galeriji Dimenzija napredka predstavila zadnji projekt z naslovom PRO-FILI. Projekt pRO-FILI je sestavljen iz kera- tika povsem aktualnih vprašanj. Slednje dokazuje tudi uporaba recikliranih materialov, odpadnega kartona in lesa, iz katerih je ustvarila profile v reliefni tehniki, ki vzbujajo pozornost zaradi različnih vizualnih učinkov; zlasti profil v lesu, ki mične skulpture Avtoportret 11, ki jo je prvič predstavila na letošnjem II. mednarodnem trienalu keramike Unicum v Mariboru, in različnih variant avtoportreta v profilu. Umetniško delo Polone Demšar predstavlja nadaljevanje avtoričinega eksperimentiranja z lastno podobo. Kot je zapisala Nataša Kovšca so PRO-FI-LI večplastno, konceptualno zasnovano delo, »ki se oblikovno navezuje na preteklost, v vsebinskem smislu pa predstavlja zlitje intimnega in družbenega, saj se do- V poslanstvu dreves VMenačenkovi domačiji se je z razstavo Poslanstvo dreves predstavila Meta Jarc. menačenkova domačija Ustvarjalka je do slik in slikanja samega čutila posebno spoštovanje in si dolgo ni upala prijeti za čopič v strahu, da ji ne bo uspelo uresničiti, kar si je zamislila ustvarjati. V šoli geomantije (zdravljenja zemlje in njenih prostorov) Marka Pogačnika se je naučila poglobljenega stika z okoljem, drevesi, naravo ter začela dobivati globlje uvide in slike drugih, različnih dimenzij, ki jih lah- Knjigi, ki sodita v vsak naš dom, Slamnata sled Domžal avtorja Matjaža Brojana in Nastanek mestne občine Domžale leta 1952, avtorja dr. Miroslava Stiplovška, .ahko kupite v Slamnikarskem muzeju Domžale na Kjuhovi 5 ali v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale na Ljubljanski 61 Domžale. Tel.: 01 722 50 50 nf o@kd- domzale. si Svetlana Makarovič na odru KD Franca Bernika Domžale Na prvem večeru nove -15. sezone KDFB glasbeno-scenskega abonmaja je z Balado o Sneguročki v Domžalah nastopila slovita Svetlana Makarovič z Mar Django Quartetom KD FRANCA BERNIKA DOMŽALE Z gledališko interpretacijo avtorice in igralke Svetlane Makarovič in z vokalno--inštrumentalnim kvartetom Mar Django Quartet: Vitalij Osmačko / vokal in akustična kitara, Saša Olenjuk / vokal in akustična kitara, Matija Krečič / violina in mandolina in Nikola Matošič / kontrabas - imena, ki jih tako ali drugače in pa tudi v zasedbi tega kvarteta že dolgo poznamo, tudi z različnih domžalskih prizorišč - so tokrat (25. oktobra 2012) na velikem odru KDFB kot z neke vrste uver- kot je sama Makarovičeva: prefinjeno oz. tenkočutno so baladni literarni vsebini dodajali ali celo kar stopnjevali drama-turgijo celotne zgodbe in predstave s povsem svojimi samosvojimi glasbenimi baladami. Vsebina in vodilna igralkina interpretacija sta sloneli na značilnosti baladnih izpovedi S. Makarovičeve, ki je zdaj svetla, zdaj temačna. Umetnica že vsebinsko razpolaga z vsemi literarnimi diapazoni, ki jih seveda poleg izvirnega književnega oblikovanja zdaj dopolni še interpretacij- predstave je bilo vseh osem izvedenih balad v izvirni ruščini. Zato je bila le-ta prava poema srhljivo lepe ruske zgodbe o Snegu-ročki, prečudno lepem dekletu, ki ne zna imeti nikogar rada, saj je bistvo te zgodbe tudi neke vrste globok nauk ali kar poduk: »Bistvo zgodbe je, da se lepo poraja iz strašnega, umetnost iz frustracije. Zlo se ponavlja v večni verigi, saj se prejšnje zlo pozabi, pozabljeno zlo pa naredi prostor novemu zlu.« Globoke misli, ki naredijo gledališče za še kako aktualno kritiko družbe v celo- Foto: Galerija Dimenzija napredka Solkan je pravzaprav prazna površina, obdana z leseno konstrukcijo, medtem ko so ostale podobe »polne«. In prav v tem prepletanju »pozitivnih« in »negativnih« podob (ki bežno spomnijo na prve fotografske poskus fiksiranja silhuet naravnih oblik na papir) ponovno začutimo povezavo s fotografijo, ki je izhodiščna točka pričujočega projekta in hkrati izjemno pomembne segment avtoričinega umetniškega ustvarjanja«. Vera Vojska ko »začutimo le s srcem, ne moremo pa jih prijeti ali videti z očesom«. Med iskanji različnih tehnik in v iskanju znanja, na kakšen način bi slike, ki se ji porodijo v mislih, prelila na papir, je v slikanju dreves združila svojo ljubezen do narave, matere Zemlje in do samega slikanja. Na slikarski način deli poglobljeno zavedanje narave in vsega, kar nas obdaja. Vera Vojska turo pričeli letošnjo jubilejno 15. sezono glasbeno-scenskega abonmaja. Naša velika literarna in igralska umetnica se je predstavila z interpretacijo svojega književnega dela Balada o Sneguročki, ki je nedavno tega izšla v tisku zdaj že v seriji več kot 300 avtoričinih književnih del. Naša »prva dama« kar več umetnosti hkrati je tokrat briljirala na področjih, ki jih seveda tudi najbolje obvladuje, pozna in v katerih je res čisto »prva dama«. V dialogu z muziko, ki je spet več kot le dopolnjevala ali morda celo »mašila« celoten performans, pa so nastopili podobno tenkočutni (glasbeni) interpreti, sko; tako kot jih ona najbolj zna, ve in jih poglobljeno obarva z vsemi možnimi nian-sami tovrstnega slikanja. Kajti ne le njeno gledališče (tokrat morda gledališče enega?), teater nasploh se gleda in posluša! Taka in tako slišana in videna je bila tudi njena tokratna »pravljica«, ki se je rodila iz časov gorja, krivic, solza, obupa in ponižanja, a vse hudo se pozabi, ona sama pa še zapiše in izreče: »(...) le brezskrbno spite, saj ne veste, kaj vas čaka, ko se prebudite. Spite, mali, spite, mali, baju-ški baju (...).« Veliko več kot morebitno »mašilo« celotne predstave ali morda neke vrste »obvezni background« gledališke Foto: arhiv izvajalca ti, v primeru te in aktualne S. Makarovič in njene književno-glasbene odrske umetnosti pa neke vrste DDV za vse tisto, kar je že ustvarila in prikazala. Ob izvirni lite-rarno-gledališki umetnosti Makarovičeve pa so bili dosežki vokalno-inštrumental-nega kvarteta s prikazom rusko ciganskih balad in romanc tisto poživilo predstave v celoti, ki je pokazalo še na druge umetničine razsežnosti in v katerih njena najbolj prevladujoča veščost ni edina: na prvem mestu med sobivajočimi, interdiscplinar-nimi in multidisciplinarnimi je zagotovo glasba! Franc Križnar Small but Dangers V Galeriji Domžale se je v novembrski razstavi predstavil slikarski dvojec likovnih ustvarjalcev z nazivom Small but Dangers, ki deluje od leta 2004. Galerija Domžale Sestavljata ga Mateja Rojc in Simon Hudolin, diplomirana slikarja iz Cerkna, ki sodelujeta na samostojnih in skupinskih razstavah ter projektih v slikarskem mediju, fotografiji, analognih animacijah, performansih in akcijah. Njun naziv dobesedno ne pomeni nič, gre za namerno napačen angleški zapis fraze »sitan, ali dinamitan« (majhen, a silen), ki se v jugovzhodnem delu Evrope uporablja za oznako pogumnega in neustrašnega posameznika, zmožnega premagati veliko močnejšega nasprotnika. Fraza je značilna za uporniški in neprilagojen način mišljenja, postala pa je tudi operativni izraz za umetniško delovanje (Marko Stamenko-vic). Njuna razstava slik v galerijskem prostoru je prej fenomen kot stalnica. Sta namreč značilna izvajalca performansov, gledaliških in audiovizualnih projektov, ki jih izvajata preko analognih projekcijskih naprav, in z njimi zrcalita svoj pogled na so- dobno podobo ter ustvarjanje v sodobnem prostoru in času. Sedaj sta prešla tudi na galerijske postavitve, kjer sta se za domžalski prostor odločila predstaviti izbor slik ter postavitev zbirke najdenih predmetov Na-tura morta, ki jih zbirata od leta 2011 naprej. Najdene predmete: lovsko tarčo, nosilno desko za lovsko trofejo, fotografije, škatlico za diafilm itd. sta postavila v različne pozicije v smislu tihožitja neživih stvari, kot so nekoč renesančni umetniki slikali upodobitve razpostavljenih mrtvih ali negibnih stvari (cvetje, glasbila, ubita divjačina, po-sodje) ter z njimi moralizirali materialne užitke človeškega »tozemeljskega« življenja. Hkrati sta z zbirko najdenih predmetov iz vsakdanjega okolja na »ready-madeo-vski« način umetnino objektivizirala in jo vsebinsko nadgradila z njunim povpraševanjem o pomenu podobe v umetnosti ali kot sama navajata: »Podoba je miselni kon-strukt in tako nima površine, za katero bi se lahko karkoli skrivalo.« Slikarska dela kljub njunemu tesnemu sodelovanju v tandemu ustvarjata vsak zase. Vendar morda le na prvi pogled, saj razstavljena skupaj tvorijo izpopolnjeno celoto, h kateri sta prispevala vsak na svoj pristen način. Dela Mateje Rojc se bolj ali manj posvečajo črti kot primarni izpovedo valki in izčiščenim ploskvam, medtem ko Simon Hudolin slika bolj ekspresivne sli ke, ki jih konkretizira s pripovednimi liki »Njuna skupna nit je odnos do slikarstva; je zapisala Ida Hiršenfelder (Dnevnik, Kul tura, 13. 7. 2010), »ki ni niti resen niti šaljiv predvsem pa ne spada nikamor. Ne mo remo ga označiti za »trash« estetiko, ker vsekakor ne podlega urbanim trendom niti ni ilustrativen, ker ne podlega zgodbi Najlažje bi ju oklicali za »premoderna« čeprav sta mlajša od generacije premo-dernih umetnikov, kot so Oliver Marčeta, Gregor Mastnak ali Vladimir Leben.« Katarina Rus Krušelj V decembru velja za obe knjigi 10% božično-novoletni popust! STAREJSI slamnik@kd-domzale.si 80. rojstni dan Cecilije Lukman Iz Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob, Krtina o jubilantih, izletu in komemoraciji Iskrene čestitke biseroporočencema Ivanka in Ivan Nastran iz Radomelj sta poročena že šest desetletij 26. oktobra 1932 je bila Cecilija Lukman iz Krtine rojena kot najmlajši otrok v družini s šestimi dekleti in fantom. Pri Grofovih, kot se je reklo domačiji, pisali pa so se Pa-štebar, so starši na majhni kmetiji lepo skrbeli za družino. V drugi svetovni vojni so Paštebarjevi delili usodo številnih slovenskih družin, saj jih je okupator v letu 1943 prisilno odpeljal v Nemčijo, kjer so »Življenje ni bilo lahko,« pravi, »a se mora človek spominjati predvsem prijetnih stvari.« Med te sodijo številni obiski slovenskih krajev, saj sta z možem Jakobom, februarja bo pet let od njegove smrti, veliko hodila okoli. Je članica Društva izgnancev. Konec oktobra je Krajevna organizacija za vrednote NOB Dob, Krtina obiskala Vrbo, rojstni kraj pesnika dr. Nastranovi so, tudi ob pomoči Tončka Ravnikarja, ugotovili, da prvi Nastran - ime mu je bilo Luka ter je bil mežnar in organist - izvira nekje po letu 1700, nato pa je njihovo družinsko drevo raslo, imelo vse večje ter močnejše veje. Na eni teh vej je zrasla sedanja družina Ivana in Ivanke Nastran iz Radomelj, ki sta oktobra praznovala biserno poroko. Kot dva žuboreča studenca sta zlivala svoje misli in spomine. V pogovoru smo si pomagali tudi z albumom fotografij pomembnejših dogod- »Po osnovni šoli sem hodil naprej v šolo, pa se je ta končala zaradi vojne. Nato pa sem čutil dolžnost, da kmetijo prevzamem. Časi po vojni niso bili rožnati, predvsem obvezna oddaja je oteževala napredek kmetijstva, po 1952 je šlo lažje.« Še prej je srečal Ivanko Prešeren, Udamovče-vo s Homca, ki je bila rojena 1. februarja 1932 in je prihajala s kmetije s sedmimi otroki. Zaradi odhoda bratov v vojsko je morala mlada Ivanka ostati na kmetiji. »Nekdo mora ostati doma!« je bil odlo- Jubilantka Cilka Lukman s prijateljicama Marico Klemen in Danico Marinček (Foto: Vera Vojska) jih selili iz lagerja v lager. V enem od njih je srečala tudi Danico Marinček. Z njo in Marico Klemen smo gospo Cilko Lukman v imenu Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina ob njenem življenjskem jubileju tudi obiskale. Prihod domov po vojni je za mlado dekle pomenil začetek nove življenjske poti, polne dela in odrekanj. Delala je v Oljarni, pa pri nekdanjem Orehku, srečala Jakoba Lukmana iz Krtine, ki je bil kot vodja zaposlen v Papirnici Količevo, ter si z njim ustvarila dom. Njuno življenje je bilo prežeto z delom, z njim je povezan tudi njen najlepši spomin: v Krtini sta si namreč zgradila hišo in ustvarila topel dom za sina in hčerko. Jubilantka danes živi pri sinu Janezu in njegovi ženi Marinki. Zadovoljna je, srečna med vnuki in pravnuki. Franceta Prešerna, kjer smo dokazali, da znamo recitirati kar nekaj pesmi največjega slovenskega pesnika; ustavili smo se v spominskem parku padlim talcem v Dragi, kjer smo zapeli partizanske pesmi pa tudi Avsenikovo Tam kjer murke cveto, med kamnitimi nagrobniki našli imeni Franca in Poldeta Miša z Gorjuše, prisluhnili pa tudi našemu pesniku Jožetu Lončarju. Ustavili smo se ob nekdaj mogočnem gradu Kamen ter se spomnili Pegama in Lamberga, največ misli pa smo namenili obisku Muzeja talcev v graščini Katzenstein. Sprehod skozi zgodovino čebelarstva smo zaključili ob čebelnjaku Antona Janše v Breznici (1734-1773) ter ob razmišljanju, kaj vse bomo delali v prihodnjem letu. Vera Vojska Vse najboljše, gospa Milena Opaškar Društvo upokojencev „Naš dom" Dob nikoli ne pozabi na okrogle življenjske jubileje svojih članov in članic. Društvo upokojencev NAŠ DOM Dob Tako smo v oktobru na Gorjuši obiskali gospo Mileno Opaškar, rojeno 18. 10. 1932, v Idr-skem pri Kobaridu v Zgornji Soški dolini, kjer je odraščala. Do kapitulacije italijanske vojske so bili pod Italijo, po vojni, ko se je Primorska delila na coni A in B, reka Soča pa je bila meja med conama, je gospa Milena s starši ostala v coni A. Šolanje je nadaljevala v Ljubljani, po njem pa se je zaposlila v vrtcu. V atletskem klubu v Ljubljani je spoznala svojega bodočega moža, ki je bil doma z Gorjuše. V Ljubljani sta si ustvarila dru-žinico in imela dva sinova. Ko se je mož upokojil, ga je vleklo nazaj na njegov rodni dom. Na Gorjuši sta si zgradila hišo in v miru preživljala zasluženi pokoj. Ov- kov v njunem življenju, ki jima ga je ob biserni poroki pripravila hči Anka. Nastranova kmetija je pridno rasla. 2. maja 1925 se je v družini petih otrok rodil biseroporočenec Ivan. Starša sta se ob kmetiji ukvarjala še z gostilno in trgovino. Sogovornik nikoli ni mislil, da bi ostal na kmetiji, pa se je zgodilo prav to: čen oče ob želji dekleta, da bi se šolalo, za kar jo je zaradi pridnosti priporočal tedanji upravitelj. Po prihodu od vojakov se je mladi Ivan nekoč s sosedom Ivanom Kraljem zapeljal mimo Javšovčevega mlina na Homec. Srečala sta skupino mladih Homčank, ki je šla v kino v Sokolski dom. Medtem ko sta si jih ogledovala in ugibala, katera je lepša, sta se peljala mimo Udamovca in Ivan je na dvorišču zagledal mlado Ivanko ter sklenil: Ta ali nobena! Ni pa vedel, da ga je na miklavževanju že leto dni prej ugledala Ivanka in tudi sklenila, da bo to njen princ iz sanj. Sledilo je pet zaljubljenih let in potem 24. oktobra 1952 poroka ter skupino življenje na Nastranovi kmetiji. »Nikoli nisem bila navdušena nad kmečkim delom, čeprav sem na domači kmetiji delala praktično od petega leta. Po poroki sem na to pozabila,« se smeji sogovornica, ko gospod Ivan pripoveduje, kako pridno sta delala. Ukvarjali so se z govedorejo, poljedelstvom, posebej krompirja in repe za kisanje je bilo vedno dovolj, 22 let sta imela farmo piščancev. Ob treh otrocih imata pet vnukov in eno pravnukinjo. Vseh sta vesela. Zlato poroko sta praznovala bolj na veliko, biserno pa v družinskem krogu. Človek je starejši, vedno se mu vse ne da, sta razmišljala in bila vesela pozornosti otrok. Ob ogledovanju albuma smo se spominjali tudi njunih potovanj v Ameriko in Kanado, gradnje nove hiše, ob kateri je vrt in več kot 40 sadnih dreves, za katera skrbita. Dela ne zmanjka. V spominih se vrnemo v leta, ko je bil biseroporočenec par mandatnih dob odbornik, tudi v vodstvu Kmetijsko zemljiške skupnosti, pa še kakšna funkcija bi se našla; je tudi član PGD Radomlje. Drug drugemu sva v oporo, pravita. Želita si čim več prijetnih slučajev, ki po njuno sestavljajo življenje, in želim jima, da jih čim več doživita - zlasti prijetnih v vseh naslednjih dneh do železne poroke. Vera Vojska 50. obletnica valete Minilo je pet desetletij, odkar je šolske klopi zapustila prva generacija učencev in učenk. Osnovna šola Dob Za začetek ljudskega šolstva v Dobu štejemo leto 1787, ko je bila šola v Dobu ustanovljena kot enorazredni-ca ter nato skozi stoletja doživljala različne spremembe. Sama se bom v tem prispevku udeležilo 13 nekdanjih učencev in učenk, nekateri se žal tovrstnih srečanj, ki jih v njihovi zgodovini ni bilo malo, ne udeležujejo, kar nekaj je že pokojnih. Posebej so se razveselili prisotnosti učiteljice Cvetke dovela gospa ima štiri vnuke, ki pa so žal s starši v Ljubljani, kjer hodijo v službe in šolo. Tako gospa Milena zdaj živi sama, občasno sicer pogreša družbo za pogovor, zamoti pa se predvsem z branjem, rada rešuje tudi križanke, veliko gleda TV, poleti pa se ukvarja z rožami. Sicer pa je še zelo aktivna in vitalna, redno kolesari, je tudi živahna in se ne pritožuje nad življenjem, za katerega pravi: »Življenje je treba vzeti takšno, kot je.« Je članica našega društva in se udeležuje vseh izletov, rada pa se poda tudi na kakšen daljši izlet. Naši članici, gospe Mileni Opaškar, še enkrat iskrene čestitke ob 80. rojstnem dnevu ter na mnoga zdrava leta. Lidija Jovič zaustavila ob koncu šolskega leta 1961/62, ko je tedaj že popolno osemletko zaključila prva generacija osnovnošolcev, ki se kar redno srečuje, v oktobru pa so se na Jamarskem domu na Gorjuši zbrali, da bi praznovali 50-letnico valete, ki je bila hkrati tudi prva valeta na Osnovni šoli Dob. Svojega šolanja na Osnovni šoli Dob - bili so prva generacija, ki je na njej opravila osemletno izobraževanje - se vsi po vrsti radi spominjajo, saj je povezano predvsem z otroštvom in mladostjo ter prvimi izkušnjami. Slovesnosti se je Foto: Vera Vojska Grafernauer, ki jih je pred petdesetimi leti peljala na zaključni izlet na Baško jezero v Avstriji, tako da so današnji, v glavnem babice in dedki, že pred petimi desetletji našli pot v Evropo. Spomnili so se skoraj vseh nekdanjih učiteljev in učiteljic, med njimi tudi enkratne Mare Pangeršič, ki jih je tako dobro naučila slovnice, da niso nikoli imeli težav; pa Jožeta Levca, ki jih je učil zemljepis, tudi Marjan Čuden, profesor angleščine, ni pozabljen; pa Terezija Pristavec, Danica Lukežič in Jožica Česnik, učiteljica telovadbe, popularno imenovana »Žogca«. Ravnatelj Alojz Ter-ček je že tedaj vedel za koristnost delovne terapije - nedisciplinirani učenci, poslani pred vrata razreda, so namreč obdelovali lepo urejen vrt. Malica je bila, vsak dan je kdo od učencev z vozičkom odšel k znanemu peku Aliču na Viru in pripeljal kruh, posebej (ne)radi pa se spominjajo paštete iz Unra paketov. Valeta je bila prijetna, imeli so glasbo, tudi plesali so, bili so sami z učitelji, staršev ni bilo, pripravili pa so tudi piknik, pri katerem jim je pomagala ravnateljeva žena. Po končani OŠ so odšli v glavnem v srednje in poklicne šole - iz razreda je prišlo kar nekaj učiteljic. V glavnem so ostali kar v bližini Doba, ena od sošolk je v Avstraliji, za eno niso nikoli izvedeli, kam jo je peljala življenjska pot. Dobivajo se na pet, včasih tudi več let, vendar srečanja vedno težko pričakujejo in so nadvse veseli, ko se zberejo, fantje poskrbijo za rože in vsi skupaj za nepozaben večer - ob vsakem srečanju. Za konec pa še seznam učencev in učenk, ki so se zbrali na jubilejnem srečanju: Tone Arnuš, Jelena (Černivec) Čertanc, Anton Glavač, Marija (Limoni) Flerin, Sonja (Toman) Jarc, Tončka Jarc, Maks Jeran, Blaženka (Novak) Kotnik, Jože Lončar, Tončka (Cerar) Pele, Vinko Šorn, Majda (Stare) Terlep in Matic Zajc. Srečno, zlata in hkrati prva generacija učencev in učenk z Osnovne šole Dob! Vera Vojska Naših prvih petdeset! Leta 1958 smo četrtošolci iz OŠ Radomlje namesto v prvi letnik nižje gimnazije v Kamnik odkorakali v peti razred osemletke. Tisto leto so namreč začeli uvajati osemletko. OŠ Radomlje Dobili smo nove učitelje, toda še vedno smo bili v starih prostorih. Ko smo leta 1962 zaključili osmi razred, smo to že proslavili s skromno valeto in predajo šolskega ključa. Odšli smo na različne konce, nekateri v srednjo šolo, drugi kar na delo v tovarno. Dolga leta smo se na- ključno srečevali, leta 1993 pa smo se na pobudo sošolca Milana prvič zbrali vsi sošolci, ki smo skupaj začeli obiskovati prvi razred. Najbolj smo se razveselili učiteljice ge. Marije Robič in naše razredničarke iz osmega razreda ge. Marije Grilj. Pred dnevi pa smo se zopet zbrali ob naši 50-letnici zaključka šole in tudi tokrat je bila z nami razredničarka ga. Grilova. Žal je že kar neka sošolcev za vedno odšlo. Želja letošnjih udeležencev je bila, da se v bodoče dobivamo enkrat na leto in upam, da nam bo to uspelo. V. Pogačar slamnik@kd-domzale.si SPORT TRDO DELO TE DALEČ PRIPELJE NEJC SKUBiC, Nogometni klub Domžale Ne le borbenost in srčnost na igrišču, domžalske nogometaše, ki počasi prehajajo v zaključno fazo jesenskega dela prvenstva, odlikuje tudi dobro srce. Mateja A. Kegel Foto: Peter Koprivnikar Domžalski nogometaši v letošnji sezoni konkurirajo klubom z vrha lestvic, kjer so na tretjem mestu - takoj za Mariborom in Olimpijo. Resnično mlada domžalska ekipa, ki ima, kot pravi kapetan Nejc Skubic, še veliko rezerve in bo v prihodnje zmožna pokazati še več, cilja v tej sezoni na uvrstitev med prve tri in nastop v prihodnji sezoni tudi na mednarodni sceni. Domžalske nogometaše, ki počasi prehajajo v zaključno fazo jesenskega dela prvenstva, na igrišču ne odlikujeta le borbenost in srčnost. Odlikuje jih tudi dobro srce. Tudi letos so se namreč podali v dobrodelnost, saj so pripravili akcijo z nazivom November je mesec Anine zvezdice. Obiskovalci so si tako lahko brezplačno ogledali obe novembrski tekmi, edini pogoj je bil, da prinesejo s seboj dva primerna izdelka (hrano z daljšim rokom uporabe), ki so ju namenili dobrodelni organizaciji Anina zvezdica. Fantje imajo veliko srce tako na igrišču kot izven njega. Predvsem o njihovem srcu na igrišču pa smo se pogovarjali s 23-le-tnim kapetanom Nejcem Skubicem. Za Slamnik je razkril pričakovanja kluba ter spregovoril o motivaciji, ki jo nogometaši potrebujejo na tekmah. Ekipi Domžal si se priključil januarja letos, pred tem si branil barve romunskega kluba Otelul Galati. Zakaj odločitev za Domžale, glede na to, da si v romunskem klubu zaigral tudi v ligi prvakov? V Romuniji sem imel pogodbo za šest mesecev plus štiri leta in po skupnem dogovoru po pretečenih šestih mesecih smo se odločili, da zapustim klub. Jasno so mi namreč dali vedeti, da nisem v prvem planu, ker je na tisti poziciji igral tudi mlad perspektiven nogometaš. Ker nisem bil v prvem planu, sem se odločil, da se vrnem nazaj v Slovenijo, kjer si poiščem nov klub in dobim priložnost, da se iz slovenskega kluba prebijem nazaj v tujino. Zakaj ravno Domžale? V Domžalah smo se zelo hitro dogovorili, praktično v enem dnevu, saj se je to zgodilo zadnji dan prestopnega roka, 31. januarja. Vem namreč, da so Domžale poleg Olimpije in Maribora med tremi najbolj urejenimi klubi v Sloveniji. Prav tako pa sem tukaj videl priložnost za naprej in se zato odločil za Domžale. Da si se hitro znašel v naši sredini, potrjuje tudi vodstvo kluba, prav tako pa te je za svojega sprejela ekipa, dokaz za vse to je vloga kapetana. Kako pa ti ocenjuješ svoj položaj v Nogometnem klubu Domžale? V Domžalah se super počutim, saj so me vsi dobro sprejeli. Že ko sem prišel, sem bil lepo sprejet. Sicer pa se že od začetka svoje kariere trudim delati, trdo trenirati in to mora prinesti neke rezultate. To, da so z menoj zadovoljni, je samo pozitivno in mi daje samozavest, da še naprej delam vse boljše. Vse, kar je potrebno, da napredujem iz treninga v trening, iz tekme v tekmo in upam, da bo enkrat potem prišla na vrsto tudi ponovno tujina. Ocenjen si kot igralec z veliko mero zrelosti in z razpoložljivimi kapacitetami za nadaljnji razvoj. V katero smer pa želiš usmeriti svojo kariero v nadaljevanju, tudi glede na to, da si z Domžalami podaljšal pogodbo do leta 2015? Da podaljšam pogodbo z NK Domžale sem se odločil predvsem tudi zato, da bom poslej igral neobremenjeno, da se lahko v celoti posvetim samo treningom, Pomembno je, da se mladi vključujejo v športne dejavnosti, pa če si izberejo nogomet ali kateri koli drugi šport, kjer se pač vidijo, tisto je zanje najboljše. Šport je namreč dejavnost, ki ti da veliko v življenju, izoblikuje te kot osebnost in ti vcepi vrednote. Vse to pa veliko pomeni. tekmam in svojemu napredku. Pogoji v Domžalah so namreč odlični, tako ekipa kot strokovno vodstvo je odlično, trener je super, imamo zelo kvalitetne treninge in vidi se tudi naš napredek iz treninga v trening. In zaradi vsega tega sem se odločil za podaljšanje pogodbe. Sezona se že počasi preveša v zaključek jesenskega dela prvenstva, kako bi ocenil letošnje nastope NK Domžale v tekmovanju? Zaenkrat lahko rečem, da so naši nastopi v tekmovanju zelo dobri. Na začetku prvenstva nas marsikdo ni videl na tem mestu, ampak mi smo se zavedali, da smo skozi priprave zelo dobro delali, zavedali smo se svojih kvalitet, ampak smo bili tiho in smo trdo delali. Vedeli pa smo, da nas bo to nekam pripeljalo. Trenutno smo na tretjem mestu in vem, da gremo lahko še višje. Vendar pa moramo delati tudi naprej, tako kot smo do sedaj, in verjamem, da se bomo tudi na koncu sezone uvrstili med prve tri in s tem prišli v mednarodna tekmovanja. Koliko ste zmožni kot ekipa preseči sami sebe v nadaljevanju prvenstva? Mislim, da je nesporno, da lahko sami sebe še presežemo. Smo namreč mlada ekipa, jaz sem s 23 leti med najstarejšimi, pred seboj imamo še veliko let igranja, ogromno potenciala. Vse to lahko samo še razvijamo in se v resnici ne mislimo ustaviti. Nameravamo trdo delati in napredovati iz treninga v trening, nato pa bomo videli, kam nas bo to pripeljalo. Trenutno tretje mesto in število točk odpirata vse možnosti. Domžalam ni neulovljiva Olimpija, ki je druga, po drugi strani pa Olimpiji ni neulovljiv Maribor na prvem mestu. Ali lahko spomladanski del prinese svojevrstno presenečenje ali pričakujete miren razplet sezone v letu 2013? Vse to je res. A realno gledano bi Maribor ocenil kot neke vrste Real Madrid za Slovenijo, tako po pogojih, finančnem stanju, igralskem kadru. V Mariboru imajo namreč 24 enakovrednih igralcev, kar nima noben klub v Sloveniji, in tudi zato so uvrščeni tako visoko. Mogoče se bo Maribor tako tudi na koncu izpostavil kot prvak, a boj za drugo mesto je še popolnoma odprt. Tukaj je Olimpija in smo Domžale, tudi ekipa Kopra se z dobro ekipo lahko hitro prebije, pa tudi ostali klubi lahko presenetijo. V slovenski ligi je vse mogoče. Bil si član slovenske reprezentance U21, pričakuješ morda v prihodnje vpoklic v člansko reprezentanco? Sedanji selektor Slaviša Stojanovic je prav z NK Domžale dosegal najlepše rezultate domžalskega nogometa, zato so njegove oči najbrž uprte tudi v domžalske nogometaše. Zagotovo si vsak nogometaš enkrat želi zaigrati za izbrano vrsto. Tako da bom tudi jaz še naprej trdo delal in verjamem, da mi bo enkrat uspelo. In če mi je uspelo zaigrati v ligi prvakov, ne vem, zakaj mi ne bi uspelo priti tudi v člansko izbrano vrsto. Tvoj moto je: Ne odlašaj na jutri, kar lahko storiš danes. Koliko ga lahko v nogometu pravzaprav realiziraš? Če vzameva na primer, da je danes trening, jutri pa tekma. Daš vse od sebe danes in za jutri zmanjka moči? Ta moto sem izpostavil bolj za zasebno življenje in ne toliko v nogometu. V nogometu je moj moto bolj v smeri, da te „trdo delo daleč pripelje". V Domžalah odlično deluje Mladinski nogometni center, ki je eden najboljših v Sloveniji. Vsekakor gre za športni razvoj mladih, ki je v današnjem času in načinu življenja še kako pomemben. Kaj pa tvoji začetki in kaj je tebi poleg kariere prinesel nogomet? Kaj je dodana vrednost tega športa za mlade in zakaj bi ga priporočal mlajšim generacijam? Sam sem bil ravno skozi nogomet samostojen že od svojega petnajstega leta dalje. Obiskoval sem namreč nogometni razred v šoli v Šiški, kjer smo morali biti posledično tudi v internatu, smo ves teden živeli tam. Zagotovo sem se tudi zato lahko izoblikoval v dobro osebnost, zato je pomembno predvsem zavedanje, da moraš v življenju vztrajati in ne smeš nikoli odnehati. Ne bi rekel, da je samo nogomet tisti, ki te pripelje do tega. Pomembno je, da se mladi vključujejo v športne dejavnosti, pa če si izberejo nogomet ali kateri koli drugi šport, kjer se pač vidijo, tisto je zanje najboljše. Šport je namreč dejavnost, ki ti da veliko v življenju, izoblikuje te kot osebnost in ti da vrednote. Vse to pa veliko pomeni. Pred dobrim letom dni si v enem od intervjujev rekel:»Končno se počutim kot nogometaš.« Seveda je bilo to navezano na «preskok» iz druge lige praktično v ligo prvakov, vezano pa je bilo tudi na navijaško vzdušje. Kaj pa domžalsko vzdušje? So občutki še vedno enaki ali je čutiti aktivno dihanje mesta z nogometom v primerjavi s prejšnjim, romunskim klubom? V Sloveniji je nogomet, ko govorimo o popularnosti, zelo padel, če pogledamo število gledalcev na stadionih. Ko pa igraš v tujini, te ljudje prepoznavajo celo na cesti in prav tega pri nas ni čutiti. Upam, da se bo nogomet v prihodnje spremenil tudi pri nas, da bodo obiskovalci začeli ponovno hoditi na tekme. Res pa je, da je v ozadju veliko stvari, ki jih je treba spremeniti, a žal nisem pristojen, da bi to komentiral. Upam pa, da se bo kaj spremenilo v prihodnje, saj odkar sem to rekel, se žal še ni nič spremenilo pri nas. Pa se danes počutiš kot nogometaš, glede na svoje kvalitete imaš vlogo, ki si jo zaslužiš ali ne? Bi si nogometaši v Sloveniji zaslužili več pozornosti? Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na to, če se vprašamo, ali si to zaslužimo ali ne. Zagotovo si zaslužimo več, saj smo mladi in potrebujemo spodbudo. Zagotovo bi bilo lepše, če bi bil vsako drugo soboto, ko igramo doma, stadion poln. Veliko lepše bi bilo igrati pred polno tribuno kot pa v situaciji, ko pride na tekmo sto do dvesto gledalcev. A kot pravim, v ozadju je veliko dejavnikov in spremeniti bo potrebno veliko v tej smeri, če bomo želeli videti kakšen napredek. Za konec pa ne moreva mimo sanj vsakega mladega nogometaša. Tvoj sanjski klub je španski Real Madrid. Če bi prišli ponudbi iz Reala in večnega rivala Barcelone in bi bila slednja finančno ugodnejša, kaj bi zmagalo -srce ali pamet? Odločil bi se za Real Madrid, saj je za mene še vedno večji klub kot Barcelona, sigurno bi zmagalo srce. □ ŠPORT na kratko KLUB BORILNIH VEŠČIN DOMŽALE Uspešni na mednarodnem turnirju Tradicionalno mednarodno tekmovanje v Zagorju ob Savi je največji slovenski in edini mednarodni turnir po pravilih WAKO pod imenom »Slovenia Open« ter sodi med vrhunske kickboxing dogodke. Čestitamo najboljšim! (Foto: Slavko Majkič) Bil je že 29. po vrsti, udeležilo pa se ga je rekordnih 475 tekmovalcev iz kar 60 evropskih klubov iz 10 držav. V močni konkurenci z nekaterimi aktualnimi prvaki iz preteklih svetovnih in evropskih prvenstev so se odlikovali tudi člani in članica Kluba borilnih veščin Domžale, ki so osvojili kar dve prvi mesti: Blaž Leben med člani +94kg ter Marjan Bolhar med člani do 79 kg; Hana Mihelčič se je uvrstila na drugo mesto med kadetinja-mi do 63 kg, tretja sta bila Andrej Repnik med člani do 63 kg ter Teja Mihelčič med kadetinjami do 50 kg, peti pa je bil Jan Kresnik med kadeti do 37 kg. Čestitamo. Vera Vojska ples Plesni par Matej in Špela Kralj Plesni par Matej in Špela Kralj se na turnirjih doma in v tujini pripravlja na svetovno prvenstvu, ki bo 2. decembra v Avstraliji. Domžalčana sta lep uspeh s fi- nalnima uvrstitvama ter končnim četrtim mestom v standardnih plesih zabeležila v Moskvi, plesala sta v Beogradu in Anco-ni, si 13. oktobra na Prvenstvu Slovenije v kombinaciji 10 plesov priplesala drugo mesto, za piko na i pa sta se s turnirja iz italijanske Pescare vrnila z novim peharjem s številko 1. Bojana Vojska tek Janez Golja tretji Domžalski atlet JANEZ GOLJA je občini Domžale na 47. krosu občinskih reprezentanc 13. oktobra v Mariboru pritekel tretje mesto med starejšimi pionirji. Čestitke za hitrih 1000m in še posebej za hiter finiš, s katerim si je Janez pritekel tretjo stopničko. slamnik@kd-domzale.si Neposrečen začetek sezone za domače košarkarje Pa smo dočakali začetek nove sezone lige Telemach, v kateri so se košarkarji domačega Heliosa zaenkrat bolj privajali na soigralce. Tako so Domžalčani odigrali 3 kroge lige Telemach, in sicer dve gostovanji. KK HELIOS V Škofjo Loko so varovanci Zmaga Sagadina na uvodni prvi krog lige Telemach odšli brez še vedno poškodovanega Jureta Močnika in Dordeja Majstrovica, zaradi prepozne registracije pa so bili prikrajšani še za Miho Fona in Tarasa Velikonje Grbca. Tako lahko rečemo, da domače moštvo LTH Castings Mercator pod vodstvom nekdanjega kapetana in nosilca pokala državnih prvakov v sezoni 2007 pri Heliosu Saše Dončiča ni imel težkega dela, saj so večji del tekme držali ritem v svojih rokah in suvereno zmagali z rezultatom 83:79. Jure Besedič in Gregor Hrovat sta sicer v drugi četrtini poskušala presenetiti domače košarkarje, vendar sta bila premalo za kakšen večji preobrat. Pri Heliosu je izstopal Nikola Gaceša, ki je priigral 15 točk in dodal še 6 skokov. Sledila je tekma na domačem parketu proti vedno neugodni ekipi Tajfun iz Škofje Loke. Tekmeca sta bila večji del izenačena, tako da se je moral Helios zelo potruditi, da je domačo publiko in zveste navijače Ravbarje pomiril in dosegel minimalno, ampak pomembno zmago. 3. 11. 2012 se je Helios nato srečal v gosteh z ekipo Grosuplja, ki je letos novinka v ligi Telemach, in sicer so ko-šarkaši omenjenega kluba v prvem delu tekme pripravili veliko presenečenje za goste iz Domžal, saj so jim povzročali nemalo teža,v poleg tega pa se je njihova prednost skoraj približala dvajsetici. Ob polčasu so tako Grosupeljčani priigrali rezultat 44:29, ki je bil za domžalskega stratega rdeč alarm v slačilnici. Ob vrnitvi na parket se je to tudi poznalo in Helios je uspel zajeziti motivirane domačine ter z delnim izidom 15:2 skoraj ujeti nasprotnika (46:44). Sledil je pobeg domačih košarkašev na dvomestno razliko in v zadnji četrtini so morali Domžalča-ni ponovno loviti razliko in držati korak z tekmeci. Z nadarjenima igralcema Ma-ticem Rebcem in Gregorjem Hrovatom so si Domžalčani celo priigrali točko prednosti po delnem rezultatu 15:3. Vendar Pikov konjeniški dan Na travniku v Krtini pri Domžalah so člani KK Pik pripravili 4. spretnostne igre za člane in njihove prijatelje, ki so bile popestrene z ličkanjem koruze. KK PIK Odgovorni v KK Pik skozi vse leto skrbijo za svoje člane, katerih število se je v letošnjem letu povzpelo že čez 40. Zanje so v jesenskem času pripravili Pikov konjeniški dan z družabnim piknikom. Ta dan je bil namenjen tako konjenikom in voznikom vpreg, kot tudi drugim ljubiteljem konj. Na travnati jasi v Krtini sta bili na sporedu dve tekmi za konjenike in ena za vprege. V spretnostni tekmi čez improvizirane ovire, pri čemer se je bolj kot poslušnost konja upoštevala hitrost, se je pognalo štirinajst konjenikov. Za najspretnejšega med njimi se je izkazal Klemen Grum s kobilo Lady, na ŽKK Domžale aktivno zakorakal v jesen Konec avgusta so se dekleta ŽKK Domžale udeležile priprav v Postojni, ki so že obrodile sadove, saj se dekleta borijo za vsako zmago. jim je v tesni končnici zmanjkalo zbranosti in po prostih metih Matije Trampuša so Grosupeljčani prišli do senzacionalne zmage z rezultatom 66:65. Tokrat je največ točk za Domžale dosegel Matic Rebec, in sicer 14, v svojo statistiko pa je dodal še 4 ukradene žoge, Gregor Hrovat pa si je z 12 točkami in 7 skoki celo zaslužil naziv prvi skakalec Heliosa. Ob teh tekmah so košarkaši Heliosa odigrali še dve tekmi v predtekmovanju za pokal Spar. In sicer proti četrteligašu Bloke Novolit iz Cerknice. Tekmi sta pote- ŽKK Domžale Želimo, da v tem duhu nadaljujejo tudi skozi celotno ligo. Velika pridobitev kluba je, da se je članski ekipi v mesecu oktobru pridružila 25-letna španska igralka Helena Boada Xairo. Že po svoji tretji tekmi je pridobila naziv MVP (najkoristnejša igralka) kroga. Z jesenjo je prenovljena tudi spletna stran kluba, ki si jo lahko ogledate na naslovu http://zkkdomzale.si/. Na njej so objavljene vse aktualne novice o klubu, uvrstitvah ekip ter Šoli košarke. Imamo tudi nov logotip kluba in upamo, da bodo vse te novosti pripomogle tudi k uspešnejšemu delovanju. V septembru smo preko Košarkarske zveze Slovenije izvajali akcijo Mobi igriva košarka, kjer so trenerji po šolah mlajšim deklicam predstavili košarko in jih vabili k Igrivi košarki. V tej akciji se nam je pridružilo okoli 70 deklic, ki zelo rade obiskujejo Šolo košarke. Preko Šole košarke se treningi izvajajo dvakrat tedensko na naslednjih domžalskih osnovnih šolah: OŠ Rodica, OŠ Domžale, OŠ Venclja Perka in OŠ Trzin. Deklice igrajo šolska prvenstva in regionalna tekmovanja. Veseli bomo tudi vsake nove bodoče košarkarice. Ker tudi našemu klubu trenutna gospodarska situacija ni prizanesljiva, vabimo podjetja, da nam po svojih možnostih pomagajo pri delovanju kluba. Ker s svojimi ekipami gostujemo po celi Sloveniji, bi podjetja na ta način lahko postala bolj prepoznavna. Vse občane Domžal pa vabimo, da si ogledate in spodbujate naše igralke na domačih tekmah, ki se odvijajo na OŠ Venclja Perka. Dobro vzdušje na tribuni tudi lahko pripomore k zmagi. Barbara Grintal ŽKK Domžale Foto: Peter Koprivnikar kali 30. 10. 2012 v hali KC Domžale in 6. 11. 2012 v Cerknici. Obakrat domžalski Helios ni imel večjih težav z zmago, saj je bila le-ta pričakovana. Naslednja tekma čaka domžalski Helios na gostovanju proti zaenkrat še neporaženi Rogaški Crystal, in sicer v soboto 17. 11. 2012. Naslednja domača tekma pa bo v soboto 1. 12. 2012 proti ekipi Maribor Messer. Sašo Kozlevčar Ekipa U-18 drugo mesto se je uvrstil Jernej Bratun, na tretje pa Špela Kosmač. Sledila je Pi-kova alka, v kateri si je zmago prislužil Damjan Zmrzlak. Za konjeniki so se po travnatem poligonu popeljale še tri vprege, med katerimi je progo najhitreje in z najmanj napakami izpeljal Matjaž Iglič. Po konjeniških tekmah so organizatorji s predsednikom Domnom Potočnikom in njegovo prizadevno ženo Matejo pripravili še družabne kmečke igre ter ličkanje koruze ob ognju kot obujanje starih običajev, ki so ga popestrili tudi s petjem. Tekst: Irena Krnc Foto: Irena Krnc in arhiv KK Pik Trije državni prvaki V nedeljo, 11.11.2012, je bila športna dvorana osnovne šole Venclja Perka nabito polna, saj so se tam zbrali dečki in deklice iz vseh Sankukai karate klubov Slovenije, da bi pokazali svoje znanje in si priborili naslove državnih prvakov v posameznih kategorijah. Sankukai karate klub Domžale Mlajši dečki, stari od 9 do 12 let, so se pomerili v svojih kategorijah, ločenih po teži; prav tako pa so bili v različne kategorije razdeljeni starejši dečki, stari od 12 do 15 let. Fantje so nam prikazali nekaj naravnost izvrstnih borb, najuspešnejši med njimi iz domačega kluba pa so bili: Klemen Justin je v kategoriji mlajših dečkov, 30-35 kg, osvojil laskavi naslov državnega prvaka. Iztok Podpe-čan je bil v isti kategoriji drugouvrščeni, Amar Ličina pa je osvojil 3.-4. mesto. Med mlajšimi dečki sta bila uspešna tudi Alen Mesič in Miha Kink, ki sta vsak v svoji kategoriji osvojila bronasto medaljo. V kategoriji starejših dečkov sta se odlično odrezala tudi Leon Hribar in Gašper Gale, ki sta vsak v svoji kategoriji dosegla drugo mesto in tako postala letošnja državna podprvaka. Izredno uspešne so bile tudi deklice, saj je med mlajšimi deklicami državna prvakinja postala Ariana Cuderman. Med starejšimi deklicami je državna prvakinja postala Klavdija Resnik in podprvakinja Lara Šinkovec. Vsem desetim karateistom iskreno čestitamo za osvojena mesta ter jim želimo veliko uspehov še naprej. Tjaša Šinkovec Predsednik Domen Potočnik je ves čas prireditve tudi vozil z vprego po bližnji okolici. Mi smo zmagovalci. (Foto: Vera Vojska) slamnik@kd-domzale.si SPORT na kratko Domžale izvrstne druge Na črno-belih poljih -1. članska liga zahod ŠAH V Ljubljani je od konca septembra do sredine oktobra potekala 1. članska liga zahod, v kateri je zmagala Gorenjka Lesce, Domžale pa so naposled osvojile odlično drugo mesto. Na tretjem mestu je pristal Tomo Zupan Vzajemna iz Kranja. Domžale so tako v konkurenci močnih ekip ponovile drugo mesto izpred let, ko je zanje nastopal zdaj že eden izmed vrhunskih evropskih šahistov - domžalski velemojster Luka Lenič. Domžale so bile najbrž na poti do prvega mesta, saj se je prva deska, srbski mednarodni mojster Mladen Milenkovič, ekipi pridružil šele v zadnjih treh kolih. Odigranih je bilo devet kol, nastopalo je deset ekip, ki so štele šest članov. Po šestih kolih so bile Domžale presenetljivo v vodstvu, saj so začele izvrstno in večidel visoko zmagale v prvih petih dvobojih. Trebnje BMP so premagale s 4:2, Star Mayr Kranj s 5:1, Kočevje s 4.5:1.5, zmagovalca lige Gorenjko Lesce pa kar s 4:2 in vsaj za Domžale neugodno Komendo pa tesno s 3.5:2.5. Potem je sledilo krizno obdobje, saj so v šestem kolu izgubile z okrepljeno Podpečjo z 2:4 in v sedmem kolu s Sežano z 1.5:4.5. Tudi v dvoboju z Tomom Zupan Vzajemna ekipi nikakor ni šlo od rok in ga je izgubila z 1.5:4.5. Po vodstvu večino tekmovanja se je ekipa naposled znašla na petem mestu, sledil je še dvoboj z močnim Piranom, ko so Domžalčani spet zaigrali v začetnem zanosu in visoko zmagali s 5:1 in znova poskočili v sam vrh. V zmagovalni ekipi Gorenjka Lesce sta na prvih deskah igrala mojster Blaž Bratovič in mednarodni mojster Vojko Mencinger, v tretje uvrščeni Tomo Zupan Vzajemna pa mojstra Boštjan Markun in Žiga Žvan. Sežano je na prvi deski okrepil hrvaški velemojster Ne-nad Ferčec. V domžalski ekipi je izvrstno igral Marjan Karnar, ki je osvojil pet točk iz sedmih partij in osvojil srebrno kolajno na drugi deski. Škoda le, ker je dve koli izpustil zaradi bolezenskih težav. Pravi biser ekipe pa je bil mladi Jure Plaskan, ki je z brezkompromisno igro osvojil kar sedem točk in pol iz devetih partij in osvojil zlato medaljo na peti deski. Izgubil je le eno partijo, pa še to morda zato, ker je moral v ekipo vskočiti tako rekoč v zadnjem hipu. Solidno delo je na četrti deski opravil Bojan Osolin, ki je iz sedmih partij zbral tri točke in pol in bil na četrti deski četrti. Mojster Marjan Šemrl se je tudi tokrat izkazal kot steber ekipe. Odigral je vseh devet partij, osvojil štiri točke in pol pa še bronasto kolajno na šesti deski. Jože Skok je osvojil štiri točke iz osmih partij, kar pet s črnimi figurami, in bil na sedmi deski četrti. Leopold Galle je prvič igral za Domžale na ravni članske lige in iz šestih partij zabeležil tri točke in pol. Milenkovič je iz treh partij dosegel dva remija, Ivan Bratko pa točko, vendar «srebrno» zmago v zadnjem kolu. Eno partijo je odigral tudi Vid Vavpe-tič in jo dobil, eno pa tudi Špela Orehek. Kapetan ekipe Franci Košir je svoje delo opravil z odliko. Ligo je vzorno vodil državni sodnik Franc Poglajen. Vrstni red: Gorenjka Lesce 33.5, Domžale 31, Tomo Zupan Vzajemna in Sežana s po 30.5, Piran 28, Trebnje BMP in Komenda s po 25.5, Podpeč 24, Kočevje 21.5 in Stari Mayr Kranj 20. Zadnjeuvrščeni je izpadel v 2. člansko ligo zahod, zmagovalec pa napredoval v državno člansko ligo, v kateri nastopa veliko domačih in tujih velemojstrov. Jože Skok Srebrna ekipa Domžal: spredaj Šemrl in Milenkovič. Stojijo od leve -Košir, Osolin, Skok, Karnar in Bratko Mikijevci smo v "top formi" Mikijevci v jesenskih dneh nadaljujemo z odličnimi nastopi na mednarodnih tekmovanjih. Ples Plesalci pionirske street show male skupine Potepuhi (kor. Andraž Mrak) so po osvojenem naslovu državnih in evropskih prvakov 21. oktobra na svetovnem prvenstvu v Pecsu osvojili odlično 5. mesto. Tudi v Pecsu pa so na svojem evropskem prvenstvu nastopili show plesalci. V dneh od 25. do 28. oktobra so se odvili številni nastopi: plesalke pionirske male skupine Želodki so se letos že okitile z zlatom, na EP pa dodala bron. Skupaj s soplesalkami so s formacijo Na dnu morja dosegle 6. mesto. Mladinska formacija Moč vilinov je uspešno nastopila v finalu in dosegla 4. mesto. Mladinska mala skupina Na ulici je bila 12., Laura Potočnik in Lana Smolnikar sta v paru prav tako dosegli 12. mesto, Lea Razpotnik in Sara Perko pa 14. V finalu je nastopila tudi Velik uspeh v Somborju Pisala se je sobota, 20.10.2012, ko so dvigalci uteži iz Težkoatletskega kluba Domžal na mednarodnem prvenstvu Somborja presenečali tako konkurente kot tudi gledalce. TEZKOATLETSKI KLUB DOMŽALE Jernej Orešek, Štefan Dominko in Boštjan Peterca so zasedli odlično drugo mesto. Premagali so večkratne prvake Srbije iz preteklih let in za malo zaostali za aktualnim prvakom Srbije 2012. Ekipa Spartak Subotica, ki se v Srbiji bori za ekipno prvo mesto, je naše fante premagala za slabi dve točki. Za ekipo TAK Domžale so nastopali Jernej Orešek (poteg 110 kg, sunek 130 kg, 298,42 točk), Štefan Dominko (poteg 100 kg, sunek 122 kg 261,75 točk) in Boštjan Peterca (poteg 95 kg, sunek 130 kg, 251,52 točk). Rezultati po ekipah: 1. Spartak Suboti-ca (Srbija), 813,48 točk,; 2. TAK Domžale (Slovenija), 811,70 točk; 3. Radnički Som-bor (Srbija), 795,69 točk; 4. Hartmann es fia (Madžarska), 691,61 točk; 5. Metalac Zagreb (Hrvaška), 661,09 točk; 6. Herkules Bač (Srbija), 650,05 točk; 7. Iregszemcse (Madžarska), 569,06 točk. Ekipa Domžal se zahvaljuje za sodelovanje in pomoč svojemu sponzorju Avtohiši SNOJ iz Črnuč. Tanja Peterca Zelo uspešni na mednarodnem tekmovanju v Varaždinu V ekipnem delu tekmovanja so se mladi predstavniki NTS Mengeš tudi letos kar trikrat uvrstili med tri najboljše Namizni tenis Na 42. mednarodnem namiznoteniškem turnirju v Varaždinu, ki je letos potekalo od 9. do 11. novembra, je nastopilo 82 klubov oziroma 338 fantov in 215 deklet iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Črne Gore in Slovenije. V ekipnem tekmovanju pa je nastopilo 46 ekip fantov in 32 ekip deklet. Med 13 tekmovalkami in tekmovalci, ki so zastopali NTS Mengeš, so bili tudi nekateri, ki sicer trenirajo v Namiznoteniški sekciji Mengeš, a prihajajo iz domžalske občine. V ekipnem delu tekmovanja so se mladi predstavniki NTS Mengeš tudi letos kar trikrat uvrstili med tri najboljše in tako stali na odru za zmagovalce. Pri najmlajših kadetinjah sta Vita in Tara Kobetič osvojili 3.-4. mesto, v kategoriji mlajših kadetinj sta Katarina Stražar in Vita Kobetič osvojili 3.-4. mesto, v kategoriji mlajših kadetov pa sta Tim Pavli in Aljaž Frelih (Ljubno) osvojila 3.-4. mesto, Nejc Erjavec, Rok Hribar in Tine Zajc pa so bili med kadeti na 5.-8. mestu. Tudi v posamičnem tekmovanju so bili naši tekmovalci uspešni. Ana Tofant je bila po vodstvu 2:0 že zelo blizu medalji, a je nato v nadaljevanju dvoboja tesno z 2:3 izgubila uvrstitev med štiri najboljše in osvojila 5.-8. mesto. Enako uvrstitev, torej 5.-8. mesto, je osvojila tudi Vita Kobetič. Žal zaradi poškodbe v posamičnem tekmovanju ni nastopila Katarina Stražar, ki bi se lahko, glede na njeno znanje in formo, vmešala v boj za najboljša mesta. Pri fantih se je 6 tekmovalcev uvrstilo v finalni del tekmovanja. Med 32 najboljših so se uvrstili Nejc Erjavec, Rok Hribar, Bor Rutar in Tilen Šalja, med 64 pa Peter Topič in Tim Pavli. Vsem čestitamo! Janez Stibrič članska formacija High voltage in dosegla 6. mesto. Članska mala skupina Volume lashes je zasedla 13. mesto. Za koreografije vseh tekmovalnih točk je poskrbela Maja Lavrinc. Orientalske plesalke so med novembrskimi prazniki v mestu Liberec na Češkem nastopile na EP v show orientalskih plesih in SP v orient plesih. Plesalka in koreografinja Andrea Zanardi, članica 2, je dosegla 3. mesto v show nastopu in 2. mesto v orientalskih plesih, pionirka Anastazija Baloh in mladinka Barbara Grmek 12. mesto, Ajda Križman 26. mesto, mešana skupina Marsovci na obisku orienta 2. mesto, skupina Biseri orienta pa 3. mesto. Naše plesalke so letos prvič skupaj s plesalkami BPS Radovljica nastopile v članski formaciji Baladi in bile odlične 4. Vita in Tara Kobetič sta se zasluženo veselili osvojenega 3.-4. mesta na mednarodnem tekmovanju v Varaždinu. Želodki na EP 2012 (Foto: Miki) Zavod za šport in rekreacijo Domžale objavlja: 1. Začetek obratovanja drsališča dne 7. decembra 2012 predstavlja tudi začetek igranja rekreativnega hokeja. Ker se do roka še niso uradno prijavili nekateri, ki so imeli abonma v preteklem letu, imajo možnost prijave še do 5. decembra 2012. Razpis je skupaj s prijavnico objavljen na spletni strani Zavoda www. zavod-sport-domzale.si. Prednost pri izbiri terminov je že dana vsem prijavljen-cem, ki so v roku oddali prijave. Rezervacija termina je mogoča samo v pisni obliki v skladu z razpisom. 2. V tej številki Slamnika je na spletni strani Občine Domžale ter na spletni strani Zavoda objavljen javni razpis za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v občini Domžale za leto 2013. Glede na permanentne „težave" nekaterih društev (nepravočasna ali nepopolna prijava) posebej izpostavljam, da vsi potencialni kandidati pravočasno oddajo vloge na predpisanih obrazcih in z vsemi potrebnimi dokazili. V času razpisnega roka bo dovolj možnosti za pomoč s strani Zavoda za šport, vendar le ob pravočasni predložitvi osnutkov prijave v elektronski obliki. mag. Janez Zupančič, univ. dipl. oec., direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale PD DOMŽALE Memorial Janeza Jegliča -Johana Planinsko društvo Domžale je 29. septembra v spomin na domžalskega alpinista izvedlo že 15. Memorial Janeza Jegliča - Johana. V veliki Osapski steni je bil med plezalci v smeri Goba Na fotografiji: Maja Šuštar (Foto: Urban Golob) najhitrejši Klemen Bečan, med dekleti pa je na vrh kombinacije Tržaške smeri in smeri A little bit harder najhitreje priplezala članica domžalskega alpinističnega odseka Maja Šuštar. Tekmovalnemu delu je sledil družabni del ob predavanju športne plezalke Natalije Gros "Moja plezalna pravljica ". Bojana Vojska ATLETIKA Priznanja Marjan GORZA, častni predsednik Atletskega kluba Domžale, je 9. novembra prejel zlato plaketo Atletske zveze Slovenije. Prestižno priznanje je zahvala za dolgoletno predano delo v atletiki, ki je obsegalo 30-letno vodenje ene- ga večjih domžalskih klubov, uspešno organizacijo številnih atletskih tekmovanj in članstvo v Izvršnem odboru Atletske zveze Slovenije. Marjan je še vedno tudi atletski sodnik z evidenco več kot 300 sojenj, med katerimi je bil tudi sodnik 1. ranga na velikih mednarodnih tekmovanjih v Ljubljani in Domžalah. Iskrene čestitke veljajo tudi alji Sitar, ki je dobila priznanje za drugo najboljšo slovensko atletinjo med mlajšimi članicami za leto 2012, in tretjemu najuspešnejšemu slovenskemu pionirju, roku Balantiču. Bojana Vojska PKK PIRUETA Osma na svetovnem prvenstvu V daljni Novi Zelandiji je naša tekmovalka Veronika Brešar na svetovnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju osvojila odlično osmo mesto med de- vetnajstimi tekmovalkami iz trinajstih držav sveta. Veronika se je s svojo trenerko intenzivno pripravljala skozi celo leto, udeleževala se je številčnih tekmovanj tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Odlično je svoje like izpeljala na evropskem prvenstvu ter tako s polno navdiha odšla na svetovno prvenstvo. Še enkrat iskrene čestitke Veroniki in želimo ji, da bo svoj uspeh v prihodnjem letu še izboljšala. IZLET slamnik@kd-domzale.si UCNO-SPREHAJALNA POT RAČA Skozi idilično pokrajino tiho vijuga potoček, ob katerem počiva nekdanji mlin. Nad opuščenim periščem se sklanjajo vrbe. Obrečno grmičevje in drevje se bohotita v pisanih barvah. Povabljeni smo v oazo miru, kjer še diši po sožitju narave in človeka. Nina Kopčavar in Matej Kovačič Foto: Matej Kovačičr Avto parkiram pred gasilskim domom v Krašcah in zvedavo pogledujem naokoli, kje le se skrivajo vse tiste posebnosti moravškega podeželja, ki so opisane v knjižici. Strah pred tem, da izbrani izlet v srce Slovenije ne bi dosegel tiste estetske, spoznavne in doživljajske vrednosti, kot jo zahteva moja narava, se ob pogledu na veliko informativno tablo ob gasilskem domu rahlo sprosti. Ko pa pot za prvo hišo zapusti vas in se po bregu navzdol spusti v sotesko Rače, se dvomi v glavi v hipu razkadijo. Skozi idilično pokrajino tiho vijuga potoček, ob katerem počiva nekdanji mlin. Nad opuščenim periščem se sklanjajo vrbe. Obrečno grmičevje in drevje se bohotita v pisanih barvah. Znašla sem se v oazi miru, kjer še diši po sožitju narave in človeka. Po človeku, ki še ne stoji na piedestalu uni-verzuma. Čas je, da se ustavim. Moravski kras Rdeča nit današnje poti je potok Rača in mlinarstvo ob njem. Rečico spoznavamo v njenem srednjem toku, kjer se počasi vije skozi sotesko. Slednja po svoji veličini in temačnosti ne dosega sotesk, ki jih najdemo v bolj hribovitih delih Slovenije, ampak postreže s čisto svojevrstno lepoto, mehkobo, nežnostjo. K temu je v veliki meri prispevala kamninska sestava tal, saj se gibljemo na območju tako imenovanega moravškega osamelega krasa. Kraško pokrajino, v kateri je iskati tudi izvor imena Krašce, najlažje prepoznamo predvsem po odkriti kamnini. Na levem in desnem bregu Rače pa lahko v razkritih apnencih najdemo tudi fosilne ostanke različnih morskih organizmov. Macetov mlin in jama Ozka soteska, skozi katero se Rača vije v številnih zavitih okljukih, ne dopušča prostora za naselja in obdelovalne površine. Tu so našli prostor mlini in žage, ki so danes zgolj tihe, a vendar zgovorne podobe nekdanjega življenja mlinarjev ob Rači. Že takoj na začetku poti se srečamo z Meceto-vim vodnim mlinom, ki je deloval vse do leta 1962. Kamnita stavba, kjer so bile nekoč mlevne naprave, je v razvalinah, ob njej pa stoji gospodarsko poslopje, kozolec na kozla in perišče, kamor so perice hodile izpirat perilo. Z izgradnjo vodovoda na tem območju in po oskrbi gospodinjstev s pralnimi stroji je tudi ta dejavnost zamrla. Betonsko korito s perilniki ostaja danes v družbi vode, rib in vrb. Nedaleč stran od mlina je vhod v Macetovo jamo. Med vodo in nebom/med ribami in pticami Od Macetovega mlina se pot dvigne nad rečno strugo in nas prek travnikov, mimo njiv in skozi manjše zaplate gozda vodi proti naslednjemu mlinu. Dve glasni šoji poskakujeta na travniku ob robu gozda in previdno pogledujeta v mojo smer. Ko se jima približam, odleti najprej prva, druga pa le nekaj trenutkov za njo. Na celotni poti naj bi strokovnjaki popisali 42 različnih vrst ptic. Nekatere izmed njih, na primer belo pastirico, liščka in lastovke bomo srečali bolj po vaseh in v okoliških sadovnjakih, nad gozdom se rada zadržuje kanja, na močvirnatih travnikih pa so svoj prostor našle mlakarice, sive čaplje in številne druge vrste ptic. V potoku Rače domujejo ribe, na njenem prodnatem dnu pa se pod kamni in med rastlinjem zadržujejo vodni polžki, pijavke in podobne male zverinice. Potočni raki, po katerih je dobila Rača ime, so danes precej redki. Na prodiščih reke, poplavnih lokah, med bo- gatim obvodnim rastlinjem in obrečnim vrbovjem so poleg ptic našle svoj življenjski prostor tudi žabe in močeradi. Mohorjev in Vehovčev mlin s kraškimi izviri Nekje na sredini poti pridemo do Mohorjevega in Vehovčega vodnega mlina. Prvi, med domačini bolj poznan kot Francin mlin, stoji že vse od leta 1826. Prvotno je bil zgrajen iz lesenih brun in kamna, saj so ljudje pri gradnji domačij uporabljali zgolj material, ki so ga našli v bližini. Danes je stavba v celoti zidana, do mlina pa so napeljane betonske rake, kot dovod pogonske moči iz potoka Rače. Družina je tu živela še do nedavnega leta 1979. V bližini mlina je majhna delujoča hidroelektrarna (vodno kolo), perišče s perilniki (nekoč kamnito, danes betonsko) in kraški izvir. Kraških izvirov med mlinoma je več, vendar pohodnika zgolj pri enem od njih čaka prijetno presenečenje. Notranjost mlina je najbolje ohranjena v Vehovčevem mlinu. Obrtniki in svetniki Proti koncu poti pridemo do cerkve sv. Andreja, ki naj bi jo nekdaj obdajal protiturški tabor. Samostojno postavljen zvonik, ki je služil kot obrambni stolp, je s cerkvijo povezan v nadstropju z mostovžem, kjer pridemo na kor. Freske v prezbiteri-ju veljajo za eno največjih srednjeveških poslikav na Slovenskem. Ob sakralni dediščini sobivajo značilni spremljevalci kmečkega življenja, kozolci, ki predstavljajo svojevrsten spomenik nekdanjemu znanju tesarjev. Enojni ali dvojni so še nedolgo tega služili za sušenje in shranjevanje živinske krme in kot parkirišče za kmečke stroje. Lesena razpela, ki jih bomo prav tako obšli na poti, so delo lokalnih rezbarjev. Na njih so bile v preteklosti zgolj lesene Kristusove podobe, ki pa so jih zaradi velike izpostavljenosti vremenskim vplivom zamenjali s kovinskim ali mavčnim odlitkom. Razpela stojijo na razpotjih ali kot mejniki. Lahko so postavljena tudi v spomin na nek poseben dogodek. Pot se počasi približuje koncu. Moja skleda, ki se včasih zdi brez dna, je napolnjena. Še več. Mislim, da se na to čarobno, bogato in tankočutno spelja- Splošne informacije: Dolžina poti: 4 km Čas hoje: 2h Orientacija: pot je v večji meri dobro označena z usmerjevalnimi tablami in markacijami mlinskih koles. Kljub temu je priporočljivo s seboj vzeti zemljevid poti, saj lahko brez njega skrenemo s poti. Potrebna oprema: pot je nezahtevna. Pohodni čevlji so priporočljivi (rosa, dež, sneg). Opis poti in knjižica: knjižico z natančnim opisom poti, zemljevidom, opisom naravne in kulturne dediščine dobite na Zavodu RS za varstvo narave v Kranju ali na njihovi spletni strani www.zrsvn.si. Vodenje: za vodeni ogled se dogovorite s TD Moravče. V okviru Turističnega društva Moravče organizirajo: • redno tedensko rekreativno hojo: v zimskem času ob sobotah ob 14. uri, v poletnem času ob torkih ob 17. uri, v juliju in avgustu ob 18. uri; • nočni pohod z lučkami ob kulturnem prazniku (februar) z Krašc; • organizirajo in izvedejo dneve dejavnosti (tehnični dan) za učence 2. triade OŠ v aprilu, maju, juniju, septembru in oktobru (info.: Dani Jančar, 041 326 292); • čajanka (september); • kostanjeva nedelja (oktober). Izhodišče: vas Krašce, 6,5 km iz Krtine v smeri proti Moravčam. Slabe 3 km iz domžalske občine. Krožna pot. 2012 DECEMBER/GRUDEN 30 pe rak voda • mokro list 01 so S. d. boja proti aidsu | m S. d. b. pr. 03 po no pot še vrnem. Če ne prej, pa na nočni pohod s svetilkami za slovenski kulturni praznik. □ 04 to S. dan invalidov 05sr M. dan prostovoljstva| 06ce 07 pe 08 so 10 po S. d. člo. pravic 11 to S. dan gora 12 sr 13 ce n Ä pljuča, prsi, želodec, jetra ogljikovi hidrati £ lev ogenj • toplo plod srce, krvni obtok, arterije, hrbet beljakovine A devica zemlja • hladno korenina j^ms^. prebavila, vranica, trebušna slinavka W sol, korenina, gomolji tehtnica zrak *sveže svetlo cvet II kolki, ledvice, mehur maščoba, olje škorpijon voda • mokro list spolni organi, sečevod ogljikovi hidrati strelec ogenj • toplo plod ® stegna, vene beljakovine kozorog zemlja • hladno korenina d sklepi, kolena, kosti, koža - / sol, korenina, gomolji vodnar zrak »sveže svetlo cvet goleni, vene maščoba, olje ribi voda • mokro stopala, nart, prsti na nogah ogljikovi hidrati list 2 Oče oven ogenj • toplo plod 21 pe 22 glava, možgani, oči beljakovine so 24 po 25 to Božič 26 sr Dan smostojnosti in enotnosti 27 28 če pe bik zemlja • hladno korenina © vrat, tilnik, ušesa, zobje sol, korenina, gomolji dvojčka zrak'sveže svetlo cvet ® dihala, ramena, roke, dlani maščoba, olje ♦ □ rak voda • mokro list slamnik@kd-domzale.si OKOLJE Ločevanje odpadkov - za večino dobra praksa, za nekatere še vedno nujno zlo V občinah, kjer naše podjetje opravlja javno gospodarsko službo ravnanja z odpadki, smo v zadnjih štirih letih (od 2008 do 2011) zabeležili kar precejšen napredek pri odlaganju odpadkov. kolümna • kam greš, človek? NARAVNA ETIKA Anton Komat Javno komunalno podjetje Prodnik Leta 2008 smo odložili nekaj manj kot 21 000 ton, lansko leto pa le dobrih 15 000 ton ostalih odpadkov. Napredek pripisujemo predvsem strožji uvedbi ločevanja odpadkov v gospodinjstvih, boljši infrastrukturi in logistiki ter seveda večji osveščenosti in dovzetnosti za to problematiko vas, uporabnikov. Pred uvedbo zabojnikov za embalažo v vsakem gospodinjstvu so bili le-ti locirani na ekoloških otokih. Torej smo že imeli neko utečeno prakso ločevanja odpadne embalaže, vendar je s približanjem rumenih zabojnikov do vrat vsakega gospodinjstva postalo ločevanje embalaže še lažje in bolj učinkovito, o čemer pričajo tudi podatki zbranih količin, in sicer s 700 ton v letu 2009 na več kot 2000 ton v letu 2011. Na tem mestu je smotrno omeniti tudi to, da v kolikor imate v gospodinjstvu premajhen zabojnik za zbiranje odpadne embalaže, nas o tem lahko obvestite in ga bomo brezplačno zamenjali, prav tako velikost rumenega zabojnika ne vpliva na obračun smetarine. Apeliramo predvsem na tiste, ki vztrajno puščajo odpadno embalažo (in tudi druge neprimerne odpadke) na ekoloških otokih, in tiste, ki imajo na dan odvoza embalaže poleg zabojnika še dodatne vreče, katerih po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki nismo dolžni prevzeti. Z večjim zabojnikom za odpadno embalažo lahko torej pridete do hitre rešitve mnogih problemov. Z uvedbo zabojnika za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov se je marsikateri uporabnik odzval negativno, vendar je ta uvedba obrodila sadove, saj smo v obdobju dveh let količino zbranih biološko razgradljivih odpadkov povečali s 3736 ton (leta 2009) na 4873 ton (leta 2011). Kar pa posledično pomeni manj odloženih odpadkov. Še vedno pa v zabojnikih, namenjenim zbiranju ostalih odpadkov (črni zabojniki), opažamo nepravilno odlaganje, kar je potrdila tudi se-jalna analiza. Omenjena raziskava, ki jo je opravila akreditirana institucija, je pokazala, da delež biološko razgradljivih odpadkov v črnih posodah še vedno presega 30 odstotkov. Za zmanjšanje tega deleža imamo dve osnovni rešitvi, in sicer prva je večja osveščenost uporabnikov o ločevanju biološko razgradljivih odpadkov, druga pa predstavlja popolnoma nov pristop kontrole zabojnikov. Z uvedbo pregledovanja odpadkov v posameznih zabojnikih želimo uporabnike predvsem opozoriti na nepravilno odlaganje in jih posledično spodbuditi k pravilnemu ločevanju. Večje in ponavljajoče se prekrške bomo predali pristojnim organom, ki bodo nadalje ukrepali skladno z določbami Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Domžale. Na celotnem območju, ki ga pokrivamo, imamo 206 zbiralnic za zbiranje odpadnega stekla in papirja. Na območju občine Domžale je tradicija ekoloških otokov že zelo dolga in so v veliko pomoč pri ločevanju odpadkov. Nekatere izmed njih pa tako vam, lokalnim prebivalcem, kot tudi našemu podjetju prinašajo ogromno problemov in nevšečnosti. Poleg tega, da njihov izgled kazi okolico, nepravilno odloženi odpadki mar- V kolikor imate v gospodinjstvu premajhen zabojnik za zbiranje odpadne embalaže, nas o tem lahko obvestite in ga bomo brezplačno zamenjali, prav tako velikost rumenega zabojnika ne vpliva na obračun smetarine. sikdaj predstavljajo tudi nevarnost ljudem, živalim in naravi. Med zelo popularnimi dejanji so tudi kraje odpadnega papirja iz modrih zabojnikov. Če zanemarimo ekonomske posledice, se ta dejanja največkrat odrazijo v onesnaženi okolici, ki ostane za tovrstnimi obiskovalci. Drugo, nam nepojasnjeno dejanje pa je požiganje zabojnikov za odpadni papir. V obdobju zadnjih dveh let smo jih zaradi te vrste vandalizma morali zamenjati kar 15. Količina zbranih odpadkov se z leti ne zmanjšuje, lahko bi rekli, da celo rahlo raste. Več odpadkov, izločenih na izvoru, pomeni manj odpadkov na odlagališčih in s tem posledično manjšo obremenjenost okolja. Na drugi strani pa to pomeni več odpadkov, predanih v predelavo in ponovno uporabo. O rezultatih dobrega ločevanja priča tudi podatek v poročilu okoljskega ministrstva, da smo v preteklem letu odložili le 35 % vseh zbranih odpadkov, kar nas na področju ravnanja z odpadki uvršča med najbolj uspešne občine v Sloveniji. Prepričanje nekaterih, da gre kljub ločevanju odpadkov na koncu vse na isti kup, je zmotno, kar med drugim dokazujejo tudi rezultati sejalnih analiz. Vsekakor je pomembno, v kateri zabojnik odložite določen odpadek, zato bi si v prihodnosti želeli še več dobrih praks ločevanja odpadkov in posledično manj tistih, ki smetijo naše okolje. Dejstvo je, da le skupaj lahko pridemo do zastavljenih ciljev, in verjamemo, da nam bo z vašo pomočjo uspelo. Politiki nas v času sedanje ekonomske krize nenehno prepričujejo, da potrebujemo »več znanja za večjo konkurenčnost«! Poglejmo si, kaj prinaša to govoričenje politikov. KINO SPORED DECEMBER 2012 MESTNI KINO DOMŽALE MestniKino | Domžale 17:00 I ARTHUR BOŽIČEK | sinhronizirano, 4+ SOBOTNI DRUŽINSKI FILM 20:00 I MUHARJENJEVJEMNU 17:00 I PRIJATELJA | abonma FILMSKI 18:00 I ZAČETNIKI 20:00 I MALTEŠKI SKOL cikel BOGART In NOIR 18:00 I ŠANGHAJ 20:30 I ZAČETNIKI 18:00 I ZAČETNIKI 20:00 I ŠANGHAJ pogovor z Markom Nabršnikom 20:00 I ZAČETNIKI 10:00 I BOŽIČKOV VAJENEC | sinhronizirano, 4+ FILMSKA MATINEJA 17:00 I MED VOLKOVI | SOB. DRUŽINSKI FILM 20:00 I SKRITO ŽIVLJENJE BESED 20:00 I VELIKI SEN | cikel BOGART in NOIR 18:00 I IME MI JE LI 20:00 I DIVJI I pogovor z ustvarjalci in igralci 17:00 I BOŽIČKOV VAJENEC | sinhronizirano, 4+ SOBOTNI DRUŽINSKI FILM 20:00 I IME MIJEU 18:00 I UČITELJ | podnapisi, 10+ 20:00 I DIVJI 18:00 I UČITELJ | podnapisi, 10+ 20:00 I KEY LARGO | cikel BOGART in NOIR 17:00 I UČITELJ | podnapisi, 10+ SOBOTNI DRUŽINSKI FILM 20:00 I ZADNJI NOMADI in predfilm VEČERI GORNIŠKEGA FILMA 18:00 I ARTHUR BOŽIČEK | sinhronizirano, 4+ 20:00 I PRIJATELJA 18:00 I ARTHUR BOŽIČEK | sinhronizirano, 4+ 20:00 I PRIJATELJA 18:00 I PRIJATELJA 20:00 I PISMA SVETEMU NIKOLAJU 17:00 I BOŽIČKOV VAJENEC | sinhronizirano, 4+ SOBOTNI DRUŽINSKI FILM 20:00 I PISMA SVETEMU NIKOLAJU MESTNI KINO DOMŽALE se nahaja v KD Franca Bernika, Ljubljanska 61, Domžale t.722 50 50 I www.kd-domzale.si Več znanja pomeni zgolj reprodukcijo obstoječega znanja, na katerem sedaj temelji naša zavožena civilizacija. Torej ohranjanje obstoječega stanja sveta. Če pa konkurenčnost nadaljujemo v nedogled, kmalu pristanemo v sovraštvu in vojni. Kajti vojna je najbolj zaostreno stanje konkurenčnosti. Najprej se gnani od pohlepa in sebičnosti borimo s konkurenco, ki jo moramo "premagati", s sosedi, od katerih moramo biti "bolj premožni", pa z drugimi, ki so druge vere, in z vsemi drugačnimi pa s sosednjimi narodi in tako naprej vse do vojne vseh proti vsem. Prepričan sem, da slogana politikov ne podpirate, saj živimo v nevzdržnem svetu, ki ni po meri človeka, in si nihče med nami pri zdravi pameti ne želi vojne. Zatorej moramo sila nevarno politično nakladanje obrniti v pravo smer. Tisto, kar potrebujemo, je »več domišljije za velike spremembe«! Le razcvet domišljije nam bo prinesel najboljše zamisli in rešitve, kako spremeniti svet, da bo postal bolj varen za preživetje ljudi. Zavedati se moramo, da narava zlahka preživi brez ljudi, obratno pa ni mogoče. Življenje planeta je staro vsaj 3,5 milijarde let, človeška vrsta pa le 250.000 let in morda zadnjih 200 let premore toliko tehnološke moči, da poskuša spreminjati svet po svojih zamislih. Kakšne pa so te zamisli, si lahko ogledamo na rezultatih, ki so očitni na vsakem koraku. Zato z varovanjem narave varujemo predvsem sami sebe. Največji sovražnik Človeka je namreč človek sam. Lopov in žrtev sta v eni osebi! Vendar reševanje človeške vrste ni znanstveno--tehnološko vprašanje, pač pa predvsem kulturno vprašanje. Tisto, kar definira veličino človeka, je njegova kultura. Zato moramo uspešnost vsake družbe ocenjevati po stopnji kulture, ki jo je razvila, ne pa po stopnji tehnološke oz. vojaške moči. V srži kulture vsake človeške skupnosti pa je njena etika oz. morala posameznikov, ki jo sestavljajo. Že dokaj stara je zamisel o naravni pogodbi, ki naj človeško civilizacijo popelje iz tvegane dobe parazitizma v varnejšo dobo simbioze z življenjem planeta. Naravna pogodba temelji na etiki človekove odgovornosti. Nujno moramo oblikovati vrednote nove etike odgovornosti, ki temelji na naravnem moralnem zakonu. Izbire vrednot pa ne smemo prepustiti politikom in "strokovnjakom", sedečim v raznih "etičnih komisijah", "odborih za trajnostni razvoj" in podobnih "okoljskih" institucijah. Prakse tudi ne smemo utemeljevati z objektivnostjo naravoslovne znanosti, ker ta nikakor ni objektivna. Ne pozabimo - Vrednote naravne etike so: svetost življenja, dostojanstvo človeka, dolžnost do drugih, odgovornost do drugačnih in posvečenost umrlih. V celotni zgodovini človeštva ni bilo in tudi ne bo bistveno, da je prav moderna naravoslovna znanost uničila osnovo tradicionalnega naravnega prava. Kje torej dobiti kriterije za oblikovanje vrednot nove etike?Naravni moralni zakon poznajo izročila vseh kultur človeške zgodovine. Imenujejo ga tudi naravno pravo, naravna pravičnost ali pa naravna etika. Z zadnjim izrazom bom poenotil sicer pestro izrazoslovje drugačnega vrednostnega sistema, zato je naravna etika edini vir vrednostnih presoj za vse čase. Vprašajmo se, kakšne posledice nosimo, če kršimo osnove naravne etike, kot jo krši ta čas? Clive S. Lewis nas uči: »Biti brez predsodkov glede vprašanj, ki niso temeljna, je koristno. Biti brez predsodkov glede temeljnih osnov bodisi teoretičnega bodisi praktičnega razuma pa je idiotizem.« Ali naša civilizacija premore več idiotizma kot modrosti? Vsekakor! Poglejmo si človeški idiotizem na primeru človekove "zmage" nad naravo. Zavojevanje narave pomeni najmanj dvoje: vedno večjo osvoboditev od tradicije in vedno večji nadzor nad naravnimi procesi. V resnici se človekova moč nad naravo sprevrže v zlorabo narave proti človeku samemu. Z ukinjanjem tradicionalnih vrednot zavržemo izročila svojih prednikov, s povečanim nadzorom nad naravnimi procesi pa v bistvu povečujemo moč nasilja nad našimi potomci. Kasnejša ko bo generacija, bližje bo času izumrtja človeške vrste, in poslednji ljudje na svojo prihodnost ne bodo imeli nobenega vpliva več. Postali bodo nemočna žrtev nespametnih dejanj prednikov. Clive S. Lewis piše: »Človeška narava bo poslednji del narave, ki se bo uklonil človeku.« Človekova poslednja osvojitev narave bo pomenila odpravo Človeka! Vsi "porazi" narave so bili in so le njeni taktični umiki. Narava nas bo pogoltnila, tako kot bogomolka ujame in požre svoj plen. Bogomolka ima s svojim kvišku dvignjenim prednjim parom nog videz miroljubnega bitja v molitvi, toda isti nogi sta hkrati smrtonosna past, iz katere ni rešitve. V bogomolki imamo odlično podobo naše končne "zmage" nad naravo. Vsaka "zmaga" nad naravo povečuje njeno moč in hkrati pomeni, da se odrečemu delu svoje duše. Odreči se lastni duši, pa pomeni kupčijo s hudičem, takšno je nesmrtno sporočilo Goethejevega Fausta. Ali bomo hudiču prodali svoje duše v zameno za iluzijo moči? Upajmo, da ne, kajti hudič vedno pride po svoje plačilo! 44 Vrednote naravne etike so: svetost življenja, dostojanstvo človeka, dolžnost do drugih, odgovornost do drugačnih in posvečenost umrlih. Modri učitelji davnine so poskušali človekovo dušo uskladiti z dušo sveta. Današnji centri moči poskušajo nasprotno, ko stvarnost nenehno na-tezajo na Prokrustovi postelji sebičnih želja ljudi. Povrnimo se torej k starodavnim modrostim, k naravni etiki in njenim vrednotam. Začnimo pri sebi in ljubezen do moči spremenimo v ljubezen do Resnice. Potrebujemo novo etično znanost, ki bo potovala po poti k Resnici, in potrebujemo novo vzgojo in izobraževanje, ki bosta usmerjala ljudi na tej poti. Navedene spremembe pa se lahko izvede le v svobodni družbi duhovno visoko motiviranih posameznikov. Temelj sprememb je torej spremenjen posameznik. Naše delovanje v zunanjem svetu mora biti umerjeno v promocijo strpnosti, nenasilja in solidarnosti, tako s soljudmi kakor tudi z vsemi živimi bitji. Moramo se zavedati, da naša dejanja izvirajo iz naših prepričanj. »Človek je to, kar misli« in če temu sledimo, se bomo najprej posvetili samemu sebi. Duhovno srečanje s samim seboj bo prineslo temeljit preobrat v naši percepciji sveta. Naslednji korak je sprejemanje naravne etike. Preživetje človeške vrste je odvisno predvsem od tega, ali bomo sprejeli naravni moralni zakon kot nov svetovni etos. Če bi se ljudje ravnali po naravni etiki, po zakonih narave, bi živeli v naravnem stanju miru in dobre volje. Narava je postavila meje lastnine tudi za človeka, kajti po naravni etiki obstajajo omejitve tega, kar si človek sme prilastiti. Na tem svetu je dovolj dobrin za skromnega, za pohlepne pa bi potrebovali še tri planete. Največje zlo tega sveta izvira iz stavka To je moje! Toda, čim vzvišeni cilji bivanja izginejo, človekovo življenje postane pomilovanja vredno. V očeh mladine se ne iskri več upanje in starost je brez dostojanstva. Ko ljudje umrejo, jih nehamo omenjati. V današnjem svetu celo življenje nekaj delamo, ne naredimo pa ničesar za svojo dušo. Da bi sprejeli varno prihodnost, moramo zavreči velik del sedanje izprijene etike in morale.Zato moramo spremeniti učenje in vzgojo. Dogmo, ki zgolj iz razuma gleda na ta svet, mora zamenjati subjektiven, senzibilen in intuitiven pristop, ki človeka umešča znotraj narave. Prav v sedanjem šolskem sistemu tiči vzrok mentalnih tumorjev, ki iz ljudi kreirajo sebičneže in duhovne brezdomce. Spoznati moramo, da sta razum in intuicija le navidezno nasprotna pola človekovega duha in da bo harmo-nizacija obeh močno pospešila duhovno evolucijo človeka. Spoznali bomo, da v naši duši živi tista druga resničnost, po kateri tako močno hrepenimo. Ključ do sreče in harmonije našega življenja je preprostost in praktičnost. Le poenostavljanje življenja nam bo prineslo duhovni mir. Iz duhovnega miru pa izvira vsa radost bivanja in naše veselje do življenja. Ob vsem tem je najbolj zanimivo, da so najdragocenejše stvari našega življenja zastonj. Za mir, lepoto, radost, srečo in ljubezen ne potrebujemo denarja, pač pa srce. □ OBJAVE slamnik@kd-domzale.si Koledar dogodkov Pripravila: Maša Rener PETEK, 30. NOVEMBER 2012 PEVSKI VEČER m- Osnovne šole Domžale. Pevski večer Ženski pevski zbor Stane Habe Društva upokojencev Domžale vas ob 19. uri vabi na pevski večer v dvorano Osnovne šole Domžale. Z njimi bosta zapela Mešani pevski zbor Slamnik Ihan in Narciski -del Moškega pevskega zbora KD Limbar Moravče, večer pa bodo obogatile tudi ci-trarke. Dobrodošli!. SOBOTA, 1. DECEMBER 2012 IZOBRAŽEVANJE m~ Študentski klub Domžale Dan boja proti aidsu V soboto, i. decembra 2012, vas ŠKD vabi na ploščad pred blagovnico TUŠ v centru Domžal, kjer boste lahko izvedeli kaj novega o preventivni zaščiti pred virusom HIV ter si naredili zalogo kondomov. Na voljo bodo od 10. do 15. ure. HIV (virus človekove zmanjšane odpornosti) napada celice imunskega sistema in počasi slabi obrambno sposobnost telesa. Posledica tega je oslabljen imunski sistem, zato se poveča dovzetnost za različne okužbe in rakava obolenja. AIDS (sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti) je končna faza okužbe s HIV. Sicer pa v Študentskem klubu Domžale zbirajo tudi odpadne kartuše in tonerje za Rdeče noske, plastične zamaške ter odpadne baterije. NEDELJA, 2. DECEMBER 2012 müzikal o materi tereziji m- Dvorana Kulturnega doma Groblje pri Domžalah Svinčnik Zanj - muzikal o Materi Tereziji V nedeljo, 2. decembra, bo misijonska skupina Pridi v dvorani kulturnega doma Groblje pri Domžalah ob 19. uri predstavila svoj avtorski muzikal z naslovom Svinčnik Zanj - muzikal o Materi Tereziji. Vas zanima, kdo so ti mladi in od kod ideja za to predstavo? Misijonska skupina Pridi smo skupina mladih, katere pot se je začela na Koroškem, zdaj, ob desetem letu delovanja, pa smo v njej mladi malodane iz celotne Slovenije. Naš namen je, da v povezani skupnosti s svojimi talenti misijonarimo tam, kjer smo. Vsako leto izvajamo različne dejavnosti - projekte, kjer svojo poklicanost uresničujemo - pojemo na ulicah, zbiramo denar za pomoči potrebne, se srečujemo in pomagamo ljudem z obrobja družbe, pripravljamo dobrodelne prireditve in še kaj. Tako smo se odločili, da premoremo dovolj talentov in volje, da se lotimo tudi muzikala. Predstava je namenjena vsem, ki bi radi globlje spoznali življenje te svetnice našega časa - kakšne boje je bila, kakšna je bila njena pot iz Skopja, kjer se je rodila, pa do Kalkute, kje je dobila moč, da je vztrajala pri svojem požrtvovalnem delu. Vstopnine za predstavo ni, zbiramo pa prostovoljne prispevke. ponedeljek, 3. december 2012 razstava m~ Knjižnica Domžale Ilustracije in druge kreacije Avtorica razstave Monika Zabret je diplomirala na Šoli za risanje in slikanje. Študij nadaljuje na magistrski stopnji Akademije za likovno umetnost in obli- kovanje. Razstavlja ilustracije, druge kreacije in slikanico, ki igrivo spodbuja otroško domišljijo. Na ogled bodo tudi kipci in drugi unikatni izdelki, ki nastajajo v povezavi z ilustracijo. Razstava bo na ogled do 19. decembra. PIKINA ČAJANKA m- Knjižnica Domžale Kristalna krogla Vabljeni na Pikino čajanko, kjer bomo ponovno vstopili v Pikin svet ter se to- krat pozabavali s kristalno kroglo. Kaj vam napoveduje prihodnost? Predlagamo, da se nam pridružite v ponedeljek, 3. decembra 2012, ob 17. uri in izveste. Pikina čajanka je namenjena otrokom od 5. leta starosti dalje. Prijave sprejemamo na oddelku za otroke in mladino! Vstop prost! LITERARNIVEČER w Društvo za študije kontemplativnih tradicij Predstavitev Nedokončane avtobiografije Alice A. Bailey Društvo za študije kontemplativnih tradicij vas vabi na literarni večer, ki bo v knjižnici Mengeš od 20. do 22. ure. Prevajalka knjige mag. Valerija Kuštor bo predstavila življenjsko pot Alice. A. Bailey s poudarkom na duhovnem delu, ki se mu je posvetila. Več informacij na spletni strani www.skrci.me/dskt. Vstopnine ni. ToREK, 4. december 2012 ZA OTROKE m- Knjižnica Domžale Igralne urice Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na Igralne urice, ki so vsak torek ob 9.30. Zaželena je predhodna prijava! GORNIŠKI VEČER m- Knjižnica Domžale Reševane gore Ob 19. uri bo v Knjižnici Domžale pogovor z Janezom Brojanom, ki ga bo vodil Borut Peršolja iz Planinskega društva Domžale. Tema pogovora bodo reševane gore. Gorski reševalec Janez Brojan (1947, Mojstrana) je eden najbolj vsestranskih in v gorah preizkušenih Slovencev. Vstop prost! DAN ZDRAVJA V DOMŽALAH w Zdravstveni dom Domžale, Zdravstveno vzgojni center Predavanja in brezplačne meritve V predavalnici v kleti se bodo ob 10. uri pričela predavanja in dogodki po naslednjem vrstnem redu: uvodni pozdrav, predstavitev rezultatov dela ZVC, zgodba o uspehu udeleženca Šole zdravega hujšanja, Varno in zdravo kuhanje z Emi- lijo Pavlič ter Osteoporoza in ultrazvočne meritve gostote na petnici. Po končanih predavanjih bo na stadionu v Domžalah potekal Test hoje na 2 km, zato pridite športno oblečeni. Test hoje bo potekal od 13.30 do 16.30. V primeru slabega vremena test hoje odpade. Primeren je za vse med 20. in 65. letom, ki ste telesno nedejavni ali zmerno telesno dejavni. V avli ZD Domžale bodo tekom celega dne potekale aktivnosti nacionalnega programu SVIT. Razstavljen bo model debelega črevesja in Svitova stojnica, kjer bodo kolegi z IVZ-ja z veseljem odgovarjali na vsa vaša vprašanja v zvezi s tem programom. Program Svit je namenjen moškim in ženskam, starim od 50 do 69 let. Oste-oporoza je bolezen kosti, ki postanejo krhkejše. Tveganje za zlome se poveča zlasti v kasnejših letih. Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Osteoporozo lahko odkrijemo z merjenjem mineralne gostote kosti. Natančno to naredimo z denzitometrom, ki deluje na osnovi rentgenskih žarkov. Merjenje je popolnoma neboleče, sevanje je zanemarljivo majhno. Na prireditvi bomo izvajali preprosto osnovno merjenje, s katerim bomo ugotovili potrebo osebe po nadaljnji preiskavi. sreda, 5. december 2012 ZA OTROKE m- Knjižnica OŠ Dob Ura pravljic POb 17. uri ste vsi otroci in odrasli vabljeni na uro pravljic v šolsko knjižnico Osnovne šole Dob. Norveško pravljico Dajmo Ine!, ki jo je napisal Tore Renberg, bo pripovedovala Tatjana Kokalj. Zanimivost: norveško ministrstvo za kulturo je Dajmo, Ine! izbralo za najboljšo slikanico leta 2012. PRAZNIČNO DOGAJANJE m- Arboretum Volčji potok Čarobno praznična dežela V Arboretumu Volčji potok bodo od danes naprej pa vse do 30. decembra potekali praznični dnevi s stojnicami, prazničnimi kulisami, delavnicami, dobrimi možmi, otroškimi predstavami ... Več o dogajanju na www.arboretum-vp.si. ČETRTEK, 6. december 2012 BRALNI KLUB: BERIMO m- Knjižnica Domžale Kakovostno preživimo prosti čas Vabimo vas, da se nam ob 13. uri pridružite na bralnem klubu. Prvotno je namenjen učencem zadnje triade osnovne šole. Pogovarjali se bomo o vsebini knjige 13 razlogov, avtorja J. Asher. Tematika srečanja bo preprečevanje samomora. Gostili bomo Anko Zavašnik in Saro Leban iz Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Vstop prost! LITERARNI VEČER w Knjižnica Domžale Večer s pesnikom Markom Kravosom Ob 18. uri vas vabimo na literarni večer s pesnikom, pisateljem, esejistom in prevajalcem Markom Kravosom. Njegova dela so prevedena v dvajset jezikov, njegove pesmi pa so objavljene v številnih antologijah svetovne poezije. V večeru bodo sodelovali dijaki Srednje šole Domžale z mentorico Nušo Fujan. Vstop prost! DOBRODELNI DOGODEK m- Organizator: Center za mlade Domžale Dobrodelni bolšjak starih knjig Vsak prvi četrtek v mesecu ste od 9. do 19. ure vabljeni v Domžalski dom, Lju- bljanska 58, na dobrodelni bolšjak starih knjig - Za Dejanov objem. Informacije dobite na tel. št. 01 722 66 00 ali na e--naslovu: info@czm-domzale.si. Cena knjige: od 0,50 € do 1,00 €. PETEK, 7. DEcEMBER 2012 ŠPORT ZA VSE m- Športni park Domžale Otvoritev drsališča Čeprav bo drsališče v Športnem parku Domžale s svojim obratovanjem pričelo v soboto, 10. decembra, ob 10. uri, pa bo uradna otvoritev potekala v petek, 16. decembra, ob 11. uri. Otvoritve se bo prvič udeležil tudi Hrošček Simon, prijatelj otrok, ki že komaj čaka, da se poda na svoje prvo drsanje! Od ponedeljka do petka so uradne ure drsališča od 14. do 19. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 19. ure. Po času uradnih ur je drsališče na voljo za igranje rekreativnega hokeja. Vabljeni! SMUČARSKI SEJEM m- Smučarsko društvo Domžale Sejem rabljene smučarske opreme Letošnji smučarski sejem bo potekal med 7. in 9. decembrom v balonu, ki se nahaja na večnamenski ploščadi Športnega parka Domžale (nasproti stadiona Domžale in Mercator centra Domžale). Sejem bo v petek odprt med 15. in 19. uro, v soboto med 9. in 19 uro, v nedeljo pa med 9. in 17. uro. Vsa vaša vprašanja nam lahko posredujete na e- naslov: sddomzale@yahoo.com. DOBRODELNI KONCERT trn- Osnovna šola Preserje pri Radomljah Darujte s pesmijo Šolski sklad Osnovne šole Preserje pri Radomljah vam podarja dobrodelni koncert. Vi pa z nakupom vstopnice darujete učencem osnovne šole, da bodo še naprej lahko razvijali svojo ustvarjalnost, nadarjenost in radovednost, ter pomagate lajšati vse bolj perečo socialno neenakost. Na domačem odru v večnamenski dvorani šole bo ob 18. uri zapelo več kot 150 nastopajočih članov pevskih zborov in glasbenih skupin. Predstavila se bosta otroški in mladinski pevski zbor OŠ Preserje pri Radomljah z Orff ansamblom in s hišno glasbeno skupino Dark Heart. Noti dobrodelnosti so še letos pridružili še pevci pevskega zbora osnovne šole Toma Brejca iz Kamnika, pevski zbor glasbenih šol Domžale in Mengeš -Mengeški Črički, dekliški pevski zbor Moj spev iz Grobelj in vokalna skupina Cantemus iz Žalca. Prireditev bosta povezovala vedno ustvarjalna nekdanja učenca OŠ Preserje pri Radomljah, Daša Šarec in Rok Pečečnik Tristan, ki nas je na taistem odru v vlogi vokalista navdušil že lani. Vstopnice bo mogoče kupiti v tajništvu šole, v papirnici Lipa in trgovinah Tuš v Preserjah in Radomljah. sobota, 8. december 2012 ŠAHOVSKI TURNIR trn- Organizator: Šahovsko društvo Domžale Ciklus Pospešeni Danes ob 9. uri bo na Zavodu za šport na Kopališki 4 potekal šahovski turnir, na katerega se je možno prijaviti četrt ure pred začetkom. Prijavnina stane 5 €, za ženske in mlajše od 20 let pa 3 €. Nagrade: 1. nagrada 25 €, 2. nagrada 15 €, 3. nagrada 10 €, 4. nagrada 5 €. Če so v posamezni kategoriji vsaj trije nastopajoči, se s 5 € nagradi tudi najboljši med mladimi (do 20 let), ženskami in seniorji (nad 60 let). Če je v posamezni kategoriji 10 udeležencev ali več, se doda še nagrada za drugouvrščenega v višini 5 €. Nagrade se izključujejo. Program: v primeru enakega števila točk odloča srednji Buchholz, Buchholz, medsebojni izid-i, večje število zmag. Turnir bo prijavljen za slovenski rating in se zaključi pred- vidoma ob 13. uri. Vse rekvizite zagotovi organizator, več informacij pa dobite na tel. št.: 031 657 658. ponedeljek, 10. december 2012 SREČANJA Z USTVARJALCI m- Knjižnica Domžale Ian Kershaw: Hitler Po mnenju mednarodnih kritikov najboljša in najbolj prepričljiva biografija o Hitlerju do zdaj. Knjiga novih odkritij, dejstev in podatkov. O knjigi, ki jasno izriše potret Hitlerja od mladih let do nesojenega umetnika, nato pivniškega agitatorja, firerja in morilca, se bomo pogovarjali z urednikom Tinetom Logarjem in piscem Predgovora k slovenski izdaji dr. Jožetom Pirjevcem. Neverjetno je, kako lahkotno je Hitler začel svoj politični vzpon. Neverjetno je, koliko podobnosti lahko najdemo z današnjo krizo in družbeno situacijo. Knjiga prinaša osupljive vojaške podatke in črpa iz mnogih novih virov in arhivov. Pogovor, ki se bo začel ob 18. uri, bo vodila Cveta Zalokar - Ora-žem. Vstop je prost! ZA OTROKE m- Knjižnica Domžale Delavnica izdelovanja novoletnih voščilnic Vabimo vas na delavnico izdelovanja novoletnih voščilnic, ki je namenjena mlajšim in malce starejšim otrokom. Prebudite otroško ustvarjalnost in v prihajajočih prazničnih dneh bližnje razveselite z unikatnimi voščilnicami. Ob 16.15 uri vabljeni mlajši otroci od 4. do 8. leta starosti, ob 17.15 uri pa starejši otroci od 9. do 15. leta starosti. Delavnico vodi Nives Podmiljšak. Vstop prost! Zaželena je predhodna prijava! torek, 11. december 2012 FILOZOFSKI VEČER m- Knjižnica Domžale Filozofski večer z dr. Dušanom Rutarjem Ob 19. uri bo v Knjižnici Domžale potekal filozofski večer z naslovom radikalna KONTINGENTNOST: O materialistični naravi razmerij med naravoslovjem in humanistiko. Dr. Dušan Rutar je psiholog in filozof, avtor več knjig ter predavatelj in kolumnist. Vstop je prost! SREDA, 12. DEcEMBER 2012 VEČER ZA STARŠE m- Knjižnica Domžale Starši moramo verjeti vase! Ob 18. uri vas vabimo na Večer za starše z naslovom Starši moramo verjeti vase! Tudi v letošnjem šolskem letu se bomo srečevali na naših Večerih za starše. Govorili bomo predvsem o konkretnih rešitvah za določene težavne situacije z otrokom in o sočutju nas, staršev, do sebe. Predavala nam bo Nataša Bider Hu-mar, osem let mamica in žena ter prav toliko časa tudi zakonska in družinska terapevtka v Centru za družinsko terapijo Kamnik. Vstop je prost. Vabljeni! KULTURNA PRIREDITEV m- Organizator: Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan Iskanja pravih potez V Kulturnem Domu Franca Bernika Domžale bo ob 19. uri potekala prireditev Iskanja pravih potez v počastitev 70-le-tnice kiparja Mihe Kača. Govorili bomo o občutljivosti umetnikov ter o razlogih za tolikokrat potrjeno ugotovitev, da se v umetnosti preroško razkazuje prihodnost. Voditelj prireditve bo Silvo Teršek, ki v svojih sogovornikih vedno najde iskro, o kateri pogosto mislimo, da je ni več v ljudeh. Poleg kiparja Mihe Kača, bodo gostje večera še Irena Polanec -ena največjih slikarskih mojstric pri nas in v svetu; Marko Pogačnik - akadem- slamnik@kd-domzale.si OBJAVE ski kipar, pisatelj, umetnik, ki s svojimi deli zdravi zemljo; Tone Kuntner - gledališki igralec in pesnik; Ivan Gorenc Inč - glasbena spremljava in zbor Bee Geesus - ljubljanski gospel pevski zbor, ki druži mlade pevce iz vseh koncev domovine. Vstop prost! ČETRTEK, 13. DECEMBER 2012 POTOPISNO PREDAVANJE Knjižnica Domžale Namibija, Bocvana in Zimbabve Ob 19. uri vas vabimo vas na potopisno predavanje o Namibiji, Bocvani in Zim-babveju. Preko neskončnih rdečih sipin puščave Namib in prostranstev Kala-harija do vodnega razkošja mogočnih Viktorijinih slapov in baročne delte reke Okavango vse do razjarjene brzice Zam-bezija nas bo tokrat popeljala ga. Manca Čujež. Vstop je prost! PETEK, 14. DECEMBER 2012 KONCERT w Dvorana Komunalnega centra Domžale Koncert Oliverja Dragojevica Oliverja Dragojeviča ni potrebno posebej predstavljati naši publiki, saj je zares veliko pesmi nastalo v njegovi že skoraj štiridesetletni pevski karieri. Tudi največji oboževalci bi se težko odločili za Oliverjevo najdražjo pesem. Po navadi naštevamo pesmi kot Oprosti mi pape, Skalinada, Magdalena, Cesarica, Tragu u breskraju pa morda Melanhonija oz. dalmatinsko Nadalino ... vse pa se je začelo pri Picaferaji daljnega leta 1967. Od okoli 300 pesmi, ki jih je Oliver predstavil, se jih je vsaj sto povzpelo zelo visoko na lestvicah uspešnic. Zato je povsem normalno, da imajo Oliverja Dragojeviča pogosto za legendo hrvaške glasbene scene. Leta 2000 je bil Oliver Dragojevič proglašen za hrvaškega pevca stoletja. Koncert bo ob 20. uri. SOBOTA, 15. DECEMBER 2012 TEČAJ •• Študentski klub Domžale Tečaj novoletnega ličenja Na Študentskem klubu Domžale še do danes zbirajo prijave za tečaj Novoletnega ličenja, ki bo potekal v prostorih ŠKD med 17. in 21. decembrom v popoldan- skih urah. Cena za člane kluba je 7 evrov, za ostale pa 12 evrov. Za material in gradivo je na tečaju poskrbljeno, lahko pa s seboj prinesete tudi svojo kozmetiko. nedelja, 16. december 2012 ZA OTROKE w Kulturni dom na Močilniku v Dobu ŽIV-ŽAV predstava Zajčka in zvitorepka Kulturno društvo Jožef Virk iz Doba bo otrokom popestrilo nedeljsko popoldne z že četrto predstavo v okviru otroškega abonmaja živ-žAv 2012/13. Tokrat se bo ob 16. uri predstavila domača gledališka skupina, ki bo oder spremenila v prizorišče prijazne zimske pravljice. Otroci bodo preko dogodivščin živali spoznali tako težave, ki jih lahko prineseta mrzla zima in sneg, kot tudi njihovo reševanje s pomočjo medsebojnega prijateljstva in pomoči. Predstava je za abonma živ-žAv in izven. Informacije in rezervacije: 041 420 610. ponedeljek, 17. december 2012 PREDSTAVITEV KNJIGE m- Knjižnica Domžale Boris Gerjovič: Gospod predsednik, a ste bili kdaj v krizi? Vabimo vas na predstavitev knjige mag. Borisa Gerjoviča (MBA) z naslovom Gospod predsednik, a ste bili kdaj v krizi? Avtor, ki je bil dolga leta svetovalec bančnim upravam v velikih slovenskih bankah, se v knjigi loteva aktualnih tem: zakulisja največjih slovenskih afer vključno s privatizacijo NKBM, razkriva domače in tuje krivce za sedanje stanje v Sloveniji, govori o vmešavanju tujih sil ter mnogo več. Pričetek ob 18. uri, vstop prost! »Boris Gerjovič je knjigo očitno napisal na dušek. Prebere se jo ravno tako na dušek - ob branju imaš občutek, da prehitro pelješ na makadamskem vozišču, zreč v vznemirljivo pokrajino.« (Peter Fran-kl, direktor in urednik Časnika Finance) DELAVNICA ZA OTROKE m- Knjižnica Domžale Delavnica izdelovanja novoletnih okraskov Vabimo vas na delavnico izdelovanja novoletnih okraskov, ki je namenjena mlajšim in malce starejšim otrokom. Prebudite otroško ustvarjalnost in si letošnje praznike polepšajte z ročno izdelanimi okraski. Vstop prost! Zaželena je predhodna prijava! Ob 16.15 uri vabljeni mlajši otroci od 4. do 8. leta starosti ter ob 17.15 uri vabljeni starejši otroci od 9. do 15. leta starosti. Delavnico vodi Nives Pod-miljšak. SREDA, 19. DEcEMBER 2012 PRAVLJICE ZA ODRASLE m- Knjižnica Domžale Hans Christian Andersen: Deklica z vžigalicami Pravljice nam na svojevrsten način pripovedujejo o vsesplošnih notranjih tegobah, s katerimi se ljudje spopadamo tako v otroški kot v odrasli dobi. Na poti skozi tisočere preizkušnje nas vodijo do razrešitev, ki na koncu pripeljejo do vzpostavitve reda, ki osmišlja življenje. Pravljice za odrasle se bodo pričele ob 19. uri. Interpretacija: Mirjam Štih in Luka Hrovat. Vabljeni! četrtek, 20. december 2012 ZA OTROKE m- Knjižnica Domžale Praznična pravljična urica Knjižnica Domžale ob 17. uri vabi otroke na pravljično urico, ki bo v decembru posvečena prihajajočim praznikom. Pravljične urice se lahko udeležijo tudi otroci, ki sicer ne obiskujejo pravljičnih uric v Knjižnici Domžale. Zagotovite si brezplačne vstopnice na oddelku za otroke in mladino! Pošiljajte nam obvestila! DAN ODPRTIH VRAT w Osnovna šola Janka Kersnika Brdo Dan odprtih vrat Dogodek se bo začel s kulturnim programom. Po kulturnem programu pa vas bodo turistični vodiči popeljali po prostorih šole, kjer si boste lahko ogledali posodobljeno razstavo o pisatelju Janku Kersniku, ki je nastala ob 160. letnici njegovega rojstva. Lahko boste spoznavali raznolikost ustvarjanja učencev od prvega do devetega razreda iz matične šole in obeh podružnic. Na ogled vas bodo povabili rokovnjači s svojimi skrivnostmi pa športniki iz časa Janka Kersnika, pridružili se vam bodo tudi čisto sodobni učenci, ki vam bodo pokazali poskuse iz kemije, če bi radi ponovili vaje iz prve pomoči, vam bodo naši učenci le-te radi pokazali, po šoli pa bo tudi slastno dišalo in še in še. Pridite, vzemite si čas in obiščite Dan odprtih vrat OŠ Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici. Dan odprtih vrat bo potekal od 16. do 18. ure v prostorih Osnovne šole Janka Kersnika, Brdo 5. ČETRTEK, 27. DEcEMBER 2012 42. NOVOLETNI KONCERT m- Hala Komunalnega centra Domžale Novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik Glasba povezuje, združuje in osrečuje, kar je zagotovo dovolj dober razlog, da se skupaj z nami podate v njen čarobni svet! Orkester ima trenutno 56 članov. Sestavljajo ga ljubitelji glasbe: učenci osnovnih šol, dijaki in študenti različnih smeri, obrtniki, zdravniki, ekonomisti, komercialisti, inženirji strojništva, organizatorji dela, glasbeniki instrumen-talisti in učitelji glasbe. Ob poslušanju orkestra se čuti posebna povezanost med člani, saj ni bil nikoli v ospredju posameznik, temveč skupina. Glasbenike njihova različnost združuje, tako se drug od drugega učijo, medsebojno sodelujejo, se dopolnjujejo, prilagajajo, predvsem pa uživajo ob skupnem muziciranju in želijo to prenesti tudi na poslušalce. Predprodaja vstopnic za no- voletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik bo potekala v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Koncert se bo pričel ob 20. uri. nedelja, 30. december 2012 novoletna predstava KD Vir pri Domžalah Star fotr KD Vir pri Domžalah organizira novoletno predstavo star fotr v izvedbi Janeza Hočevarja Rifleta v režiji Jurija Zrneca. 30. 12. 2012 ob 19. uri, rezervacije vstopnic na številko 051 815 535 Organizatorje kulturnih, športnih in ostalih dogodkov prosimo, da nam informacije o prireditvah v obdobju med 21. decembrom 2012 in 25. januarjem 2013 pošljejo do 10. decembra 2012 na naš e-naslov. URHIK PRAZNJENJA BID POSOD CO čl NA DOMŽALE H114 P H J M J A Ti I M Bft Z ^^ Ifck. U L 4 C. ^ IrVM H| ) mtt Wttf »Ii- tT. Hmnu .i an m; U^HNII «^i dH^mi ILUmHlLJ hnL IL tarne« SU IWiCll m^l.lFsif Hl» ] MnJII] li!inwlHl s irfpmi ■md^KHll J Iri+r. K]J LPAHW^FHIJ ILHmlDJ wil UmnJIll U npjKiJOI J KXV.H'FM»!! UflNIK PRAZ4UEHJA Hi(J PO SCO. r « MlMlfllf Hrti 7 rartr in Li IT crfMWIJ »AU m: 4 bfdmlAL! iHAirtfrii JPIJ (t iwK-iJil^ VK11.1» dKh-UH Mb: HT*L K-Jim-HlJ tkAnMaS ITEdLAjMuk Kaj U »LP 1 IrJrr-lG]: II UJHMIII HpnML) 3-nJj.J) TTTLl:]J UflNIk PRAZJfJE EKJAfllÖKiaOOr ■^Ha^lHl 41 tKfevinLZ trrtm, IL mwitar Hd: H "IH Ji h^fffli U. 'HDin nm ■ rik, Jt itaintnail J immjcn uri*.« LMUJI^L; A llAnJH! VT^i. Z9 ^Hmir HG J 1 ir;tn?:]j Hrtif Ji htn# Jnu IÜ UdH1»|.l vjd^f ITU^HL" lJ. Br4m JflLJ n?ta. Ä. MM. KU ^»HIO«, *1 DUHU HIT +1. hnHn «Jj klilcL JJ i««^ hü) 19 Hnnu bVHtfk ftMto HH-T H «4M Nil H Mil LIlknAl! ■liütrt. 1 JdL3 twymi (^lut. tn-m^Kii LlHHÜll cn-ir*.si r^rivil linrni] tnul; IJ Miua »LI 1 IHK»» HH Hl* ILHmnru dililrt.ll.npRH]) d;>iiiM (tiitrt, Jt MK mj UflHIK PHAfHJEHJ*. Hit? POSW iL wk^HLt Ja. H1J1 U. tjdfn HTLT v Kri ™rl«:j]] 14 «rir^KLi VrtJ. H i^T—tr. SlJ U MnlDi; V FBI. U. iklPltH JMJZ U C44MHLt vVM^itu P iHrrUll mULLiiwlIIII J fcnrJt 1! Hl i t.iiiir,]»]] VFdj.Lkbu.HI> «iMÜllU IHi.» »LI IQ. tMln KILI UM* A ITUfK iOLl IT ^uni Fiu.n hMihJ Ml ifli Ihrt-nl^-Fi utUi Wr W-IH+H J U«« «iL tava Untnt i*u £v>«|nv rtu bnZANi LfJ F*4m»H iMci. WUT» Li". •MMM i L^a «H*. OUH* v**.*»*!*! ■: mj hnrdvi IAU blEwi ik^ hihi "" ~ SorAu St"*!*** ^Hk. fHPth-fri* («KK bb-}*Ti ZAJEUALUJCE: ■Tm»«(k+ J (Aol ■ WJ. Fl-.V.VJJI U «k TiiHi mtl. hnti ecilk inn Ju, Hi hh^ *:f J.-i j (jim FV Iuuui«u| Tntai iU4i ßKt. t-rj'- i-t.-j :nlj. P-rtam lki. On/ia n Kn hrEdir. hiJiupa, Firlolij vuk Sun ir-1 p_ ................iJ H^l i Imp»* Mirti Tip->pr7t+i*ul IM foTOfc ZAJEktt ULIC E. ■ftjii »m ü-ilij c«i y pruliu c++ii-. lwaktlf lui j-y.-f. n. j«*, m «^m iik< 4 mitr-ti- f unlh. lauk 'FijF^I in. Punfiii ulfi h iriTi ■ io^ 'Unfi ihancm rnU d iprirfni ito* A Pud HTAUn na^rt unlj. tl ■ |ti* fhf. 1i<(i| lluw l (hi v k'v-*. rtnlj. k. hi-hpi JAilttUUaL 61+ -A**. ir*i+. if* Jht^-i ; Lrtp. i nV^i «u. Lklitni «d AH ÜJrtM U^Htl M»tQ. Hllia«« Hrrii, ■ iAtjl Urinim Ju*. IdUi i^iki J j-.ius-j lik» Ur>11 Vifcvi W^MLhHfMrvtA« lnuy |L>,I>.ÜJ -^.k, Qiyvi 1tu. ^i.iLi "I >1 I vfclL Lk^M^ OHl*. Lhrtri^r» )M*. ^fedmirrtfl. Mmlni idff ■. lnumUi jb Vil "i prt) bita |trvii Mu fidlk Cct^vAi iM* m». mit» MhVhi Ml tdh "rhAi^i V "k ^tül» K4 Grittf* iM* Irlti ctUJ-, Iwtai d«, r UJfM db, UUl OHL hpNhl H*". * JVkllJ U, nU U ■ inlJ. WWhi Uita UtAli rnBfc ZUlUAULICt •Ml l> iML Httt vMk #nbTmi inli.Vifamki >U| ^imi JI II iau. ■ uhL H. 1V. l>-rx VI M rib * rif-H J^l iUhif Ih^H ÜOU. enüTwj ukr* ImiiHiki «b iMLiriUMvhjf a*'ii im>o*w» (mh iv+t^:vh>. t mit ti ■ tmpm M*, lmji fc« I (Ht^. (m «Hbv. ül^ki MJ (Mtai. hMtki^» il.PM U RWlOu. In^uinti J>Ui aH POLITIČNE STRANKE slamnik@kd-domzale.si Peter Verbič - Lista Za Domžale / Metod Marčun, inž. str., občinski svetnik Matjažu Soncu v slovo Pravijo, da je življenje kot premica v prostoru. Za njen začetek vemo - za konec ne ve nihče. Z življenjem je enako: z rojstvom se nam začenja, potem pa se vsak od nas prebija skozi to življenje. Trnovo in prijazno, veselo in kruto, v svetlobi in temi, tako pač, kot nam zaporedje naših obveznosti narekuje usoda. Tebi Matjaž, ti je namenila kratko pot, bila pa je bogata, nenavadna, z vsebino izpolnjena, predana tehniki in sodobnim časom, kakršne uteleša letalstvo. Tehniki in letalstvu si bil od samih začetkov predan z vsem srcem in svojo ži-vljensko čašo si napolnil s prav dobro vsebino. Z ljubeznijo do tehnike letal in vsega, kar na nebu uteleša svobodo, ki jo upodabljajo ptice na nebu. Morda si bil prav zaradi te svobode veliki razsežnosti neba in vsega, do česar more priti človek le s pomočjo kril, zelo širok, preprost in strmel po napredku. Z vsem svojim bitjem si se odločil za prednost prihodnosti, ki smo si jo zamislili in jo še ponujamo za naše Domžale in za vso širšo skupnost. Prišel si v naš krog s pripravljenostjo, da skupaj dosegamo naše cilje, ki v prvi vrsti načrtujejo spreminjanje Domžal na bolje. Tej naši skupni orientaciji si se pridružil po lastni volji, to pa kaže na to, da ti je bilo še kako mar, v kakšni prihodnosti bomo živeli. Tvoj odhod, dragi Matjaž, pomeni veliko izgubo, najprej za vse tiste, ki so po vzoru Ikarja, želeli na krilih bliže soncu. Tvoje slovo je izguba za tvoje številne prijatelje. Zelo veliko izgubo pa pomeni za nas, ki smo želeli s tvojo pomočjo spremeniti Domžale na bolje. Zdaj ostajamo brez tvoje pomoči, vendar z isto željo, ki si jo tudi ti podpiral. Tvoja izguba pa je na nek način tudi utrjeno hotenje, da bomo z mislijo nate še trdneje stopili skupaj na poteh, kjer si bil nam tudi ti sopotnik. Poslovili smo se z veliko žalostjo vsi tvoji prijatelji, znanci in oni, ki smo skupaj načrtovali vse omenjeno, zato ti kličemo: Majaž, iskrena hvala! DESUS / MlJA PUKL, PREDSEDNICA 00 DESUS IN ČLANICA POGAJALSKE SKUPINE Zakaj smo še v koaliciji? Stranka DeSUS je v primežu koalicijskih zahtev in svojega programa, še zlasti na področju pokojninske reforme, varovanja socialne države, upoštevanja prava in ideoloških pregrevanj. V stranki DeSUS je med članstvom močno privrelo na površje vprašanje: Zakaj smo še v koaliciji, če ne moremo uveljaviti praktično niti enega dogovora iz koalicijske pogodbe, kaj šele iz svojega programa? Zaradi vseh pripomb in kritik iz terena je bila sklicana klavzura stranke na Ptuju prejšnjo soboto. Kaj je klavzura? Klavzura je zaprta oblika obravnavanja aktualnega družbenega in političnega dogajanja v državi, pomembna za DeSUS in izvajanje strankinega programa, s ciljem zbiranja predlogov, stališč in odločitev. Veliko je bilo govora o razmerah v stranki, o pokojninski reformi, o državnem holdingu in o ustanovitvi slabe banke. Razpravljavci so izrazili razočaranje nad dogodki, ki kažejo na vprašljiva moralna ravnanja najvišjih funkcionarjev v državi in dejstva, da v naši državi dana beseda ne velja nič več. Sprejeta stališča so usmerjena v konsolidacijo stranke in jasno izraženo voljo prisotnih, da mora vodstvo in poslanska skupina v prvi plan postaviti interese stranke in njenih članov ter delovati v korist ogroženih državljanov. Ni bilo prijetno, je pa bilo burno, odločno in poučno. Sredi novembra je odprl vrata Medgeneracijski center Bistrica, ki stoji ob sprehajalni poti ob Kamniški Bistrici. Kaj reči o objektu, o ambientu, o opremljenosti, o kvaliteti gradnje, o udobnosti, o vzdušju, o prijaznosti osebja ... Vse najboljše, seveda! Obiskovalci otvoritvene slovesnosti so bili navdušeni, tudi tisti, ki so se že vselili v oskrbovana stanovanja ali pa v dom za starejše, so pohvalili nastanitev in pravijo, da se počutijo dobro. Kaj torej manjka? Manjka vrvež, tak kot je bil na dan otvoritve. Manjkajo stanovalci, ki sicer počasi polnijo sobe, manjka pa tudi dnevno srečevanje občanov, starejših in mladih, ki imajo v tem objektu čudovite možnosti za sodelovanje in ustvarjanje. Kako lepo bi bilo, če bi uspeli napol- M V stranki DeSUS je med članstvom močno privrelo na površje vprašanje: Zakaj smo še v koaliciji, če ne moremo uveljaviti praktično niti enega dogovora iz koalicijske pogodbe, kaj šele iz svojega programa? niti objekt z dnevnimi aktivnostmi. Potem bi tam imeli "srečališče" občanov, starih, mladih in tudi tistih vmes. Ravnatelj Centra srednjih šol vidi mnogo možnih oblik sodelovanja med dijaki in stanovalci v "sosednjem" domu. Pohvale vredno! Medobčinsko društvo invalidov je pripravilo razstavo izdelkov svojih članov in napovedalo, da bodo mnoge aktivnosti društva prenesli v nov objekt. Kaj še manjka? Interes občine, da izkoristi danosti objekta za mnoge prostočasne aktivnosti za svoje občane. Interes občine bi moral biti izkazan tudi zaradi nove investicije, ki bo v bodočih mesecih omogočila zaposlitev približno 55 novim zaposlenim, od katerih bo lahko dobilo zaposlitev kar precej naših občanov. Zaenkrat manjka tudi koncesija, zaenkrat se dejavnost odvija na podlagi dovoljenja za delo. Prizadevanja za pridobitev koncesije se bodo nadaljevala, saj je le-ta pomemben dejavnik pri oblikovanju cen storitev. Ob slabem vremenu, poplavah in ostrih rezih na področju sociale vendarle eden bolj veselih dogodkov. zares / Marjan Mirai Zakaj moramo podpreti dr. Danila Türka za predsednika države? Smo pred pomembno odločitvijo, kdo od kandidatov zasluži naše zaupanje, komu bomo zaupali najvišje mesto v državi. Kdo je dovolj moder in ima dovolj izkušenj, da bo v teh nemirnih časih predstavljal našo državo v tujini, in je dovolj razumen, da mu bomo zaupali vrhovno poveljstvo Slovenske vojske? Potrebujemo uglednega in verodostojnega človeka. Človeka, ki ni vpet v vsakodnevne zakulisne politične igrice, ki spoštuje zgodovino, razume sedanjost in je zazrt v prihodnost. Človeka, ki bo deloval povezovalno in bo s svojo avtoriteto znal miriti pregreto politično sceno pri nas. In ne nazadnje, mora biti prepoznaven tako v domovini kot v tujini. Visoke zahteve. Pa vendar Slovenija ima primernega človeka za to funkcijo in vsi ga poznamo, saj ga nas je velika večina tudi že volila in z veliko večino tudi izvolila za dosedanjega predsednika Slovenije. To je dr. Danilo Türk, sedanji predsednik Slovenije. Poleg ostalih funkcij je bil predavatelj in predstojnik Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose na Pravni fakulteti v Ljubljani in dejaven zlasti pri problematiki manjšin in uveljavljanju človekovih pravic. Leta 1992 je postal prvi veleposlanik, stalni predstavnik naše države pri Združenih narodih in po izteku mandata služboval v Združenih narodih kot pomočnik Kofija Anana za politične zadeve. Na splošnih volitvah 11. novembra 2007 je bil izvoljen za predsednika Republike Slovenije z 68,03% glasov, več na ''http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/ Zivljenjepis?OpenDocument''. Dr. Danilo Türk je previden, preudaren človek, kot pravnik je legalist, izogiba se konfliktom, vendar odločen in se ne izogiba opozarjati na stvari ali dejanja, ki so za funkcioniranje države in orientacijo družbe zelo pomembne. Že v tem mandatu se je pokazal kot kre- Ü Dr. Danilo Türk je previden, preudaren človek, kot pravnik je legalist, izogiba se konfliktom, vendar odločen in se ne izogiba opozarjati na stvari ali dejanja, ki so za funkcioniranje države in orientacijo družbe zelo pomembne. dibilen državnik ter vešč diplomat in si zasluži naše zaupanje tudi v naprej. Seveda dr. Danilo Türk ni edini kandidat, je pa kot nestrankarski kandidat najprimernejši, da ponovno postane predsednik vseh državljanov. Na nas pa je, da gremo na volišča in ga ponovno izberemo - vsak glas šteje. In ne pozabimo, da je, ne glede na njegovo všečnost v predvolilni kampanji, protikandidat Borut Pahor bivši predsednik pretekle neuspešne vlade, ki je v marsičem soodgovorna za stanje države, v kateri živimo. Se bomo odločali na podlagi preteklih dejanj kandidatov ali bomo podlegli populističnim dejanjem iz predvolilne tekme? lds / Preskar Anton, predsednik OO LDS Domžale LDS v 2. krogu predsedniških volitev podpira dr. Danila Türka Prvi krog predsedniških volitev je za nami. V drugi krog sta se uvrstila kandidata tako imenovane levice s skupaj tri četrtine glasov volivcev - takšnega poraza desnica na predsedniških volitvah po osamosvojitvi še ni doživela! Očitno v svojih vrstah nima primernega kandidata. Kljub drugačnim napovedim profesionalnih raziskovalcev javnega mnenja je v 1. krogu zmagal Borut Pahor, za kar mu je potrebno čestitati. Nekaj je mogoče kriva slaba volilna udeležba, ki jo je razumeti kot rezultat nezadovoljstva zaradi že uveljavljenih in napovedanih restrikcij, ki jih uresničuje desnosredinska vlada, a so nujne za naš obstoj - le več zagona je potrebno sočasno zadati našemu gospodarstvu z ustreznimi vladnimi in parlamentarnimi ukrepi. Volivci imajo vedno prav, a Slovenci smo vseeno fenomen v evropskem prostoru. Hitro in lahko pozabljamo - kandidat Borut Pahor je za to živ dokaz. V volilno zgodbo je prišel kot volilni poraženec - predčasno je moral zapustiti premierski položaj: poraz SD na parlamentarnih volitvah ter odhod s čela SD. Podoben unikaten fenomen se je pokazal tudi na parlamentarnih volitvah. Komaj na novo ustanovljeni stranki brez pravega političnega programa in identitete sta postali zmagovalki volitev! Predsedniški kandidat Borut Pahor je po mojem mnenju skromen in pošten, simpatičen in z dobro retoriko. A to je premalo. V političnem smislu ni znal uskladiti niti interesov med "svojimi" koalicijskimi vladnimi strankami, kot predsednik države pa naj bi kot vrhovna avtoriteta uspel s svojimi političnimi nesomišljeniki! Sedanji predsednik dr. Danilo Türk je ugledna politična in moralno neoporečna oseba, tako na domačem kot mednarodnem področju, in seveda vrhunski diplomat. Zna se, kot oseba z najvišjo politično funkcijo (praktično kot suveren), jasno opredeliti do odprtih po- litičnih in ekonomskih vprašanj in to na način, ki včasih vsem opcijam ni ravno všečen. Ne skriva, da spoštuje vrednote slovenskega naroda. Tudi tiste, ki so bile pridobljene v narodnoosvobodilni vojni. Vidi rešitev problemov, pogoj za to pa so zdrav razum, državljanski pogum in sposobnost za zrel sporazum - to je tudi napovedal že pred prvim krogom volitev. To, da je deloval 44 Razočarani ali nerazočarani volilni upravičenci, udeležba na volitvah je ena od naših pomembnih državljanskih dolžnosti in pravic, še posebej v teh kriznih časih. zvečer po končanih volitvah prizadeto, mu ne gre zameriti - očitno je bil prizadet in le zakaj bi se skrivati za leporečenjem. Prav bi bilo, da se volitev udeleži čim več volivcev. Ne bi bilo lepo slišati, da bi zmagovalec 2. kroga z nekaj več kot 50 % glasov, ob enaki volilni udeležbi kot v prvem krogu, imel aktivno podporo le nekaj več kot 25 % vseh volilnih upravičencev! Razočarani ali nerazočarani volilni upravičenci, udeležba na volitvah je ena od naših pomembnih državljanskih dolžnosti in pravic, še posebej v teh kriznih časih. Pa še to! V torek, 13. novembra, je bil slovesno odprt Medgeneracijski center Bistrica. Čestitam! Je rezultat dobrega sodelovanja Občine Domžale z zasebno iniciativo! Malokje v Sloveniji je zasebni investitor, sicer ugledna organizacija IMP d.d. LJUBLJANA, vložil več kot 20 mio EUR v izredno lep objekt. Pričakujem, da bo občina poleg moralne in prostorske podpore tudi znala konkretno izkoristiti ta objekt za bogate vsebine za vse generacije. sds / mag. Majda Pučnik Rudl Čas, ki prihaja Ko se sprašujemo o času, ki prihaja, nam čas, ki ga živimo, ne bi smel spolzeti skozi prste. Edino čas, ki ga živimo, je čas, ki ga lahko sooblikujemo in bogatimo. Prvi krog predsedniških volitev je bil za mnoge razočaranje. Namesto da bi podprli kandidata, ki nam je nalival veliko čistega vina ter podpiral program in odločitve, ki jih Slovenija nujno potrebuje in ki imajo podporo tako Evropske komisije kot Evropskega sveta, smo izbrali leporečje in prazno hvalo ter kesanje glede preteklih zablod, brez razmisleka o programu in poteh za izhod iz le-teh. Sprašujemo se, kaj so razlogi, da nismo podprli kandidata, ki je želel iskreno delati za svojo domovino, ki je edini imel program, ki je oznanjal argumente, potrebo po prebujanju zavesti o dogajanju med nami in okoli nas, ki je ponujal prave odgovore ter podpiral prave korake in poti, da skupaj reformiramo svojo državo, da bi prežive- la dostojanstveno in tudi mi z njo. Morda je eden izmed razlogov v tem, da smo bili teptani dolga desetletja, zato ne zaupamo resnici, dobremu in preprostemu, saj nas je nezavedno strah, da nismo vredni. Če bežimo pred resnico o naši bolezni, je ne moremo zdraviti. Zdravila, torej spoštljivo razumevanje naših korenin in časa, ki ga živimo, spoštljivo zavzetost in odgovornost za prave rešitve, prave korake v pravo smer za rešitev iz krize pa potrebujemo nujno in si jih vse državljanke in državljani tudi zaslužimo. V temelju pa si zaslužimo premik od totalitarne prizadetosti ter trajnostno moralno naravnanje in zavezo za krepitev ustavnega konteksta enakosti in varovanja človekovih pravic na vseh nivojih in področjih; zaslužimo si gotovost v varno in mirno prihodnost. Resnica o gospodarski in politični situaciji ter potrebnih protikriznih ukrepih res boli. Toda, če- prav boli, je le resnica o nas in o svetu okoli nas pravo izhodišče za definicijo problemov, ki jih moramo reševati že sedaj in v prihodnosti. Iz sveta, ki mu pripadamo in nas obdaja, moramo izluščiti prava vprašanja, ki bodo omogočila prave odgovore in dejanja. Če ne, se bomo obsodili na politični in moralni samomor. Kandidata za drugi krog predsedniških volitev bosta končno morala zbrati pogum in se opredeliti do problemov in rešitev le-teh v naši državi ter glede tega, kako bosta pomagala, da bi prišli iz krize. Preden bodo reforme dajale učinke, moramo sprejeti potrebne ukrepe za zagon gospodarstva, sanacijo bančnega sistema in ureditev javnih financ. Reforme drugače ne bodo imele učinka. Na tem, kako bosta kandidata pomagala pri uveljavljanju protikriznih ukrepov, bo temeljil tudi premislek volivk in volivcev SDS glede morebitne podpore v drugem krogu. Prepričanje o rojenosti za oblast in sla po oblasti onemogočata iskanje smisla ter zastirata pogled okoli sebe in naprej. Poslanstvo vodij bi naj bilo v iskanju resnice in razumevanju, v razumevanju časa, ki ga živimo ter v iskanju in izvajanju uresničljivih, potrebnih in smiselnih rešitev za dolgoročno in varno stabilnost držav ter za enakost in svobodo državljanov. Kot je poudarjal dr. Milan Zver, potrebujemo močno, stabilno, socialno čutečo in solidarno Slovenijo, ki bo šla po poti normalnega razvoja in v kateri bodo vsi državljani in državljanke imeli enake možnosti razvoja, kjer bo vsak lahko izkoristil svoje potenciale. Citat: Resnica o gospodarski in politični situaciji ter potrebnih protikriznih ukrepih res boli. Toda, čeprav boli, je le resnica o nas in o svetu okoli nas pravo izhodišče za definicijo problemov, ki jih moramo reševati že sedaj in v prihodnosti. slamnik@kd-domzale.si sds / dr. Romana Jordan, slovenska poslanka v ep Ah, to vreme Pretresena sem spremljala poročila o hudih poplavah v Sloveniji. Žalostna sem bila ob usodi ljudi, ki so bežali pred deročo vodo, ki jim je v nekaj urah povsem ali delno uničila tisto, za kar so garali več let ali celo desetletij. Ljudje smo nagnjeni k tarnanju o vremenu. Razumemo ga kot nekaj, česar ne moremo usmerjati in spreminjati. A kdaj bo končno nastopil čas, ko bomo dovolj zaupali skorajda poenoteni stroki, ki nas svari, da človeštvo na vreme lahko in že vpliva? Še več, svari nas, da se bo ta vpliv še stopnjeval, če se bomo gospodarsko razvijali na netrajnosten način. Da, opozarjam na podnebne spremembe. Strokovnjaki sporočajo, da se je poprečna temperatura Zemlje v zadnjih sto letih dvignila za 0,75 0C. Dviganje je med drugim posledica izpustov iz energetike, prometa, industrije in kmetijstva v zrak. Ni pa dvig temperature edina posledica. Zaskrbljujoče je, da bomo vremenske spremembe občutili tudi z močnejšimi vremenskimi pojavi, ki bodo hkrati tudi pogostejši. Konkretno za Slovenijo lahko npr. opazimo, da se vse pogosteje spopadamo s t. i. "stoletnimi" vodami. Sama verjamem, da moramo več storiti v globalnem smislu, da bi zmanjšali onesnaževanje. Zrak namreč ne pozna meja, prav tako ne vreme. Zato mora EU, ki ima na tem področju visoke standarde in dobre izkušnje, mnogo več naporov nameniti diplomaciji. Osrednji dogodek za to je podnebna konferenca, ki poteka pod okriljem Združenih narodov vsako leto konec novembra in v začetku decembra. Tudi letos bo tam Spoštovani podpisniki poziva za ohranitev zavarovanja kmetijskih zemljišč, ki je bil objavljen v Slamniku 22. 6. 2012. Med objavo poziva poslancem 11. in 10. volilnega okraja in tem zapisom se je v DZ že zgodilo nekaj usklajevanj zaradi "spornega" dopolnila k Zakonu o kmetijskih zemljiščih. Seveda se pri nas stvari prikažejo vedno malo drugače, kot so v resnici. V stališču NSi nikjer ni pisalo, da se najboljšo kmetijsko zemljo namenja pogoltnim gradbenim investitorjem, gradnji novih trgovskih centrov, ki se, mimogrede, potem radi izognejo ponudbi domačih izdelkov na svojih policah. V stališču smo napisali, da naj se za parcele, ki niso prvenstveno namenjene kmetijski rabi, ne bi zaračunalo odškodnine oz. naj bi se jo plačalo le za tloris nameravane gradnje. (Rečeno je bilo, da naj bi se sredstva, zbrana iz tega naslova, uporabila za pridobivanje novih kmetijskih površin. Sprašujem se, zakaj je potrebno najprej kmetijske površine degradirati, da bi potem iz zemljišča slabše kakovosti pridobivali zemljišče primerno za obdelavo.) Trenutne razmere so resnično nevzdržne. Upal bi si trditi, da trenutno veljavna, t. i. "Židanova" rešitev ne ščiti kmetijskih zemljišč, ampak predvsem mešetarje z zemljišči, ki so v preteklosti s spremembo namembnosti dobro zaslužili, račune pa naj bi danes plačevali nič krivi investitorji. Ti ljudje so zemljišča, na katerih bi gradili, kupili že kot zazidljiva in je izrazito nepravično, da so zdaj udarjeni po žepu. Zelo sporno je tudi, da morajo tisti, ki bi na teh zemljiščih želeli zgraditi hišo ali industrijski objekt, že tako visoko odškodnino plačati za celotno površino parcele in ne le za površino, ki jo pokriva tloris načrtovane stavbe. Govori se tudi, o tem piše tudi g. Jože Nemec v prispevku v Pismih bralcev, da so izvirni greh storili tisti na občinah, ki so sprejemali odločitve, s katerimi so leta in leta brez pomisleka posegali v najboljša kmetijska ps / Saša Kos, poslanka pozitivne slovenije Državni zbor je na 16. izredni seji sprejel Zakon o poroštvu RS za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga bo najela Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. pri Evropski investicijski banki za izgradnjo bloka 6. V Pozitivni Sloveniji predloga zakona nismo podprli oz. smo se pri glasovanju vzdržali, saj smo vlado opozarjali na ekonomiko ne najbolj gospodarnega projekta in na tveganja v zvezi z likvidnostjo in celo plačilno sposobnostjo investitorja, TEŠ in Holdinga Slovenskih elektran, na netransparen-tnost vodenja projekta ter zahtevali, da zanj prevzame odgovornost, saj je bila večina pogodb podpisana v času mandata prejšnje vlade, poleg tega pa so takrat v organih nadzora HSE in TEŠ sodelovali tudi nekateri sedanji vladni funkcionarji. Vlada je takrat za sprejem zakona postavila pogoje, ki naj bi jih HSE in TEŠ s pripravo petega noveliranega investicijskega programa (NIP 5) za TEŠ 6 ne presegli oz. naj bi jim zadostili. Po njem investicijska vrednost za šesti blok termoelektrarne Šoštanj ostaja enaka kot prej, in sicer 1,3 milijarde evrov. evropska komisarka za podnebne spremembe Connie Hedegaard, ob njej pa 15-članska delegacija Evropskega parlamenta, vključno z mano. Moj cilj je, da kot članica delegacije opravim kar največ izmenjav stališč s poslanskimi kolegi iz tretjih držav. Ti so namreč politični odločevalci in to je neke vrste pritisk, ki ga imamo v rokah poslanci, da se sprejema boljša zakonodaja. Ker se zavedamo, da je naša moč v svetu večja, če go- 64 V slovenskem javnem prostoru zaradi težkega gospodarskega in finančnega položaja skorajda ni več slišati besed o podnebnih spremembah. To je neodgovorno. vorimo enotno, smo v Evropskem parlamentu sprejeli resolucijo, ki bo služila kot okvir našim pogovorom. V slovenskem javnem prostoru zaradi težkega gospodarskega in finančnega položaja skorajda ni več slišati besed o podnebnih spremembah. To je neodgovorno, saj moramo vsaj zaradi medgeneracijske solidarnosti poskrbeti, da bomo iz krize prešli preko ustvarjanja bolj trajnostnih rešitev, v gospodarskem, socialnem in okoljskem pomenu te besede. Želim si, da bi se o tem vprašanju opredelila tudi predsedniška kandidata. zemljišča in z davkom na nepozidana zemljišča polnili občinske proračune. Spomnimo se dogajanj ob nameravani gradnji avtoceste po sredini Črnega grabna, ko U V Novi Sloveniji podpiramo namero Ministrstva za kmetijstvo in okolje, da se z uredbo določijo trajno varovana kmetijska zemljišča, v katera se na noben način, razen v primeru državnega pomena, ne bo smelo posegati. je kljub nasprotovanju prebivalstva in občine cesta bila zgrajena taka, kot je, in poleg škode na kmetijskih površinah tudi presekala dolino po sredini na dvoje. Spomnimo se tudi dogajanj, ko se je hotelo zgraditi Mercatorjev logistični center na enem zadnjih mokrišč v državi. Spomnimo se tudi tistih, ki so se zavzemali, da se to ne bi oz. da se ni zgodilo. Goreče zagovornike te gradnje lahko najdemo med podpisniki poziva za ohranitev. Da se to ne bi več dogajalo, obstaja tudi predlog, da bi za ohranitev in pridobivanje novih kmetijskih zemljišč bila namesto občin odgovorna država - ministrstvo za kmetijstvo. V Novi Sloveniji podpiramo namero Ministrstva za kmetijstvo in okolje, da se z uredbo določijo trajno varovana kmetijska zemljišča, v katera se na noben način, razen v primeru državnega pomena, ne bo smelo posegati. Ključna ugotovitev je, da se podeželsko prebivalstvo še vedno zmanjšuje in stara ter bi zmanjšanje ali tudi ukinitev odškodnine za spremembo namembnosti morda prispevala, da bi se negativni populacijski trend obrnil. V nasprotnem tudi zemlje, ki je na voljo za obdelavo in pridelavo, ne bo imel kdo obdelovati. Sprejem zakona še ne pomeni začetek črpanja omenjenega posojila, saj je za začetek črpanja denarja treba najprej podpisati pogodbo med Slovenijo oz. vlado in Evropsko investicijsko banko, sprejeti zakon o ratifikaciji te pogodbe v državnem zboru ter izvesti (i Skrbi me, kako bo zagotovljena transparentnost tega projekta v nadaljevanju, saj je v medijih moč zaslediti, da posle za svetovanje in nadzor še vedno dobivajo neznana podjetja iz Liechensteina operativna opravila. Za izpeljavo slednjih postopkov pa je potreben čas, ki ga vlada nima več dosti na voljo, saj naj bi po nekaterih informacijah banke, med njimi tudi EIB in EBRD, 30. novembra letos odstopile od financiranja projekta, če poroštvena pogodba ne bo ratificirana. Vlada ni izpolnila obljube glede nove revizije po- dl / oo dl domžale Predsednik države Predsednik države je najvišja funkcija v državi, ki že sama po sebi v človeku zbuja spoštovanje. Vendar se v zadnjem času vse prevečkrat poraja vprašanje, ali je v Sloveniji temu še tako. Ali je predsednik države res funkcija, ki v vseh spodbuja občutke spoštovanja in zaupanja? V ustavi Republike Slovenije je zapisano, da predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Predsednik republike razpisuje volitve v državni zbor, razglaša zakone, imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom, postavlja in odpokli-cuje veleposlanike in poslanike republike ter sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov, odloča o pomilostitvah, podeljuje odlikovanja in častne naslove ter opravlja druge zadeve, določene z našo ustavo. Pomembna pa je tudi naloga, ki je zapisana kot: »Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju.« Zapisano daje bralcu vsekakor pozitiven odgovor na vprašanje, zastavljeno na začetku. Pa vendar praksa kaže drugačno sliko. Funkcija je izpostavljena političnim preračunavanjem, strankarskim prepirom Smo v fazi javne razgrnitve in pripomb na proračuna za leti 2013 in 2014. Morda se zdi, da je proračun občine le neka suhoparna tabela z obrazložitvami, v katerih so zapisane številke. In na prvi pogled (govorim iz lastne izkušnje) izgleda strašanski kup listov, skozi katerega se pač svetnice in svetniki moramo prebiti in pregledati, kaj sta župan in občinska uprava pripravila. Res je. Je ogromen kup papirja, vendar niti ne tako nepomemben. Kvečjemu nasprotno. To je izredno pomemben ter ključen dokument, v katerem so zapisani in številčno ovrednoteni projekti in finančni transferji, ki jih bo občina v prihodnjem letu izvajala. V LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije smo predloge proračunov seveda temeljito preučili in opazili, da je bilo nekaj ključnih in pomembnih stvari izvzetih iz predlogov proračunov. Seveda se zavedamo, da smo v času (besedi "kriza" se namerno izogibam), ko je potrebno varčevati in smiselno razporejati javne finance, kar se od vodilnih politikov tudi pričakuje. In menim, da je občina Domžale do sedaj v tem mandatu (ker lahko govorim samo za ta mandat) na čelu z županom ravnala smotrno in premišljeno, saj to dokazujejo tudi projekti, ki so v teku in/ali so že končani. Z gotovostjo lahko rečem, da so le-ti ključni za nadaljni pozitivni razvoj občine in po večini v skladu z željami in potrebami občinske politike ter občank in občanov. Če se vrnem na proračun in projekte, ki bi jih želeli v LTD - Toni Dragar - Listi za vse generacije videti in umestiti v predlagana proračuna. Zato smo županu in občinski upravi predlagali naslednje popravke in predloge za proračuna 2013 in 2014-. Prioritetno želimo, da se uredi CENTER Domžal, o katerem se govori že precej let in sem o tem že pisal v Slamniku. Želimo, da se GASILSKA dejavnost ohrani vsaj na tem nivoju, kot je sedaj, saj stopka vodenja projekta in seznanila javnosti ter pričela s postopkom uveljavljanja odgovornosti zaradi nepravilnosti in pomanjkljivosti pri projektu. Hišne preiskave oz. predkazenski postopek zoper nekdanjega direktorja TeŠ Uroša Rotnika in druge odgovorne osebe na TEŠ ter s projektom povezane osebe, ki jih policija sumi storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, ne štejem kot izpolnitev vladnih obljub. O sumih kaznivih dejanj je namreč policijo seznanila že bivša ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radič. Kdaj bo torej pristojno ministrstvo opravilo novo revizijo in na tej podlagi uveljavljalo materialno oz. odškodninsko odgovornost odgovornih? Skrbi me, kako bo zagotovljena transparentnost tega projekta v nadaljevanju, saj je v medijih moč zaslediti, da posle za svetovanje in nadzor še vedno dobivajo neznana podjetja iz Liechensteina, domnevno povezana z odvetnikom, ki je skrbel tudi za podjetja, ki so vpletena v sporne posle z Vegradom, Hypom in drugimi. POLITIČNE STRANKE in osebnemu obračunavanju, zaradi česar državljanke in državljani v predsedniku republike vedno težje prepoznamo vzor poštenosti, povezovalnosti, enotnosti, pozitivnosti, spoštovanja, pristnosti, človečnosti. Pa vendar si takšnega predsednika želimo in takšnega si tudi zaslužimo. Funkcija vsekakor ni niti enostavna, niti lahka. Izvajati jo je potrebno skrbno, s tankočutnostjo do vseh, volivk in volivcev ter političnih strank. Med njimi je poti Odprto srce, posluh za sočloveka in poštenje do sebe in drugih vedno premagata na videz nepremagljive ovire. trebno preudarno krmariti ob zavedanju, da ne moreš biti vedno vsem všeč, da ne moreš vedno vsega narediti tako, da bo za vse prav. Pa vendar je možno narediti zelo veliko. O tem priča zgodovina in to dokazuje tudi vsakodnevna praksa. Odprto srce, posluh za sočloveka in poštenje do sebe in drugih vedno premagata na videz nepremagljive ovire. Premagajmo jih tudi v Sloveniji! vemo, da domžalski gasilci delajo izjemno dobro. Želimo, da se še naprej ureja področje Šumberka in pa tudi zelo popularne sprehajalne poti ob Kamniški Bistrici. Želimo, da se ohrani postavka za točko VEM (Vse na enem mestu), ker menimo, da je M Naj omenim eno izmed ključnih zadev, in sicer da socialni transferji v Domžalah ostajajo v enakem znesku za razliko od drugih postavk, ki smo jih zavoljo ohranjanja kvalitete življenja in standarda ter omenjenih socialnih transferjev žal morali zmanjšati. podjetnišvo pomembno za nadaljni razvoj občine. Ravno tako vidimo, da TRŽNI PROSTOR v Domžalah živi, zato smo mnenja, da bi bilo tam potrebno še nadalje vlagati ter le-tega razvijati naprej. Še enkrat poudarjam, da gremo z našimi predlogi in željami za proračuna previdno, saj se zavedamo težke finančne situacije v državi, pa vendar vemo, da bodo predlagane izpadle postavke koristile občankam in občanom. Poleg tega naj omenim eno izmed ključnih zadev, in sicer da socialni transferji v Domžalah ostajajo v enakem znesku za razliko od drugih postavk, ki smo jih zavoljo ohranjanja kvalitete življenja in standarda ter omenjenih socialnih transferjev žal morali zmanjšati. Kakorkoli že. Verjamemo, da bomo z dobrimi idejami in predlogi z županom in predsednikom naše liste ter ostalimi svetniškimi skupinami, zastopanimi v Občinskem svetu, še naprej peljali našo občino po dobri poti naprej. V občini Domžale je z delom pričel tudi občinski odbor PS občine Domžale. Srečujemo se vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 17. uri na Ljubljanski 58 v Domžalah. Naslednje srečanje bo 3. 12. 2012. Prijazno vabljeni v poslansko pisarno Pozitivne Slovenije vsak ponedeljek od 14. do 16. ure, kjer se lahko tudi včlanite v stranko in tako skupaj oblikujemo pozitivno prihodnost v naši lokalni skupnosti. Nsi / Janez Vasle, poslanec NSi v Državnem zboru RS Nova Slovenija in koalicija sta za ohranitev najboljših kmetijskih zemljišč Reševanje problematike v TEŠ 6 Toni Dragar - Lista za vse generacije / Kamal Izidor Shaker V LTD želimo, da občina še naprej dela dobro - proračun 2013 in 2014 OBJAVE slamnik@kd-domzale.si Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarek, nič te ne bo ranilo. Spi. /Lorca/ ZAHVALA V 93. letu je zaspala gospa Lojzka Gutnik iz Domžal, Študljanska c. 11 Hvala za iskrene stiske rok in objeme, pisna in ustna sožalja ter marsikatero solzo v očeh, ko ste se poslavljali od naše drage mame. Mija in Matevž ter Darja, Eva, Luka in Dan Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca... Tone Pavček ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 87. letu sklenila naša draga mama, stara mama, pramama in tašča Frančiška Lautar iz. Zg. Jarš Iskrena hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. HVALA VSEM, KI STE JO IMELI RADI. Vsi njeni Kjerkoli si, povsod smo mi s teboj in kjerkoli smo mi, si z nami ti. V SPOMIN 2. decembra bo minilo 25 let, odkar si nas zapustil Roman Hribar Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj. 1 Vsi tvoji Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenil naš dragi mož in ata Viljem Hajdič iz Vira, Gubčeva 16, rojen 5. junija 1924, umrl 17. decembra 2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za besede tolažbe in sožalja. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat lepa hvala! Vsi njegovi Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se tvoj glas ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Julijane Burja, roj. Berk, iz Preserij pri Radomljah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in darove. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti ali bili v mislih in s sožaljem z nami. Vsi njeni L J Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage žene in mamice Zore Marolt se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki se je spominjate in nam v teh težkih trenutkih stojite ob strani. Neutolažljivi Marjan, Daniel in Tina Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi si življenje imel, sedaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 84. letu starosti sklenil naš dragi mož, ati in ata Viktor Breznik iz Ihana Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija in ata se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in sorodnikom za vso nudeno pomoč ob njegovem slovesu. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu Vrbančič, gospodu župniku, cvetličarni Slovnik in zdravstveni službi Domžale. Posebna zahvala Jožetu Leniču in Slavki Zrnec za ganljiv poslovilni govor. Melita in Romana z družino V življenju so trenutki, ko nekoga pogrešaš tako zelo, da bi ga najraje potegnil iz svojih sanj, da bi ga objel. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi moje mami Frančiške Matičič, roj. Juvan, iz Doba se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, njenim vajenkam in znancem za vso podporo, ki ste jo v teh težkih trenutkih nudili obema. Hvala g. Feliksu za besede, s katerimi je opisal njeno življenjsko pot. Hvala Godbi Domžale, gospodu župniku Juretu iz Doba, pevcem in pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem in vsakemu posebej. Janja in vsi njeni Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli. ko se zavemo, da te več ni. ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustil Anton Jesenko Iz Vira pri Domžalah Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Posebno se zahvaljujemo patronažni sestri ge. Savnik Miri iz ZD Domžale za dolgoletno nego. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom prazen je in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenil naš dragi mož, oče, nono, brat in stric Dušan Pirš 25.2.1949-1.11.2012 iz Radomelj, Prešernova 27a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem Elektro za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih. Hvala za darovano cvetje, sveče in dobre misli. Hvala pogrebni službi Vrbančič, pevcem, izvajalcu Tišine in cvetličarni Na ovinku, ge. Mojci Kotar. Posebna zahvala za iskren govor predsedniku NK Radomlje g. Matjažu Marinšku in vsem, ki ste z nami delili bolečino na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš. Nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 90. letu nas je za vedno zapustila naša draga mami, mama in tašča, prababica in praprababica Stanka Lang, 22. 11. 1922-9. 11. 2012, roj. Kosmatin, Žiče št. 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za besede tolažbe, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala Medobčinskemu društvu invalidov Domžale in Domu upokojencev Mengeš za skrb in nego. Hvala g. župniku za opravljen obred ter Valči za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi pevcem in trobentaču ter pogrebni službi Vrbančič. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Žalujoči: hči Ivica z možem Stanetom, vnuka Stanko in Tatjana z družinama Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno odganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. V 58 . letu starosti nas je zapustil naš dragi Tine Stare iz Vira, Čufarjeva ulica 8 Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, deda, zeta, svaka in strica najlepša zahvala sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, nam izrekli sožalje, tolažilne besede, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala Lovski družini Trojane - Šentožbolt, Lovski družini Predgrad in vsem ostalim članom lovskih družin, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Zahvala tudi g. župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, govornikoma g. Antonu Gričniku iz Društva pesnikov slovenske glasbe, g. Francetu Smrkolju iz LD Trojane - Šentožbolt, rogistom, gasilcem in članom veteranskega društva Sever ter pogrebnemu zavodu Vrbančič za vse opravljene storitve. Vsi njegovi slamnik@kd-domzale.si OBJAVE Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustila naša draga mami, babica, prababica, tašča, sestra in svakinja Nada Gerič iz Miklošičeve 1/d, Domžale Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje, finančni prispevek in darovali za sveto mašo. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Vrbančič, pevcem in izvajalcu Tišine. Posebna zahvala tudi ordinaciji ge. dr. Marije Starbek, patronažni sestri ge. Poloni Kunstelj in bolnici Golnik. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh mesecih, ko smo najprej izgubili očeta, nato pa po prekratkih štirih mesecih še mami, stali ob strani. Žalujoči otroci: Zoran in Dragan Gerič, Vesna Despot in Vida Kovač z družinami Naša ljubezen te objema ves čas, saj vemo, da v resnici, ostala si pri. nas. Odslej v našem srcu boš stanovala, in naš angel varuh boš postala! ZAHVALA V 82. letu je mirno zaspala naša ljuba Štefka Zupan iz Preserij pri Radomljah Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede tolažbe, izraze sožalja, darovane svete maše, darove za cerkev in Karitas, sveče ter cvetje. Zahvala gre tudi osebju Doma starejših občanov Trzin, v katerem je živela zadnje leto. Posebna zahvala gre dr. Olgi Ložar, osebju Univerzitetnega kliničnega centra, gospodu župniku Lojzetu Hostniku, pevcem, pogrebni službi Vrbančič in cvetličarni Na ovinku. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali, delili z nami bolečino in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni V 85. letu starosti je umrla Marija Velepec, roj. Grčar, z Vira Iskreno hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje. Hvaležni smo duhovnemu gospodu našemu župniku Jožetu Tomšiču, Moškemu pevskemu zboru Radomlje in pogrebni službi Vrbančič za spoštljiv, ganljiv in slovesen pogrebni obred. Njeni žalujoči Si svetla zvezda dragi moj pred nami daleč hodil in bil si zvest prijatelj naš in nas si srčno vodil. ZAHVALA Janez Ulčar 1946-2012 Iskrena zahvala vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom, ki ste nam bili v pomoč in tolažbo. Zahvala gasilcem, g. župniku Hostniku in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njegovi OBČINA DOMŽALE V skladu s 6. in 7. členom Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 11/09), Občina Domžale objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo tržnega prostora in stojnic v občini domžale za leto 2013 I. Predmet javnega razpisa je oddaja v zakup tržnega prostora odprtih in standardnih zaprtih stojnic z oznakami od 1-z do 12-z ter 16-z in 17-z, ki so v lasti Občine Domžale, na tržnem prostoru v Domžalah, za obdobje januar-december 2013. Tržni prostor in stojnice se dajejo v zakup za prodajo: a) vseh vrst kmetijskih pridelkov in sadja, b) živil in pijač, za katere so izpolnjeni zdravstveno tehnični in higienski pogoji za prodajo zunaj prodajaln, c) suhe robe, d) izdelkov domače in umetne obrti, e) cvetja, gozdnih sadežev, f) raznih sadik, g) izdelkov, ki so namenjeni promociji občine Domžale, h) sveč, i) galanterije, j) drugih izdelkov kulturnega, vzgojnega, etnološkega ali estetskega pomena, če zakupna mesta niso zasedena za prodajo izdelkov od alineje a) do alineje i). II. Zakupniki so lahko trgovci za izdelke iz lastne proizvodnje, razen v primeru, če gre za prodajo izdelkov navedenih pod alinejo j) iz I. točke tega javnega razpisa, ko ni potrebno, da ima trgovec lastno proizvodnjo. Zakupniki so lahko tudi kmetovalci ali drugi posamezniki, če izpolnjujejo pogoje za prodajo na premičnih stojnicah v skladu z veljavnimi predpisi. Zakupniki ne morejo biti prosilci, ki jim je bila v preteklih dveh letih odpovedana zakupna pogodba zaradi kršitev določil zakupne pogodbe. Na tržnem prostoru je preprodaja prepovedana. III. Zakupnina za prodajni prostor za odprto stojnico znaša 5,20 € na dan ter 102,20€ za prodajni prostor za standardno zaprto stojnico. Za zaprte stojnice je možen samo mesečni najem. Zakupniki zaprtih stojnic morajo izvajati prodajo svojih izdelkov minimalno 3 dneve tedensko. Prosilec mora poravnati zakupnino pred začetkom prodaje na tržnem prostoru za celotno obdobje, za katero se sklepa zakupna pogodba. IV. Uporaba stojnic in tržnega prostora je praviloma možna: a.) od torka do sobote, od 8. ure do 17. ure V času predprazničnih nakupov v mesecu decembru lahko prodajalec podaljša čas prodaje do 20. ure oziroma ga uskladi z odpiralnim časom ostalih prodajaln v mestu Domžale. b.) na določene dneve pred prazniki, tudi ob nedeljah in ponedeljkih, in sicer: 8. marec (prodaja cvetja) - teden dni pred praznikom, 25. marec (prodaja cvetja) - teden dni pred praznikom, cvetna nedelja (prodaja oljčnih vejic, butaric) - teden dni pred praznikom, 1. november (prodaja cvetja in sveč) - teden dni pred praznikom, božič, novo leto (prodaja novoletnih okraskov, smrečic) - od 5. do 31. decembra. V. Prosilec odda vlogo na obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče / Razpisi. Javni razpis je odprt do zasedbe oz. zakupa vseh stojnic. Obrazcu morajo prosilci priložiti naslednja dokazila: kmetovalci: izpis iz registra kmetijskih gospodarstev za KMG-MID; če gre za proizvode na podlagi dopolnilne dejavnosti na kmetiji, je potrebno predložiti: dovoljenje pristojne upravne enote za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji; trgovci, ki prodajajo izdelke iz lastne proizvodnje, kot tudi ostali trgovci: uradno veljavno dokazilo o proizvajalcu artiklov, ki jih želijo prodajati (npr. priglasitveni list oz. dokazilo o vpisu dejavnosti v sodni register); drugi posamezniki: uradno veljavno dokazilo, da sami izdelujejo proizvode, ki jih želijo prodajati (npr. potrdilo o vpisu v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo skladno z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno); vsi prosilci, ki želijo prodajati živila živalskega izvora (mleko, mlečni izdelki, jajca, čebelji pridelki in izdelki iz medu, mesni izdelki) morajo predložiti tudi izpis iz evidence registriranih obratov, ki ga izda pristojni območni urad Veterinarske uprave RS. VI. Občinska uprava bo izmed prispelih ponudb izbrala najprimernejše ponudnike. Pri izboru bo upoštevana pestrost ponudbe. V primeru, da bo prijavljenih več interesentov, kot je zakupnih mest, bodo imeli prednost ponudniki kmetijskih pridelkov lastne proizvodnje. Ponudniki bodo pismeno obveščeni o izboru. Z izbranimi ponudniki bodo za obdobje najdlje do 31. 12. 2013 sklenjene zakupne pogodbe, katerih sestavni del so tudi splošni pogoji za prodajo na stojnicah številka: 0072-23/2012, z dne 9. 11. 2012. VII. Prosilci oddajo vloge z dokazili na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4, ali pa pošljejo po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Dodatne informacije lahko dobite v času uradnih ur na tel. št. 01 721 42 51. OBČINA DOMŽALE ŽUPAN TONI DRAGAR OBČINA DOMŽALE JAVNI RAZPIS za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v občini domžale za leto 2013 Oddelek za družabne dejavnosti Občine Domžale na podlagi 5. člena Odloka o vrednotenju in sofinanciranju športnih in rekreativnih programov v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 1/03) razpisuje kandidaturo za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v občini Domžale za leto 2013. 1. Občina Domžale bo iz sredstev proračuna sofinancirala naslednje vsebine: 1.1. Interesna športna vzgoja otrok, mladine in študentov: 1.1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok 1.1.2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 1.1.3. Interesna športna vzgoja mladine 1.1.4. Interesna športna dejavnost študentov 1.2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami 1.3.1. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport: 1.3.1.1. Cicibani, cicibanke 1.3.1.2. Mlajši dečki in deklice 1.3.1.3. Starejši dečki in deklice 1.3.2. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport: 1.3.2.1. Mlajši mladinci in mladinke 1.3.2.2. Mladinci in mladinke 2. Športna rekreacija 3. Kakovostni šport 4. Vrhunski šport 5. Šport invalidov. Vsebine oziroma programi, ki so predmet tega razpisa, bodo vrednoteni na podlagi Pravilnika o pravilih in merilih za vrednotenje športnih in rekreativnih programov v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/03). II. Na podlagi proračuna Občine Domžale za leto 2013 se za vsebine iz prejšnje točke nameni predvidoma 415.000,00 EUR. III. Na javni razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov: športna društva, zveze in združenja športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Domžale, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, zavodi za področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo program na območju občine Domžale. IV. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da so registrirani kot pravni subjekti, da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih programov, da imajo organizirano redno dejavnost in vadbo, da imajo urejeno evidenco o udeležencih programov, da delujejo na območju občine Domžale, da zanje ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.d V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011 - UPB2) na javni razpis ne morejo kandidirati izvajalci programov, v katerih je funkcionar, ki pri občini opravlja funkcijo, ali njegov družinski član: - udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali - je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved iz prejšnjega odstavka velja tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. V. Rok za prijavo je 17. 12. 2012 VI. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po objavi javnega razpisa. VII. Obrazci za prijavo na javni razpis so na voljo potencialnim kandidatom na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale. Potencialni kandidati lahko dobijo navedene obrazce tudi na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka 4, Domžale ter na spletnih straneh: www.domzale.si in www.zavod--sport-domzale.si. VIII. Popolne vloge s pripisom »za javni razpis« potencialni kandidati vložijo osebno na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljejo priporočeno na naslov: OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti Ljubljanska cesta 69 1230 Domžale IX. Vse dodatne informacije lahko dobite osebno ali pisno na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališke 4, Domžale ter na tel. št.: 01 721 62 87 in 041 966 192 (Zavod za šport bo nudil v razpisnem roku tudi organizirano strokovno pomoč) ter na Oddelku za družbene dejavnosti ali na tel. št.: 01 724 13 05. Številka: 6710-3/2012 Datum: 30. 11. 2012 Občina Domžale OBJAVE slamnik@kd-domzale.si SEZNAM PRODAJALCEV NA TRŽNEM PROSTORU V DOMŽALAH V DECEMBRU 2012 NAZIV PRODAJALCA PRODAJNI ARTIKLI DNEVI PRODAJE Černivec Alojzij, Radomlje mleko iz mlekomata 24 ur na dan Abram Marjan, Brestanica klobase, salame, hamburger, ocvirki, tlačenka * Martin Piskač s.p., Ljubljana - Črnuče kruh in pekovsko pecivo, keksi, testenine, slaščičarsko pecivo in flips Vrabec Rikardo, Dutovlje različna vina, likerji, žgane pijače, sok * Loboda Štefi, Domžale različne vrste zelenjave * VI-JA d.o.o., Žalec sveče * Svetlin Nada in Viktor, Domžale ekološki medeni izdelki * Domes d.o.o., Zajelše, Dol pri Ljubljani mesni domači izdelki * Anžič Branka, Bišče, Domžale različni polizdelki (moka, zdrob, kaša) iz pšenice, koruze, ječmena in ajde ter fižol iz lastne pridelave Boštjan Plešec s.p., Depala vas, Domžale različne vrste keksov in čokoladni izdelki: pralineji, tablice, figure Križman Marjan, Ižanska cesta, Ljubljana skuta, kisla smetana, slani siri, kajmak, tekoči sadni in navadni jogurt ter maslo Zavod Jerman, Vače suhomesnati izdelki, krvavice, pečenice * Kmetija - sirarna Bogataj, Gorenja vas mleko, fermentirani mlečni izdelki, skuta, siri * Globočnik Dušan, Radomlje suhomesnati izdelki (salame, klobase, pršut, bržole, krvavice, pečenice, zaseka, ocvirki) Prosenc Ana, Beričevo, Dol priLjubljani različne lončnice, sadike za balkone, vrtove in grobove, rezane krizanteme, zelenjavne sadike Sabina Romšak, Kamnik zelišča, čaji ter nagrobni in namizni dekorativni izdelki 1. 12., 7. 12., 8. 12., 14. 12., 15. 12., 21. 12. in 22. 12. 2012 Svete Tomaž, Veliko Trebeljevo, Ljubljana med in medeni proizvodi četrtki, petki in sobote Marija Ženko, Dilce, Postojna jajca iz lastne pridelave petki Ribnikar Dušan, Nasovče, Komenda različne vrste zelenjave sobote Svetek Franc, Dobrunjska cesta, Ljubljana vse vrste zelenjave, sadje, jabolčni sok, kislo zelje, repa in kisle glave iz lastne pridelave torki, srede, petki, sobote Sašo Žaljec s.p., Domžale nagrobne sveče, nagrobne elektronske sveče, dekorativne sveče, dišeče sveče srede, petki, sobote Erklavec Valentin, Domžale različne vrste zelenjave torki, srede, četrtki, petki, sobote Tomažin Vinko, Straža pri Raki vino cviček PTP, modra frankinja in dolenjsko belo vino petki Hauptman Martin, Šmartno pri Litiji različne vrste zelenjave, predelane in konzervirane vrtnine, kis, kruh, potica in pecivo, testenine in jajca iz lastne pridelave sobote Jdj-Avrikelj d.o.o., Sp. Brnik sadike zelenjave, sadike balkonskega cvetja ter sadike za gredice in grobove 7. 12., 14. 12., 21. 12., 22. 12. in 28. 12. 2012 Ocvirk Petra s.p., Laško različne vrste nogavic prva sobota v mesecu Vepro d.o.o., Mojstrana ekološka hrana (zelenjavni namazi, začimbe, marmelade, ekološki kruh, ekološka olja ipd.) 1. 12., 7. 12., 8. 12., 14. 12., 15. 12., 21. 12., 22. 12., 28. 12. in 29. 12. 2012 Miko Tamara, Senovo sveče okrašene z voščeno folijo, vizitke in drugi dekorativni predmeti iz lastne proizvodnje 1.12., 8.12., 22.12. 2012 Kopač Janez, Podgorica, Ljubljana - Črnuče različne vrste zelenjave vse dni Saša Dolšak s.p., Luče, Grosuplje sveče, voščilnice, izdelki z vezeninami (brisače, slinčki, prtički), lesni izdelki (uhani, obeski, darilne škatle) sobote Mojca Vrh s.p., Ilirska Bistrica izdelki iz gline, izdelki iz voska, izdelki iz poslikanega stekla 1. 12., 8. 12., 15. 12. in 22. 12. 2012 Alija Škeric, Rožno, Blanca različne vrste sadja, zelenjave, mošt in kis iz lastne pridelave srede, petki, sobote Opomba: Prodajalci z oznako* imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dni obratovanja tržnega prostora. OBČINA DOMŽALE Na podlagi Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11; v nadaljevanju: Uredba), Občina Domžale objavlja namero o sklenitvi neposrednih pogodb za zakup zaprtih stojnic na tržnem prostoru v domžalah za leto 2013 I. Predmet zakupa Občina Domžale oddaja v zakup tri nestandardne zaprte stojnice z oznakami 13-z, 14-z in 15-z na tržnem prostoru v Domžalah za namen prodaje suhomesnatih izdelkov in mlečnih izdelkov (siri, namazi, skuta, smetana, jogurti, kefirji, maslo) iz lastne proizvodnje. Izhodiščna cena za zakup ene nestandardne zaprte stojnice za celo leto 2013 znaša 1.390,80 € z DDV. II. Pogoji prijave Ponudbe za zakup lahko oddajo pravne in fizične osebe z lastno proizvodnjo suhomesnatih ali mlečnih izdelkov (siri, namazi, skuta, smetana, jogurti, kefirji, maslo), ki jih želijo prodajati na tržnem prostoru v Domžalah in imajo svoje obrate registrirane pri Veterinarski upravi RS. Drugi izdelki lastne proizvodnje, če ponudnik izpolnjuje zakonske pogoje za njihovo prodajo in so dovoljeni tudi z Odlokom o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Domžale, lahko v obsegu ponudbe (številu različnih izdelkov) predstavljajo največ 10 % ponudbe. Vsak ponudnik lahko odda ponudbo samo za zakup ene stojnice. III. Pogoji najema Izhodiščna cena zakupa je določena na podlagi sklepa župana št. 0112-1/2012 z dne 9. 11. 2012. Zakupnina za stojnico se poravna na podlagi sklenjene pogodbe v osmih dneh po izstavitvi računa s strani Občine Domžale na podračun Občine Domžale, odprt pri Banki Slovenije, številka 01223-0100001491. Plačilo zakupnine v določenem roku je bistvena sestavina zakupne pogodbe. Če zakupnik ne poravna najemnine v navedenem roku, se šteje pogodba za razdrto. Zakupnik stojnice ne sme dati v podnajem. IV. Merilo za izbor najugodnejših ponudnikov Merilo za izbor najugodnejših ponudnikov je najvišja ponudbena cena. Zaprte stojnice z oznakami 13-z, 14-z in 15-z bodo z neposredno pogodbo oddane trem ponudnikom z najvišjo ponudbeno ceno, pri čemer pa bo upoštevano, da bo izbran vsaj en ponudnik za prodajo suhomesnatih izdelkov in vsaj en ponudnik mlečnih izdelkov tudi v primeru, če bodo trije najboljši ponudniki vsi ponujali prodajo mlečnih izdelkov ali pa vsi trije samo suhomesnate izdelke. V tem primeru bo izbran kot tretji zakupnik naslednji najugodnejši ponudnik za prodajo izdelkov, ki jih ne ponujajo že predhodni ugodnejši ponudniki. V primeru, da dva ali več ponudnikov ponudi isto najvišjo ponudbeno ceno, se navedene ponudnike povabi k pogajanjem. Če bodo tudi na pogajanjih ponujene enake cene, bo o ponudniku odločil žreb občinske Komisije za oddajo stojnic v zakup. V. Potrebna dokumentacija in navodila za pripravo ponudbe Ponudnik odda ponudbo na obrazcu PRIJAVA, ki je sestavni del te objave in je od dneva objave do izteka roka za oddajo ponudb dosegljiv na spletni strani Občine Domžale: http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče / Razpisi / Podjetništvo, turizem in kmetijstvo. Zainteresirani ponudniki ga lahko v času uradnih ur dvignejo tudi v vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Popolna ponudba mora vsebovati naslednje zahtevane dokumente in dokazila: pravilno izpolnjen obrazec PRIJAVA z natančno navedbo ponudbe prodajanih izdelkov, podpisan vzorec pogodbe, ki je v prilogi obrazca PRIJAVA, dokazilo, da ima ponudnik veljavno dovoljenje (prijavljeno dejavnost) za proizvodnjo izdelkov, ki jih želi prodajati, izpisek iz evidence registriranih obratov na področju živil živalskega izvora, ki ga izda pristojni območni urad Veterinarske uprave RS. Ponudbe morajo biti veljavne do vključno 30 dni od dneva zaključka roka za prijavo. VI. Odpiranje in vsebina ponudb Prispele ponudbe bo obravnavala Komisija za oddajo stojnic v zakup, imenovana s sklepom župana. Odpiranje ponudb bo izvedeno 13. 12. 2012 ob 12. uri, v konferenčni sobi Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Odpiranje ne bo javno. Ponudbe se bodo odpirale in obravnavale po vrstnem redu, po katerem so bile predložene. Na odpiranju ponudb bo komisija ugotavljala njihovo popolnost glede na zahtevana dokazila in pripravila prednostni seznam. Ponudbe z nižjo zakupnino od izhodiščne in nepopolne ponudbe ne bodo upoštevane. Nepravočasne in nepravilno označene ponudbe bodo izločene in po končanem postopku odpiranja neodprte vrnjene ponudniku. VII. Sklenitev neposredne pogodbe Z izbranimi ponudniki bodo sklenjene neposredne zakupne pogodbe najpozneje v 10 dneh po opravljeni izbiri. Če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe v navedenem roku, bo Občina Domžale sklenila pogodbo z naslednjim najugodnejšim ponudnikom. VIII. Drugi pogoji Občina Domžale si pridržuje pravico, da ne glede na ostala določila te objave: kot najugodnejšega ponudnika ne izbere nobenega od ponudnikov, kadarkoli popravi in/ali dopolni predlog neposredne zakupne pogodbe v prilogi in posledično ta popravljen / ali dopolnjen predlog neposredne zakupne pogodbe postane priloga, namesto prejšnjega. Če na podlagi objavljene namere za sklenitev neposrednih pogodb za zakup zaprtih stojnic na tržnem prostoru v Domžalah za leto 2013 ni dosežena vsaj izhodiščna zakupnina, se neposredne pogodbe ne bodo sklenile. IX. Rok in način predložitve prijav Predlagatelji morajo prijavo oddati po pošti kot priporočeno pošiljko najpozneje do 10. 12. 2012, do 24. ure (datum poštnega žiga), na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale ali osebno na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Ponudbe morajo biti v zaprti ovojnici, s pripisom v levem spodnjem kotu ovojnice »Objava namere za sklenitev neposredne pogodbe za zakup stojnice - ne odpiraj«. Na hrbtni strani ovojnice morata biti navedena naziv in naslov ponudnika. Dodatne informacije v zvezi z objavo namere za sklenitev neposredne pogodbe dobijo zainteresirani v času uradnih ur na tel. št. 01 721 42 51, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo. OBČINA DOMŽALE ŽUPAN TONI DRAGAR i win oe m Domžale for Christmas" božični koncert program | Vivaldi, Piazzolla, Ashmore m tradicionalne božične pesmi nastopajo | abonmajski zbor m orkester, jazzovski trio, Nina Strnad, Darja Švajger, Jaka Pucihar m Mate Bekavac 19. december ob 20h Kulturni dom Franca Bernika Ljubljanska 61, Domžale t. 722 50 50, www.kd-domzale.si MALI OGLASI Prodamo hišo v Kresnicah, l. 1962, velikosti 170 m2, zemljišče 602 m2. Cena: 129.000 €. HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale. t: 040 414 141 Šivalni stroji: servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b, Domžale. t: 041 920 149 Novo v Homcu pri Radomljah. Varovanje otrok na svojem domu, in sicer do 6 otrok. t: 040 472 502 Na Rodici oddava v najem opremljeno garsonjero v izmeri 45m2. Vseljivo takoj. t: 031 786 448 Male oglase sprejemamo v času uradnih ur (vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi popoldan med 14. in 16. uro) osebno v uredništvu ali pisno v nabiralnik oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si. slamnik@kd-domzale .si RAZVEDRILO Za skupno dobro. DR. DANILO TÜRK Spoštovane državljanke in državljani, v nedeljo, 2. decembra 2012r vas vabim, da se udeležite volitev in date svoj glas za pošteno, resno in socialno državo! * NAGRADNA KRIŽANKA 13 Nagrajuje Novi Avto Center V tokratni številki nagrajuje Novi Avto Center d.o.o., Radomlje, nagrade pa so: NAGRADNA KRIŽANKA 13 brezplačni najem vozila Honda Civic, plastična ročka 4 l olja Supreme SLX, plastična ročka 4 l olja Supreme GTX, preventivni pregled vozila z meritvami. Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2 1230 Domžale NAGRADNA KRIŽANKA 12 NAGRAJENCI, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik, št. 12-2012 Marko Kmetič, Karlovška 4, 1230 Domžale prejme 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2012/2013 Franc Kerč, Šaranovičeva 42, 1230 Domžale prejme 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2012/2013, Vilma Zabret, Krtina 28b, 1230 Domžale prejme 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2012/2013 Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Rešitev križanke: Breda, Tilburg, Haag, Utrecht Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 10. 12. 2012 na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale OBVESTILO ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 21. decembra 2012. Rok za oddajo prispevkov je v petek, 7. decembra 2012, do 12.ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali pa na naš e-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com Prikazani model je CR-V 2.2 i-DTEC Executive v Passion biserno rdeči barvi. Poraba goriva v l/100km: mesto 6,7, zunaj mesta 5,3, kombinirano 5,8. C02:154 g/km. NOVI AVTO CENTER, D. O. O. Prešernova 12,1235 Radomlje Telefon: 01 722 75 34 GSM: 041 390 094 E-pošta: info@honda-avtocenter.si Splet: www.novi-avtocenter.si nadaljevanje gesla mlečni sok, mleček disciplinska kazen izročilo v islamu močan vzklik glavno mesto gane sharon stone Četrti rimski krau ivo svetina pesnica škerl zemeljska ožina namalaki robert kranjec okrasna glavah rimskih stebrov angleški pisatelj fleming lastnik banke opica iz družine zamorskih mačk mestu v osrednji španiji kit ubijalec perujski induanec napoved česa angleška pisateljica (george) ameriška pevka summer rajmond debevec grški kipar klasičnega časa omamna tekočina pošast, spaka reka v zahodni ruslii gr. mestu vjužnem epiru edin džeko deviška kožica telo, ki niha ŠAKISTKA LIČINA žitna plesen mesto na zahodu nigerije naša judoistka (petra) bohorič pesnik aškerc večji prostor za javne prireditve kosmata tkanina za plašče podatki, navedbe reka in departma v vzhodni francui luka v mozambiku progasta žival francoski filozof (hippolyte) organska sestavina kosti gorsko mestece v mongoliji nace simončič peceu pri gobi britanski pisatelj (harold) nemški pisatelj (karl) zložljiva japonska pahljača figura, podoba začrtana smer ceste pevec resnik ANGLEŠKI IGRALEC (LAURENCE) grški mitološki letalec papirnato pokrivalo eisenho-werjev vzdevek nekdanji ameriška avsts1i. igralka alpski long smučar (hans) POMOČ: HIMEN-deviška kožica, ILORIN-mesto na zahodu Nigerije, MIRON-grški kipar klasičnega časa, NARAN-gorsko mestece v Mongoliji, NEVA-reka v zahodni Rusiji, RAKU-japonska keramika, RATINE-kosmata tkanina za plašče, SUNA-izročilo v islamu Manufakturina akcija v decembru HIŠA S STILOM in MODNI DOMEK Domžale v bivši blagovnici Vele KUPON 20 % POPUST; za nakup enega izdelka po vaši izbiri iz ponudbe konfekcije v trgovini Hiša s stilom. Ne velja za blago v akciji. Popusti se ne seštevajo. Veljavnost popusta: do 31.12.2012 KUPON 10 % POPUST; za nakup enega izdelka po vaši izbiri iz ponudbe hišnega tekstila v trgovini Modni domek. Ne velja za blago v akciji. Popusti se ne seštevajo. Veljavnost popusta: do 31.12.2012 sk.. AKCIJA POTEKA v Manufakturinih trgovinah v DOMŽALAH. HIŠA S STILOM Mestni trg 1,1230 Domžale T: 01 721 99 03 E: domzale@manufaktura.si Urnik: 8.00 - 20.00 (pon-pet), 8.00 -17.00 (sob) MODNI DOMEK Mestni trg 1,1230 Domžale T: 01 721 96 91 DomDomzale@manufaktura.si Urnik: 8.00 - 20.00 (pon-pet), 8.00 -17.00 (sob) (Tlanufaktural5o manufaktura@manufaktura.si, www.manufaktura.si kjer je dober nakup pravilo | let NLB Plačilne kartice Želite nakupovati na obroke brez obresti? Izberite zanesljiv in ugoden način — NLB Plačilne kartice. Odslej lahko z NLB Plačilnimi karticami Mastercard, Visa in Karanta* na prodajnih mestih, označenih z nalepko Nakupi na obroke, nakupujete na 2-12 obrokov in to brez obresti, dodatnih stroškov in dokumentacije! Na prodajnem mestu preprosto povejte, da bi radi plačali na obroke. Več informacij poiščite v najbližji NLB Poslovalnici, na www.nlb.si/obroki ali na prodajnem mestu. *Ne velja za NLB Posojilni kartici MasterCard in Karanta ter NLB Poslovno kartico MasterCard. nlbQ www.nlb.si/obroki Kontaktni center: 01 477 20 00