List 46. a Tečaj XLV i l Izhaj ) • vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold 70 kr.. za četrt leta 1 gold 10 kr V Ljubljani 16. novembra 1887. Obse t? : Zimsko cepljenje v roki Sladne kali (Malzkeime.) Vprašanja in odgovori. Zemlje- in narodopisni ob- razi. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Zimsko cepljenje roki Spisal vodja R. Dolene. / 4 ramo rabiti poseben nožiček, prav za prav posebno ostrino (klinjo), brez katere skoro ni mogoče sedlati. Sicer je pa ta ostrina pripravna tudi za vsako drugo cepljenje, k večemu za cepljenje v oko (okulovanje) ne, za katero pa imajo vsi novejši za cepljenje naprav- Zopet kmetovalec dokončal gospodarsko leto ljeni nožički še posebno ostrino in zraven tudi posebno uže se mora pripravljati v zimskem času na koščeno ali roženo zagozdico, s katero se privzdiguje novo delo. Zlasti sadjar mora marsikaj priskrbeti uže podlogi lubad. Najboljši tak nožiček kaže podoba 58 svoje in pred zimo ali po zimi za prihodnj spomlad*njsko delo. Črka c zaznamuje ostrino za sedlauje, imenuje se na- Tist sadj kateri ima drevesnico, posebno pa šolski vadno tudi kopulirna ostrina vrtnarji morajo si omisliti do časa podlog (divjakov) cepičev > da morejo spomladi brez ovire zasa-jati drevesnico. Najbolje vzgojimo jabolčno in hruškovo drevje, ako zasadimo drevesnico z uže cepljenim drevjem. ta amen pnpra vimo si uže jeseni podlog in cepi- proti koncu zime pa cepimo čev te podloge v topli izbi ter jih po tem shranimo v klet, v kateri ne zmrzuje ? za toliko časa, da pride ugoden čas. da jih posadimo. Najbolje cepimo drevje po zimi v roki, če ga sedlamo. nastopnih vr- stah smo se namenili to cepljenje popisati. Pred vsem treba za pravilno cepljenje pravega orodja druge ostrino za okulovanje, e slonokosteno zagozdico z& okulovanje. Prestopimo zdaj sedlanju a samemu. Pred vsem opozarjamo častite bralce na podobo 59. ter omenjamo tudi takoj, da rabi lahko .iN to i. • požlahtnjevanje za podloge. najtanjše Crka B. predočuje nam podlogo, katero moramo na primernem gladkem mestu vodoravno odžagati ter pričeliti. stimo podlogo pri miru čnemo cepič pripravljati Nato in 5 IU pu-pri-to tako le: Najprej poiščemo na mla- diki i cepiču, dveh popkov imamo očesa na ne dozoreli še mla diki ali na poganjku » ta popa priprave, orodje je pripr primerno Za sedlanje potrebno Podoba 58 Podoba 59. nožiček, vsa druga pripr pa je vezilo in mazilo da se sicer tajiti ; požlahtnjujemo lahko z vsakim vrtnarskim nožem to kakor koli si bodi, a prav tako smemo trditi, požlahtnjujemo da in da bodita primerno oddaljena od sebe in stojta drug proti drugemu. Takih najdemo prav lahko. Kadar smo si izbrali primerno ležeča popa, vzemimo vso mladiko ali ves cepič, vodoravno v levo pest tako, da je : kazalec leve roke debelejši konec obrnen proti prsim ; položimo na enega izbranih popkov in sicer na spod- če nam rabi pravšen in pripraven nož, njega pod mladiko tako, da bo ona nanj oprta, palec pa bolj gotovo in tudi laže in hitreje. Na vse to se mo- položimo nad mladiko tikoma drugega zgornjega popa. ramo ozirati, posebno pa po večih drevesnicah. In ravno pri sedlanji, s katerim najbolje požlahtnjujemo, mo- kopulirno ostrino zarežimo zdaj celo četrt pa pod zgornjim popkom plitvo, proti mladiki nav 303 f—-- zarezo pod 58 na to zarezo takoj še eno proti prvi navpično Če je podloga zelo debelejša od prav cepiča ez trs diko vštrično, tako da odpade vsled obeh čica, podobna prav dolgemu nohtu, ali še bolje, ščitku nič sto- pinjo, ter zadostuje, da se stopinja cepičeva le na eni dolgo in kolikor mogoče z mla- ne de; v tem primerljaji naredi podlogi širšo > kakeršnega puščamo očesu pri moramo še dvakrat ali trikrat viti. okulovanji. Obe zarezi sploh tolikokrat pono- strani popolnoma zlaga s stopinjo na podlogi. S sedlanjem lahko požlahtni dobro izurjen sadjai do 300 podlog v enem dnevi in če je ravnal pravilno dokler pridemo s prvo, proti mladiki navpično izkazilo se mu jih ne bo mori zarezo blizu do zrkla. Tako smo naredili bodočemu cepiču potrebno sedlo a, pod. 59. — Kadar je sedlo narejeno, nastavimo ost (špico) kopulirne ostrine tikoma sedla in poskusimo z enim samim potezajem, obe pesti > več nago 1 o naslanjaje na prsi liti še drugo popolnoma ravno Sladne kali (Malzkeime). Mnogokrat so mi priporočali sladne kali za krmo in sploh živini. Jaz sem se hotel zarezo katero imenujemo stopinjo Kdor si Je pridobil v zarezavanji sedla in stopinje potrebno roč dosti delal bode oboje hitro in dob da bole za- molznim kravam sam prepričati, koliko je na tej hvali in s čim je bolje krmiti molzne krave, in zaradi tega sem napravil naslednjo poskušnjo. če potegne samo trikrat. Konečno moramo od rezati še mladiko drug ali večemu tretjim popom nad sedlom in sicer tikoma popa, in cepič po piči dan Kravam muricedolkam, kojim sem ob vedno enaki dajal mej rezanico vsaki po 1V2 kilo » mej dajale so otrobi na poprečno na dan po 7 litrov mleka stane tak. kakeršnega kaže A pod 59 zdaj je do Čez osem dni pa sem ob popolnoma enaki krmi dajal sen. Morda se utegne komu izmed čast. naših bralcev čudno ali vsaj nejasno dozdevati, zakaj naj pri osnovi sedla in tudi stopinje pazimo na to, da naredimo sedlo skoro tikoma pod popom, stopinjo pa nasproti onemu popu, a ne, kakor je skoro sploh navada, da ne ostane tikoma nad sedlom pop, ampak morda na nasprotni strani in tudi ne nasproti stopinje, ampak da ostane njeno hrbtišče golo. Eno in drugo ima temeljit vzrok: Pop nad sedlom požene, ako se je obneslo cepljenje, krepak poganjek, kateri preraste popolnoma mej ezanico namesto sladuih kali llL kilo otrobov pa V L, kilo 2 dajale ter sem zapazil, da so krave povprečno ugi dan samo po 4 liti mleka in da so jako rade jedle rezanico, mej katero so bile pomešane sladne kali. Četrti dan pa sem zopet izmeril mleko ter našel, da sem nameril povprečno na eno kravo 7 V 4 litrov. Ko sem potem še deveti in dvanajsti dan meril, dobil sem 8 lL litrov in pri tej uže v prvem letu kadar zdebeli, ono vodor ščico na podlogi, ki je nastala po odžaganj plo ostalo. Razločka je torej pri eni kra mleka. Ker so sladne kali in otrobi enake meri je za L1/ 2 tudi litra m to je, da je mnogo bolj cene, razvidno goved krmiti s sladnimi kalmi, tako > da skoro ni poznati, kje se končuje podloga in nego pa z otrobi. Krmljenje s sladnimi kalmi daje kje pričenja cepič. Pop pa puščamo , da ostane podlog* če odlomi kaka žival tišči adi stopinji na hrb tega še požlahtnj tudi kak po tem veter ali kaj druzega cepič nad sedlom, kar se kaj lahko pri peti poseb pi podlogah, v roki cepljenih prav malo dela, kajti treba jih je samo popariti z vročo vodo in potem pustiti, da se ohlade; v tem času se jako napno in dobe zelo prijeten duh in grenak okus, kateri pač stori, da krave prve dni ne jedo rade. Lehko jih pa tudi samo namočiš, kar pač potrebuje podlogo Kedar je cepič pripravljen, začnemo še do dobrega uravnavati in to takole: Najprej pomerimo s cepičevo stopinjo, kako dolgo stopinjo moramo vrezati na podlogi, da se bodeta obe popolnoma ujemali. Kader smo to našli, odrežemo na podlogi, če smo ročni, z euim samim potezajem toliko nekaj ur, ali tudi zadostuje. Čuditi pa se če po gledaš krave črez nekaj dni, s kakim veseljem žro re- zanico, katero so sladne kali. Tudi pr kojim sem sedaj pričel pokladati sladne kali, z velikim ve- seljem jedo je pri teh dar nisem dosedaj sam izkusil, kakšen loček mej otrobi in sladnimi kalmi da lubadi in lesa nastane na njej, ako ni zelo debe od cepiča, cepičevi popolnoma euaka stopinja slišal mogel uže sedaj kaj več o tem sporočati. Videl in , da kuretina tudi jako rada pobira namo- sem Ker sta stopinji enaki, mora se cepičeva lubad noma zlagati z lubadjo na podlogi. nego da ovijemo še oba dela popol- Zdaj nam ni dr zega, s trdno vezjo ter cepič in podlogo ujemo nastale čene ali pa poparjene sladne kali, katere jej tudi bolje teknejo nego žito. Nedavno sem se pogovarjal o tem s starim, sku-šenim živinorejcem, ki je trdil, da je razloček mej mazilom proti škodljivim vremenskim vplivom s primernim otrobi in sladnimi kalmi še veči nego sem jaz izkusil Najbolj Pa poglejmo na Bavarsko ali druge dežele, po /katerih je ličje od rafije ali debeli bombaž, je živinoreja veliko boljša nego pri nas, in koder pla najboljše mazilo pa mrzla, tekoča cepilna smola, katero čujejo sladne kali po gld napravimo tako nad žariavico: 100 kilo, ali tam je Pol funta čiste smole raztopimo vkljub toliko pivovarnam težko dobiti sladnih kali mešaje ----- ---^" v v A V T mjjuv x » vr T ux 1J tilil UVUlll OiClU II Jll £YCL11< kadar je raztopljena, prilijemo ji, vedno ker se bližnji živinorejci podvižejo, da jih naglo po- > dva lota in pol prav močnega špirita in cepilna smola je gotova. To smolo treba s čopičkom (penzeljnom) na rane mazati; na zraku se kmalu strdi. kupijo. Preverjen sem, da so sladne kali, ki se dobivajo po pivovarnah po tako nizki ceni, živinorejci dosedaj veliko preveč prezirali, in zaradi tega jih priporočam Vam ne moremo priporočati jesenske saditve, ker je iz svoje skušnje. krompir v veliki nevarnosti, da ne pozebe spomladi. Otrobi in sladne kali so pri nas zelo enake cene Posebno nevarne so zime brez snega in zgodnji spo- vkljub temu, da so sladne kali mnogo več vredne za mladanjski mrazovi. živinorejca nego najboljši otrobi, katere pa je danda nes uže težava dobre dobiti. Večinoma prodajajo Vprašanje 99. Tri leta uže redim angleške prašiče. pri Jedo radi, so zdravi in prav dobro se debele, le kadar nas ogerske otrobi, katere ima najprvo lastnik mlina > pride zima, postanejo pa bolj klaverni, in še vsako navadno kak žid v rokah, in ta ne pozabi krstiti leto mi je kateri poginil. Kaj je vzrok? (Z. L. v Dr.) otrobov. Te pokupijo navadno od lastnikov zopet drugi židje kateri tudi ne zaostajajo v sleparstvu, in to ljudstvo nam potem prodaja namesto poštenih otrobov Odgovor: Angleški prašiči so goli in vsled tega dosti občutljivejši do mraza nego domači prašiči. Stavili bi kaj, da imate posebno mrzle svinjake, ki so zmes koru: * mej katero se tako pogostoma nahajajo zmleti tudi vzrok bolezni Vaših prašičev. Angleški prašič češarki in druge, živini le škodljive tva- mora imeti snažen in gorek svinjak. , koje so pač težke, pa ne pomagajo ž bi odebelil svojo živino, ampak polnij da mošno. Saj vidimo, kako človeški živež, in ako nimajo vesti, da bi tega ne po- seme, prosimo pa idje adi pokvarjajo ejcu, zidu celo Vprašanje 100. Kje dobim želoda za seme? (A. K. na B. V.) Odgovor. Ni nam znano, kje je dobiti želoda za naše čitatelje, naj nam ako jim je kvarj got je toliko manj imajo V 1 naso živino. Domači mlinarji morajo svoje poštene v zdelke znano, to sporoče Vprašanje 101. Na mojih rožah, ki jih imam v prodajati skoro po pokvarjene in ti ceni, po katei so velikokrat loncih na oknu, zaredile so se ušice. Kako naj jih pre- mnogo manjšo namesane rednost, 1 židovske otrobi malo redilnih s: ki ima,io morda ženem. ? (E Odgovo v M.) Najboljši pripomoček proti listnim uši so za V„ krajcaija cenejše nego domače v istini pa cam je roka. Dobro preglejte večkrat rože, in kodei za 2 krajcarja draže, a vendar gledajo živinorejci mnogokrat na to, kje kupijo za '/4 krajcarja ceneje, ne pa najdete ušico, pa jo zmečkajte. Ce se Vam to gnusi delati z golimi prsti oblecite kako staro rokavico kje pošteno blago. Kupujte torej, ako krmite z otrobi Priporočajo tudi milno in tabačno vodo perzijski mr domačih česni prašek, caherlin i. t a iz svoje skušnje Vam mlinov otrobi, ko bi jih morali tudi za 7o draže pla- moremo priporočati le prvi pripomoček čevati zato pa doboste pošteno robo. podpirate mačo industrijo, ohranite zdravo goved, katerej otrobi, židovske pa, ki so mnogokrat drugimi i ečmi koristijo zdrave celo z gipsom in škodujejo. Pač bi bilo želeti, da bi tudi vode, kateri bi pazili na človeški namesane, pa ji pri nas dobili za- Gospodarske novice. * Gospod Jos. Fr. Seunig, podpredsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske, bode praznoval 19. t. m. petindvajsetletnih svojo, od kar je vstopil v glavni živež, ki se toliko odbor te družbe. Gospod Seunig je bil namreč volj n krat pokvarja ali dokler nimamo takih zavodov, mo za odbornika 19. novembi 1862. ter je ostal nepr ram sami sebe varovati in gledati kaj da kupujemo in s čim krmimo svojo živino. Gabrijel Jelovšek Vprašanja in odgovori. Odgovor na vprašanje 95. Najbolj očisti pitno vodo nehoma v odboru od istega časa do sedaj. Od 24. novembra 1. 1880. na dalje je g. Seunig tudi podpredsednik družbi. Gospod Seunig se je vedno odlikoval z marljivim delovanjem kmetijstvu in kmetijski družbi sploh na korist, in reči moramo, da so v tem obziru zasluge njegove velike. Na mnogaja leta * Naš urednik Gustav Pire je izbi za so v voduj iv čevelj dolga jegulja, ki pa mora biti uže najmanj . Premajhno jeguljo bi umorile pijavke. trudnika pri sestavi knjige r> Die terreichisch-unga Jegulja polovi tudi vse druge v voli živeče živali. Olg na vprašanje 96 Prof. J. Kr. Vsakovrstne uši na ži- risehe Monarchie in Wort und Bild", katero izdajejo na Dunaji pod pokroviteljstvom Nj. ces. vis. cesarjeviča Rudolfa. Gosp. Pire je povabljen s pismom, podpisanim od ces arjeviča samega > spiše spis o kmetijstvu in valih sem pregna konjske se selej najbolje s petrolejem Za gozdarstvu na Kranjskem uši pa ni boljšega pripomočka od petrolej Petrolej ne škodi nič živali, lizati ga niti noče, le z odprto lučjo ne hodi blizu * » T Karol Seituer. Umrl je 28. oktobra t. 1. v Salc burgu pod Kai Seitner, c. kr. deželni gozdni nad nik. Pokojnik je bil od leta 1867 do 1875 ud Vprašanje 98 krompir tudi je Bral sem nekoč nekje, da sadijo glavnega Ibora c. kr. kmetijske družbe kranjske Če to res, imela bi jesenska £ako je delal kot Kiuiu pii iuui jcjcui. j v, «u j--------- - ■ ^y —J . ^ , saditev za mene mnogo prednosti. Kaj je Vaše mnenje? spominu je še vedno nagim Gorenicem adnik obrtne družbe, v živem da ga ne bodo (G. N. v N.) Odgovor: Res sadijo krompir tudi jeseni in sicer zate, da dobodo spomladi prav zgodaj krompir. Vendar tako brž pohabili za t je žalibog predobro s krbel V w v r Zemljepisni in narodopisni obrazi da se bolezen po več let ne povrne. Vsa- Nabral Fr. J aro slav. čine ter učini kega leta dojde po nekoliko bolnikov z vzhod hodne in za 72. Karlovi vari. Karlovi vari so prve toplice češke, ter sploh ene Iodij pa še od drugej, da poskusijo tu poslednji pripomoček zoper grozno svojo, tropsko bolezen kateri se pozdravijo. in ne- Zdravljeuje se priču z narjevnn najslavnejših na vsem svetu. Mesto stoji v ozki dolini jočimi vrelci, z iuli ob Tepli, ter je opasano s strmimi, toda gosto zarašče- Šprudelj sicer za čudo brzo deluje nimi hribi. Stanovnikov ima okoli 10.000. Zelo stara previdnosti, nobedeu rzlejšimi, poiagouia delu "rajskim iu Terezijinim a treba bolniku naj cerkev sv. Andreja, v kateri je je da Vinci. skega kralj toplice zadel ena slika Leonarda IUU oi zd do ga ne hodil pit prej Odrasli bolniki dobiv? Pri mestni hiši stoji kip Karola I. (IV preden zjutraj če iu emškega cesarja, ki je na lovu na te šest ted po 10 do 15 kozarcev. Zdravljenje traja navadno pet junija in julija mesca Ka Mnogi gredo po se tiče raznih poslopij, gre omeniti tem za 14 dni v Frančiškove ali pa v Marijanske toplice premnogih na vse strani ugodljivih gostilnic, izmed do vodo Karlovarsk brodelnih prav pa so spomi red nastopne bol je tudi velika trgovi nišnica za uboge tujce, bolnišnica za posle, bolnišnica za ubožne meščane, in kopališče za ubožaue dostojanike, leta razpošljejo do 3.000.000 steklenic na la, vsakega kraje sveta, in šprudlja napravljene soli okoli 40.000 Za glavne ustanovij 1839 od Jagerskega nadškofa Pvrkerja saisone junija in julija se prične pitj uže ob petih Po Karlovih varih hrepene premnogi bolniki, prihaja leto na leto do 25.000 gostov zdravja iskat t o raj . ali vsaj polajšanja. Vrelcev je 17, in izvirajo na malem pro- po kolouadah iu ulicah zjutraj, in tedaj je tolika gnječa in tako porivanje pri glavnih vrelcih, da je treba čakati po četrt ure, preden je moči priti na vrsto. Med sviranjem bande vro gostje štoru prav blizu vkup poklin trdega granita delj Ako jih pazlj opazuieš J prvi ajmočnejši, najvažnejši in najizdatnejši hočeš med njimi zastopnike vseh ejših narodov najti in topli vrelec, topline ima 59° » tedaj vrelec v vsi Evropi najtoplejši velikim šumom sebe paha vodo s » v eni minuti je vrže do 1659 litrov. Ta topla voda se kadi, zato je napelj v posebno napravo » v kateri ji čad pobirajo, potem se izliva v velik okrogel vodojem, s katerega jo zajemajo gostom. Dvesto Korakov od šprudlja izvira „grajski vrelec", ki ima to- to ne samo evropskih, ampak tudi z druzih kulturnih poRrajin sveta. Karlovi vari namreč niso zabavno kopališče, kakor nekatera druga, temveč pravo pravcato zavetje za bolnike. Kaj pa, da tudi tu noben gost ne pogreša navadnih zabav, tudi tu se razvija prav velikomestno, toda ano življenje. Zategadel so Karlovi vari svetovno 42 o pijo ga še le kakih osemdeset let sem neprisiljeno kopališče v vsakem oziru. Temu vrlo pripom tudi Nekoliko toplejši so „novi vrelec", pa pota in nolikost slikovite okolice Terezijin vrelec" sočutnost stanovniko n mlinarjev vrelec", topline imajo po 45 do 50° ki pomilujejo pijo jih dobrih 130 let sem. Skoro tako topel, kakor šprudelj je tudi Bernhardov vrelec, toda malo so ga do sedaj, kakor tudi še dva druga skoro isto tako topi radi bolezni in pa prijaznost in takega gosta za- To pa gostom dobro de, to jih razvedruje razveseljuje. Po stari navadi sprejmejo vsakega novega gosta z glasnim trompetanjem z zvonika, kar na- pravlj V^ / ^ • I ^ v/ vt nekateri so še nedotaknjeni. Večinoma izvirajo ti vrelci ostale čemerne oden utis na novinca, ter uj tudi v Tepli. Razen toplih \relcev imajo še par mrzlih za- sledili so jih 1853 godba podok topličarje. uovodošlecu Za večera napravi mestna ? in eden je železnat. Vsi topli zopet polno radovednega občinstva pri tej priliki se nabere vrelci izvirajo z enega samega vročega toka, čegar kotel stoji v onih globočinah, v katerih je zemlja še vsa razbeljena in Po vsem tem se tekoča Tudi so vsi enakih sestavin in do malega v enakih množinah; razloček in učinek biva samo v tem, da so eni toplejši od drugih. Toplejši vrelci novi gost kmalu privadi tujemu kraju in tujim ljudem, ki so bili prileteli z vseh krajev sveta in govore v raznih jezikih. Vsako popoludne igrajo bande na več krajih so besede, gledališke pred- v mestu in v okolici, zvečer so oni, kater stave, bali, in druge zabave, kakor v velikih mestih. ker niže izvirajo; šprudelj na primer je zato Vsak se gre zabavat, kamor mu kaže. e najniže zajet, prav pod Teplo. najtoplejši, toplih vrelcev privre leto in dan tolika množi Najbolje pa za- teh vode. da bi napolnila pet črevljev globoko obsežno jezero. Na tople vrelce hodijo topličarj hodijo kopat. Ti topli vrelci slove po vsem svetu slednje spomladi začno dohajati bolniki v to tiho dolino Karlovarska voda pit > prav čudovito deluj vratnih, dolgih boleznih. Osobito jo priporočajo za bo lezni v želodcu, na jetrih, na slezeni in na obistih; tudi za trdovratni protin jo svetujejo. Premnoge bolnike do bava goste krasna priroda okoličina. Okrog mesta se vijejo prijetna šetališča po senčnatem gozdu, in so tako poldrugo miljo ugodno izpeljana, da se morejo tudi debelci povoljno iz- m b i m & prehajati. Drugi se vozijo po dražestni okolici ob Tepli in Ogri, in na primernih mestih jih vabijo gostilne ali kavane na pokrepilo, ako je koga volja. imajo tu in tam tudi tehtnic, da debeli bolniki morejo znih trdo- zvedeti, za koliko so uže shirali. Karlovi vari namreč na mrzle se in Za kratek čas v dobrega pozdravi, a če tega ne so najboljše toplice za debele in rumene bolnike. Kdor tedaj debel ali rumen, pa ne samo v telesnem, temveč gre v Karlove vare, od- tudi v denarnem oziru naj > pa vsaj zmanjša bole- leglo mu bode gotovo, vsaj v enem oziru. Za slovo stopimo še na pokopališče. Grob pri grobu, kakor drugej, ali od kod vse so došli ti pokojniki! Marsikateri trpin je tu odložil popotno palico za vselej in se vlegel v tiho jamico. Na grobeh stoje razno izdelani, dragoceni spominiki z napisi v raznih jezikih. Vsak se pomudf najraje in najdalje pri ouih spominikih, kateri imajo napis v njegovem materinskem jeziku, pa tudi pri onih, pod katerimi počivajo osobito znani ali sploh priljubljeni po&ojniki. Odprimo dr. Preširna, stran 167. Kaj veli? Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprte noč iu dan so groba vrata; Al dneva ne pove nobena prat'ka. Toraj: „memento mori!" Polifičoe stvari. Iz avstrijske delegacije. V avstrijski delegaciji združuje se vse delovanje v edinem pomenljivem finančnem odseku. Ta je do sedaj rešil tri predmete: Proračun ministerstva unanjih zadev (poročevalec grof Franc Thun), — skupno finančno ministerstvo, sRupni najvišji računski dvor in pa skupni dohodki iz carine (za vse tri predmete poročevalec dr. Poki ukar) in pa proračun za vojno m o r n a r i c o (poročevalec dr. Ton ki i). O prvem predmetu poročale so „Novice" uže v svoji zadnji številki, izrekoma o izjavah ministra Kalnoky-a, glede naših unanjih razmer. — Pri poročilu o skupnem finančnem ministerstvu pri naslovu pokojnin tega ministerstva uaglašal je poročevalec, da so v teku tega leta pokojnine izredno visoko narastle, ker za tekoče leto proračuuane še na 50.000 gold., stavijo se v proračun prihodnjega leta uže na 63.500 gold., kar od tod izvira, da se je v teku tega leta upokojilo 5 višjih uradnikov, med njimi več, ki še niso dopolnili 40 službenih let, izrekoma to velja o upokojenem sekcij-skem načelniku pi. Mercy-u, ki vživa pokojnino nad 4000 gold., akoravno ni videti, da bi bila njegova delavna nezmožnost tako trdno dokazana, ker je iz javnih listov znano, da je po vpokojenji svojem, vstopil v tukajšnjo banko „Creditanstalt" kot vodja, kar mu daje gotovo več in težjega posla, kakor ga je imel v finančnem ministerstvu, vrh tega pa ima še posel upravnega svetovalca pri južni železuici. — Na teh podlagah vpraša poročevalec finančnega ministra Kallaya, ali se je pač pri vpokojevanji tega uradnika strogo oziralo ua pokojninski pravilnik z dne 12. novembra leta 1870. — Minister je odgovoril, da se je to zgodilo, da je vpokojeni sekcijski načelnik priložil svoji prošnji popolnem neovrgljivc zdravniško spričevalo, da se je pa minister tudi osebno prepričal o bolezni (nervoziteti) njegovi uže prejšnje leto, ter mu je moral zarad tega potekli dvamesečni odpust podaljšati. Po starejih nared-bah je vpokojenim dopuščeno, da si iščejo dostojnega postranskega zaslužka in v tem slučaju ministru ne more biti mar, ako se privatne družbe zadovolijo z manj vredno delavno močjo. — Poročevalec je na to ministru odgovoril, da sicer nikakor ni dvomil, da se je minister v obliki držal določeb cesarske naredbe z dne 12. novembra 1870. 1., toda časništvo je to osobno vpra- šauje razpravljalo iu stvarno nasprotje med dejanskim delovanjem omenjenega vpokojenca pred vpokoje- njem in potem se ne da tajiti. Znano je, da je madjarski vpliv znal doseči, da je Mercy-a spravil v najpomenljivejši denarni in pa železniški zavod avstrijske države — in to je pravo jedro tega osobnega vprašanja. Nekoliko razgovora povzročilo je dalje poročilo dr Poklukarjevo o skupnih dohodkih iz carine, ker je med dohodke skupnega proračuna sprejeta svota iz tega naslova letos vsled računanja sprejetega po novi trgovinski pogodbi med Ogersko in Avstrijsko memo vlan-skega leta postala za 23 milijonov večja za to, ker more sedaj vžitninske povračila vsak del države odslej plačevati iz lastnih, in ne več kakor do sedaj, iz skupnih dohodkov. Ker se je v zadnjem zasedanji delegacij v dotičnem poročilu izrekla želja, da naj obestranska finančna ministerstva v predlogih vtemeljita predloženo svoto dohodkov iz carine, dotična ministerstva pa tej želji v tej obliki nista vstregla, izrekel je dr. Sturm svojo za-dovoljnost, da si je poročevalec preskrbel pri našem finančnem ministerstvu in da je to tudi do besede sprejel v svoje poročilo. Pri razpravi proračuna za vojniško mornarico, o katerem je dr. vitez Tonkli poročal finančnemu odseku minuli petek, sprejela se je točka njegovega poročila, v kateri se je izrazila nekako zaupnica za poveljnika mornarice baron Sterneka. Temu so nekateri členi odbora ugovarjali in ker se večina pred, glede tega vprašanja ni razgovorila, pokazalo se je pri glasovanji enako število glasov za in proti predlogu poročevalčevem iu načelnik odborom grof Kinsky odločil je za predlog poročevalca. Minuli ponedeljek dne 14. t. m. razpravljal se je redni proraračun vojnega ministerstva. Začetkom seje vprašal je poslanec grof Falkenhayn vojnega ministra, ali in oziroma, kako se je porabil vlanski izredni kredit 52 milijonov, oziroma, ali minister smatra ostalo svoto še za potrebno. Glede ostanka, o katerem se čuje, da znaša okoli 20 milijonov, rekel je grof F&lkenhayu, da bode stavil predlog, da se kredit gledč te svote prekliče. Vojni minister poročal je po tem precej na drobno, toda zaupno, o porabi onega kredita 52 milijonov, ter je priznal, da )e ostala od tega kredita neporabljena svota nad 22 milijonov iu da izreka prepričanje, da se ta kredit ne sme več porabiti, izrekoma tudi za to, ker so se politične razmere od letošnje spomladi izdatno zboljšale. — Potem bil je predlog grofa Falkenhayna sprejet, da se neporabljena svota izrednega kredita ne sme se več porabiti, mezne točke proračuna Dalje razpravljale so se posa- lista več, v kteri bi ne bilo vvodnega članka z naslovom Rusij Pa naj uže bilo to. ako hoče eden Včeraj ? v torek, imel se je razpravljati proračun n slovenski list svojo posebno pozornost obračati na „1 izredne potrebščine za vojno, v kateri zadeva največja hod tra u Vsebina teh dop pa ni zanimiva svota novo repetirkoz malim 8 milimeterskem ka- samo za temveč zanima posebno naše narod n a- librom. Naši dopisi. sprotnike, in lahko dostavimo še to. da ta vsebina prav pomenljivo zanima naše vladne in više kroge. „Krutogorov" v štev. 254*~„Slov. Nar.^piše o Kar Železnikov li. veljavi, katero imajo češki in slovenski državni poslanci nov. {Nalivi; požar.) Tudi pri v pisateljevih „ruskih" krogih, je pač večinoma oseb- nas smo imeli letošnjo jesen uže dovolj dež velike povodnji nega pomena, in v tem oziru se ne bodo ne češki, n« 9 pa hvala Bogu, voda vkljub silovitosti ni na- slovenski poslanci ravuo žaljene ču ili, ako je posto- pravila kake večje škode. Zato pa nam je danes pre- tila velika nesreča po ognji. Okoli pol pauje enega po vsem osamljenega slovenskega poslanca, ure zjutraj dr. Gregorca, Krutogorov-u dalo povod, njega v zvezde začela je iz dozdaj neznanega vzroka goreti hipoma hiša št. 102 v Spodnjih Železnikih. kovati stanovuiki morali druge titi. slovenske poslance pa grdo Vsaj je slovenskemu narodu znano. kedo sramo- je za- 80 biti res „za gorami : u 9 ker je plameu uže na večih krivil to razdvoj mestih iz strehe švigal, ko oni za ogenj še vedeli niso. Drugi memogredoči ljudje so nesrečo zapazili. in kedo je ravnal pravilno. Za sta lišče t r i j s k i h S in za sreči njiho delo- brez bilo je popolno mirno ozračje brizgalnica in čvrste roke tudi prec na mesti, vendar pa je bilo treba največjega truda, da se tikoma zraven stoječa hiša št. 101, katere se je plameu z vso silo prijemal, ni vnela. vanje pa je gotovo merodajna njihova lastna sodba ni- najmanjše sapice, kakor pa ne kritikovanje ruskega dopisnika, izrekoma ako se tako razkriva, kakor to stori v štev. 250 „Slo Nar u na sredi druge strani, ko do besede piše taKO » Naše narod sile rasto toliko „hrane", njenem podstrešji bi bil dobil ogenj našim tlačiteljem Italijanom, naj če se srne tako reči, da zgornja stran Spodnjih Železuikov v največji nevarnosti bila vsa P e cc i, da nas je dovolj > da in mi dokažemo se pišo Crispi ali se uprli tem i z v r- gom človeštva.4 vpepeljeuja. Od 1869 je bil to uže tretji požar, da njegov pisatelj katoliškemu, po ena zgradba zgorela, vsa tik okoli stoječa po- vernemu, slovenskemu ljudstvu tako hrano pro- pa rešena bila toraj je slopj Zahvalj imamo danes prav lepo, res rajsko vreme. moramo pač iz srca reči: daja in bodita Bog in Sv. Florij drugem obraz bije, da C ris pij a to- Naj variša Cavurjevega in pa sedanjega papeža, rodom 8V. Martin čez dni nikar po pregovoru s kakim snegom ne „ongavi", ker ljudje zaradi pripravljanja stelje lepega grofom Peccija imenuje „izvrgo človeštva^ oba prav v tisti koš meče, in kar ne po tem naj se ni-čudi strmenju našega naroda, v katerem t vremena na moč potrebujejo Bog f se nikakor ne bode dalo spodriniti živo prepričanje, ka- Iz Ljubljane. — se, kakor vsi drugi deželni zbori naše državne skupi dne 24. novembra. Pričakuje se, da bode večina deželnih hodeu pogoj n a še p r i h o d n o s t i in našega ob Deželni zbor kranjski prične tero zastopajo vsi naši resni politiki iu je zastopal pokojni Palacky, kakor naš Bleivveis, da je neob- zborov svoje delova likor pa se to ne končala pred novim o m v ko Stanka frj^ata nku avstrijske drž T(T]"e e> odi, mog bodo nadaljevati svoj tudi živo e našega naro< delovanje tudi po novem letu, ker za gotovo se čuje, d se držav zbo ne prične pred 24. januarjem n Laibacher Wochenblatt u Posebej opozorjeni zadnjo številko , in pa » Slov. Narod Te besede izreči se nam je zdelo nujno potrebno, da sebe in slovenski uaš narod zavarujemo pred posledicami, katere more taka pisava imeti pred / uuanjim ogledali smo si zoper svojo navado svetom. Laib Wocheublatta" z dne 12. nov t Kdor bi še ne verjel 9 koliko nevarnega in našli smo v tem listu v resuici dva prav zanim posnetka, pa ne iz graške „Tagespošte velikonemških listov, ampak iz SI. N. orožja u podaja našim nasprotnikom, čita naj „Nem. u nega kakor N t ali „da s lei ten d Laib.' W.u ali dunajskih „s 1 o v e n s k e ga v o d- ache Blatt". Fr. Presse" z dne 15. t. m. na in strani i ka- tera iz » SI. Narod." zahtevo po vesoljnem s lo- -» V nas srareji duevnik „Slovens& imenuje te izjXye „ N. Unanja politika Slovencev" jeziku in po ruski cerkvi. iMftJF • ± * - MI.MI I« ■ —...... ■ __mm mm ■■ i T V w u in za njim vsi nam nasprotni šk in madjarski listi in politiki očitajo vsemu narodu slo- in sklepa z višje gori obrnjenem klicem: „So se kedaj pred letom^b879. izjave , Os c* A venskemu to kar k kaj pomaga ugovor, da po k Deželnozbo.rska volitev mesto umr- i c i, vse lega E. Faber-a vršiti se ima dne 22: t. m. Priča- š H«r ^ -v* "T - v d n e m u čut g ali naši narod prot- kovali bili, da se kakor prej, tudi pri tej priliki ze- sedanjosti in prihodnosti pogub- ljivega v svoje liste sprejema vredništvo nSlov. Nar, M Nekakov čuden vtis mora dobiti čitatelj n Slo dinijo na enega kandidata, katerega more enako sprejeti Pa hujskači nemškega u Ribnica, kakor kočevsko mesto. „Schulvereina" ne trpe ne miru v deželi in ne stvarnega uže po tem, da novejši čas uže ni skoraj številke tega mirnega razpravljanja v deželnem zboru. V ta namen 1 "S:* fn , sjOl -1 L4 n / 1 zj ponujajo Kočevcem znanega profesorja ljubljanske pri- vanje tudi pri tem družbi zbudilo to dobro voljo in da pravnice in Lin h ar d t. agenta nemškega „Schulvereina" ona za svoje delavce, ki bi sicer prišli ob zaslužek f ne izzivljanje zbrali so si ribniški bode razodevala manj usmiljenega srca, kakor južna volilci vsi in pa zmernejši volilci kočevskega mesta za železnica. svojega kandidata c. kr. sodnika v Ribnici, V i š n i- karja, nepristranskega domačina, ki se bode gotovo mogel in hotel za vse gmotne iu opravičene duševne potrebe svojega volilnega okraja z večjim vspehom pote-zati, kakor Linhardt ali kedorkoli njegovih pristašev. Vabilo na naročbo. Od januarija 1888 na prej izhajal bode »Slovenski pravnik Celi pro-Glavni namen gram listu izražen je v njegovem imenu, mu bode, pospeševati korektno slovensko uradovanj slovenskih pokrajinah. Služiti ima torej v prvi vrsti piše delavski krizi v premogokopu v Zagorju praktičnim potrebam slovenskega juridičnega prometa. Slovenec": Nedavno smo poročali, da sta bila dr Vendar pa bode tudi odmerjen primeren prostor žavni poslanec g. kanonik Klun in predsednik trgovin- teoretičnim razpravam in je namenjen posebno mlajšim juristom za vežbanje. ske zbornice g. Kušar zaradi zagorskih jam pri trgo- vinskem ministru markezu Bacquehemu ter mu izro- Samo ob sebi je umevno, da se list ne bode samo čila neko spomenico. Po odhodu gosp. Kušarja ostal je pečal z golo juridičnimi, marveč tudi z upravno- in poslanec Klun še nekoliko dni na Dunaji ter se v tej fioančno-pravnimi vprašanji. zadevi obrnil tudi do ministra poljedelstva, grofa Fal Imel bode list tudi svoj feljeton in prinašal bode kenhayna. Vernih duš dan pa se je poklonil še mi- maie notice juridične vsebine in personalije. nisterskemu predsedniku grofu Taaffeju ter zagorske \n da se ustreže večkrat izraženim željam, objavil zadeve priporočal njegovi posebni skrbi, rekši, da na bode tudi najvažnejše termine v konkurznih in ekseku- Kranjskem ne poznamo in ne čutimo hudih nasledkov tivnih zadevah v slovenskih pokrajinah. in malopridnih izrastkov socijalnega vprašanja v enaki Sotrudniki so naprošeni, da pošljejo rokopise naj List izhajal bode prvi dau vsacega meseca po dve meri, kakor drugod, da naj jih toraj slavna vlada z vso zadnje do 15. vsacega meseca podpisanemu uredništvu previdnostjo odvrača tudi zanaprej. Ob enem mu je iz- in za prvo številko do 1. decembra 1887. ročil enako spomenico, kakor prej trgovinskemu mini stru. roke vzeti ter ob enem izrekel upanje, da se bode ugodno Naročnina naj se pošlje uredništvu in upravništvu razmotala. Kaže se, da se bode res povoljno rešila, ki se nahajata v Frančiškanskih ulicah št. 16. Grof Taaffe je poslancu obetal reč nemudoma v poii \n 8tane 4 gold. za leto, 2 gold. za polovico leta. Vlada se je precej obrnila do merodajnih krogov in jim priporočala, da naj po svoji moči pripomorejo odvr Ljubljani konec oktobra 1887. nitvi Zagorju preteče nevarnosti. In ta klic menda ni Za uredništvo: bil zastonj prvi vrsti je južna železnica pokazala svojo dobro voljo, ter poslala včeraj svojega zastopnika j našega rojaka dr. Dolinarja, v Ljubljano, da po- trbo- trebno poizve in se dogovori! Po dosedanji pogodbi je južua železuica od veljske družbe vsako leto stalno jemala 230.000 ton (tona po 10 metrov centov) premoga, vrhu tega pa še drugih Dr. Alfonz Mosche Umrl je danes zjutraj po dolgi in mučni bo lezni gosp. Fran Levstik, skriptor na ljubljanski cealni biblioteki in znani slovenski pisatelj in pesnik Lahka mu žemljica ! zgradbi krajne železnice z ♦ M Ljubljane v 50.000 ton, tako, da je znašala vsa njena potrebščina 280.000 ton na leto. Ta pogodba se je tegnila do 1 marca 1888. Odtlej naprej bode južna železnica od trboveljske družbe jemala 170.000 stalno, in vrhu tega še 36.000 drugih ton, toraj 206.000 ton na leto. Toraj bode južna železnica od te družbe jemala samo 74.000 ton premoga manj kakor doslej; vendar pa hoče premog, ki ga razun navadnega naročila še potrebuje, ua-ročevati pri trboveljski družbi, ako bode ta družba ceno svojemu premogu tako vravnala, da bode primerna cenam Trboveljska družba se toraj ne bila zaradi južne železnice pri- Kamnik opazuje se, kakor se nam poroča z Dunaja, ži-vahneje gibanje. Denarni zavod, ki namerava preskrbeti za zgradbo še potrebni denar, izrekel se je neki, da hoče stvar prevzeti, ako vlada dovoli nekatere po postavi dopustljive polajšave, ako ravno je od države privoljena podpora za 50.000 gold. premala. Zadnji čas vršile so se in se vršijo še na Dunaji pri pristojnih oblastvah razprave, katere obetajo drugih premogokopo more izgovarjati, da siljena, delo v Zagorji ustaviti, in ako je v resnici na to mislila, bili so temu vzrok drugi, po naši misli tajni o katerih dobrega vspeha. Tudi v odseku avstrijske delegacije porabil je poslanec za kamniško mesto, dr. Poklukar, priliko, poprašati vojnega ministra grofa Bylandt-a, ker je nedvomljivo, da je ta železnica za tamošno smodniško tovarno in za vojno sploh največje važnosti, s svojo veljavnostjo poležati za to, da se ta železnica ali se noče minister tudi kar prej dodela. Vojni minister je na to vprašanje nameni, ki se doslej odtegujejo javni razpravi pa bodeme o svojem času spregovorili, ako bode treba. Razvidno je toraj, da za daljši obstanek zagorskih jam ni treba druzega, kakor malo dobre volje še pri trboveljski družbi; in nadejamo se, da bode vladno posredo- zarad zalog žvepla in salpetr da odgovoril, da se je uže za to železnico večkrat pobrigal, pa se bode tudi vnovič in to z odločnostjo potezal, se kar prej dodela. Glede druzega vprašanja poslanca dr Poklukarja pa minister odgovoril i da je zaukazal, da se vsaka teh tvarin posebej in tako se ne bode bati nikakoršne nevarnosti za spravi da krog so zelo potrti, ker po pravici sodijo, da ne bode kamniško mesto. ne mir zagotovlj ne brezozirnost Bismarkova od pravljena, ako na mesto stvo nastopi sedaj 28 ianjega cesarjeviča, vladar tar Novičar iz domačih sin njegov in tujih dežel. vsem tem Dunaja.— Razp stara cesarica zelo bolna zmešnjavam prihaja še, da je tud da v delegacijah tečejo mirnim svojem 91. letu živi le od tedna tekom. Kar je pomenljivo za višino naših skupnih tari cesar Viljem o teina. ni čuda. v da je žavnih potrebščin je to, da skupnega kredita 52 milijo postala obupnost nemškega ljudstva velika rablj e od vlanskega izrednega preklical seda) še ne po- nilo, da pride ruski car dne 18. t Med tem časom došlo je nemškemu dvoru nazna- ni ostanek nekaj nad 22 milij no v Berolin obiskat v svojo rodbino. Da bo cesarja Viljema tranjem položaju pa se čuje, da se je v toliko carjev v Berolinu sijajen zboljšal, da se šokih krogih, ki sprejem tem ni dvomiti, pa sprejem deloma zmanjšal neugoden vtis v vi- kakoršnega je Bismark pripravil caru vsled njegove nastal vsled nekaterih slovansko-vza- najnovejše naredbe, s katero so izključene pri nemški jemnih izjav nekega veljavnega glasila državno-zborske državni banki posojila na ruske državne vrednostne večine uje se ravno, da se ta sedanji državnozborski večini neugodna sapa zgublja, gotovo pa je 5 da to papirje, mu bode ogrenil vse unajne sijajnosti sprejema ne nikakor ne bilo mogoče, ako bi merodajuim krogom bilo vsaj večinoma znano, da novejše izjave slovenskega starejega dnevnika s prepričanjem slovenskega naroda nimajo nikakoršne zveze, da vsaj nikakor ne izvirajo iz Srbija Odnošaji med Srbijo in Bolgarijo nika kor niso prijateljski. Srbski vladni listi očitajo Bolgarom njih se bo ehvaležnost proti Rusiji in povdarjajo, da so Srbi J za vobodo Bolgarije. Bolgarski oficij pa njega ,sredine, temveč se širijo od zunaj v ta namen, da očitajo Srbom, da so ljivi Bolgarom, da so samo bi se med narodom širile stoj postali, ter obžalujejo, da Srbi še niso bolj Vse toraj kaže, da se notranji naš položaj zboljša znali Rusij poslednji turški vojski so Srbi spo-tako > akoravno Je gotovo, da se z a daj nobena točka ■ Gautscheve naredbe ne namerava preklicati. Delovanje delegacij bode s koncem tega tedna večinoma sklenjeno tako, da bo v nedeljo ali ponedeljek večjem še formalna seja. dolgo naprej prodirali, dokler niso videli nobene turške vojske. Zato pa so hoteli še po vojski dobiti Sofijsko okrožje. Ce vlada med Srbij Bolgarijo tako nasprotj Nemška. Cesar Viljem in njegova rodbina imela je v minulem tednu v pravem pomenu teden trpljenja zavolj bolezni cesarjevica. Zdravniki, katere je nemški ( bolnikovo. da srbski in bolgarski oficijozi tako pišejo, potem je pač smešno misliti na balkansko zvezo. Spanjska. — „Imparcial", organ španjske vlade, objavil je članek, kateri je vzbudil veliko pozornost. Ta list omenja, da se Bismark prizadeva da r poslal v San Remo, da so preiskali grlo začetkom zarad prevelike otekline niso Šp pregovoril da pristopi & tripelalij bilo posebno za Fraucij ugodu Dalj ako pravi da bpanija se mogli preiskati bolnega dela, — kakor hitro pa jim je to mogoče postalo, prepričali so se vsi zdravniki o tem, pridružila nemško - avstrijsko - italijanski zvezi. Sedanja španjska vlada pa pripravlj pristopiti tej zvezi j da nikakor ni več dvomiti na tem, da je a tudi ne vratna bolezen cesarj e viče va rak, in operacija to je: izrezanje bolnega dela dušnika ni več mogoče, ker je neozdravljivo rakovo razbolen.e preveč razširj že Vsled tega izreka zdravnikov odločil je bolni cesarjevič sam po premisleku ene ure in po razgovoru s svojo soprogo in s svojim sinom, da se ne bo dal operirati, ker mu s tem ni danega nikakor-šnega poroštva, da se zboljša njegovo zdravje. — Vsled tega ostane bolnik tudi še dalje v gorkejem poduebji 6 g°ld. 90 kr Laške, poleg njega ostal je Berolinski zdravnik Krause da mu po dogovoru ki nekako ugaja španjskim koristim, ako Francija dovoli Španjcem prisvojiti si Maroko. Španija sicer ne misli sedaj takoj zavojevati te pokrajine, in je zadovoljna, da Francija le prizna, da ima sama pravico, jo prisvojiti, kedar se jej bode zdel čas za to ugoden. si Žitna cena v Ljubljani 9. novembra 1887. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 6b kr. banaške turšice 5 gold. 36 kr soršice 5 gold 40 kr. rži 4 gold. 6 kr. ječmena 3 gold. 25 kr. vseh zdravnikov nadzoruje zdrav- Prosa 3 g°ld- 74 kr. — ajde 3 gold. 90 kr. ovsa i gold ljenje in petila nevarnost in vpeljano cevijo more takoj pomagati. da je vedno pri roki, ako bi se nagloma pri- zarezo v dušnik 95 kr. Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov. zadušenja, da bolniku z V Kranj i 14. novembra. Časniki, ki so od sedanje nemške vlade Bismarkove Hektoliter: Pšenica 6 gold. kr. Rrž 5 gold. 4 kr neodvisni in pa razumni del nemškega prebivalstva, Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen kateri se je nadjal, da se bode z nastopam vladarstva 4 goid. 22 kr. — Ajda 4 gold. 22 kr. — Slama 100 kilogr. po cesarjeviču marsikaj obrnilo na boljše, da se bode 1 goid. 60 kr. — Seno 2 gold. — kr. — Špeh 1 kilogr. odpravila brezozirna samovolja Bismarkova, vsi oni 56 kr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.