CELJE, 1. AHRILA 1982 - ŠTEVILKA 13 - LETO XXXVI - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC ENERGIJA VARČEVATI IN VARČEVATI Tako resno m bilo še nikoli! Težko bi izmerili težo in učinkovitost varčevalnih pozivov pri energiji, kot jo dajejo elektrika, nafta s svojimi derivati, premog. Vse do sedaj so vsi podobni pozivi v glavnem naleteli na gluha ušesa. Kljub dol- goletni naftni krizi v svetu, smo pri nas doma, v Jugo- slaviji, še kar naprej imeli gluha ušesa za energetske probleme, ali pa smo se jih, kadar smo se pač jih, lote- vali že kar praviloma z na- robe konca. Tako nam je zaradi naftno- devizne neresnosti republik in pokrajin lani zmrznilo sa- moupravno dogovarjanje za združevanje deviz, s kateri- mi bi kupovali vse dražjo nafto. Letos je stvari v roke vzela država, pa je stanje pri pre- skrbi z nafto še slabše. Ce smo se lar.i pri devizah v Slo- veniji še bahali, da smo do- bro zbirali devize za nakup nafte, trobimo lahko letos v prvih treh mesecih že v isti rog z ostalimi republikami in pokrajinama - namesto 60 milijonov dolarjev za nafto, smo v zvezno blagajno naka- zali samo 21 milijonov... Iz- gleda, da bo moralo še bolj počiti, da se bomo zavedali skrajno resnega položaja. Ze za naslednji mesec nimamo denarja niti toliko, da bi lah- ko kupili tanker nafte - za vso Jugoslavijo! Danes bodo na sestanku na zveznem komiteju za energetiko vse republike in pokrajini na mizo vrgle še zadnje karte, predloge za re- šitev preskrbe z nafto, pri če- mer bomo Slovenci vztrajali pri spremembi sedanjega neučinkovitega »državnega« sistema zbiranja denarja za nakup nafte... Pa bi bili pre- veliki optimisti, če bi verjeli, da bo današnji sestanek vse rešil... Samo eno res velja upoštevati: kolikor mogoče varčevati z nofto in vsemi energijami! MITJA UMNIK VABILO HARMONI- KARJEM Na oddaji »Naše sreča- nje«, ki jo bo televizija Ljubljana tokrat izjemo- ma snemala 26. aprila in objavila 1. maja zvečer, bodo spet nastopili slo- venski harmonikarji pod vodstvom Janeza K..iidr- ja. Vsi. ki bi želeli nasto- piti na tem koncertu, pa se še niso prijavili, lahko to store na naslov: Televi- zija Ljubljana, Naše sre- čanje, Moše Pijadejeva 10, 61000 Ljubljana. V pri- javi naj navedejo tudi lo- naliteto svoje harmonike. Partizanski harmonikarji in tisti, ki igrajo na diato- nične harmonike, bodo zaigrali v B, Es, As in C, F, B duru vsak po eno skladbo, eno bodo zaigra- li tisti s klavirskimi har- monikami, ena skladba pa bo za vse skupna. Vsi prijavljenci bodo prejeli note in navodila po pošti. Pismu bo prilo- žen tudi poseben karton- ček za droben spomin- ček, ki ga bodo udeležen- ci prejeli pred koncer- tom. Zato prosimo vse, da se predhodno prijavijo. Na predvečer praznika ob obletnici ustanovitve OF dne 26. aprila, bo zbor harmonikarjev ob 18. uri v ulici Moše Pijade pred televizijsko hišo. KKO JE S TELEFONIJO CELJSKEM? Telefon, eno najhitrejših komunikacijskih sredstev je po- al vsakdanja potreba v;pkega občana. V Jugoslaviji ugo- vljamo, da imamo več avtomobilov kot telefonskih apara- V in smo zaradi tega na repu lestvice telefonskih porabni- IV. Naš posnetek prikazuje del avtomatske telefonske cen- ile na Golovcu, kako pa je sicer s telefonijo na celjskem ,močju pa berite na 12 in 13. stram. j,^^^^ D.Medved ^BOHORJU PELAJO SVOJ STROJ v temeljni organizaciji Le- ma oprema Bohor Mestinje Izdelujejo stroj za vzdolžno spajanje lesa. Na misel o izde- lavi takega stroja jih je pripe- ljalo dejstvo, da pri obdelavi lesa ostaja veliko tako imeno- vanih kratic, ki bi se lahko s pridom uporabile pri izdelavi stenskih oBlog. Zato so-priče- li z izdelavo stroja pred dve- ma letoma, ocenjujejo pa, da Ja bodo pognali že čez dva meseca. S tem stroj se bo bi- stveno izboljšal tudi izkori- stek lesa v mestinjskem Bo- korju. DS V HALI GOLOVEC BOJAN IN BORIS Disonanca na odru Zabavno glasbena priredi- tev z naslovom Bojan in Bo- ris, ki je bila minuli torek zvečer v dvorani Golovec v Celju, je verjetno zadovoljila vse tiste obiskovalce, ki so želeli v živo videti Bojana Križaja, Borisa Strela, Jureta Franka, Andrejo Leskovšek, Anjo Zavadlav in druge čla- ne naše moške in ženske smučarske reprezentance. Ni mogla zadovoljiti tiste, ki so pričakovali, da bodo ne- koliko več slišali o delu in življenju reprezentantov, saj so napovedovalci Miša Molk, Vili Vodopivec, Aleksander Lucu in drugi postavljali predvsem tista vprašanja, ki so zbujala smeh med obisko- valci v dvorani in napol re- sne odgovore reprezentan- tov. Tudi glasbeni del te prire- ditve je bil dokaj reven. Med- tem, ko so člani ansambla Hazard rutinersko odigrali nekaj skladb, se je ansambel Pankrti pojavil v dokaj ču- dni zasedbi in s skladbami, ki vsekakor niso sodile na prireditev. Tako so v glasbe- nem pogledu zadovoljili le člani ansambla Mihe Dovža- na in Gorenjci. Prireditelj te predstave je bil Radio Ljubljana z nekate- rimi sopokrovitelji, ki so na dokaj lahkoten način želeli zaključiti letošnjo smučar- sko sezono. V smislu popularizacije te- ga športa pa so na tej priredi- tvi podelili tudi priznanje Zlata smučka, ki jo je letos dobil Bojan Križaj. To priznanje že 15 let po- deljuje uredništvo zagreb- škega športnega dnevnika Sportske novosti. Na prire- ditvi je to priznanje izročil urednik ljubljanskega ure- dništva Drago Kranjc. F. P. REZULTATI VPISA TE2AVE SE PONAVUAJO Preusmeriti bo potrebno 250 učencev Prvi podatki o vpisu v prve letnike usmerjenega izobraževanja kažejo na to, da se bodo ponovile težave iz preteklega leta. Marija Hudej, predsednica koordi- nacijskega odbora za usmerjanje vpisa pri OK SZDL v Celju pravi takole: »Ugotav^amo, da je razpi- sanih veliko več mest kot je novincev. Lahko bi rekli, da je situacija ugodna. Vendar so nekatere šole preobrenie- njene. Več je prijav kot raz- pisanih mest. Na drugi strani pa ostajajo šole, ki niso dose- gle dovolj prijav na razpisa- no število mest ih ostajajo na pol prazne. Tak primer je 'gradbena usmeritev, delno kmetijska, metalurška in kot zanimivost, tudi na upravni administrativni šoli ni dose- ženo razpisano število mest. Preveč učencev se je prijavi- lo v glavnem na tiste šole, ki vključujejo dekleta: pedago- ška usmeritev, zdravstvena usmeritev, trgovinska dejav- nost, tekstilna in kemijska. Preveč učencev se je vpisalo tudi na naravoslovno mate- matično usmeritev ter v elektro usmeritev. Na te usmeritve se je prijavilo sku- paj nad 250 učencev več kot je bilo razpisanih mest«. Nič bolj vzpodbudni niso rezultati vpisa odraslih v srednje in skrajšane progra- me. V skupnem razpisu je bi- lo razpisanih 1380 prostih mest. Naloga delovnih orga- nizacij je bila, da opravijo in- terne razpise in evidentirajo kandidate za vpis v srednje ali skrajšane programe. Kan- didati sami naj bi podrobnej- še informacije dobili na in- formativnih dnevih, ki so bi- li v začetku marca. Na infor- mativnih dnevih je bilo le 40 kandidatov. Koordinacijski odbor je nato naknadno zbral podatke in so ugotovili, da so predvsem večje delov- ne organizacije Aero, Emo, Cinkarna, Celjska mesna in- dustrija in Lik, imeli interne razpise in da se je skupno prijavilo 255 kandidatov, kar pa je še vedno premalo. Zato so se na koordinacijskem od- boru dogovorili, da bodo v juniju razpis za odrasle po- novili. V. V.E. WUZEJU REVOLUCIJE ^^i bi jo morali videti •futri ob 13. uri bodo v pro- *<""ih Muzeja revolucije v ^'iu odprli razstavo TITO - «SEL - BESEDA IN DE- ^ in bo na ogled teden dni, pa jo bodo prepeljali v '^j. Razstavljeno gradivo, "Polnjeno s fotografijami ^dokumenti o Titovih obi- '^'h na našem območju, je ^stalo na pobudi kongresa .^■^ivistov Jugoslavije in ga J leta 1980 pripravil Arhiv ^Soslavije v sodelovanju z 'Pivskimi oddelki zveznih YS3nov in organizacij in z , ^Jno-zgodovinskim institu- Jugoslavije. k^''ganizacijo razstave v Ce- jll.ie prevzel Zgodovinski v Celju, pod pokrovi- Jstvom družbeno-politič- organizacij. Izvršnega J^a občine Celje in Kultur- ^l^upnosti Celje. tii^''^žbeno-politične orga- SK^^iJe Celja želijo s to raz- ki so jo tudi gmotno omogočile, počastiti 90-letni- co Titovega rojstva in pred- kongresne priprave Zveze komunistov ter tako prikaza- ti privrženost delovnih ljudi Titovi misli. Hkrati pa je de- set poglavij razstave, ki je obšla že številna mesta si- rom po domovini, poskus skromne oddolžitve revolu- cionarju, ki je sedem desetle- tij neutrudno izgoreval v re- volucionarnem delavskem gibanju, koval in kalil vrste jugoslovanskih komunistov. V sistematskem pregledu si bodo obiskovalci lahko ogledali Titov boj za partijo, boj proti fašizmu in nastaja- nje ljudske fronte, Tita kot stratega vojne in revolucije, boj za novo Jugoslavijo, boj ža mednarodno priznanje, po lastni poti, začetke samo- upravljanja, zasnovo splošne ljudske obrambe, svet brez blokov in mir naj vlada svetu. MATEJA PODJED LB: SKORAJ PET MILIJARD SKUPNIH SREDSTEV Pn-i zbor tretjega sklica Ljubljanske banke Splošne banke Celje ni sprejel samo zaključni račun banke za lansko leto, marveč je po uvodnih besedah predsed- nika poslovodnega odbora Vlada Juraka potrdil tudi načrt za letošnje leto. Po tem bodo skupna razpolož- ljiva sredstva celjske temeljne banke Ljubljcmske banke v tem letu znašala skoraj pet milijard dinarjev. Na zboru so izvolili tudi nove člane in nosilce funk- cij, za vse organe upravljanja in odločanja v Ljubljan- ski banki Splošni banki Celje. Več o tem na četrti strani. MB 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 13 - 1. april PONOVNO O OCENAH DELEGATSKEGA SISTEMA NAJ VEDO TUDI NOVI DELEGATI Tretje predkongresno posvetovanje MS ZKS Celje Naloge zveze komunistov pri utrje- vanju političnega sistema socialistič- nega samoupravljanja' in pri uveljav- ljanju ustavne opredelitve in vloge te- meljne organizacije združenega dela sta hiVi osrednji temi zadnjega prekon- gresnega posvetovanja, ki ga je pripra- vil Medobčinski svet ZKS Celje. Na njem so zlasti kritično ocenili delova- nje delegatskega sistema ter poudarili, da trikratnemu povečanju števila dele- gatov, ki so bili v delegacije izvoljeni ob začetku drugega mandatnega ob- dobja, ni sledila večja politična aktiv- nost in tudi povečana odgovornost za .njihovo delo vseh družbenopolitičnih organizacij, poslovodnih organov in drugih, ki bi lahko ustvarjalno spod- bujali delo delegatov. Delegati so še naprej ostajali osamljeni pri svojem delu, niso se povezovali s samouprav- nimi organi, iz njihovih vrst je prihaja- lo premalo pobud. S posebnimi teža- vami so se otepale skupščine intere- snih skupnosti, ki so bile velikokrat nesklepčne, v njih pa skorajda ni pi-i- hajalo do ustvarj^ilnega dialoga med izvajalci in porabniki. Predlagatelji gradiv so bili skoraj v celoti izvršilni organi, ki so imeli tudi največji vpliv na sprejemanje odločitev posameznih skupščin. Ko so na posvetovanju ocenjevali, \- kolikšni meri je uveljavljen ustavni položaj temeljne organizacije, so pou- darili, da bi moi-ali kongresni doku- menti bolj določno začrtati naloge ko- munistov v boju za doseganje integri- tete temeljnih organizacij združenega dela. Mnogo je namreč še takih tozdov, ki so v položaju obrata, po drugi strani pa ponek(jd prevladujejo težnje, da bi tozd deloval kot podjetje. Značilno je tudi, da informacijski sistem znotraj temeljnih organizacij ne deluje tako, kot bi moral, kar ima v zadnjem času za posledico dejstvo, da v nekaterih okoljih i-ef(?rendumi delavcev ne uspe- vajo. Posvetovanje so sklenili s prip(H'oči- lom, naj v občinah delegatske skupšči- ne ponovno razpravljajo o ocenah v zvezi z delovanjem delegatskega siste- ma, da bi se tako z njimi seznanili tudi novoizvoljeni delegati. Dogovorili pa so se tudi, da bo posebna delovna sku- pina oblikovala konkretne pripombe na osnutek Resolucije za 9. kongres ZKS, ki so bile izražene v razpravi, DAMJANA STAMEJCIC KADROVSKI FILTER Po vsem .sodeč bo tudi po zadnjih volitvah znaten del kadrov razporejen na nove funkcije brez konkretne kri- tične analize in ocdhe njiho- vega dela. Jasno je tudi to, da nekateri od njih ne bodo sposobni izvajati svojih ob- veznosti, ki so toliko večje zato, ker je naš položaj zelo zapleten in zahteva sposob- ne in pogumne ljudi, kate- rih besede se ne bodo razli- kovale od njihovih dejanj. Takšnemu položaju v do- bršni meri botruje ustalje- na praksa rotacije na poli- tičnih funkcijah oz. preme- ščanja ljudi z enega na dru- go delovno mesto, kot tudi dejstvo, da se precej težko osvobajamo takšnega nači- na dela, ki je v bistvu skrče- no na odločanje o kadrih v ozkih skupinah. Neredno zadostuje avtoriteta določe- nega družbenega organa, vpliv - vplivnega posamez- nika<,< ipd., da nekoga pred- lagajo za funkcijo, ne da bi upoštevali njegovih možno- sti in sposobnosti, ter kako se je izkazal pri svojem de- lu. Poleg tega pa mnogi za- radi pomanjkanja konkret- ne odgovornosti za del, ki ga že opravlja, zlasti po na- čelu »odgovornejše mesto, večja odgovornost'', preveč zlahka sprejemajo ponuje- ne funkcije. Tudi ta feno- men bi zaslužil več analiz in večjo pozornost družbe. Vse to poudarjamo zato, ker je še vedno čas, da okre- pimo »kadrovski filter« in na ta način zmanjšamo, če se že ne moremo popolnoma izogniti oz. onemogočiti razporejanje ljudi na funk- cije brez realne ocene njiho- vega dotedanjega dela. BORBA INGRAD: PRIREDITEV ZA SOLIDARNOST Klub OZN in klub brigadirjev GIP Ingrad je 24. marca pripravil mladinski ples ža učence Ingrada in učence Kaju- hovega dijaškega doma. Ves izkupiček od plesa so namenili pomoči narodnoosvobodilnim gibanjem v svetu. K temu znesku so dodali ves denar, ki ga je klub brigadirjev zbral v akciji zbiranja starega papirja. Pripravili pa so tudi razstavo o narodnoosvobodilnih gibanjih v svetu, ki je odprta do 4. aprila v avli doma Dušana Finžgarja. R.D. LAŠKO ŠE O ZDRAVSTVU Zadnjič stara zasedba Pred tednom dni je bila zadnja seja vseh ti-eh zborov Skupščine občine Laško, de- legatov, ki so v mandatnem oV)dobju 1978-1982 skupno urt>jali in razpravljali o vseh pomembnih zadevah iz živ- ljenja in dela v občini Laško. Na zadnji seji so delegati spi-ejt>li vr.sto predlaganih odlokov, dogcjvorov in sa- moupravnih sporazumov. Med drugim predlog dogo- voi-a o usklajevanju davčne politike v letu 1982, predlog odloka o spremembah in do- polnitvah odloka o davkih občanov, predlog odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za inteivencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985, predlog odk)ka o prispevku za razširjeno re- produkcijo primarnega vo- dovoda v Laškem ter samo- upravni spor'azum o medse- bojnih pravicah in obvezno- stih ustanoviteljev Zavoda za varstvo naravne in kultur- ne dediščine Celje in zgodo- vinskega arhiva v Celju. Delegati so na zadnji seji skupščine ocenili tudi stanje pripravljenosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v ob- čini Laško ter sprejeli pro- gram dela zborov občinske skupščine za letošnje leto. Pri slednjem so se strinjali, da je v ta program treba vne- sti še občasne ocene stanja na področju podružbljanja in ohranjanja revolucionaf- nil-i tradicij NOB ter analize stanja na področju malega gospodarstva in drobne obr- ti v občini Laško. Posebno pozornost in kri- tično oceno so delegati po- svetili stanju zdravstva na Rad(\škem, saj so se i-azmere v zadnjem času še poslabša- le. Delegati so zato dali po- budo za temeljito oceno vzrokov za večletne motnje v organizaciji dela in samo- upravljanju v temeljni zdrav- stveni organizaciji Radeče. Ukrep družbenega varstva bi bil eden od možnih poti za i'ešitev stanja in i'azmer. V imenu občinske konfe- rence SZDL Iraško se je de- legatom, za delo. opravljeno v preteklih štirih letih, zah- valil Stane Kužnik, Jože Rajh, predsednik Skupščine občine Laško, pa je izrazil zahvalo delegatom in izvrš- nemu svetu Skupščine, po- sebej predsedniku Srečku Brileju. M.AGRE2 NIZ POVOLILNIH OPRA VIL Z volitvami, ki so bile H. in 14. marca, smo v vs^k temeljnih organizacijah in skupnostih izvolili svoj^ delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti samoupravne interesne skupnosti. Vendar pa se z voij. tvami ni sklenil krog tako imenovanih kandidacijs^ opravil, saj bodo v občinah tekla vse do sredine mg. seca aprila. Po volitvah so se namreč sestale novoizvo Ijene delegacije temeljnih samoupravnih organb.acij ijj skupnosti ter konference delegacij, ki so ob konstituj, ranju obravnavale in oblikovale predloge kandidatov za delegate Zveznega zbora Skupščine SFRJ ter dolo, čile delegata za drugo sejo občinske kandidacijsl^^ konference. Le-te so se v občmah že iztekle, na njih pj so določili kandidate za nosilce vodilnih in drugij^ funkcij v skupščinah občin in skupščinah interesnih skupnosti, določili enotni seznam kandidatov za pred. sednika in člane Predsedstva SRS, o možnih kandida. tih za Zbor republik in poki'ajin Skupščine SFRJ ter o predlogih za vodilne in druge funkcije v Skupščini SRS in skupščinah SIS v republiki. V naslednjih dneh pa se bodo že sestale občinske skupščine v novi sestavi. Opravile bodo konstituira, nje, izvolile izvršne svete, volile predsednika in člane Predsedstva SRS, izvolile delegate v Zvezni zbor Skupščine SFRJ, določile delegate za prvo sejo Zbora občin in Zbora združenega dela republiške skupščine, delegati družbenopolitičnih zborov pa bodo volili tudi delegate družbenopolitičnega zbora republiške skup. ščine. Tako kot skupščine družbenopolitičnih skupno, sti, se bodo do sredine aprila sestale tudi skupščine interesnih skupnosti v novi sestavi. Na njih bodo dele. gati izvolili delovna telesa skupščin ter določili dele- gate za zasedanja skupščin regionalnih in republiških SIS. DS MOZIRJE: POSODOBITI IZKORIŠČANJE GOZDOV Lani v mozirski občini niso dosegli načrtovane 15,3 odstotne gospodarske rasti. Neurejeno razmerje cen med repromaterialom in cenami kmetijskih izdel- kov, slabša kakovost osnovne krme zaradi vremen- skih razmer, problematična preskrba s koncentrati in še nekatere druge težave so botrovale nižjemu porastu presežkov kmetijskih pridelkov. Mleka so sicer odkupili za 0,6 odstotka več kot leto dni poprej. Premalo so lani v mozirski občini napravili tudi za pridobivanje novih zemljišč. Se letos bodo morali sprejeti prostorski plan in agro karto. Navse- zadnje bi bil že čas, da bi se zavedali pomembnost^ razpolaganja s kmetijskimi zemljišči. Za mozirsko gospodarstvo je pomembno tudi razpo- laganje z gozdovi. Kljub sistemskim neurejenostim pri gospodarjenju z gozdovi, pa so vendarle uspeli izpol- niti letni plan poseka ter oddaje lesa. Je pa struktura gozdnih sortimentov slabša kot je bila leto poprej Lani se je znova pokazalo, da bo treba več napraviti za posodobitev^ izkoriščanja gozdov. To velja tako n vozni park, vleke, gradnjo cest, nabavo lupilnih strojev in drugo. V prim.arni predelavi lesa ni bilo večjih izpadov pro- izvodnje. Mnogo slabše pa je stanje v nadaljnji lesni predelavi. Ni namreč zadostnih količin kakovostnega žaganega lesa, problem pa predstavlja tudi prodaja stavbnega pohištva in drugih polfinalnih izdelkov Najslabša je bila količinska proizodnja v tovarni iver- nih plošč. Po drugi strani pa prepočasi osvajajo proiz vodnjo oplemenitenih ivernih plošč. Sanacijski pro- gram, ki so ga izdelali, prepočasi uresničujejo. JANEZ VEDENIK ALOJZ ČOBEC OBRAZI Alojz Cobec je sedaj že vrsto let vodja delovne skupnosti pri Združenju šoferjev in avtomehani- kov v Celju. Kdor ga poz- na, ta ve, da je svojemu delu predan z resnično ljubeznijo. Je tudi eden izmed tistih, ki imajo naj- več zaslug za nenehen razvoj in napredek tega združenja v Celju. Z velikim ponosom go- vori o avtopoligonu v Ljubečni. Člani ZŠAM Celje so ga v glavnem zgradili s prostovoljnim delom. Res so bili tu tudi prispevki nekaterih orga- nizacij, vendar ti še zda- leč ne bi zadoščali za to, kar lahko sedaj vidimo v Ljubečni. Koliko proste- ga časa, skrbi, dela in pro- blemov je bilo. Pa se lju- dje, kot je Alojz Cobec ni ozirali na to. Glavna skrb je bila, da so dokončali delo. Alojz Cobec je da- nes tudi predsednik pred- sedstva ZŠAM Slovenije. Opravlja še celo vrsto drugih dolžnosti in kar preveč bi bilo, če bi hoteli vse našteti. Alojz rad govori o celj skem združenju. Ko ga človek takole posluša, ima včasih nehote obču- tek, da pretirava. Ko pa spoznamo vse delo, se lahko prepričamo, da ne gre za nikakršno pretira- vanje. Alojz je pač človek, ki ne pozna lažne skro- mnosti. Najprej je bil avtokaro- serist, potem šofer, vedno pa je občutil, da se je tre- ba izobraževati. Ob obili- ci drugih zadolžitev in na- log ni pozabljal na to, če- tudi je bilo treba vzeti knjige v roke šele po na- pornem dnevu in je bilo treba študirati pozno v noč. Pri celjskem združenju opravi danes vozniške iz- pite 48 odstotkov vseh kandidatov v celjski regi- ji. Alojz si je prizadeval, da bi bila »ponudba« združenja čim bolj popol- na in s pomočjo drugih mu je to tudi uspelo. Da- nes je mogoče tu opraviti vozniške izpite za motor- na kolesa pa vse tja do avtobusov. To pomeni, da skrbi celjsko združenje pravzaprav za ves kader za prometno prevozniške organizacije na območju. Te lahko torej dobijo svo- je šoferje brez lastnega vlaganja v svoj kader. Se- veda pa je naloga združe- nja še cela vrsta. Alojz Čobec si prizade- va za sodelovanje z ostali- mi združenji. S svojimi iz- kušnjami jim skuša po- magati ter svetovati pri delu. In marsikje mu radi prisluhnejo. JANEZ VEDENIK SLOVENSKE KONJICE DOPOLNITI NAČRTOVANO Vrsta novosti pri davliih Poleg odločitve o prora- čunu občine Slovenske Ko- njice so delegati vseh treh zborov skupščine občine na seji 25. marca med po- membnimi odločitvami sprejeli odlok o pripravi sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1981-1985. To je ena najod- govornejših nalog, ki so jo takoj tudi pričeli izvrševa- ti. V sebi skriva ogromno vsebinskega dela, saj je ta- ko rekoč za vsa področja po- trebno ponovno proučiti in vskladiti potrebe z mož- nostmi, ki pa so manjše, kot smo predvidevali. Res je, da tudi sedaj ne bo mogoče postaviti popolno- ma uresničljivih popravkov in dopolnil, saj na primer pri planiranju v delovnih orga- nizacijah, od katerih je prav- zaprav vse odvisno, ne more- jo natančno predvideti, ko- likšne težave jim bo povzro- čila slabša oskrba z reproma- teriali ali z energijo. 2e sedaj visoko začrtan izvoz bo treba še povečati, saj bodo le tako lahko zago- tovili tudi nujni večji uvoz. Predvideno rast družbenega proizvoda za 3,5 odstotka verjetno ne bo mogoče dose- či, torej je treba tudi predvi- deti nižjo. Enako je tudi z zaposlovanjem, predvsem pa vsemi oblikami porabe. Načrtovanja samoupravnih interesnih skupnosti bo po- trebno proučiti vse iz osnov, tako da bo v programih osta- lo le najnujnejše. Posledice bodo spet čutili v krajevnih skupnostih ... Veriga, kjer so členki tesno povezani in odvisni drug od drugega, prav takšno pa moia biti tudi načrtovanje popravkov in dopolnil. Poleg strokovnih delavcev se morajo zato va- nje nujno vključiti tudi sa- moupravni organi in družbe- nopolitične organizacije. S področja davčne zakono- daje so delegati sprejeli vi^ predlogov - dcjgovor o u-^l^ jevanju davčne politike v- Sloveniji za leto 1982, p«^ ben sporazum za občine f skega območja in odlci* spremembah in dopolnit^' odloka o davkih obč;"^' Med sicer zvišanimi davf mi stopnjami izstopi ■ njem davek iz osebnega'' hodka delavcev, ki zmanjšal za 0,25 odstotk"*' ko da je sedaj le .še 0,5 od>'| ka. Delegati so sprejeli nje stopenj pri davku i/l^'' tijske dejavnosti v povpi''' za 19 odstotkov. Ra/.1<'^^ preprost, saj katastrski ' hodek, ki je davčna osO'' ni bil valoriziran že od ' 1978 in tako seveda bist^'! zaostaja za ugotovijeni^^,! rodnim dohodkom 1/-'^'^^,, ske dejavnosti. S sprem'', nimi stopnjami bodo to vsaj delno nadomc^.l vendar bodo to storili p''" poma. MILENA B. POI^^ ^ 1. april 1982 NOVI TEDNIK - stran 3 ,p£0KONGRESNE PRIPRAVE NA OBMOČJU i DO VSEH ŽARIŠČ PRORLEMOV ,.ifiunisti motajo kritično oceniti gospodarske razmere ^jprave na 9. kongres ^fflorajo biti le sestavi- ^^sakodn«•\nega politič- (jelovanja občinskih *j„i/acij ZK v občinah Lega območja. Seveda iiioi^^j*' odsevati v sle- osnovni organizaciji L komunistov ter se \o delovanja komuni- \- prenesti tudi v ostale Uenopolitične organi- ■je, delegatske skupšči- šaiTiouprav.ne organe in •^3 telesa. V njih morajo ^g'^iti kritično razpravo o družbenih in gospo- skih vprašanjih, ki pa ^1^3 osvetliti tudi vse do- ki snu) jih v zadnjem 511 dosegli na nekaterih jročjih družbenega živ- nja i" tlela. Takšen je osnovni dogovor jclovanjii občinskih orga- gtij ZKS v pripravah na pgres slovenskih komuni- ,^ ki so ga /nova potrdili /adnji ra/..širj<'iii .seji .se- ffariala Medobčinskega j,t;i ZKS v Celju. I/, poiočil iredkongicsni aktivno.sti v yinc/.nih občinah eelj.ske- (ibinočja pa je bilo razbra- (ia se tako opiedelj(>na novna usmi-ritev uresni- j(i Komunisti namreč raz- ave o predloženih kongre- ihdokumentih povezujejo i<|v.sem z družbenoeko- niskimi, ob tem .še zlasti z jpodarskimi vprašanji. I tem pa je posebej po- mbno, da iščejo konkrel- mšitveza izhod iz TT.elah- kih gospodarskih zagat. V občini Celje bodo na primer v času do kongresa pripravili ob štirih drugih tudi šutudi- jo o možnostih prestruktui- ranja celjskt^ga gospodarstva in opredelili naloge zveze ko- munistov pri urestiičevanju te pomembne razvojne opre- delitve. V občini I.a.ško 'oodo komunisti namenili vso po- zorno.st vprašanju odločanja delavcev o dohodku. Manjša raziskava, ki so jo piipravili v tej občini, je namreč poka- zala, da v zadnjih lit'h l(>tih bistveno pada obseg dohod- ka, o katerem lahko dclavc-i (.^ločajo, kako ga bodo delili oziroma kam razporejali. V občini Mozirje so predkon grešne priprave povezali z razpravami o problematiki v gozdarstvu in lesni industriji ter o razvojnih možnostih kmetij.stva. V občini Žalec bodo pripravili v večjih de- lovnih orgčinizaeijah, kot so na primer Hmezad, Tekstil- na Tovarna Picbold, Kera- mična industrija Libojc in d;"uge, vv.č akcijskih posve- tov komunistov o nekaterih vprašanjih, ki jim tudi osnu- tek kongiesne resolucije na- menja veliko i)ozoi"nosti. Gre za vprašanja večje proizvod- nje hrane, nagrajevanja po delu, vpliva inovacijskega fUda na razvoj dtdovnih orga- nizacij in druga. V občini iSmarje pri Jelšah so tudi predkongresne razprave iz- koristili za utrjevanje spoz- nanja o nujnosti opiranja na lastne sile pri premagovanju,, gospodarske zaostalosti. Ob tem pa iščejo komunisti, .se- veda povezani z vsemi ostali- mi .samoupravnimi in poli- tičnimi silami v občini, pred- vsem tiste poti, ki bi zmanj- šale razkorak med premalo razvito gospodarsko bazo in na drugi strani razvilo druž- beno nadgradnjo. V občini Šentjur so visto picdkon- gresnih razprav namenili predvsem vprašanjem bodo- čega razvoja kmetijstva in prt,'delovalne indu.strije. Pri tem pa so se kritično ozrli tudi na dejstvo, da v občin- ski organizaciji ZK ni niti enega samega člana, ki bi bil krnet. Tudi v občini Velenje so in še bodo povezovali pi-e(lkongi(>sno aktivno.st z žgočimi g(jspodarskimi pro- blemi. Mnogo si obetajo predvsem od šestih akcij- skih konierenc,- komuni.stov, od katerih bo zagotovo de- ležna največj(> pozornosti ti- sta v .sestavljeni organizaciji Gorenje, ki bo v prvi vrsti ocenila stopnjo samouprav- nc izgrajenosti t(>ga gospo- darskega velikana, ki se predvsem v zadiiji'm času otepa z velikimi pr-oljlemi, V občini Slovenske Konjice so komunisti že poglobljeno razpravljali o možnostih za večjo proizvodnjo hrane, v v.sakodnevnem delu pa si prizadevajo predvsem za to, da bi proizvodnja - kljub sla- bi oskrbljenosti s surovina- mi in reprodukcijskim mate- rialom - nemoteno tekla. Do kongresa ZKS, ki se bo pričel 15. aprila, se bodo se- stale tudi vse Občinske kon- ference ZKS. Na njih bodo komunisti temeljito ocenili trenutne gospodarske ra- zmere v občinah ter .se dogo- vorili o konkretnih nalogah za njihovo razreševanje. Ob tem pa je sekietar Medob- činskega sveta ZKS Celje Ja- nez Zuhrastnik poudaril, da mora biti uveljavljanje .stabi- lizacijskih ciljev sicer v ospredju aktivnosti občin- skih organizacij ZK, vendar- pa hkrati povezano z uve- ljavljanjem .samoupr-avnih odnosov v vseh temeljnih okoljih. Zato mora biti ta na- loga kot prva zapisana v pro- gramskili usmc.-ritvah, ki jih bodo sprejemali k(jmunisti na st>jah Občinskih konl'«^ rcnc ZK. Dodal pa je tudi. da morajo Občinske konferen- ce stvarno oceniti tudi re- zultate, ki so bili doseženi ob nedavnih volitvah. Le-ti so resda dokazali široko podpore* delovnih ljudi in občanov sistemu sociali- stičnega samoupravljanja in delegatskemu sistemu, vendar pa ne dokazujejo te- ga - kar nekateri izpostav- ljajo - da je tudi politično razpoloženje med ljudmi dobro. Gospodarske težave so velike, to je treba ljudem tudi jasno povt^dati, je nada- ljeval Janez Zahrastnik. Pi-av zato morajo komunisti še bolj intenzivirati svojo po- litično aktivnost s ciljem, da bi čim pi-ej premagali nako- pičene težave. Janez Zahrastnik se je v imenu Pred.se, Istva CK ZKS in v imenu Medobčinskega sveta ZKS Celje zahvalil tudi vsem dosedanjim sekretar- jem komitejev in pred.sed- nikom občinskih konferenc za njihovo zavzeto in odgo- vorno delo, ki je bilo zaradi časa in r-azmer vse prej kot lahko. DAMJANA STAMEJCiC ROGATEC: ŠOLA EDVARDA KARDELJA Na osnovni šoli v Rogatcu so si postavili nov datum: poimenovanje šole po velikem revolucionarju, državniku in teoretiku Edvardu Kardelju naj bi bilo 25. maja, ob dnevu mladosti. Slovesnost bi morala biti že pred meseci, vendar pa je bila šola skupaj z občinsko izobraževalno skupnostjo vedno prekratka za to, da bi zbrala dovolj denarja za uredi- tev okolice šole. Šolska zgradba namreč leži sredi močvir- nega travnika, ki ga je bilo treba zaradi številnih malih depresij zasuti z zemljo in splanirati. To je bilo pred kratkim narejeno s pomočjo delovne organizacije Steklarna Stray.a. Do dneva mladosti, ko naj bi bilo opravljeno poimenovanje šole po Edvardu Kardelju, pa bi bilo treba postoriti še marsikaj: hortikulturno urediti okolico šole posaditi 88 dre- ves za Tita, postaviti podstavek, na katerem bo stal doprsni kip Edvarda Kardelja, asfaltirati dovozno cesto, morebiti - če bo denar, seveda - tudi asfaltirati večnamensko igri.šče ob šoli. Na osnovni šoli v Rogatcu upajo, da bodo s pomočjo izobraževalne, komunalne in telesnokulturne skupnosti, z razumevanjem delovnih organizacij in ob podpori najodgo- vornejših delavcev šmarske občine vendarle uspeli pripra- viti slovesnost za poimenovanje šole po Edvardu Kardelju do 25. maja. To je seveda velika želja tako učencev in učite- ljev na šoli, kot tudi vseh občanov Rogatca £)g RAZSTAVA V POČASTITEV JUBILEJEV Jutri bodo \- |)'Ostorih knjižnice Edvarda Kardelja v Celju odprli razstavo v počastitev 90-letnice rojstva Josipa Broza- Tita in obeh partijskih kongresov. Bogato gradivo iz življe- nja in dela tovariša Tita bo na ogled v avlah knjižnice na Muzejskem trgu v Celju do 30. junija, in sicer v času, ko knjižnica posluje za bralce. Prirejanje razstav je ena rednih dejavnosti knjižnice in z njimi želijo dati delavci te ustanove svoj prispevek k obele- žitvi različnih obletnic in jubilejev, s čimer se tudi vklapljajo v proces usmerjenega izobraževanja srednjih šol, saj za raz- stave organizirajo po predhodnem dogovoru s šolami tudi strokovno vodstvo, ki ga je za razstavo Josip Broz-Tito prevzela prof. Ivanka Baum«n, vodja oddelka za obdelavo knjižničnega gradiva. M. PODJED DIABETIKI ZA LASER Vsa Slovenija se vključuje v zbiranje sredstev za nakup laserskega aparata, ki ga še kako potrebujejo zlasti slad- korni bolniki z zdravstvenimi zapleti na očeh. V Celju so doslej darovali prispevke le sladkorni bolniki sami, niso pa se še vključile delovne organizacije. Za laser so prispevali: Silva Mikuš - višja medicinska sestra, Silva Koprivšek, Justina Tratnik, Franc Božnik, Ivanka Ule, Karla Flis, Janja Potočnik in Rozi Habjan, vsi iz Celja, ter Ivan Fuder iz Radeč, Ernest Rahle iz Poljčan in Andrej Debelak iz Po- nikve. Društvo diabetikov ponovno prosi zdravstvene skupnosti, delovne organizacije in posameznike, da prispevke nakažejo neposredno na Republiški odbor diabetikov Slovenije. Sredstva za laser lahko prispevate do konca junija 1982. V. D. i OLIKO TRAJA FUNKCIONARJEV MANDAT RAZI NI NEJASNOSTI fogovoriti se bomo morali v republikah Zveza komunistov pa tudi uge družbenopolitične or- nizacije je skoraj v zad- em štiriletnem obdobju 3segla vidne rezultate v lajanju Titove pobude" o ilektivnem delu, odločanju odgovornosti. Enoletni andat, kot bistvena sesta- na nove metode dela je 'Oraj povsod uveden, pone- celo tam kjer to ni po- fbrro. To so vsekakor rezul- s katerimi bomo z zado- 'Ijstvom prišli na kongres. Ostaja še naloga, da se ta ^sa tudi uradno potrdi v '^Ti od najVjolj pomembnih "bmentov ZK, torej v sta- "'J Toda sodeč po načrtu "■^memb in dopolnitev sta- se zdi, da trajanje man- ^ funkcionarjev v zvezi ''"lunistov ne bo enotno re- '"0. Obstoja namreč stali- fia mandat vodilnih ljudi republik in pokrajin ni ^"ii urejati s statutom ZKJ, ^'^k naj bo to prepuščeno ''^ ''"m in odgovarjajočim nim dokumentom ZK : iblikah, pokrajinah in pnizaciji ZKJ v JLA. - ''•-li to ali ne, vsiljuje se ^•da prihaja do razvodeni- . ideje prav tam, kjer se i'^ bi smelo zgoditi. ''nimivo je to, da v r-az- ^ah ni izpostavljeno '''sanje tr-ajanja mandatov 5^,'^'''^'^ncv osnovnih organi- ^j,'' 2K in iiajvi.šjih funkcio- ^^X'v 2KJ. Enotna so miš- J'^' da morajo sekretarji ^j^''^'nih organizacij oprav- il v^^'ojo funkcijo dve leti. Volimo prvdsednika ^^^^■d.st\a CK ZKJ vsako j^^'Sekretarja pa vsaki dve L ''• ^*^'ga izhaja, da bodo v ZKJ enotno oprede- lirii^ '^'^J'^'žjt^ in -najvi.šje" \\ v partiji, a odrejanje iui^,"^t()v \-odilnih v ZK re- \- pokrajin ostaja ^br^ organizacij, ^^'■azložitve za takšno sta- '''•hajajo iz dej.stva, da noben statut ZK doslej ni odrejal dolžino mandata po- sameznikov temveč samo or- ganov in forumov ZK. Nav- sezadnje tudi v sedanjem .statutu ni nikjer rečeno, da mora funkcionar na enem delovnem mestu ostati štiri leta. In sedanje rešitve niso bile ovira, da bi skraj.šali mandat. Kolikokrat se je to dogajalo v praksi, ni težko dokazati. Toda bili so tudi ta- ki, ki so trdili, da zveza ko- munistov nima dovolj ka- drov za tako hitro menjava- nje ljudi. Ta trditev bi sicer bila točna, če bi imeli pred očmi samo tiste »ki so že po- trjeni in uveljavljeni«. Toda če vzamemo za kadrovsko bazo celotno članstvo ZKJ, potem je ta trditev iz trte izvita. Kaj pravzparav pomeni omejevanje mandata? Na XI. kongresu ZKJ je bilo ja- sno r-ečeno, da je nujno, re- strikcija mandata, da ja ne bi posameznik imel -la.stni.štvo na funkcijo-, da bi zagotovili dosledno menjavanje ka- drov, da bi bila onemogoče- na borba za oblast in da bi .se zmanjševale možnosti biro- kratizacije. Res je sicer, da enoletni mandat sam po sebi to ne omogoča in je tudi rt>s, da se ponekod uporablja kot plašč za pokrivanje starega načina odločanja. Navsezad- nje, zlorabe so možne tudi v najbolje zamišljenem siste- mu. Toda, če se tega načela, ki smo ga tako na široko sprejeli, ne bomo držali v statutu ZKJ in če v izvajanju te ideje ne bo prednačila avantgarda, - kdo bo potem: Kako ta odklon pojasniti ti- stim, ki so »manj osveščeni od nas«? DRAGICA MAJSTOROVIC POGLED V SVET S kovinotehno USPEŠNA TURNEJA S. KRAIGHERJA Piše: JOŽE ŠIRCEU Turneja predsednika predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja po štirih neu- vrščenih afriških državah in njegov obisk na Portugalskem je bistveni se- stavni del mednarodne dejavnosti naše države, obenem pa čas in okoliščine teh obiskov dajejo Kraigherjevim pogovo- rom še posebno težo. Uspešni obisk v Afriki je sodil v okvir priprav na sedmo konferenco šefov držav in vlad, sklicano za začetek sep- tembra v iraškem glavnem mestu Bag- dadu. Priprave so tem nujnejše zaradi vrste okoliščin, ki bi utegnile povzročiti težave v zvezi z vrhom neuvrščenih ali na vrhu samem. Najbolj očitna ovira je vojna med Irakom in Iranom, oboroženi spopad med dvema neuvrščenima drža- vama. Tudi če sestanek na vrhu ne bi bil sklican v eni od vojskujočih se držav, bi to neposredno ali posredno vplivalo na dogajanje v gibanju neuvrščenih; vojna je pač kar se da resna stvar. Toda dejstvo, da je za kraj vrha izbran Bagdad, narekuje nujno potrebo storiti vse, kar je le mogoče, da bi to vojno prej ko prej končali, kar bi bil, ne nazadnje, dokaz zmožnosti in avtoritete članic gi- banja, da znajo spore poravnavati po mirni poti. Če pa do tega ne bi prišlo, sta se med obiskom v Nigeriji predsednika ! Kraigher in Shagari sporazumela o na-' slednjem predlogu: sovražnosti naj bi] Iran in Irak prekinila mesec dni pred ■, bagdadskim vrhom, prekinitev pa naj bi \ trajala dva meseca. Obisk v Gvineji je bil prav tako dobrodošla priložnost za ; iskanje poti iz omenjene vojne. Gvinej- i ski predsednik Sčkou Tourč namreč vo- di mirovno misijo držav, včlanjenih v islamsko konferenco, ki šteje 40 članic. Pogovor je torej omogočil obvestila iz prve roke, kot se reče. Afriška turneja je bila pomembna za- tegadelj, ker daje ta celina več kot polo- vico članic neuvrščenega gibanja, ima torej po naravi stvari najmočnejši glas v gibanju. Organizacija afriške enotnosti, ki združuje neu vrščene drža ve, se zadnje čase spopada z dokaj hudimi težavami, ki so predvsem nasledek kolonializma in kasnejših neokolonialističnih pose- gov. V mislih imamo spore zavoljo Čada in Zahodne Sahare. Jugoslavija podpira rešitve, ki temelje na mirni ureditvi vprašanj, zagotovitvi pravice do neo- dvisnosti in samoodločbe. V pripravah na vrh neuvrščenih je ra- j zumljiva obravnava zapletenega in zao-' strenega svetovnega položaja, saj kriza ; detanta, prvine hladne vojne v odnosih \ med blokoma neizogibno vplivajo tudi \ na neuvrščene države. Priče smo okrep- \ Ijenih prizadevanj obeh blokov, da bi, razširila svoj vpliv na posamezne člani- j ce gibanja neuvrščenih, povečale od vi- ] snost le-teh od tega ali onega bloka. Za- \ to je del priprav na vrh tudi krepitev' glavnega toka neuvrščenih, tistih čla-, nic, ki ostajajo dosledno zunaj blokov, i zveste izvirnim načelom neuvrščenosti. \ Krepitev glavnega toka v gibanju pome- ' ni tudi krepitev solidarnosti med neuvr- ' ščenimi, skupnega opiranja na lastne si- le, da bi tako zmanjšali nevarnosti odvi-\ snosti od drugih, krepitev akcijske spo- i sobnosti neuvrščenih. ] Obisk predf^fdnika Kraigherja na Por- ] tugalskem pa je izraz evropske razsežno- j sti jugoslovanske zunanje politike, zav- \ zetosti za enakopravno sodelovanje z vsemi evropskimi državami, kar lahko samo prispeva k utrditvi miru v Evropi, miru, ki je zadnje čase izpostavljen '■ mrzlim vetrovom blokovske zmrzali. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 13 - 1. aprii^^ RAZVOJNI CENTER CELJE V ČRNI GORI NOV POSLOVNI PRODOR Združevanje dela in sredstev za turizem Ce bolj pogumno napove- dujemo, potem lahko reče- mo, da bo verjt,'tno ši- v tem letu prišlo do pobratenja med občinama Celje in Bu- dva v črnogorskem Primor- ju. Ra/.loge je treba iskati v vse pogostejših poslovno-go- spodarskih stikih med celj- skim in črnogorskim gospo- darstvom, zlasti na področju turizma in drobnega gospo- dai'stva. Razvojni center Celje je prav te dni zaokrožil pet {)ro- gramov oziroma projektov, ki so vsebinsko opredeljeni doživeli tudi samoupravno potrditev z ustreznimi spora- zumi o združevanju dela in sredstev. Pri tem gi-e za tri projekte na osnovi lesa v Pk'vijih in v sodelovanju s Sumsko industrijskim kom- binatom Velimir Jakič - vsi ti projekti naj bi v Črni gori ustv^arili 325 delovnih mest prav tako sta dogovorjena še dva projekta, tipa inženiring, v Ivangradu, kjer gre za do- datne možnosti za zaposlitev 220 delavcev v invalidskih delavnicah v konfekcionira- nju papirja in v grafiki. Vseh teh pet progiamov je uskla- jenih na ravni stroko\'nih služb RCC, Sik Velimii- .Ja- kič in Celulozt" Ivangrad. V prihodnjetn obdobju morajo doživeti še dokončno sa- moupraviio potrditev in po- trditev organov obeh lepu- bliških gospodarskih zbor- nic, Slovenije in Črne gore. Na področju turizma svoje uresničevanje doživljata prav tako dva pomembna programa, prvi Kompasov program, v katerem s sred- stvi, delom in kadri sodeluje- jo Rek Titovo Velenje, To- varna nogavic Polzela, JCrka Novo mesto. Razvojni center Celje in seveda Kompas, za- deva področje razširitve za- sebnih turističnih zmogljivo- sti oh črnogorski jadranski obali. Drugi program je iz- gradnja hotela Palas v Pe- trovcu na moru, ki bo z novi- mi 385 posteljami obogatil družbeni sektor turistične ponudbe. Sicer pa so v pri- piavi še trije turistični pro- grami, {jodpi.sani dve pogod- bi za projektiianje in kasnej- šo izvedbo. Pri tem gre za izgradnjo Avto-baze v Budvi in vojne objekte v Cetinju. Mimogrede: tudi pri izgrad- nji hotela v Petrovcu sodelu- je celjsko združeno delo in sicer Zlatarne, Aero ter Ko- vinotehna, vsi skupaj s 45 odstotki prediačunske inve- sticijske vrednosti objekta. V bistvu gie pri vseh turi- stičnih progiamih za deviz- no participacijo, s katero bi celjsko združeno delo prido- bilo iz turizma potrebni' de- vize v dogovoijenih deležih od vloženega (lenarja za iz- gradnjo turističnih zmoglji- vosti črnogorskega Pri- merja. Iz širših jugoslovanskih vi- dikov pa gre dejansko za uresničevanje jjolitikt' hitrej- šega razvoja manj razvitih republik, čepiav so .še vedno veliki problemi pri tehniki združ(n'anja dela in sred.stev, sloneči na dohodkovnih odnosih med razvitimi in manj razvitimi območji Ju- goslavije in o čemer smo st> v federaciji vse lansko leto včasih tudi mukoma dogo- varjali. P()Si'bej kaže poudariti, da je Razvojni center Celje med prvimi Črni goi-i ponudil konkreten model in progra- me, ki so za združevanje dela in sredstev na področju turi- zma postali sedaj žt> tudi vzo- rec za vse ostale. Po mnenju Naca Krumpaka, direktorja projektnega inženiringa v Razvojnem centru Celje, gre pri poslih v Črni gori za procesni projekt, ki sodi med najresnejše projekte do sedaj in v smislu pre- strukturiranja samega RCC-ja, kajti s tem prehaja od izvedbe posamičnih na- log ali manjših projektov na sistem kompleksnega in- ženiringa.- Pri tem je še po- sebej poudaril, da izgradnja nove pr(>izvona v zagotavljanje pogojev za nemoteno izkoriščanje že obstoječih zmogljivosti, pri tem pa bo šlo za selektivnost, ki bo podrejena vsestranskemu podpiranju izvoza na konvertibilno področje in zagotiivlja- nju hrane. Da bodo uresničeni dogovorjeni prednostni razvojni programi v r(>pu- bliškem merilu, se bodo združevala sr(>dstva pii LB - združeni banki, naša banka bo za te namene združila 243 milijonov dinarjev. Na področju investicijskega krediti- ranja bo banka podpirala in zagotav- ljala siedstva predvsem za uresničeva- nje izvozno naravnanih progi-amov in programov s področja kmetijstva. Ugotavljamo pa, da pri članicah naše banke skoraj ni izvozno usmerjenih programov, ki bi zagotavljali tudi za- dovoljive devizne učinke. Predlagane spremembe obrestnih mer vodijo k učinkovitejšemu poslo- vanju in gospodarjenju z denarjem. Banka bo težila za tem, da bo njen pritok zadoščal za pokrivanje .stroškov poslovanja in za oblikovanje zakonsko določenih skladov, tako bo efekt višjih obrestnih mer za kredite usmerjen na varčevalce, ki dolgoročno vežejo sred- stva v banki in uporabnike družbenih sredstev, z razporeditvijo skupnega dohodka pa na vse članice banke.- je med drugim poudaril Vlado Jurak. Potem, ko so na zboru sprejeli tj sk]t.'p o ustanovitvi sveta Ljubljani banke Splošne banke Celje, torej| .sobnega posvetovalnega telesa, k sodelovalo pri predlaganju razve usmeritev ter reševanju pi()bl(>m področja delovanja kreditnega lxinčnega sistema, .so izvolili tudi ni člane v organe upravljanja. Tak( pred.sednika zbora banke Rudija nežiča (Hmezad) in za podpredsii ka Marijo Poličar (SI. Konjice). 1 silni odbor bo imel sedemnajst člar« nji'gov pred.sednik je Jure Topi (Merx, Celje), podpredsednik pa D ko Bizjak(Smarje). Kreditni odbor v naslednjem obdobju vodil Zla Pavčnik (Laško), za podpi'ed.sedii pa so izbi-ali Alojza Recka (Sent Vodja desetčlanske delegacije za2 združeni' banke bo Rudi Janežič. Udeleženci zbora so" med diu ocenili še delegatsko upravljanji odločanje ne samo v LB - zdru banki, marveč prav tako v celj.sk: meljni banki Ljubljanske banke v; njih dveh letih. M. bo: ELKROJ MOZIRJE USMERJENI V IZVOZ Elkroj IZ Mozirja je zrasel iz majhne konfekcijske * tovarne, z leti in s pravilnim usmerjanjem pa je postal i močan proizvajalec in predvsem močan izvoznik. Spe- \ cializirali so se za proizvodnjo hlač in ponujajo doma- ' čemu in tujemu tržišču zares široko izbiro. ; Lani je bilo, kai' zadeva izvoz, prelomno leto. Izvozili ] so okrog 176 tisoč izdelkov, to je enkrat več kot leto ; poprej. Po načrtih za letošnje leto pa naj bi ga spet; podvojili. Kot pravijo to sicer ne vpliva dobro na doho- ,| dek, saj na tujem tržišču dosegajo precej nižje cene kot i doma. Ugodno pa je to, da večino izvozijo v zahodno : Nemčijo, to je na konvertibilno področje. Svojih po- : treb po uvozu nimajo veliko in jih zlahka pokrivajo, so ■ pa to stvari, ki so jim za dobro proizvodnjo neophodno potrebne. Fizični obseg proizvodnje že od leta 1976 konstantno | raste. Za leto 1982 planirajo že 1.150.000 kosov izdel- i kov. Pri tem skrbno pazijo na kvaliteto in na modne tokove. Poslovni uspešnosti primerni so tudi osebni dohodki. Tudi ti stalno rastejo. Lani so delavci Elkroja i prejemali povprečno 9.940 dinarjev, v letošnjem letu ; pa planirajo 11.772 dinarjev povprečnega osebnega do- hodka. Kolektiv ima torej dobro začrtano pot in jasne cilje ; ter odločenost, da jih dosežejo. Zato jih tudi bodo. J T. TAVČAR i V LAŠKEM ENOSTA VNEJŠI NAKUP Ponavadi se nakup pohištva zavleče za nekaj mese- j cev, kajti ob plačilu ga ni mogoče prepeljati domov. V ; trgovini Bor Laško na Titovi cesti v Laškem pa je drugače. Takoj ko pohištvo izbereš, ga lahko tudi od-; pelješ. V Boru so se namreč odločili, da bodo kupcem ' ustregli tako s ponudbo kot z možnostjo takojšnje^ oddaje. ' Takšen način prodaje je uspešen, žal pa je malo« kupcev, ki vedo za to ugodnost. In še to, da je program • Bora zelo pester: od pohištva za predsobe in dnevne j sobe do pohištva za opremo otroških sob ter za j kmečke sobe. Raznolikost programa se kaže v treh j višinah, dvojni širini in globini elementov, ki ponujajo : možnost kombiniranja. Prav posebno je pohištvo iz- Bora primerno za opremo manjših stanovanj. ■ FANIKA LAPORNIK. COMET ZREČE DO ZADNJIH PAMETNIH MEJ Ob večanju izvoza celo zmanjševanje uvoza Ob zadrževanju ali celo zmanjševa- nju uvoza je mogoče izvoz povečevati le do neke meje. Prek« nje ni mogoče, še manj pa pametno. V Zreškem Co- metu se tega zavedajo, tako kot so pravočasno spoznali potrebe, da bi čim več uvoženih surovin in repro- materialov zamenjali z domačimi, ta- ko kot so se .sami odločili za proiz- vodnjo nekaterih, ker pač niso našli razumevanja drugod. Vsega pa doma ni mogoče narediti ali pa vsaj ne ena- kovredno. Ce pa najnujnejšega ni mo- goče uvoziti, tudi proizvodnje in izvoza ni mogoče še povečevati. 2e v preteklem letu načrtovanega izvoza v Cometu niso dosegli, ker v zadnjem tromesečju ni bil mogoč uvoz surovin, ki jih v Jugoslaviji ni ali pa kvalitetno ne ustrezajo. Tako je ostala tudi vrsta kupcev brez blaga in s posle- dicami se morajo otepati letos. Kljub temu so v prvih treh mesecih letos izvozili za 800 000 dolarjev ali za 25 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. S tem sicer dosegajo letni plan, po katerem bi naj izvoz povečali za okoli 20 odstotkov, a iz izkušenj vedo, da so poletni meseci pri prodaji sušni. Lani so izvozili za 2 400 000 dolarjev, za letos predvidevajo 2 900 000 dolar- jev. To bodo verjetno dosegli, menijo pa, da povečane obveznosti, torej izvo- za za 3 140 000 dolarjev, kot jih je zave- zal SISEOT, ne bodo dosegli. V zadnjih letih so večino izvoza preu- smerili iz vzhodnoevropskih tržišč na zahodna in dežele v razvoju. Tako so do leta 1979 izvozili na vzhodnoevrop- sko tržišče kar 80 odstotkov. Ko so na teh trežiščih zgradili svoje lastne zmogljivosti, so morali vse povečanje izvoza usmeriti na zahodnoevropsko tržišče in dežele v razvoju. Letos bodo na vzhodnoevi-opska tržišča izvozili le še 15-20 odstotkov. Bodočnost tako predstavljajo predvsem dežele v raz- voju. S firmo na Malti so že prodrli v nekatere arabske države, a bo treba še veliko naporov, saj so na teh področjih močno zasidrani zahodnoevropski proizvajalci. Prizadevanja za zmanjševanje uvoza segajo v Cometu že vrsto let nazaj. Le- ta 1978 so občutili, da ne bodo mogli pokrivati vseh potreb po uvoženih re- promaterialih in razmišljati so pričeli o njihovem nadomeščanju z domačimi. Ker ni bilo ustreznega posluha v Jugo- slaviji, so se odločili, da bodo sami proizvajali dpločene osnovne surovine ali jih vsaj oplemenitili z domačo suro- vino, predelano v lastni temeljni orga- nizaciji; z impregniranjem steklenih arr latur pa so uvoz bistveno zmanjša- li. Se bolj bi ga lahko, če bi proizvajalci v Srbiji izdelovali dovolj kvalitetno tkanino, tako pa jo morajo še vedno dopolnjevati z uvoženo. V Cometu so ob povečevanju izvoza za 10-15 odstotkov letno obdržali uvoz kljub večji proizvodnji na isti ravni oziroma so ga celo zmanjšali. Največji padec uvoza je od lani do letos. V prvem tromesečju lani so' uvozili za 625 000 dolarjev repromaterialov, letos le za 470 000 dolarjev. »Pod to vre- dnost ne moremo," pravi vodja oddel- ka zunanje trgovine Erik Bertoncel. Ne morejo, ker kvaliteta domačih su- rovin ni enakovredna uvoženim in ker uvajajo nove proizvode, ki sicer ne slo- nijo na uvozu, a je zanje del suro\' uvoza potreben. Z njimi bodo mestih uvoz nekaterih drugih * nih organizacij. Sicer pa je Conii svojimi zmogljivostmi dosegel tisti ven pri proizvodnji izdelkov za da s .sedanjo strojno opremo ne boi goče povečevati proizvodnje, v okj katere 40 odstotkov izvozijo. Vej lahko storili z novo opremo, ki pa" morali uvoziti. Zmanjševanje uvoza ima tudi s' posledice. Pred dvemi do tiemi'^' gfede na splošna prizadevanja stre' za tem, da bi .se vključili v razi' oblike gospodarskega sodelovali tujino. Začetki so obetali dobre tate. Ob vseh omejitvah v zadnje^ su pa dejanskega sodelovanja, k'^ ja iz specializirane proizvodnji medsebojnega dopolnjevanja P'' vodnje, ni mogoče normalno iz^^' Ker je omogočen le uvoz najnujn^ surovin in repromaterialov, ne^° izpolnjevati medržavnih pogodb Ob vsej tesni prepletenosti rrioi^' uvoza in izvoza so vse možnosti že izkoristili. Obeti so le še pr', temeljni organizaciji, ki je /a^i^'^ začetku tega leta - Strojegradrjl^ vzdi-ževanje. 2e po pi-vih začetkif"' v njej ugotavljajo, da se bo uspešno vključila v izvoz ob nem združevanju de^^ in sred^' drugimi delovnimi organizacija g, državi. Zaključene so že prve P^;, be. izvoz pa bo usmerjen izklju^ konvertibilna tržišča. MILENA B. 13^1- april 1982 NOVI TEDNIK - stran 5 PODRAŽITEV? .IZLETNIK« SE OTEPA S TEŽAVAMI ^fsta akcij in ukrepov ne bo rešila vseh težav podražitvam, ki so se .^^tile v začetku k^tošnjega [^(3, se je prejšnji teden pri- L^ila še 10-odstotna podra- ' , v avtobusnem potni- prometu. Skupna ugo- ovitev delovnih organizacij "-tobusnega prometa v Slo- ^^^st, da bi bilo po- Lbno povišati cene stori- .giri za 20 odstotkov. Repu- skupnost za cene je odobrila le 10 odstotno povi-, širne cen. ,,Kje so vzroki za povisa- jijf cen v avtobusnem pro- pjftU", smo povprašali Jan- ina Cesarja, direktorja tozd promet DO Izletnik Celje. pogoji gospodarjenja so^ ^ v lanskem letu v sloven- skem potniškem prometu piočno poslabšali. Predvsem \ J' dejavnosti avtobusnega i prevoza in vzdrževanju vozil." Glavni vzroki so v podraži- tvah cene goriva, pomanjka- pju rezervnih delov in po- manjkanju deviznih sred- stev za nakup avto gum. Pri gorivu smo bili priča dva- kratni podražitvi, v januarju preko 34% in v oktobru za dobrih 9%. 2e v februarju le- tos se je gorivo ponovno po- dražilo - tokrat za 7,5%. Ob upoštevanju še o.stalih izdat- kov je to pomenilo poveča- nje materialnih stroškov za 51%, kar cene v avtobusnem prometu niso več pokrivale. Rezervni deli za vzdrževanje voznega parka s.) se podraži- li za 34 odstotkov, ostale da- jatve pa za 29%. Na dohodek v lanskem letu je vplivalo tu- di upoštevanje cestno pro- metnega zakona, ki oprede- ljuje delovni čas voznikov. Na novo smo morali zaposli- ti 30 voznikov, medtem ko se obseg dela ni povečal. S predlagano 20% podražitvijo bi le delno pokrili povišanje materialnih stroškov." »S kakšnimi ukrepi in ak- cijami boste v tem letu po- skušali ublažiti nastale te- žave.« "V programu imamo nekaj akcij, ki bi pripomogle k ra- cionalizaciji, vendar menim, da vsi ti ukrepi ne bodo za- dostovali. 2e v lanskem letu smo odpravili, kjer je bilo to mogoče, del sprevodnikov. Uvedli smo ukrepe na po- dročju vzdrževanja, kjer smo v primerjavi z ostalimi slo- venskimi avtobusnimi de- lovnimi organizacijami, do- segli dokaj ugodne rezultate. Vključili smo se v republi- ško akcijo o ukinitvi neren- tabilnih prog, čeprav smo bi- li deležni kritike na terenu. To pa je tudi ena nadaljnih akcij, kar pomeni, da bomo še enkrat morali temeljito preanalizirati vse na.še linije. Trenutno pospešeno poteka- jo priprave na republiško ak- cijo - ureditev prometa na slovenskem cestnem križu. Zmanjšali smo tudi obseg •praznih voženj", ki nimajo ustreznega finančnega krit- ja. Imamo še nekatere notra- nje akcije: prerazporejanje voznega osebja, sestava no- vih del in nalog z boljšim iz- koriščanjem delovnega ča.sa. Izdelujemo predlog o dru- gačnem sistemu nagrajeva- nja voznega osebja, kjer bi upoštevali poleg količine tu- di kakovost opravljenega de- la. Mislim pa, da v.se te akcije v denarnem znesku ne bodo predstavljale tolikšne višine, da bi v celoti pokrile to te- žavno situacijo." VVE SEMINAR ZA UČITELJE NOVO ZA POUK GLASBE Vse je odvisno od dobrih učiteljev Glasbeni pouk na osnovnih šo- lah,še v(>dno nima tist(^ga mosta, ki mu pripada. Zastarela vsebina In metodologija dela iie vzpod- bujata učence k aktivnemu in ii,«tvarjalnemu sodelovanju. Pe- lagoški kader ni dovolj usposob- {p za izvajanje obscv.nega in raznovrstnega učnega programa. To so le nekatere ugotovitve, ki so jih zbrali na zavodu za šolstvo cb rednih spivmljanjih učnega procesa na tem področju. Te ugo- tovitve so spodtjudile reput)liški zavtid za šolstvo, da je s pomočjo raioda za šolstvo iz Celja organi- ziral 125-urni seminar za razre- tim; učitelje, ki poučujejo tudi glasbeno vzgojo v nižjih razre- dih. V prostorih Delavske univerze ^'Celju in s pomočjo petih glas- l^nih pedagoginj je pet sobot za- poredoma potekal seminar, kate- f«ga se je udeležilo 90 razrednih učiteljev iz celjskih osnovnih šol 'niz drugih šol tega območja. V.sebina seminarja je obsegala ''čno snov od 1. do 4. razreda osnovne šole. kjer je tudi največ namenjenih glasbeni vzgoji, ^'citelji so spoznali številne mož« "osti za uporabo flavte, kitare ter orffovega inštrumf-ntarija za od- krivanje sveta glasbe našim naj- mlajšim. Tudi gibanje ob glasbi, kot sestavni del glasbene vzgoje, daje številne možno.sti za pravil- no usmerjanje in animiranje otrok, zato je v tem .seminaiju tudi ta del obsegal enakovredno obravnavo. Vida Bukovec, peda- goška svetovalka za organizacijo in razvoj osnovne šole pri Zavo- du za šolstvo v Celju je takole ocenila seminar: - Udeleženci se- minarja so dobili dovolj strokov- nega znanja, informacij in spod- bud za nadaljnje delo in dovolj izhodišč za samoizobraževanje. Elemente glasbene vzgoje, ki so zapisani v učnih načrtih, bodo lahko uspešno in strokovno izpe- ljali. Ce bo temu tako, potem bo vsak učenec pri glasbeni vzgoji prišel na svoj račun, tudi ti.sti, ki nima razvitega posluha. Svoj ustvarjalni intei-es bo lahko našel pri gibanju ob glasbi, pri ritmični spr(!mljavi pesmi, pri spremljavi pesmi z inštrumenti ali pri poslu- šanju glasbe <■ Glasbx'ni pouk naj bi bila torej tudi igra, kjer se bo- do učenci sprf)stili, obt-nem pa spoznavali svet glasbe, zlasti pa naučili slovensko ljudsko pesem. Nekoč je bilo tako, da so otroci prinesli narodno pesem od doma v šolo, danes pa naj bi jo prinaša- li iz šoli> domov. Anketa, ki so jo opravili med udeleženci .seminarja pa kaže na to, da bi bilo potrebno več takih in podobnih seminarjev. Da pe- dagoška akademija daje premalo znanja za vse sodobne učne pri- stope k glasbeni vzgoji, ki pa jih nov učni načrt (predvideva. Uči- telji so v večini primerov izrazili pripravljcno.st, da se v tej smeri še nadalje izpopolnjujejo. VVE DRUŽBENA PREHRANA V OBČINI ŠENTJUR MALICA PAČ NI KOSILO Stalna skrb sindikatov Pri Občinskem sindikalnem svetu Šentjur, kjer stalno spremljajo področje družbene prehrane med zaposlenimi v ob- čini, teh pa je okrog ,"5000, so s podatki zadovoljni, saj se je v zadnjem času marsikaj prema- knilo na bolje. To še posebej ve- lja za zadnja tri leta. Tedaj je bil v Šentjurju zgrajen mptel, ki ima zdaj za področje družbene prehrane zaposlenih v Šentjur- ju in izven njega, pomembno vlogo. l.anskok^tna akcija, ki so jo opravili pri Občinskem sindikal- nem .svetu, je dala ugodne rezul- tate, saj je bilo iz njih razvidno, da ima v občini 8,5% zaposlenih urejeno družbeno prehrano in to v lastnih obratih družbene pre- hrane. Kljub vsemu pa je bilo še vedno veliko tistih, ki so preje- mali bone, kljub temu, da bi lah- ko prejemali topli obrok v obratu družbene prehrane. Tem izje- mam so v Šentjurju namenili precej pozornosti in že v lanskem letu radikalno zmanjšali števik) soglasij, ki so jih izdali za prido- bi\'anje bonov. Za manjše delovne enote v ob- čini in za področje družbenih de- javnosti, ki še do pred treh let niso imeli možnosti za urejeno družbeno prehrano, so se dome- nili z motelom, od koder precej obrokov raz\-oziio na teren. Kakoi- v tem času ocerTjujejo pri Občinskem sindikalnem sve- tu Šentjur, ima 90% vseh zapo- slenih, ne oziraje se na področje dela, zagotovljeno družbeno pre- hrano. Kaj pa ostalih 10%? Vsaj polovi(ra le-teh prejema še \'edno nadomestne bone, vendar -le na podlagi zdravniškega spnč(>vala. Ostane torej le še majhen odsto- tek tistih, ki dejansko nimajo možnosti, da bi dobivali topli obrok, niti da t)i ga kupo\ali \- kakšnem gostišču. V tem prime- ru gi-e za zaposlene v manjših krajih in inajhnih obratih, oziro- ma enotah, kjei- zaradi d\eh ali treh zaposlenih ni ekonomično organizirati prevoza toplega obroka do kraja aaposlitve. Ven- dar pa pri OSS Šentjur vodijo akcijo tudi v tej smeri, tako da bi do konca tega srednjeročnega obdobja dobili še boljši odstotek na področju urejenosti družbene prehrane. Kvantitativni podatki so torej, lahko bi rekli, zelo dobri. Skupaj z inšpekcijskimi služ- bami je bil opravljen pregled po- gojev in neoporečnosti kuhinj, kjer so marsikje še naleteli na probleme in neustrezne higien- ske pogoje, ki pa so jih po obisku inšpektorjev v posameznih de- lovnih organizacijah odstranili. Gledt; kvalitete toplih obrokov ni slišati s strani delavcev nobe- nih pripomb. Kvaliteto prehrane večkrat ocenjujejo osnovne orga- nizacije sindikatov. Določene te- žave pa vendarle nastajajo, toda bolj v miselnosti nekaterih, ki so zaradi hitrega tempa življenja v bistvu nehote spremenili te tople obroke v kosila in so c«51o prepi-i- čani, da morajo biti po kalorijah in količini enaki kosilu in če je obrok malo bolj skromen, ljudje že negodujejo. To je tudi ena od nalog sindikata, ki .s(> je bo moral lotiti čimprej. Več problemov s k\'aliteto prehrani'ji- bilo v mote- lu Merx, kjer je bilo pred.vsem \- lanski-m letu veliko pritožb m pripomb s strani koristnikov. Pred dnevi pa so se domenili, da bodo u.stanovili poseben svet. ki ha usklajeval jedilniki-, koristni- ki prehrane pa bodo za teden dni \- napri>j dobi\ali te jedilnike, kai- bo nedvomno prispevalo k obo- jestranskemu zadovoljst\-u. MATEJA POD JED ledriikov intervju »OD KONGRESOV ZKS IN ZKJ PRIČAKUJEMO VELIKO, MORDA PREVEČ?!« Srečko Vrečko, upokojeni VK elektromonter iz Laške- ga je bil do minule program- sko-volivne konference ZKS v laški občini sekretar aktiva komunistov delavcev - ne- posrednih proizvajalcev. V zapiskih sem našel nekaj njegovih misli na 28. razširje- ni seji februarja letos, ko je govoril, oziroma prenašal mišljenja in stališča neposre- dnih proizvajalcev o tem, ka- ko gledajo na gospodarske ukrepe, na stabilizacijo. Četudi je šele okreval po težkem napadu bolezni, je razumevajoče privolil za raz- govor v zavesti, da glas ko- munistov-delavcev s štirih problemskih sej v minulih dveh letih zmore prispevati k predkongresnim razpra- vam in vzdušju. Srečko Vrečko v razgovo- ru ni samo prenašal stališč s sej aktiva, marveč tudi stali- šča dobrih delavcev - neko- munistov, in hkrati za vsemi izjavami stoji tudi sam, s svojimi stališči. NT: Kakšna je pogla- vitna ocena delavcev se- danjih razmer? S. VREČKO: Skrbi jih pre- tirana rast cen, slaba preskr- ba z materialom in socialna ogroženost nekaterih skupin delavcev. Vendar delavci vi- dijo delno rešitev tudi z od- pravo lastnih slabosti. A po- slovodni delavci marsikje preveč »jamrajo«, se zgovar- jajo na sistem, v ničemer pa ne spremenijo svojega nači- na dela! NT: Rekli ste, da so de- lavci - komunisti na se- stankih aktiva zgovor- nejši, odprti, na sestan- kih svojih osnovnih or- ganizacij pa molčijo. S. VREČKO: Predvsem za- to, ker imajo na sestankih OO ZK preveč vplivno bese- do vodilni, ker delavci pač ne tvegajo zamere in se boji- jo ukrepov, ki bi jim bili v škodo.'.. NT: ...Je to res pro- blem? Je takšna mašče- valnost mogoča, ali go- vorite na pamet? S. VREČKO: Ne povsod, a marsikje je tako. Veliko je načinov, ko vodilni dajejo čutiti, kako ti lahko vse dajo in vse vzamejo. NT: Veliko polagate na besedo odgovornost. Ka- ko jo razlagate? S. VREČKO: Dobesedno! Kot odgovornost, vsak do svojih zadolžitev in nalog - in tudi zaradi razhke v do- hodku! Prenašanje direktiv od zgoraj navzdol ustvarja videz, ko da so za vse krivi delavci ob stroju, ki besed nimajo več komu prenašati naprej. Govorjenja je preveč in premalo se primejo tistih, ki imajo nalogo, da zadeve izpeljejo. NT: Vešči ste politič- nega izražanja. Ste obi- skovali tečaje, partijske šole? S. VREČKO: Sem. Dve ve- černi politični šoli... NT: In ste ostali dela- vec? Vam niso ponujali pisarne? S. VREČKO: So. Vendar mislim, da naj bo merilo za delovno mesto strokovna usposobljenost in izobra- zba ... Premalo pa je med de- lavci za strojem takih, ki bi imeli kaj več političnega zna- nja. NT: Bili ste član druž- benopolitičnega zbora občinske skupščine. Če- mu pripisujete dejstvo, da so delegati iz združe- nega dela premalo aktiv- ni in učinkoviti? S. VREČKO: V aktivu smo razpravljali o tem. Vzrok je, ker večina ve, kako so se že vse zmenili na ravni vodstva podjetja, občinske skupšči- ne in služb ter v vodstvih ob- činskih političnih organiza- cij. NT: Pravite, da delav- ci neradi tvegajo. Ven- dar napredka brez boja ni. S. VREČKO: Saj to je tisto. Tako kot je marsikje, je tudi tveganje. Samoupravljanje stagnira. Da pa bi zmogli te- žave, je potrebna široka za- vestna akcija. Nekaj v tej smeri se bo moralo zgoditi, verjamem, da bosta to storila kongresa. NT: Kaj naj bi bilo ne- izbežno? S. VREČKO: Dosledna zaostritev odgovornosti, več partijnosti. Moralne norme so preohlapne. Takole bi re- kel, da je res marsikaj člove- ško, komunisti pa smo se na- menili svet spremeniti. Sla- bo skrbimo za svoj dober ugled. Prekrški nič več ne štejejo, kazni ni, ne za male, ne velike prestopke. NT: Je razkorak med komunisti po položaju pereč. Kaj pa med delav- ci samimi? S. VREČKO: Poslovodnim družbeno razmišljujoč dela- vec za strojem ni vselej všeč, v oči pa bode tudi slabim in družbeno pasivnim delav- cem, če se ne ogrevajo za nji- hove social-demagoške za- hteve. Najbolj tvegan pa je razkorak, da vodilni mislijo, da delavci soglašajo, če mol- čijo. V resnici veliko vedo in razmišljajo. Ce je pri tem kaj izkrivljenega, je krivo, da so slabo informirani. NT: Rekli ste, da od kongresov ZKJ in ZKS delavci veliko pričaku- jejo, morda celo preveč. Komentirajte ta stavek? S. VREČKO: VeUko delav- ci res pričakujemo. Preveč, če pričakujemo rešitve čez noč in vse hkrati. Pričakuje- mo nekaj tako odmevnega, kot je bil znamenit Titov go- vor v Splitu, h kateremu smo se leta vračah, žal tudi pre- malo v akciji in dejanjih. De- lavci se morda res ne znamo pikolovsko izražati, zato v zahtevah po več odgovorno- sti in redu naj komu ne zve- ni, da bi odstopali od samo- upravljanja, široke demokra- tičnosti in bili pripravljeni popuščati težnjam po kon- centraciji oblasti in odloča- nja. JURE KRASOVEC IN ZVEZDICA ^ Črno piko si prav gotovo zaslužijo nekateri usluž- benci v upravni zgradbi Elektro Celje. V ponedeljek, 22. tega meseca namreč ni bilo od 10. do 10.30 ure v pisarni kjer izdajajo elektroenergetska soglasja no- bene uslužbenke, čeprav na vratih piše, da so takrat Uradne ure. Edini uslužbenec, ki je bil v kakih 10 pisarnah je povedal, da so ostali na kavi. Tudi tajnici Podjetja, ki je prišla v svojo pisarno ob 10.38 se je zdelo Povsem razumljivo, da po malici popijejo še kavo. Ce ^udi ne upoštevamo tega, da so bile vse pisarne odkle- '^jt^ne in bi lahko iz njih vsakdo odnesel marsikaj, je Povsem nerazumljivo, da si v Elektru Celje nekateri Podaljšajo malico za pol ure in več. Kot je bilo opaziti 'Minuli ponedeljek, pa je to pri njih vsakodnevna Praksa. _ . Opravičujemo se krajevni skupnosti Dolgo polje, ker tiskarski škrat v prejšnji številki po krivem obdolžil l^jihovo kandidacijsko konferenco za nesklepčno. V bistvu je šlo le za nekatera manjkajoča imena za vodje Posameznih delegacij - konferenca pa je bila sklepčna. Zvezdico namenjamo to pot Sportno-rekreacij- ^•^emu centru Golovec. 2e zelo dolgo v Celju in še Posebej v dvorani Golovec ni bilo tako veliko najrazlič- '|*-'jših, pestrih, zabav^nih in dobrih prireditev, kot se to "^^gaja letos. Dvorana je praktično nenehno zasedena, ^■f^ireditve pa se kar vrstijo. In četudi pri kateri za- '^'^.'"ipa v izvedbi, smo vseeno lahko veseli, kajti sled- vliii£se tudi v Celju nenehno kaj dogaja. y 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 13 - 1. april HAZARD NA OBISKU V LAŠKI OBČINI V občini Laško znajo prisluhniti okusu in po- trebam mladine. Za pope- stritev vsakdanjika osnovnošolske mladini so se pri občinski zvezi prijateljev mladine Laško odločili, organizirati za- bavnoglasbene koncerte. Najprej so vprašali osnovnošolce, kaj in koga želijo poslušati, nato pa, na podlagi ankete, pova- bili priljubljeni ansambel Hazard, ki je ponudbo z veseljem sprejel. Tako bodo laški osnov- nošolci v teh dneh obi- skovali koncerte: danes ob 19.30 uri v domu Svo- bode v Radečah, ko bo predstava za vse Radeča- ne in okoličane, jutri ob pol devetih dopoldne, prav tako v radeškem do- mu Svobode in ob 11. uri na osnovni šoli Marjana Nemca Radeče. Ob 15. uri se bo Hazard predstavil osnovnošolcem na osnov- ni šoli v Rimskih Topli- cah, zvečer pa bo koncert v domu Dušana Poženela v Laškem. Pričel se bo ob 19.30 uri. M. AGRE2 SAMOSTOJNI KONCERT »KLADIVO, KONJ IN VODA« Po dveh letih in več skupnega dela je ansam- bel Kladivo, konj in vo- da prišel do samostojne- ga koncerta, ki bo jutri ob 19. uri v Narodnem domu v Celju. Prireja ga center za klubsko dejavnost pri OK ZSMS Celje in bo prav gotovo dobrodošla in težko pričakovana pri- reditev ne samo za člane ansambla, ampak pred- vsem za ljubitelje njihove glasbe. MP MOZIRJE SPOMINSKA SOBA NOB Urejena je stalna razstava o borbi za svobodo Nekdanja pevska soba v zgornjem nadstropju pre- urejenega kulturnega doma v Mozirju je dobila stalnega obiskovalca. V njej sta ob- činska kulturna skupnost in Arhiv kulturne dediščine po zaslugi vestne roke Alek- sandra Videčnika uredila stalno spominsko sobo, ki govori o boju Gornje Sa- vinjske doline in njenih lju- di za svobodo. Misel o ureditvi stalne raz- stave o borbi za svobodo se je porodila že lani septem- bra, ko je bila v razstavnem pro.storu kulturnega doma odprta priložnostna razsta- va. Ideja je zdaj uresničena, čeprav je v novi sobi prema- lo prostora za vse, kar bi lah- ko razstavili. Toda, ne glede na to je spominska soba NOB izreden uspeh in velik prispevek k spoznavanju na- stanka in razvoja narodno- osvobodilnega boja v krajih ob gornjem toku Savinje in ob Dreti. Spominska soba NOB je postala nova učilni* ca, še po.sebej za mlade ljudi, čeprav je res, da jo zdaj v največjem številu obiskujejo starejši krajani, ki na mno- gih fotografijah in drugih do- kumentih iščejo tudi sebe, oziroma obujajo spomine na tiste težke in Jepe čase, še posebej na jesenske dni 1944. leta, ko je bila dolina osvobojena. V sobi je urejenih šestnajst vitrin in panovjev, ki s foto- grafijami, plakati, brošurami in drugimi dokumenti govo- rijo o času pred izbruhom druge svetovne vojne, o pri- pravah na oborožen odpor in seveda na vse posledice, ki jih je prinesel s seboj nemški okupator. Kot rečeno, je zla- sti lepo prikazano jesensko obdobje 1944. leta in tako tu- di nastanek šolstva (jeseni tega leta je 15 partizanskih šol objokovalo 1347 otrok), razgibano kulturno življenje, prve svobodne volitve, delo vojaških šol, partizansko zdravstvo, tiskarne itd. Opi- sani in drugače dokumenti- rani so boji partizanskih enot na tem območju, delo IV. operativne cone, še pose- bej Slandrove in nekaterih drugih brigad itd. In potem požgane vasi in še in še, prav tako osvoboditev. Skratka, spominska soba, ki bi jo mo- ral videti sleherni človek v Gornji Savinjski dolini. Za ogled je soba odprta vsak torek med 15. in 18. uro, lahko pa tudi za skupine in druge po posebnem naročilu na telefonsko številko 831- 609. M.BOZiC SKUPŠČINA AMD ŠLANDER ŠPORT, PROMETNA VZGOJA Za predsednika so izvolili inž. Dušana Roša Člani AMD Slander v Ce- lju, zbrani na 24. skupščini društva so pregledali in ocenili delo v drušlvu za preteklo leto. Jubilejno le- to, lani so slavili 35. obletni- co obstoja dru.štva, so pro- slavili predvsem delovno. Vendar je potrebno pouda- riti, da so bile vse zastavlje- ne akcije po posameznih ko- misijah tudi uspešno izvr- šene. Največ dela so imeli člani športne komisije. V dru.štvu je bilo lani organiziranih de- vet prireditev in tekmovanj na področju avto moto špor- ta. Njihovi tekmovalci so so- delovali na preko 40 tekmo- vanjih po vsej državi in v tu- jini. Tu so osvojili vrsto od- ličnih uvrstitev. V svojih vrstah imajo republiškega in državnega prvaka za leto 1981. v kartingu v razredu nacional 90 ccm Jožeta Me- sarca, Aleš Pepel je v mla- dinski vrsti osvojil drugo mesto v republiki in prvo v državi v razredu A-100 ccm, seveda je še tu vrsta drugih odličnih tekmovalcev: Prek, Bitenc, Volf, brata Krajnc in drugi, ki so skupaj pripomo- gli s svojimi dobrimi uvrsti- tvami, da je v končni razvr- stitvi zasedlo AMD Slander kot ekipa odlično drugo me- sto v republiki in državi. Lani so si začrtali nalogo, da zgradijo in uredijo lastno moto cross progo v Lember- gu pri Mestinju. Tu so v sep- tembru že organizirali prvo pozivno dirko, ki je v sploš- no zadovoljstvo vseh lepo uspela. Pri moto crossu je njihov član Gorazd Sovič v končnem seštevku osvojil v republiki drugo mesto v ra- zredu motorjev do 125 ccm. Delovni so bili tudi motori- sti, ki so organizirali že tradi- cionalno srečanje motori- stov. V avto rallyu .so njihovi člani sodelovali na avto ral- lyih »Štajerska«, kjer so kot posamezniki in ekipa osvoji- li zavidljiva mesta. V okviru športne komisije delujejo tu- di športni sodniki, ki so lani sodelovali na številnih prire- ditvah in tekmovanjih, kjer so skrbeli, da so se ta nemo- teno in pravilno odvijala. Te- mu v dokaz je zvezno prizna- nje društvu AMD Slander, kot najboljši organizator tek- movanj v letu 1981. v državi. _V,lanskem letu je opravila pomembno poslanstvo na področju, kjer deluje AMD Slander, tudi komisija za preventivo in šolstvo. To pa predvsem pri vzgoji in pre- ventivnih akcijah vzgoje v prometu. Izvedli so 94 pre- ventivnih akcij s preko tisoč- sto urami. Komisija je tesno sodelovala tudi z vsemi SPV na področju celjske regije, razen v občini Žalec. Aktiv- no so spremljali in sodelova- li pri pripravi določil novega zakona o prometni varnosti na cestah v republiki. Iz poročila dosedanjega predsednika Vladimirja Ve- bra je razvidno, da je v AMD Slander včlanjenih okoli osem tisoč članov, kar je 95 odstotkov od predvidenega plana o včlanjevanju. V na- slednjem mandatnem ob- dobju bo komisija za član- stvo posvečala še večjo skrb pri včlanjevanju novih čla- nov, predvsem mladih v šo- lah. Tako bodo pripravili tu- di program dela za šole, če- prav je to nalogo prevzela AMZ Slovenije na pobudo AMD Slander. S Tehniškim šolskim centrom v Celju se dogovarjajo o ustanovitvi posebne temeljne enote društva na šoli. Na skupščini so sprejeli med drugimi tudi sklep, ki so ga predlagali motoristi o prostovoljnih akcijah članov društva na področju krvoda- jalstva. Saj je potreba po krvi v bolnišnicah največja ravno pri prometnih nesrečah. Za naslednje mandatno obdobje so izvolili za pred- sednika ing. Dušana Roša. Najzaslužnejšim članom društva so za uspešno delo v društvu v preteklem obdob- ju podelili zlate, srebrne in bronaste plakete in pismena priznaj a AMD Slander. Na predlog AMD Slander je pre- jelo 55 članov iz celjske regi- je plakete vzornega voznika. F. GABER SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO Komisija za podelitev Priznanja občine Laško - 2. julij RAZPISUJE na podlagi 8. člena odloka o uvedbi in podelitvi »Priznanja občine Laško - 2. julij« (Uradni vestnik občine Laško, št, 1-1/75) za leto 1982 DESET PRIZNANJ Priznanja podeljuje Skupščina občine Laško za izre- dne uspehe in dosežke pri pospeševanju gospodar- skega in družbenega razvoja občine, dosežene v dalj- šem časovnem obdobju. Priznanja lahko prejmejo posamezniki in skupine ob- čanov, ki stalno prebivajo na območju občine Laško, temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samou- pravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druž- bene organizacije in društva, ki imajo svoj sedež na območju občine. Priznanja lahko prejmejo tudi posamezniki in organi- zacije, ki ne prebivajo oziroma nimajo sedeža na območju občine Laško, imajo pa zasluge za razvijanje bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, kakor tudi pri razvijanju medobčinske- ga sodelovanja na gospodarskem in družbenem po- dročju. Priznanja bodo podeljena 2. julija, na praznik občine Laško. ■ Predlog za podelitev priznanja občine Laško - 2. julij, lahko podajo temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in posamezniki. Predlog mora biti primerno obrazložen. Predloge sprejema komisija do vključno 15. maja 1982. Pozneje prispelih predlogov komisija ne bo obravna- vala. Predloge je treba poslati na naslov: Skupščina občine Laško - Komisija za podelitev priz- nanj občine Laško - 2. julij. Številka: 17-3/82 Laško, dne 15. marca 1982 KOMISIJA V BESEDI IN SLIKI V REUTLINGENU SMO PRAZNOVALI Čeprav smo malce pozno prejeli pismo iz Reutlingei ga vseeno objavljamo v zadoščenje našim delavcem tujini in za njihov trud pri organizaciji proslave. V svečano okrašeni dvorani se je zbralo preko tri; Slovencev, da slavnostno počaste 8. marec, dan žena. " Pester spored je pripravila slovenska dopolnilna šola SKUD Triglav Reutlingen. Predsednik SKUD Triglav Marjan Švajger je otvo proslavo ter pozdravil domače in tuje goste, zastopm jugoslovanskega predstavništva v Stuttgartu konzula S neta Deisingerja, meščane Reutlingena, ki so tokrat ( brodošli naši gostje in prijatelji. V slavnostnem govoru opisal vlogo naših mater in žena v borbi za osvoboditi ter njihove zasluge ob obnavljanju naše domovine, ter pohvalno spodbujal, da še vedno vzorno stoje na (5( borbe za enakopravnost žena vsega sveta. Mnogo potrpljenja in truda je stalo udeležence sporei preden je bil ves program tako dobro naučen, da so odru pokazali pravo umetnost in igralski talent. Otroci recitirali, zapeli nekaj narodnih in borbenih pesmi. Igrice so bile zelo skrbno pripravljene v režiji Hele Deisinger. Paula Falamič je pripravila plesne skupine Mladina v narodnih nošah nam je prinesla na o( toliko srčnosti, da smo se dobri dve uri sporeda poču kot doma. Svoji med svojimi, le malokatero oko je ostalo suho času, ko se naši narodni običaji vedno na novo obujajc to daleč izven naših meja. VLADO KODEl USPEŠNI NOGOMETAŠI NA LJUBEČNI Pred nedavnim so se sestali na svojem rednem občne zboru člani športnega društva Opekar. Svoje dosedai delo šo ocenili kot zadovoljivo, kar posebej velja za nos metaše, ki so v pretekli sezoni v medobčinski rekreaciji ligi zasedli prvo mesto. Moštvo atletov društva pa je pi tako med boljšimi na celjskem območju. Ves čas pa tare problem zaradi pomanjkanja ustreznega prostora tudi denarja bi radi imeli več. Letos praznuje društvo predsednika društva so ponovno izvolili Vilija Sumra M NESPOŠTOVANJE ODLOKA V celjskem občinskem odloku so po sprejemu zakona o pravnem položaju verskih skupnosti na- tančno zapisali tudi potek pogrebnega obreda, to je zadnjega slovesa od pokojnika. V tem dokumentu ni šlo le za vprašanje, kako najbolj primerno, etično in skladno s pokojnikovo željo pripraviti zadnje slovo glede na njegovo filozofsko prepričanje, mar- več tudi sicer širše določili odgovornost za ureditev zadnjega slovesa. Po tem odloku in dogovoru imajo pri izvedbi pogrebov točno določeno odgovornost tudi krajevne skupnosti. Na eni strani gre seveda za spoštovanje do želje pokojnikove družine, po drugi strani pa gre za to, kako se od pokojnika poslovi širša družbena skupnost. Zlasti ožje krajevno oko- lje, v katerem je občan - pokojnik živel. Zadnje slovo od občana je potemtakem osebna, občutljiva, intimna in hkrati družbena pozornost do človeka, ki je prispeval svoj delež skupnosti. Ker je tako, toliko bolj čudijo dokaj pogosti primeri, da v celjskih krajevnih skupnostih ne spoštujejo odloka in dogovora o izvedbi zadnjega slovesa od občana- Predvsem se zatika pri govorih, pa tudi pri izkazo- vanju drugih pozornosti pokojnikovi družini. Se več. Nekateri pogrebi kažejo na prav očitno social- no in drugo razlikovanje. Najslabše je pri ostarelih in osamljenih oziroma pri ljudeh, ki v zadnjih letih niso živeli dovolj povezano z okoljem. Ne glede na to, pa bi vendarle morah z več etičnega posluha pristopiti k organizaciji zadnjega slovesa tudi v teh primerih. Zdaj se dogaja, da verske skupnosti v celjski občini zelo odgovorno izvajajo odlok o P"' grebnem obredu in spoštujejo njegova določila- Prav bi bilo, da bi enako ravnali tudi v tistih krajev- nih skupnostih, kjer se jim še zmeraj dogaja, da pozabljajo na svoj del nalog pri izvedbi zadnjega slovesa od občana. Kajti - v etičnem odnosu do mrtvih se tudi kaže, kakšni so družbeni odnosi meO živimi. april 1982 NOVI TEDNIK - stran 7 TUDI OTROCI Z MOTNJAMI SO NAŠI! MOJA PUNČKA NE BO NIKOLI ODRASLA Preusmeritve v izobraževanju In varstvu otrok z motnjami v Celju in celjskem območju Glavni naslov našega zapisa je pravzaprav na- slov knjige, ki jo je z bo- lestno materinsko občut- ljivostjo napisala svetov- no znana pisateljica in No- belova nagrajenka Pearl Buckova, mati nikoli odrasle hčerke, motene v duševnem razvoju. Ne najdemo lepših besed za uvod k tej izredno subtilni in občutljivi problematiki kot so prišle izpod njene- ga peresa, prežetega z bo- lečino in tudi jasno pred- stavo o tem, da svojemu otroku ne more prav nič pomagati. Le najti mu ustrezno mesto, kjer bo dostojno živel, se gibal, delal in na srečo nikoli spoznal, da ni odrasel. MOJA PUNČKA NE BO NIKOLI ODRASLA »Dolgo sem premišlje- vala, ali naj napišem to zgodbo. Ker je resnična, jo je težko povedati. Več stvari pa mi je pripomo- glo, da sem se davi, potem ko sem se kakšno uro sprehajala po zimskem gozdu, nazadnje le odloči- la; sprevidela sem, da je prišel čas, ko je treba spregovoriti. Deloma so me k temu nagnila števil- na pisma, ki sem jih vsa ta leta dobivala od staršev z otroki, kakor je moj. V njih so me spraševali kaj naj naredijo. V svojem od- govoru pa jim moram po- vedati samo, kaj sem jaz naredila. Dve stvari bi ra- di zvedeli od mene: pr\'ič, kaj naj storijo za svoje otroke, in drugič, kako naj prenašajo nesrečo, ker iniajo takega otroka. Na prvo vprašanje znam odgovoriti, drugo pa je pretežko, zakaj vsakdo se niora sam naučiti, kako naj prenaša nepopravljivo nesrečo. Pa ni zadosti, da jo človek samo prenaša. Trpljenje utegne pognati v njem skeleče in grenke korenine, ki rode strupe- ne in trpke sadove in še drugim uničijo življenje. Trpljenje je šele zače- tek... OTROCI, KI NIKOLI NE DORASTEJO Da, začetek nekega pre- 'jujenja tudi pri nas in si- ^'lir na področju, skrbi za srednje motene otroke za katere ni bilo dovolj po- skrbljeno. Kljub posa- meznim glasovom, ki so ^pozarjali na perečo pro- '^lematiko otrok z motnja- '^i v duševnem in tele- snem razvoju takoj po voj- smo morali poskrbeti ^^jprej za zdrave otroke. ^ zadnjem desetletju pa je '^'lo na tem področju tudi ^^liko narejenega. Skoraj ^saka občina je zgradila "posebne šole«, sedanji razvoj v tej stroki pa je po- kazal, da je bilo tu še mar- sikaj nedoročenega. Tudi čas je tu opravil svoje. Zmenili smo .se, da »po- sebnih šol" in »posebnih otrok« ne bo več, ker jih bomo več vključevali med o.stale otroke. Stavbe, ki so bile v ta namen zgraje- ne niso odveč, potrebno bo razviti in uvesti celotni sistem izobraževanja in vzgoje ter varstva otrok, »ki ne bodo nikoli (Odra- sli« (srednje moteni v du- ševnem in telesnem raz- voju). Evropski normativi ka- žejo, da je v eni generaciji takih otrok 2,5 odstotkov. Ce to skušamo v številkah ovrednotiti v Celju, dobi- mo naslednje rezultate: V Celju je v eni generaciji 900 otrok, od teh jih je 2,5 odstotkov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Kot vemo, se ti delijo v tri skupine: v lažje prizadete šoLske otroke (teh je od 2,5 odstotkov 75 odstotkov), v srednje pri- zadete otroke, ki pridejo v delavnice pod posebnimi pogoji (teh je od 2,5 od- stotkov 20 odstotkov) in v težje prizadete otroke, ki spadajo le v domove, teh pa je 5 odstotkov. ORGANIZACIJSKE SREMEMBE ŽE PO LEtU 1980 Število šolskih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pa se zadnja leta v Sloveniji in med drugim tudi na celj- skem območju zelo spre- minja. K temu so pripo- mogle materialne, kultur- ne in socialne razmere, v katerih otroci Žive in se tudi šolajo. V Združenih osnovnih šolah, v tozdu osnovna šola Ivanke Ura- njekove v Celju so imeli leta 1976 vpisanih 274 šol- sih otrok, letos le 180. To pomeni-konkretno za Ce- lje: od 900 otrok je v eni generaciji laZje motenih le 16, otrok, srednje mote- nih štiri do pet otrok in eden težje prizadeti otrok. Opažamo pa še en zani- miv podatek. Z razvojem medicine se povečuje šte- vilo srednje motenih otrok. Glede na gornje ugoto- vitve smo v Celju' in celj- skem območju začeli z or- ganizacijskimi spremem- bami že leta 1980, ko smo sedanji Dom Miha Pintar- ja v Dobrni, kjer so se šo- lali otroci z lažjim progra- mom, preusmeril v ob- močni zavod za srednje motene otoke v starosti od petega do petnajstega leta. Cez dve ali tri leta bo ta zavod že v celoti preu- smerjen. Za predšolske motene otroke v razvoju pa sta že v Celju dva razvojna od- delka v vzgojno varstve- nem zavodu Anice Cerne- jeve. Tu se prvih veščin navadijo otroci s težjimi duševnimi in gibalnimi motnjami. Preusmeritev v organiza- ciji se je v Dobrni torej že pričela, potrebe pa so ve- dno večje. Ce prištejemo še območje, kar je edino pravilno, da se ta proble- matika enotno obravnava, se bo število srednje mo- tenih otrok dvignilo od se- danjih 40 v eni generaciji na 60 do 70 otrok. Na tako število so v zavodu v Do- brni tudi pripravljeni. Otroci pa, ki končajo de- lovno usposabljanje v Do- brni in nekako dopolnijo 17 let se ne morejo zapo- sliti ali se nadalje uspo- sabljati. Ti otroci so zaradi svoje nesamostojnosti izredno velika, prevelika obremenitev za starše, saj morajo za 15, 20, 25, 30 let- ne ljudi še naprej starši sa- mi skrbeti kot za otroke. Ce bi ostali doma pa bi bili staršhše bolj obreme- njeni, »otroci« pa večkrat sami doma brez Varstva in primernega dela. DELAVNICE POD POSEBNIMI POGOJI Ne vemo, če bo to ime za dejavnosti, ki se odvija- jo v delavnicah sploh še ostalo, kajti delavnice ni- so samo delovno področ- je, ampak tudi varstvo za o.sebe od .sedemnajstih do trideset let. Pa za poime- novanje je še dovolj časa za razmislek, važno je le, da se tega perečega pro- blema lotimo in to teme- ljito. Tako v spremembi namembnosti kot tudi vsebini. Prvi zametek delavnic pod po.sebnimi pogoji je bil pri Centru za rehabili- tacijo invalidov v Celju, nekako pred tremi leti. V kletni, majhni sobici se je gnetlo 16 varovancem, vo- dila pa .sta jih dva pedago- ga. Ko pa se je sprostil prostor v osnovni šoli Ivanke Uranjekove so se delavnice preselile tja in zdaj zavzemajo dva lepa sončna prost(jra, kjer .se vsak dan zbere 23 varo- vnacev, ki so razdeljeni v dve skupini. V jeseni bo- do tema dvema dodali še tretjo. Tu varovanci delajo tapiserije, izdelke iz se- menk in sestavljajo različ- ne izdelke v dogovoru z delovnimi organizacijami ali privatniki. Moramo ta- koj zapisati, da bi bilo lah- ko tega sodelovanja veli- ko več, a žal, je še premalo razumevanja. Morda tudi dogovarjanja, ki bo verjet- no veliko bolj zaživelo, ko se bodo delavnice preseli- le v sedanji Dom na Go- lovcu. To je druga velika organizacijska spremem- ba, ki se načrtuje v sred- njeročnem obdobju in naj bi bila končana do leta 1985. V te delavnice naj bi prišli otroci neposredno po delovnem usposablja- nju iz Dobrne, torej sred- nje moteni otroci v tele- snem in duševnem raz- voju. Vsi tisti, katerim je drugam pot zaprta. Delav- nice bi bile območne, in- ternatskega tipa za petde- set varovancev v interna- tu ter za dvajset vozačev iz območja. Za vso to preu- smeritev so že podpisale samoupravni spnjrazum samoupravne interesne skupno.sti po.sameznih občin, od koder bodo otroci na d(,'lu in v var- stvu. Investicija bo stala petnaj.st milijonov in kot smo že zapisali, denar bo pritekal iz območja. Prispevek celjske obči- ne in to v višini petih mili- jonov je vključen v tretji občinski samoprispevek. Verjetno ne bo starša, če- tudi ima zdravega (jtroka, da ne bi v tem primeru glasoval za take human namen. Predračun za adaptacijo doma na Go- lovcu je že napravljen. V prehodnem obdobju pa bodo delavnice pod po- sebnimi pogoji še vedrro v osnovni šoli Ivanke Ura- njekove. Pri isti šoli .se na- črtuje tudi prizidek v veli- kosti 303 m- za dodatne prostore doma, v katerega se bodo preselih učenci iz sedanjega doma na Go- lovcu. Tudi za to gradnjo imajo že načrte in lokacij- sko dokumentacijo. VELIKO JIH ŠE ČAKA NA DRUŽBENO POMOČ Vse do zdaj je bilo govo- ra le o otrocih, majhnih in »velikih«. Kaj pa načrtuje- mo za ostarele, srednje ali težje prizadete osebe? Tu so v tej dejavnosti in v tem srednjeročnem ob- dobju na celjskem ob- močju žal, še bele lise. Po- javlja ^ tudi več teorij. Zgraditi zanje nove domo- ve ali pa jih vključiti med zdrave ter ustrezno poskr- beti zanje. Bolj humano bi to v.sekakor bilo, pa veliko težje izvedljivo. Saj se po blokih še zdravi ne pozna- jo med sabo, kako bi le poskrbeli za ženico, ki živi sama, pa potrebuje var-' stvo, pomoč. Veliko, veli- i ko nedorečenega je še naj tej stvari, pa vendar mora-l jo biti naša razmišljanja; usmerjena tudi v starost, 5 ljudi, ki z leti nič ne prido- bijo, kvečjemu so še v večje breme ožji družini i in tudi okolici. Težje mo-5 tene starostnike že strpa- mo v zavode, ki jih tudi primanjkuje in tudi niso ustrezno urejeni. Največ- krat so to opusteli grado- vi, novi »grajski prebival- ci« pa nič kaj ne sodijo vanje. Tudi nove moderne stavbe so lahko pravi ge- to, če jim ne vdihnemo primernega vzdušja in ne osmislimo varovančevo življenje. Ne smemo pozabiti, da »otroci, ki nikoli ne dora- .stejo«, so ljudje in trpijo kakor drugi ljudje; sicer tega ne povedo, pa jim gre prav tako do srca. Človek je v vsakem primeru nad živaljo. Na to ne smemo nikoli, nikoli pozabiti. Človek je zmeraj več ka- kor žival. Čeprav je brez uma, čeprav ne more go- voriti ali se kako drugače sporazumeti z bližnjim, je vendar še zmeraj člo- vek in sodi v človeško družino - v družbo. Čeprav ti ljudje ne bodo nikoli poznali nesreč in želja, jih ne smemo izgu- biti izpred oči. Nikoli ne bodo spoznali bojev in po- raza, pa tudi bridkost jih ne bo nikoli zadela. Nič takega ne zahtevamo od njih, česar ne bi zmogli. Deležni pa so lahko ve.si'- Ija, ki jim ga nudimo. Vsi ljudje so v svoji člo- večnosti enakopravni in imajo vsi i.ste človeške pravice. Nikogar ni mogo- če obravnavat! z viška, z manj pravicami, kakor gredo človeškemu bitju, kakor gredo komur si že bodi drugemu, in vsakdo mora dobiti na svetu svoj prostorček na soncu in svojo varnost. Človek je ne glede na pamet lahko dobra osebnost. Tudi um- sko manj bleščeč držav- ljan je lahko dober dr- žavljan, lahko celo boljši kakor še tako umsko ra- zvit otrok brez značaj- skih kvalitet. BALZAM ZA STARŠE In končno so tu še star- šil Tisti, ki so najbolj bole- če prizadeti, ker se najbolj zavedajo za kaj je prikraj- šan njihov otrok, ki je zao- stal v razvoju. Kakšne odgovornosti pa še ostanejo staršem, ko je otrok na varnem v no- vem domu? Ni jih malol Otroku so starši še zme- raj ravno tako potrebni kakor prej. Morajo ga re- dno obiskovati in kolikor se da pogosto. Naj nikar ne mislijo, da se otroci te- ga ne zavedajo. Doma bo- do skupaj lahko vsak vi- kend. Rekli smo, da utegne bi- ti staršem v tolažbo, če se zavedajo, da njihovi otroci niso brez koristi, temveč da je njihovo življenje pa naj je še toliko prikrajša- no, po svoje veliko vredno za ves človeški rod. Ravno toliko se lahko naučijo iz žalosti in veselja, ravno to- liko iz bolezni kakor iz zdravja, ravno toliko iz fjomianjkljivosti kakor iz prednosti - lahko še celo več. Človeški duh ni do- segel svojih vrhov iz izo- bilja, temveč najvčkrat iz pomanjkanja. Upanje prinaša tolažbo. Stvari, ki so bile v prete- klosti narejene iz nuje, se lahko v prihodnosti spre- mene. Vsekakor na bolje. To je želja, ki navdaja vse tiste, ki so si zamislili or- ganizacijske spremembe v varstvu, šolanju, vzgoji in zaposlitvi »večnih otrok«. Kvišku glavo in le tako po svoji poti naprej. ZDENKA STOPAR To je mednarodni znak za otroke z motnjami v dušev- nem in telesnem razvoju. Tega so napravili iz semenk varovanci delavnic pod posebnimi pogoji v Celju. 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 13 - 1. april VROGAŠK/ BODO OBNAVLJALI Sprehajališče v Rogaški Sla- tini je že dolgo kamen spotike tako domačinom kot tudi tuj- cem. Prav zato so delegati na zadnjem zasedanju občinske skupščine v Šmarju sprejeli sklep, da ga odstranijo. Vendar so se krajani Rogaške Slatine po dolgem razmišljanju odločili drugače. Ovedeli so se spomeni- ške vrednosti Sprehajališča in tega, da bi jim kdo lahko očital nekulturnost in neosveščenost. Zato so po hitrem postopku sprejeli sklep, da ga bodo obno- vili v skladu z vsemi spomeni- škimi načeli. Prav danes so za- čeli z obnovitvenimi deli. Priča- kujejo, da bo obnova v dveh me- secih končana in da bo Rogaška Slatina bogatejša za izjemen zgodovinski spomenik, ki bo urejen v ponos kraju in kraja- nom, pa tudi širši družbeni skupnosti. # Na sliki je maketa urejenega Sprehajališča s hotelom Donat v ozadju. MALI TRAVEN SPOMIN NA CELJSKI KULTURNI TEDEN 1938 BRANIK SLOVENSTVA Klofuta dvigajočim se nemškutarskim glavam "Celje, ki je zemljepisno središče slovenske zemlje pozdravlja Celjski kulturni leden, ki naj dokaže, da .so celjska tla tako v preteklosti kakor v .sedanjosti prispeva- ta velik delež k naši skupni narodni kulturi«. To .so bese- de iz pozdravnega besedila feljsk«'ga župana Alojzija Mihelčiča kulturnim priredi- tvam v letu 19,38. Celjski kulturni teden je mogočno odmeval v takrat- nem nemirnem času. Slo- vensko Celje je pokazalo z likovno razstavo v mali dvo- rani Uniona, razstavo slo- venskega celjskega tiska, na- rodno opero Rista Savina Matija Gubec, literarnim ve- čerom in pevskim večerom vsem, ki so se tiste ča.se v Celju navdu.ševali za tujo be- .sedo, da je naša glasnejša, da je domača - na domačih tleh' Dobro pripravljene kultur- ne prireditve so potekale v času od 1 do 8. maja 1938. Za raz.sti»vo tiska je bila zadolže- na Vera Levstik, knjižničar- ka za literarni večer Fran Roš, za glasbeni del Karel Sancin, ravnatelj GlasbtMie matice in za slikarsko razsta- vo Albert Sirk. akademski slikar. Poslovodeči podpred- sednik odbora je bil dr. Pa- vel Strmšek, profesor na gi- mnaziji, du.ša vsega dela pa Bogomil Gerlanc, učitelj na meščanski šoli. Blagajniške posle je vodil Ciril Sadar, taj- nik Mestne hranilnice. Od- bor je izdal posebno brošuro, ki je bila vsebinsko zelo bo- gata. Poleg pregleda sporeda je bila v njej natisnjena Ro- ševa Ilimna Celju, o celjskih umetno.stnih spomenikih je pisal dr. Fran Sijanec, o celj- skem slovenskem tisku je pi- sal B. Gerlanc, o celjski suiti pa njen avtor K. Sancin. Za likovno razstavo so pri- pravili svoja dela: Zoran Di- dek, Dore Klemenčič, Miro- slav Modic. Ivan Napotnik, Edvard Salezin, Albert Sirk, Cvetko Ščuka m.Fran Trat- nik. Opero Matija Gubec je izvajala opera Narodnega gledališča iz Ljubljane. Na li- terarnem večeru so brali svo- ja dela Ksaver Meško, Vladi- mir Levstik, Ruža Petelino- va, Janko Kač. Silvin Sar- denko, Jernej Stante, France Kožar. Ljuba Prener, Danica Grudnova, France Frece, Jo- ško Jurač in Fran Roš. Glas- beno pevski večei- so pripra- vili orkester Glasbene mati- ce, dirigent K. Sancin, pev- sko društvo Celjski zvon pod vodstvom Avgu.sta Cerarja, solopetje Helene Rajhove in Mirka Močana, pevskcj druš- tvo Oljka pod vodstvom Ciri- la Preglja, Celjski oktet, vo- dil ga je Avgust Cerar, in Celjsko pevsko dru.štvo pod vodstvom Peca Segule. Nadvse bogat spored Celj- skega kulturnega tinina iz- pr(>d 43 let je dokaz razgiba- nega in vsestranskega dela Ijubiteljt^v slovenske umet- nosti, pesmi in besede. A. VIDECNJK POGLED NA PLATNO TRIJE BRATJE Scenarij: (po Platonovem Tretjem sinu) Francesr Rosi, Tonino Guerra. Kamera: Pasqualino de Santj!* Glasba: Picrro Picconi, Pino Daniele. REŽIj* FTIANCESCO ROSL ^ Igrajo: Philippe Noiret, Charles Vanel, MicheL Placido, Vittorio Mezzogiorno, Andrea Ferreol i^j Eklen vodilnih italijanskih cineastov. Francesco R^j^ (Torbarji, Roke nad Mestom, Bilo je nekoč..., Prime, Matei, Ugledna trupla, Kristus se je ustavil v Ebolij^) je s svojim zadnjim filmom Trije bratje segel v so! dobno italijansko drvižbo. Ta je v svojih družbeni}, stiskah in nasprotjih nenehen izziv, ki se ga je Rosi^^ večkrat usp)ešno lotil. Razkorak med staiim in novin^ razcepljenost dežele, ki sega od delavskega gibanja do skrajno desnega in skrajno levega terorizma, neučin. kovitost oblasti, razkroj tradicionalnih družinskih odnosov, vse to so vprašanja ki Rosija obsedajo. v Treh bratih je bil spet dosleden. Ob materini smrti se na vasi pri očetu zbere celotnj družina, ki je že sama po sebi majhen prerez skoa Italijo in tipične predstavnike njene družbe. Oče je tradicionalen kmet, ki so se mu trije sinovi povsem odtujili, kot so se odtujili zemlji. Prvi sin je sodnik, I« se je izkazal na procesih proti teroristom. Drugi sin je vzgojitelj v kazenskopopravnem domu za mladino Najmlajši je delavec in sindikalni aktivist. Živijo na razhčnih koncih Italije, na jugu, v glavTiem mestu in na severu. Ob materini smrtni postelji obujajo spomine na svojo življenjsko pot in vse bolj spoznavajo, kako zelo so si odtujeni,*vsak zaprt v svojem ozkem doživ Ijajskem svetu nasprotij. Strah pred terorjem, vselej pobiti idealizem in trdna vera v pravičnost boja delav. skega razreda, jih postavljajo daleč vsaksebi. Bogato naravno življenje na vasi, ki je idealizirano in predstav Ija vrnitev k človeški prvobitnosti, tako doživlja le očetova vnukinja. Film Trije bratje je sodoben izseček iz italijanske vsakdanjosti, a hkrati psihološko poglobljena analiza odnosov v družbi in mesta posameznika v njej. Za ogled še priporočamo: Kraljevič in berač (kinu Dom). ESPERANTG ZAČETNI TEČAJ (25) Ni havas ankorau iom da tempo antau ol ni venos al nia celo. "j - Se imamo nekaj časa. preden bomo prišli na svoj cilj. (celo - j cilj). Dume ni povas tralegi el mia libro mallongan hi.stnrieton.., Medtem lahko prebereva iz moje knjige kratko zgodbico. La titolo estas: -La muelisto kaj lia azeno: - Naslov glasi: - Mlinar ; in njegov osel. ■ Muelisto kaj lia filo iras al la merkato por vendi sian azenon. \ - Mlinar in njegov sin gresta na trg, da bi prodala svojega osla. \ Preteriras viro kaj diras: Ču ne estus pli bone, se unu el vi' rajdus la azenon.- - Mimo pride mož in reče: »Ali ne bi bilo bolje, če bi eden izmed vaju jezdil osla?« (rajdi ~ jezditi), - tio ja estus pli bona,« respondas la muelisto kaj li sidigas sian filon sur la dorson de la azeno. - -Saj to bi bilo bolje-, odgovori mlinar in posadi svojega sina oslu na hrbet. La filo de la muelisto rajdas la azenon kaj la muelisto lin sekvas. - Mlinar- jev sin jezdi osla, mlinar pa mu sledi, (sekvi - slediti) Sed preteriras alia viro kaj diras: -Tio ne estas gusta, ke vi rajdas kaj lasas vian patron piediri. - Toda mimo pride drug mož in reče: -To ni prav, da ti jezdiš, oče pa pešači. Vi estas prava-, diras la muelisto kaj deprenas la filon de sur la azeno. - »Saj imaš prav,' reče mlinar in dvigne sina z osla. Li mem sidigas sur la azenon kaj rajdas ka la filo piediras. - Sam se vsede na osla in jezdi, sin pa pešači. Ilin renkontis du virinoj. -Ču vi ne hontas rajdi la azenon, dum via filo lame piediras!" ili diras. - Srečata ju dve ženski: -Ali se ne sramuješ jezditi osla, medtem, ko tvoj sin šepavo pešači,« pravita ženski (renkonti - srečati; lami - šepati; honti - sramovati .se). Le muelisto rugigas de la honto. - Mlinar zardi od sramu. Li desaltas kaj sidigos la filon sur la dorson de la azeno. - Skoči z osla in posadi sina na oslov hrbet. Poste ankau li mem ascendas sur la dorson de la azeno. - Potem se še sam povzpe na oslov hrbet, (mem - sam; pomena te besede ne smete zamenjati z besedo sola - sam, ki se uporablja le v pomenu: edini). Kaj nun ili ambau rajdas la azenon. - In sedaj oba jezdita osla. La azeno faras nur kelkajn pašojn, kiam alia viro diras: »Ču vi ne kompatas la malfeličan bestort? čh jam ne povas marši.« Osel naredi le nekaj korakov, ko reče nek drug mož: -Ali se vama ne smili nesrečna žival? Saj že ne more hoditi.« (kompati - pomilovati, smiliti se) La muelisto pripensas kaj diras: »Eble vi estas prava«, kaj li desaltas. - Mlinar pomisli in reče: »Mogoče imaš prav« in skoči z osla. Poste li helpas ankau al sia filo descendi de sur la azeno. - Potem pomaga še svojemu sinu spustiti se raz osla. Ili ambau kunligas la antauajn kaj postajn krurojn de la azeno. - Oba potem zvežeta oslu prednji in zadnji nogi. La knabo alportas fortan stangon, kiun li trovis sur la vojo. ~ Deček prinese močan drog, ki ga je našel na poti. Ili pendigas la azenon sur la stengon. - Osla obesita na drog. La muelisto kaj lia filo portas la azenon sur siaj šultroj. - Mlinar in njegov sin neseta osla na svojih ramah. Sed čiu, kiu ekvidis la strangan spektakJon, ridis je ilia naiveco. - Toda vsak, ki je zagledal čudno predstavo, se je smejal njuni naivnosti. La muelisto fine ekkomprenis, ke oni ne povas kontentigi čiujn homojn kaj geetis la azenon en la hveron. - Mlinar je končno spoznal, da ni moči zadovoljiti vseh ljudi in je vrgel osla v reko. La šipo jam alproksimigs al nia celo. Ladja se že približuje našemu cilju. Sur la bordo vidigas belaj vilaoj kaj holeloj. - Na bregu vidimo lepe vile in hotele. Dekstre ni vidas malgrandan insulon. - Na desni vidimo majhen otok. Nia tempo jam pasis. Naš čas je že potekel. V pristanišče bomo prižli prihodnjič. JURE VREZE- ŽAGARJEV NAGRAJENEC Med letošnjimi 2&garjevi- mi nagrajenci je tudi Jurče Vreze, sedaj že upokojeni glasbeni pedagog iz Celja, si- cer pa poznan vsem ljubite- ljem zborovskega petja. Kot učitelj je v eni osebi združil ljubezen do mladine in glas- bene ustvarjalnosti, veselje do amaterske kulturno-pro- svetne dejavnosti in organi- zacijske sposobnosti. Takoj po osvoboditvi je za- čel pripravljati prvi mladin- ski pevski festival. Hkrati je pričel z vzgajanjem zborovo- dij in je skupno s Francetom Maroltom, leta 1946., organi- ziral prvi tečaj za pevovodje mladinskih zborov. Vodil je komisijo za mladinske zbore pri :'.vezi kulturno pi-osvet- nih organizacij Slovenije, de^ vet let je bi! pedagoški sveto- valec za glasbeni pouk pri osnovnih šolah. Skratka, njegova glasbena in pedago- ška dejavnost je tako ob.sež- na in raznovrstna da jo je ne- mogoče zajeti v teh nekaj vr- sticah. Kadar govorimo o Jurčetu Vrežetu, pa ne moremo mi- mo celjskega pevskega festi- vala, ki je po njegovi zaslugi 1960. leta prerasel v republi- ški festival, leto pozneje pa v zvezni mladinski pev.ski fe- stival. Od leta 1963. pa je to vsakoletna pomembna med- narodna manifestacija mla- dinskega zborovskega petja. Jurče Vreze se je s svojim dolgoletnim delom ter uspe- hi pri razvijanju množične glasbene vzgoje mladih in stalno usposabljanje miladin- skih zborovodij, uvrstil med letošnje Zagarjeve nagrajen- ce. Slavnostna podelitev teh nagrad in priznanj, ki ga vsa- ko leto podeljuje republiški zavod za šolstvo za dolgolet- no in kreativno udejstvova- nje na področju vzgoje in izobraževanja, je bila prejš- nji petek v Cankarjevem do- mu v Ljubljani. VVE BIBLIOGRAFIJA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV ZC CELJE 1 (Izdal svet za znanstveno raziskovalno dejavnost pri ZC v Celju. Zbral in uredil prof. dr. Janko Lešničar. Celje 1982) Ce mislimo na bibliografijo v prvotnem pomenu te besede, potem gre pod zgornjim naslovom za seznam znanstvenih in poljudno- znanstvenih del in sestavkov, strokovnih poročil in drugih zapisov zdravstvenih delavcev z območja, ki ga zajema celjski ZC. oz. kot beremo v uvodniku - z območja, ki gravitira na celjsko bolnišnico. Gre torej za skrben abecedni popis avtorjev in publiciranib del njihove tvornosti: diplomskih nalog, disertacij in dr. habilitacijskih j del pa strokovnih elaboratov ipd. objavljenih v domačem in tujem, \ dnevnem in revijalnem, predvsem pa v strokovnem tisku, pogosto-j kiat tudi v Novem tedniku in Celjskem zborniku. ' Po podatku iz uvodnika obsega ta bibliografija 747 del 55 zdrav- stvenih delavcev, pretežno zdravnikov. - Večina publiciranih del je nastala po drugi svetovni vojni« piše v uvodniku. Površen pregled publikacije pa pove, da poda večina objav v 60. in 70. leta. Iz tega sledi sklep, da nam je publikacijo pozdraviti kot specialno retrospek- tivno bibliografijo, ki ji ni odrekati svojevrstnega pomena, kljub temu, da daje dnevna informatika prednost po uruver7.alnem klasifi- kacijskem sistemu izdelanem popisu objav. GUSTAV GROBELNIKJ LOV NA DIVJE RACE 2. aprila ob 19.30 bo v Slovenskem ljudskem gledaliS Celju gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z igro S(X nega ruskega pisatelja Aleksandra V. Vampilova LOV DIVJE RACE v režiji Dušana Mlakarja in z Janezom H varjem - Rifletom v glavni vlogi. V GOTOVLJAH OBČINSKA PEVSH REVIJA Upravni odbor Prosvetnega društva Gotovlje je na za seji sklenil, da bo gostitelj preko dvajset odraslih pe^J zborov. Pevska (in dramska) dejavnost je v občini 2 močno oživljena, tako imajo nekatere KS kar po dva zb med njimi je tudi KS Gotovlje, ki ima moški in ženski z' Znemo je, da je moški zbor med najstarejšimi v občini, znano pa je, da je ženski zbor zares zagnan, saj so deklet! žene najrazličnejšega stanu v kratkem času naštudirale'' število pesmi, nekaj med njimi zelo zahtevnih. Čeprav je do revije, ki bo trajala dvakrat po dve uH' polnih štirinajst dni, je odbor pokrenil vse potrebno, revija kar najlepše uspela. Tudi pred leti so bili GotovlJ gostitelji takrat še v starem domu - pa so se kljub vs^ zares dobro izkazali; tako so ugotovili zborovodje in P"* dvesto pevcev. Zdaj imajo Gotovlje prenovljen dom z nimi prostori, z novo »malo dvorano«, ki bo omogočila,^, bo nekaj sto pevcev počutilo kot doma. Upravni odbor j je začrtal 7.alitevno nalogo in prepričani smo - izkušnF^ kažejo - da jo bo res dobro tudi izpolnil in to v smislu MLADOST BREZ PETJA MLADA NI, STAROST Sf> PETJU POMLADI! ^ LAŽIŠE: MOŠKI PEVSKI ZBOR Kulturno-prosvetno društvo Lažiše v krajevni skup"! Rimske Toplice je gotovo eno najaktivnejših društev ^ čini Laško, saj se lahko ponaša z izredno pestrostjo j^^J nega delovanja. V tej paleti je treba še posebej omeniti na področju etnologije. y. Na občnem zboru društv^a v februarju so se člani oO* še za moški pevski zbor, ki naj bi zaživel v okviru sekcije. Danes je zbor že ustanovljen, pevci marljivo v^ zbor pa vodi Miha Jelene. Upj jmo, da se bo moški P* zbor kultumo-prosvetnega društva Lažiše kmalu pred*^ tudi širši laški javnosti. . 13 ^ 1. april 1982 NOVI TEDNIK - stran 9 l&MOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA IKUSNE JEDI, RADIO, DOMAČNOST i^^/ia radijska oddaja privabila mnogo ljudi .r soboto popoldne je bila ^i^opostrežni restavraciji fabt'1'ji-' ja\na radijska od- ki ^^^^ j" pripravili pod '■'^piviteljstvoni Hmezado- 'jelovne organizacije Go- Lštvo-turizem. S te odda- pripravili tudi nekaj ^"jpiivih utrinkov. ;Iajds Sepe je pri.šla v Ce- \e dve uri in pol prt'd pri- i^ll^oin oddaje. Bilo je lepo, ^jjčno in toplo vreme in bila prepričana, da bo obisko- jj^ev zelo malo. Takšne i^j namreč izkušnje, kadar ■topa na drugih podobnih .jfgditvah. Tem bolj je bila [item prijetno presenečena, jjje videla, da je bila samo- dstrežna restavracija v Ga- pfju domala polna obisko- alcev. Celjski zabavni ansambel ločna izmena je tokrat rvič nastopil 4ja javni radij- ih oddaji. Fante je nekoliko ajala trema (tudi zato, ker o spremljali Majdo Sepe), jnimivo pa je, da treme ni, oigrajcj ob sobotah zvečer v otelu Prebold in znajo go- le odlično zabavati ter jih pravijati v smeh in dobro oljo. Bojan Pesjak s Svetine, iadi kantavtor, je zapel šti- lastne pesmice ter se sam idi spremljal na kitaro. Za- mivo je, da je pred tem na- opal že na nekaterih javnih' dijskih oddajah Ijubljan- ffiga radia, z njegovim na- lopon^i pa je bila zadovoljna idi Majda, ki ga je povabila Ljubljano k svojemu možu bjmiru. Ta je namreč sedaj idolžen za mlade, obetavne lasbenike. 82 letni harmonikaš Jože liircen je prav tako navdu- il.Ko je povedal, da igra tu- i na ohcetih, se je vodji OZD SR Gaberje Ljudmili tukovec nasmejalo ter vrle- la Jožeta povabila, naj pride daj tudi v Samopostrežno Ktavracijo v Gaberje, kjer lahko zaigral na kakšnih 'orokah. Komur so namreč 'osltj organizirali poročna fosila v tej restavraciji, še J-'!''' gotovo ni bil razočaran, ^■»'idne cene. okusna hrana " prijaznost delavcev... to ^ tisto, kar privablja vedno - mladoporočencev v Ga- In seveda lepo urejeni Postori za takšne in podob- slovesnosti. ,\odja kuhinje Danica *jnšek se je pohvalila s [^ojevrstnim rekordom. kratkim so namreč tam f^kli in prodali kar 9000 J^ofov v enem dnevu. Kdor J^' poskusil, ta že ve, da so '"'čno pripravljeni. In še ena zanimivost - v samopostrežni restavraciji Gaberje pripravijo ,vsak dan 4600 toplih malic, polog tega pa še kosila in večerje. Vokalni kvartet Franko- lovčani praznuje lotos 1,5-let- nico obstoja. Na sobotni jav- ni radijski oddaji so poveda- li, da v počastitev tega jubile- ja pripravljajo veliko ploščo in kaseto. To si prav gotovo zaslužijo. Celjski instrumentalni kvintet je tudi tokrat doka- zal, da zna dobro igrati naro- dno zabavne melodije. Seve- da pa tudi tokrat niso mogli brez znane Prelepa Dobrna, ki je bila dolgo časa tudi prva na lestvici narodno-za- bavnih melodij Radia Celje. Igralec SLG Celje Miro Pod jed se je tokrat pogovar- jal s psom Ugom. Miro je na- stopil v lovski obleki, njegov nastop pa so poslušalci na- gradili z velikim aplavzom. Direktor DO Gostinstvo- turizem Miloš Frankovič je bil z oddajo izredno zadovo- ljen. Ni naključje, če sedaj razmišljamo že o novih jav- nih radijskih oddajah. In še zanimivost, ki jo je povedal Miloš Frankovič - samopo- strežna restavracija Gaberje praznuje letos 20-letnico ob- stoja. Tudi naše čestitke ob tem jubileju! Tudi nagradna igra je obi- skovalce spravila v smeh. Nagrade, ki jih je prispevala samopostrežna restavracija pa so bile zares lepe: 10 bo- nov za kosilo, kolekcija jedi in pijač ter velika, okusna torta. JANEZ VEDENIK Majda Sepe Bojan Pesjak Miloš Frankovič Jože Marcem, Miro Podjed Novinar Janez Vedenik se je pogovarjal z vodjo TOZD Samopostrežna restavracija Gaberje Ljudmilo Kukovec in vodjo kuhinje Danico Tajnšek. Frankolovčani Jsici instrumentalni kvintet Nočna izmena VLADO SRUK KOMUNISTOVO DEJANJE IN MISEL 13 Vsi vemo, da je potrebno vzpostavljati idejno in akcijsko enotnost ZK; ta enotnost ne more biti for-' malno vnaprej zagotovljena, pač pa mora izhajati iz demokratičnega dogovarjanja. Načelo demokratič- * nega centralizma mora prežemati socialistična samo- upravna principialnost; nobena druga družbenoodno- šajska kvaliteta v naših razmerah ni sprejemljiva. Biro- kratske manipulacije, avtoritarne težnje, ekstremi- stični pritiski, liberalistična izmikanja, anarhoidni eks- cesi - vse to lahko zvezo komunistov samo pasivizira, slabi. Birokratsko enostransko, nedialektično (brez mo- mentov decentralizacije) pojmovano in izvajano bi bilo načelo demokratičnega centralizma lahke nekaj, kar bi slabilo komunistovo dejavno in mišljenjsko samoini- ciativo. Načelo demokratičnega centralizma bi lahko postalo tako sredstvo za manipuliranje v rokah višjih in nižjih centrov odtujene moči, hkrati pa pribežališče in ščit za vse tiste, ki se radi skrivajo v zavetjih razde-. Ijene, odpravljene odgovornosti. 9- KOMUNISTI MED NEKOMUNISTI Neredko v različnih političnih priročnikih srečamo misel, da morajo biti komunisti v marsičem vzor neko- munistom. O tem vzorništvu (bodisi preteklem ali se- danjem) kaže realno premišljev.iti, brez idealiziranja. Komunisti žive mednekomunisti. Ne samo da delajo skupaj v istih delavnicah in uradih, pač pa živijo sku- paj kot zakonci, kot starši in otroci, komunicirajo kot znanci, prijatelji ipd. V vseh teh (tesnejših ali zgolj naključnih) odnosih je običajno kaj malo vzorništva; samo toliko kot v življenjski vsakdanjosti nasploh, poprečno. Ce ima nekdo pač komunistične nazore, s tem še ni rečeno, da je izjemna osebnost, da je bolj delaven, kakorkoli bolj moralen, bolj inteligenten itn. Pametni, nravni, sposobni za to ali ono dejavnost ipd. so lahko prav tako ljudje drugačnih nazorov, drugač- nih usmeritev... Drugače je, kar zadeva nazorski, idejnopolitični vi- dik. Normalno je, da komunist bolje kot nekomunist marksistično razčlenjuje, razlaga in ocenjuje družbene pojave in procese, če se v tem nazorskem pogledu prav nic ne razlikuje od nekomunistov ali pa celo podpo- prečno nazorsko in idejno politično razgledan, pomeni to, da imamo pač čpraviti s članom, ki kratkomalo ni sposoben za svoje temeljno poslanstvo - za praktično in teoretično uveljavljanje avtentičnih komunističnih idej v konkretni življenjski realnosti. Morda nekemu komunistu ne »ležijo« teoretična, nazorska vprašanja. Ko tako marksistična idejnost ni ena izmed močnejših plati njegove osebnosti in zave- sti, pa je bržčas še pomembneje, da se med sodelavci odlikuje s produktivnim delom. Med nekomunisti komunist morda ne bo idealen tovariš, vedno pripravljen kakorkoli pomagati. Toda bil naj bi v^aj zmerno objektiven in pravičen, z opti- malnim razumevanjem za težave in slabosti sodelav- cev, soljudi... Po eni strani bi morali v ZK udariti po ideološko pretiranih pojmovanjih o komunistih vzor- nikih, o nekakšni eliti, po drugi strani pa bi morali dosledno napovedati vojno zelo pogostim slabim med- človeškim odnosom, bodisi pri delu bodisi v prostem času; če so člani ZK tisti, ki bistveno prispevajo k slabemu vzdušju v nekem kolektivu, je to tako za samo ZK kot za celotno usmeritev, ki jo zastopa, velika škoda z mogočimi dolgotrajnimi posledicami. Skratka, normalna nevsiljiva navzočnost komuni- stov med nekomunisti naj bi imela naslednja obeležja: komunist odkrito in ustrezno zastopa svoj marksi- stični nazor; komunist ustvarjalno dela in ne pristaja na kakršnokoli zvrst neustvarjalnega, v bistvu izkori- ščevalskega vegetiranja; komunist živi povsem nor- malno med soljudmi - trudi se, da bi bil (kolikor je to odvisno od njega) objektiven in pravičen. Razumljivo je, da se morajo novosprejeti člani vživeti v svoj novi položaj in ga ustrezno prepiisliti; nobenih razlogov ni, da bi pretirano poudarjali svojo pripadnost organiza- ciji, kakor tudi ne. da bi jo skrivali. Najboljša je zmer- nost... Nekateri ljudje so zelo kritični do članov ZK, . ne glede na to, ali so naši organizaciji naklonjeni ali ne; že manjša nezmernost ali neskromnost jih lahko žali. Bolje je biti obziren in pazljiv v stikih in odnosih kot pa povsem po nepotrebnem povzročati nesporazume. Sicer pa velja za odnos komunistov do nekomuni- stov, za njihovo življenje med komunisti, tisto, kar so poudarjali prav vsi veliki voditelji komunističnega gi- banja, od Marxa do Mao Ze-donga in od Lenina do Tita: Učiti se od ljudskih množic. Komunistom se še zdaleč ni treba poglabljati le v teorijo (čeprav tudi brez te ni mogoče napraviti nobenega smiselnega koraka), pač pa je zanje zelo važno obsežno tehtanje lastnih in tujih izkustev, številnih naukov prakse. Ko se komunist usposablja v svoji osnovni organiza- ciji, ko se poglablja v marksistično literaturo, ko sode- luje v programiranju neke akcije itn., ne počne tega zaradi organizacije same, pač pa zaradi njene uspešne, ustrezne in humane uveljavitve navzven. In še nekaj. Dejavnosti se med seboj močno razliku- jejo, kar zadeva idejnopolitično relevantnost. Odnosi med komunisti in nekomunisti utegnejo biti mnogo bolj diferencirani v neki znanstveni, pedagoški ali kul- turni ustanovi kot pa v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje. Gre pač za možnost nazorskih dialogov, soočenj, sporov... Ce tega ni, pomeni, da komunisti v tem okolju niso nazorsko aktivni, da so prenehali obstajati kot idejnopolitični dejavnik. 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 13 - 1. april ŠENTJUR PRI CELJU OCENILI SO VINO Ocena letnika 1981 je visoka Redne degustacije zadnjih ti'eh let kažejo, da so bela in rdeča vina šmarsko-virštanj- skega okoli.ša po svojih ka- kovostnih značilnostih zelo podoVjna podravskirn vi- nom. Letošnja degustacija, h kat(M-i so .se pridružili tudi vi- nogradniki drameljskega okoli.ša v .šentjurski občini, je bila po količini prinesenih vzorcev in kvaliteti izredna. Vinogradniške površine v šmarski občini so precejšnje, saj znašajo neka J nad 1000 ha, od tega je okoli 500 ha obnovljenih vinogradov. V .šentjurski občini, ki je manj- ša, je vinogradniških površin okoli 300 ha, od tega približ- no 150 ha obnovljenih. Vino- gradi, ki so bili obnovljeni, so posajeni z boljšim sort- nim sestavom, kar da seveda kvalitetnejši pridelek, h ka- ter(>mu prispeva svoj delež tudi sodobnejše kletarjenje. Menimo da je velik delež k posodabljanju vinogradniš- tva prispevala .strokovna li- teratura od strokovnih knjig in revij ter predavanj, ki so jih prirejale naše zadružne organizacije in društva vino- gradnikov. Ocenjevanje vin v Šmarju pri Jelšah, ki ga je opravila devetčlanska komsiJa pod predsedstvom mag. Jožeta Protnerja, vinarskega stro- kovnjaka iz Maribora, je or- ganiziral KK Šmarje. Vino- gradniki so prinesli v oceni- tev 168 vzorcev, od teh je bi- io iz šmarskega področja 139 vZorcev, iz šentjurskega pa ie 29 vzorcev. Razmerje med vzorci belih in rdečih vin je bilo 95 proti 73 v korist belih vin. Pri belih, kot pri rdečih vinih so prevladovale meša- ne sorte; le 6 vzorcev je bilo laškega rizlinga, 14 vzrocev modre frankinje in 2 vznjca žametne črnine. Iz ocenjeva- nja je bilo izločenih 11 vzor- cev, vzroki - slabo kletarje- nje. 111 vzorcev ali 667c. je bilo uvrščenih med namizna vi- na, ki so po ustaljenem pra- vilniku prejela med 14 in 16 točk. Pripomniti velja, da je vrsta teh vzrocev na sami meji kakovostnih vin. 46 vzrocev ali 28"/. vzrocev je bilo uvrščenih med kako- vostna vina od 16 do 18 točk. Vrhunskih vin z oceno nad 18 točk ni bilo. Degustaciji Je sledil zani- miv posvet, ki so se ga udele- žili vinarski strokovnjaki, vi- nogradniki, zastopniki šmar- skega in šentjurskega kme- tijskega kombinata, zastop- niki družbeno-političnih or- ganizacij obeh občin in vino- gradniškega društva. Glede na količino in kakovost vin- skega pridelka nastopa po- treba po izgradnji vin.ske kleti na tem področju, ki bi v prvi fazi zajela samo predela- vo. Potreben je skupen in enoten nastop vseh vinogra- dnikov tega področja to je občine Šmarje pri Jelšah in Šentjurja pri Celju. Ker vina kakovostno gravitirajo k po- dravskemu vinorodnemu področju, bo potrebno priče- ti s postopkom za prehod v ta vinorodni okoliš. ERNEST RECNIK GASILSKA ZVEZA ŽALEC MNOGO TRUDA Lani 28 požarov >'Po statističnih podatkih ugotavljamo, da škoda, pov- zročena s požari iz leta v leto narašča, četudi je število le teh manjše. Še vedno je naj- pogostejši povzročitelj ognja človek. Gre za malomarnost, neupoštevanje požarnovar- nostnih ukrepov na delovnih mestih, požarnovarnostne kulture občanov, ki posebno ob sušnih obdobjih povzro- čajo velike požare. V prete- klem letu smo v naši občini imeli 28 požarov od tega 10 v OZD. Skoda, ki je pri tem nastala, znaša 1,5 miljona di- narjev. Hitre inteivencije so znatno vplivale na to, da ško- da ni še večja," je v svojem poročilu med drugim dejal načelnik občinske gasilske zveze Žalec Anton Gros. Čeprav je osnovni namen gasilstva gašenja požarov, so gasilci mnogo bolj zadovolj- ni, če jih je čim manj, zato je njihovo delo usmerjeno v požarno varstveno izobraže- vanje, usposabljanje gasil- skih enot in povečevanje članstva. Prizadevajo si pri- tegniti v svoje vrste kar naj- več žensk in mladincev. Da bi vaje in učenje imela smo- ter, organizirajo številna tek- movanja, s katerimi spodbu- jajo k večji pripravljenosti svojih enot za takrat, ko gre zares. Pomembno mesto imajo gasilska dru.štva tudi v civilni zaščiti in njihovo delo je usklajeno z delom .štabov civilne zaščite po krajevnih skupnostih. Na občnem zboru zveze so izvolili tudi novo vod.stvo. Delo predsednika zveze bo prevzel Jože Kuder, načel- nik bo še naprej Anton Gros, tajnik pa Anica Ljubše. Sta- ne Urbančič, tajnik GZ Slo- venije pa je Zvonetu Hriber- niku, Emilu Glušiču, Ervinu Koširju in Mirku Skolniku izročil republiška odlikova- nja GZ Slovenije T. TAVČAR ZCP, CESTNO PODJETJE CELJE, n. SOI o Lava 42, 63000 CELJE razpisuje po sklepu DS delovne organizacije INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - direktorja DO Za razpisana dela in naloge se lahko prijavijo kano, dati, ki 80 s svojim delom dokazali, da imajo aktivj,! odnos za uresničevanje načel naše samouprav^! družbe ter izpolnjujejo poleg splošnih pogojev i, naslednje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo gradbene, ekj, nomskokomercialne ali pravne smeri, - najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih cjeijf in nalogah, od tega vsaj 3 leta na delih in nalogj^ delavca s posebnimi pooblastili. - prijavljeni morajo izpolnjevati pogoje iz zakona, združenem delu in družbenem dogovoru o temeljji kadrovske politike, - da imajo ustrezne moralno-politične kvalitete. - da imajo organizacijske in vodstvene sposobnost Izbrani kandidat bo imenovan za 4-letno mandatr^ dobo Delavski svet DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB, n. sol. o. razpisuje prosta dela in naloge: VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V GOSPODARSKO RAČUNSKEM SEKTORJU Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določeni z zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kj drovske politike, izpolnjevati še naslednje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri - da imajo 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj p vodenju del in nalog s področja gospodarsko-račur skega sektorja, - da imajo aktiven odnos do samoupravljanja ini cialističnega razvoja, - da imajo organizacijske sposobnosti in sposobr sti poznavanja poslovanja podjetja. Izbran kandidat bo imenovan za 4-letno mandat dobo. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisni pogojev sprejema Kadrovska služba DO, Lava 4: Celje, 15 dni po objavi razpisa s pripombo za razpisn komisijo »direktorja DO in vodjo GRS«. Prijavljeni bodo pismeno obveščeni v 30. dneh c odločitve DS. SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA 53 ~ To je kajpak ustrezalo tudi Nemcem. Se pred njimi pa Italijanom in beli gardi, v kateri se je v boju proti partizanom »proslavilo« nič koliko duhovnikov. Za ilustracijo medvojnega delovanja duhovščine le še poročilo o antikomunistični konferenci slovenske duhov- ščine, ki je bila v Ljubljani od 12. do 16. junija 1944. leta in ki so seje duhovniki morali udeležiti, saj so udeležbo ostro kontrolirali. Predsedoval je škof dr. Rozman. Uvodni referat dr. Ignacija Lenčka, docenta moralne teo- logije, je bil posvečen stari temi: odnosu do osvobodilne fronte in narodnoosvobodilnega boja. Katoličan ne sme sodelovati z Osvobodilno fronto, ker je ta v rokah komunistične partije. Vsako sodelovanje z OFje smrtni greh. Praktično pa to med drugim pomeni, da mora vsak duhovnik odreči odvezo tistemu, ki zavestno ostane član ali pa zgolj simpatizer OF. Vsi spovedniki morajo vprašati pri spovedi spovedanca, ali je član ali simpatizer OF. Dr. Ignacij Lenčekje tudi razložil, zakaj je domobranstvo ljudsko gibanje. Namreč zato, ker je nastalo po razpadu Jugoslavije, na okupatorja pa se je naslonilo zaradi tega, ker je bil to edini način, da preživi - vse do okupatorjevega konca. Domobranci ne delajo za Nemce, marveč le-te samo izrabljajo za svoje namene. Zanimivo je moralo biti, ko seje neki podeželski župnik oglasil v razpravi z vprašanjem, kako je treba gledati na mučenja, ki jih opravljajo na policiji. Je to krščansko ali ne? Lenček je odgovoril, da je domobranstvo od Boga po- stavljeno in torej legalno, kar pomeni, da ima pravico zapi- rati, likvidirati itd. Ce kdo to nekoliko trše dela (policija, na primer), je to v redu in povsem moralno. Konferenca je v sklepni resoluciji najodločneje javno obsodila Osvobodilno fronto, ki da je komunistična organi- zacija. Katoliška duhovščina ostaja glede na katoliška mo- ralna načela lojalna oblastem »in ne odreka v svojem delo- krogu pomoči vsem, ki jim je častna dolžnost skrbeti za varnost, red in mir v deželi in se boriti proti komunizmu za lepšo bodočnost slovenskega naroda*. Toda vsi duhovniki niso šli v naročje Italijanom in ka- sneje Nemcem. Pleterski prior pater dr. Josip Edgar Leo- pold je že v začetku okupacije sklenil, da dokler bo živ, kartuzija Pleterje nikoli ne bo šla z okupatorjem, ampak bo vedno podpirala tiste in sodelovala s tistimi, ki se bodo borili proti njim. O partizanih je dr. Josip Edgar Leopold zapisal v svojih spominih: »Partizani so bili z nami vedno olikani in prijazni. Kjer- koli so nas srečali, so nas vedno pozdravljali... Kadarkoli je prišel kak poveljnik, nas je vedno vprašal, kako se obna- šajo partizani, ki prihajajo k nam. Mogli smo se le pohvalno izraziti.« O belogardistih: »V samostanu so začeli graditi bunkerje. Niti cerkvi kot svetišču niso prizanesli... v zvoniku so imeli strojnico... Po vsem samostanu so kričali in peli, povsod metali od- padke. Po sobah so igrali na harmoniko, peli in pijančevali do kasne noči. Ponoči so prihajale v samostan (v katerega sicer po samostanskih predpisih ženskam ni dovoljeno - opomba avtorja) v vojaških plaščih tako imenovane »ku- rirke«, ki so ostajale pri oficirjih vse do jutra... Najbolj žalostno pa je bilo, kadar je prišel v samostan laški kapetan iz Št. Jerneja in belogardistom prinesel plačo. To so parti- zani belim upravičeno najbolj zamerili. Dali so se od oku- patorja plačevati za službo, ki so jo vršili proti lastnim sonarodnjakom.« Kaj delajo duhovniki v emigraciji danes, kakšna je hova vloga? Ob tisti kajpak, ki bi jim morala biti edin sveta: namreč skrb za duhovno življenje in verska čui Nekaj odlomkov iz emigrantskih časopisov bo to m Ije orisalo - tako kot je že marsikaj doslej, saj skušam, je le mogoče, uporabljati predvsem tiste vire, ki sojavn voljo in ki so jih napisali slovenski politični emiff sami. O delu slovenske duhovščine v politični emigraciji^ tehle nekaj novejših pričevanj samo za uvod in začet£ Kakor vsa leta je bila spominska proslava »Tabon soboto in nedeljo, 17. in 18. junija 1978, na Slovensid stavi na Orlovem vrhu v Clevelandu v Združenih drži Amerike. Spominska kapelica, ki tam stoji, je bila, P čajo, znotraj in zunaj osvetljena z žarometi različnih bas je bila »kot žar plamena, ki kliče do neba za vrnitev ■ bode slovenskemu narodu. Slovenski domobran je' nami ob vznožju podobe naše Kraljice - Božje Mat£; Marije Brezjanske. Množica je prižigala svečke v spom>> svoje pobite brate in jih razvrstila ob vznožju drev( skal; in te so predstavljale križev pot naših pobitih do brancev. V ozadju spominske kapelice je bil z zele^'^^ obdan križ s številnimi belimi svečkami. Na licu oO'^ slovenske matere in očeta smo videli solze ljubezni J hranita oče in mati v srcu do svojih pobitih sinov dO' brancev. Nastala je tišina... Množico je nagovoril '^^ g. Mirko Kozina. Tu in tam je bilo slišati vzdihljaj ab^ mik. Ob svetlobi žarometov in zvezd jasnega neba^ pričela molitev rožnega venca. Ta molitev se dviga " in ima v mislih naše mučene junake. V pozni noČi P pripravljajo mladeniči in mladenke kres, ki da vsem čim še večjo moč in vez, ki živi med slovenskim riaro^ Plameni kresa prenehajo in se zopet povrne tiha noč' žica se razide, a vso noč kot vedno ostane v žaroj^ spominska kapelica Brezjanske matere Božje. Prii^^ dan prihajajo ljudje že v jutranjih urah, da prisost^"^ spominski pobožnosti. Zasliši se domobranska P^sf^. da tam od daleč korakajo bratje domobranci. Bližajo se združijo z nami... Bliža se ura svete daritve. Doh^. je že pred oltarjem. Nenadoma se iz daljave zasliši d branska koračnica... bližajo se veterani SlovenskeP mobranstva s svojim praporom... za praporom nosU vensko trobojnico, a ob njeni strani sta zastavi ZdT^. držav Amerike in Kanade. Več korakov za njimi velik venec »Spomin Slovenskega domobranstva* ^ tem dva šopka rdečih nageljnov; eden v sporni^., Gregorija Rozmana, drugi v spomin na generala ^ Rupnika. 13- 1. april 1982 NOVI TEDNIK - stran 11 VAŠA STRAN IUSTEOROLOŠKA SLUŽBA v NT ste v 11. številki ob- javili vprašanje o meteorolo- ^lek dehtečih rož, saj njene oči ne doumejo, sa- mo vonj bi ji povedal, kakš- ne rože so to. Mnogo oseb gre v življenju mimo tebe, a samo malo teh oseb ostane v trajnem spo- minu, kajti dejanja in to več kot plemenita, ne ostanejo v pozabi. PAVLINA 20HAR, Celje, Kajuhova 9 ZAHVALA S PRIMORSKE Kot štiritedenski pacient celjske bolnišnice sem dol- žan jaAmo zahvalo dr. Elmiru Boharju, dr. Francu Grilu, dr.Gorazdu Vogi, dr.Antu- nu Skofliču in mnogim dru- gim z oddelka za intenzivno nego A. Podobna zahvala gre dr. Branki Matojc in šefu strežbe iz Zdravilišča Laško, ki so zame 4. decembra 1981 storili vse, mi z vso zavze- tostjo, požrtvovalnostjo in hitro zdravnišk intervenco rešili življenje. Ta dan me je v Zdravilišču Laško, ko sem se kop d, zadel težak srčni in- farkt in imenovanim se zah- valjujem, da so me rešili. Marsikdo se bo vT>raSal, kako sem prišel s Primorske na zdravljenje v celjsko bol- nišnico. 22. 7. 81 me je na- padla težka bolezen »lum- boischialgija«, zato so me prepeljali na zdravljenje v bolnišnico Šempeter pri Go- rici, od tu v bolnišnico Stara Gora, nato pa v zavod Soča v Ljubljano. Od tod so me za tri tedne poslali še v Zdravi- lišče Laško, da bi se po štirih mesecih zdravljenja 10. de- cembra lahko vrnil domov. Usoda je hotela drugače in 4. decembra me je zadel in- farkt, tako da sem bil prepe- ljan v celjsko bolnišnico, kjer so mi rešiU življenje. Ko se vsem zahvaljujem za pomoč, ne smem pozabiti vseh medicinskih sester in f izioterapevtk, ki so mi nese- bično pomagale v težkih dneh na intenzivnem A in na internem B oddelku celjske bolnišnice. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so me v bolniš- nici obiskali, kot tudi vsem sotrpinom ža težke, a prijet- ne urice, ki smo jih skupaj prebUi v bolnišnici. Na vse me vežejo lepi spomini in vsem, ki so še v bolnišnici, želim da bi se dokončno do- bro pozdravih. Naj ob koncu zapišem še, da sem 31. decembra hvale- žen in z najboljšimi vtisi o zdraviliškem in strežnem osebju odšel iz celjske bol- nišnice domov. V mislih se bom do smrti hvaležno vra- čal v to bolnišnico in k zdravnikom, ki so mi reših življenje. V pričakovanju pomladi pošiljam vsem prisrčne po- zdrave s Primorske IVAN KURINIC Idrsko 40 ODMEVI NA IZLET Noč je. Drugi že spijo, jaz pa kar razmišljam in napol dremljem. Zavedam se, da še ne smem zaspati. Danes je prvi dan, ko sem imela spet motiko v rokah in kopala težko ilovnato zemljo. Moram se vam zahvaliti, ker sem bila izžrebana za izlet 100 kmečkih žensk na morje. Bilo je čudovito, en- kratno. Koliko žena ste ra- zveselili, jim dali poguma, da še lažj^ prenašajo vsako- dnevne težave, ki jih v življe- nju nikoli ne manjka. Veliko žena je letos prvič videlo naš lepi sinji Jadran, ki ga vsak- do ljubi. Ko bodo naši otroci odrasli, ji.m bomo povedali, kaj ste storili za nas, mamice. Toliko razvedrila in lepih, prijetnih uric že dolgo nisem imela, kot na tem prekra- snem izletu. Dva dneva sta minila, kot bi pihnil. Želimo, da bi še dolgo let prirejali izlet za kmečke ženske. Se enkrat najlepša hvala za vaš trud, prizadevanje in po- žrtvovalnost, ki ste jo imeh vsi z nami. IDA BAUMHIRER, Vinski vrh 19 Bolj ko se oddaljujeta dne- va izleta 100 kmečkih žensk na morje, bolj jasno mi po- staja, kaj vse ste nam dali za ta naš 8. marec. Popeljali ste nas v te čudovite, le^pe kraje, ki smo si jih do takrat lahko predstavljali le v pravljici. Zdaj smo res to vse videli in poskusih to naše lepo sinje morje. Na prav vse ste pomi- slili. Ni manjkalo ne zanimi- vosti, ne zabave, tudi za pija- čo in jedačo ste dobro poskr- beli. Za vse to smo se vam z besedam premalo zahvalile. Zato se v pismu še enkrat vsem zahvaljujem, tedniku in radiu, Kovinotehni, Izlet- niku, šoferjem, harmonikar- jem, ansamblu Vikija Ašiča ter vsem, ki so izlet omogoči- li. Prisrčna hvala vsem. ki .ste nas spremljali, vse razlo- žili in nam omogočili nepo- zabne ure. KARLA TERSEK Padež 9, Laško PRITOŽUJEMSE Pritožujem se zaradi izleta 100 kmečkih žensk na morje. V sporedu Radia sem sama slišala, kako se je neka žen- ska pritožila, da žrebate ene in iste, pa je dobila odgovor, da ni res. Toda to je čista resnica, saj sama vem za te lepe ženske. Zdi se mi, da žrebate tiste, ki imajo visoko šolane otroke in tiste, ki ima- jo znance pri Izletniku ali pa pri vas. Nekatere se že hvali- jo, da jih kličete že kar po imenih. Smo pa tudi druge ženske kmetice, pa pošilja- mo že nekaj let kupone, pa nobena ni izžrebana. So tudi take, ki še nikjer niso bile. Tudi me smo stare in zdela- ne, pa radovedne, kakšno je morje. Toda, vse zaman. Vi pa se delate lepe in pravite, da je izlet za vse kmetice, ho- dijo pa ene iii iste. Mislim tudi, da ni na uredništvu za- poslen le eden, da ne bi mo- gel seznam za kakšno leto nazaj pogledati. Va.ša zvesta poslušalka ra- dia in bralka Novega tednika MARIJA KRIVEC UREDNIŠTVO: Pismo tov. Marije je le eno na že deset let isto vižo, ki pravi, zakaj ene gredo na izlet, druge pa ne. Objavlja mo ga zato, da povemo ne- kaj reči, ki jih je res treba povedati. Kar malo užaljeni smo, da tako grdo mislite o nas. Prav gotovo pa je še mnogo bolj užaljenih tistih skoraj tisoč žensk, ki smo jih v minulih desetih letih popeljali na morje. Sami veste, da se vsako leto za izlet prijavi preko tisoč kmetic. Vseh takih, ki imajo opravka z zemljo, kot tov. Marija in tisoče drugih kmetic. Mi pa imamo vsako leto na razpolago le dva av- tobusa, v katera lahko vkr- camo le sto žensk. Sami si najbolj želimo, da bi vsem kmeticam in še posebej ti- stim, ki še niso videle mor- je, omogočili izlet. Prav ta- ko skrbno pregledujemo spiske potnic, ki jim je bil žreb naklonjen. Toda, roko na srce, pripeti se, da katera potuje dvakrat. Ne zaradi zvez pri nas ali Izletniku, tudi ne zaradi visokošola- nih otrok. Preprosto pripeti se, da se nekatere prijavlja- jo pod drugimi imeni, da pridejo na dan izleta k avto- busom namesto pravih iz- žrebank, ki so si premislile ali obolele. In tu smo ne- močni. Problema pa pravza- prav ni. Kajti gre za zelo redke primere, ko se to pri- peti. In problema je še manj zato, ker z izletom nikakor ne mislimo odnehati. Pre- več prisrčen in lep je pogled na zadovoljne kmetice, ki prvič vidijo morje, ki se morda prvič v življenju res vedejo izletniško, sprošče- no, zabavno. Izletov bo še toliko, kolikor je na našem območju kmetic. In teh go- tovo ne bo zmanjkalo. Zato proč z užaljenostjo, že na naslednjem izletu bo spet 100 novih deklet s kmetov videlo naše morje. TELEFONIJA NA CELJSKEM HALO, JE Di BO KDAJ Tli Imamo 2,3 krat več avtomobilov kot telefon Od tistega davnega leta 1907, ko je tedanji celjski žu- pan postal prvi telefonski naročnik v Celju, in od ča- sov, ko je moralo ministrstvo izdati odredbo o tem, ob ka- terih urah dneva ima katero mesto na progi med Duna- jem in Trstom pravico telefo- nirati in so Celjani lahko uporabljali telefon dve uri na dan, .se je v telefoniji na Celj- skem mnogo spremenilo. Od luksuznega predmeta, kakr- šen je bil sprva telefon, je ta naprava postala dragocen vsakdanji komunikacijski pripomoček, brez katerega si dandanes le stežka zamišlja- mo vsakodnevno življenje. Koliko potov prihrani, kaj vse lahko z njegovo pomočjo opravimo in koliko življenj je že rešila mala naprava s slušalko in številčnico. Razvoj telefonije v svetu je vse hitrejši. Naravnost bli- skovit je z novimi odkritji na področju mikroelektronike in težko je že sproti dohajati vse razvojne novosti, s kate- rimi proizvajalci zasipajo tr- žišče. Kajti, še zdaleč ne gre za cenene novosti, kakršne se pojavljajo v telefonskih aparatih samih. Glavne in re- volucionarne novosti se predvsem pojavljajo v tele- fonskih centralah in pri pre- nosnih sistemih (Kablih). Ves ta tehnološki napredek pa je seveda prehiter, da bi ga zmogli v vsem dohajati tudi pri nas. Celje tu ni nobe- na izjema. Prispevek, ki je pred vami, želi predstaviti razvoj telefonije še posebej na celjskem območju, sezna^ niti želi z današnjim stanjem, perspektivami razvoja in možnostmi, da bi slednjič vendarle tudi v telefoniji uje- li korak z razvitim svetom. Kje .smo s telefonijo na Celjskem? Je ta še vedno v razkoraku s splošnimi druž- benimi potrebami in želja- mi? To .sta bili vprašanji, ki smo ju zastavili direktorju celjskega PTT podjetja, Da- neta Rincu. Dane Rine: Na telefonijo je treba gledati kot na eno od splošnih dejavno- sti človeštva, ki izvira iz nje- govih potreb. Pri tem pa je seveda osnovni problem, s katerim se borimo poštni de- lavci, razkorak med gospo- darskim in družbenim življe- njem ter možnostmi razvoja telefonske mreže. V svetu .so uveljavili metodo, v kateri statistika s primerjavo nacio- nalnega dohodka in gostote prebivalstva prikaže realne potrebe po tej vrsti komuni- kacij med ljudmi. Kajti, vi.šji je nacionalni dohodek, večje so potrebe po telefonskem komuniciranju. Po tej stati- .stiki v Jugoslaviji in tudi na Celjskem še vedno daleč zaostajamo za dejanskimi potrebami. In četudi v zad- njih letih beležimo silno hi- ter razvoj telefonije, potreb ne dohajamo. Razpolagamo z 8 do 10 priključki na 100 prebivalcev, morali pa bi jih imeti vsaj 40. In če vštejemo še hišne centrale s priključki v njih (t. i. interni telefoni), dosegamo približno 18 tele- fonov na. 100 prebivalcev. Torej več kot polovico manj od dejanskih potreb.« Z vključitvijo nove avto- matske telefonske centrale na Golovcu so se možnosti za hitrejši razvoj telefonske- ga omrežja na celjskem ob- močju močno popravile. O tem pričajo poštni načrti. Glavnih telefonskih priklju- čkov v regiji je bilo konec lanskega leta 18.314, do leta 1985 naj bi se ta številka že skoraj podvojila. Dane Rine: »Vprašljivo je, če bomo načrte v celoti iz- polnili, kajti obstoječe cen- trale, ki so že vključene v promet, in tiste, ki jih bomo še obnovili do konca leta 1985, bodo omogočile vsega okoli 40.000 priključkov. Ocenjujemo, da bo do leta 1985 lahko vključenih v tele- fonski promet okoli 30.000 glavnih priključkov.« Dejstva, ki narekujejo ne- koliko počasnejši razvoj, so rieusmiljena. Politika gospo- darske stabilizacije pošte ni obšla. Denarja za razvoj je vse manj in želje ter potrebe bo tudi pri razvoju telefonije potrebno uskladiti z realni- mi možnostmi. Toda v celj- ski PTT, kjer prav letos kon- čujejo variantne načrte raz- voja, do leta 2000 napovedu- jejo, da bomo ob prelomu tisočletja na Celjskem imeli med 90 in 100 tisoč telefon- skih priključkov. Osnovna težava je seveda denar, ki ga nikoli ni dovolj. Vse pove že primerjava z ra- zvitimi deželami v kjer v razvoj poštnil gib telekomunikacij okoli odstotek dru proizvoda. Pri nas je skromnej.ša. Doslej ; voju pošte namenjal odstotka družbeneg voda, zdaj ga nan 0,65%, a tudi ta sre( treba zmanjšati. PODVOJENE ZMOGLJIVOSTI Četudi primerjav tom in potrebami m jo zadovoljstva, pc zadnjih petih, šestif celjskem obrhočju dosegli pomembne v razvoju telefonije času so se zmogljiv kot podvojile (leta I naročnikov, konec '. - 18.314 naročnikov Telefonija na Celj pravzaprav suče v nem začaranem kro odprtjem novih cer)* gočimo večje število čkov, zaostane razve ja po naseljih. Ko z akcijami uspejo omrežje, so spet p njene centrale... Franc Lenko, v( hnične službe TOt »Koliko dandanes ! cem pomeni telefon, razvidno iz številnil nih akcij, samoprisp prizadevanj v ob^ "Zgodovinska soba" na celjski pošti: ročna telefonska centrala in služba za informacije, ter posebne usluge (bujenje in podobno). Od leve proti desni Jurij Cvikl, Frida Polovic in Miha Deželak. Daniel Rine: Na pro lefonije moramo gU lovita Da bi v novi centrali delalo vse tako kot je treba, so potrebne tudi naprave za nadzor in merjenje. Ik'i stare koračne centrale še v stari poštni stavbi. Na posnetku je del centra medkrajevnih zvez in visoko- frekvenčnih kanalov, tudi to še na stari lokaciji. Avtomatsko cen^n nika, ki sta na s0 CELJE »ODSTOPILO« CENTRALO TIRANI 14. februarja 1876. leta je v Washingto-- nu Aleksander Graham Bell patentiral napravo, s katero je bilo mogoče prena- šati govor na daljavo. Po njem so to iz- najdbo tudi imenovali »Bellov telefon«. Po tem zgodovinskem izumu je telefon začel svojo zmagovito pot po vsem sve- tu. Najprej je osvojil ZDA, .saj je bil prvi javni telefonski promet uveden že leta 1879 v New Havenu v ZDA. V FA'ropi je telefon najprej uvedla Nemčija, in sicer leta 1881. Kmalu so ga uvedli v mestih Dunaj (1881), Gradec, Praga in Trst (1882), Zagreb ga je dobil leta 1887. V Sloveniji je bil javni telefonski pro- met uveden leta 1897 v Ljubljani in Mari- boru, že leto dni pozneje pa tudi v Celju. Leta 1900, torej na prelomnici stoletja, je imela Slovenija že 260 telefonskih naroč- nikov. Prvi telefonski naročnik v Celju je bil tedanji župan. V zvezi s patentiranjem telefona so bili znani zapleti. Prvo idejo o telefonu je dal že v letu 1854 Francoz Charles Burseul, nemški znanstvenik Philipp Reiss pa je prvi izdelal napravo, ki jo je imenoval telefon. Danes je edini priznani iznajdi- telj telefona Bell, ki je prijavil svoj izum 14. februarja 1876. leta patentnemu ura- du v Washingtonu. Dve uri pred njim pa je prijavil svojo iznajdbo tudi Elisha Gray, pa je po še do sedaj nepojasnje- nem nesporazumu ostal praznih rok. Zanimivo je tudi to, da že tri leta po Bellovi iznajdbi zasledimo prve ideje o avtomatizaciji. Američan Almon Strow-- ger je s svojim patentom dekadnega izbi-i ralnika koračnega sistema (12. marec i 1889) postavil temelje avtomatski telefo- ' niji. Pi-va avtomatska centrala na svetu | je bila dana v promet 3. novembra 1892. ^ leta v mestu La Porte v ameriški zvezni ] državi Indiana. j Evropa je dobila prvi takšen objekt j leta 1908, in sicer v nemškem mestu Hil- ■ desheimu. Ljubljana in sploh Jugoslavi-1 ja je dobila avtomatsko telefonsko cen- i tralo leta 1927, zgradila pa jo je znana i firma Siemens po Strowgerjevi licenci. 1 Prizadevanja za avtomatsko telefon-^ sko centralo v Celju so se začela leta j 1937. Mesto je poslalo predsedstvu mini- i strskega sveta in drugim pristojnim mi-1 nistrstvom posebno spomenico, s katero i je upalo pridobiti potrebnai sredstva iz' kvote 75 milijonov dinarjev, ki so bili ^ namenjeni modernizaciji telefonskih j zvez za vso državo (I). Zahtevo so uteme-^ Ijevali s tem, da je Celje pomembno upravno in turistično središče, stičišče i poti mnogih zdravilišč, industrije, obrti; in trgovine. Toda stvari so se zapletale in ; kljub intervencijam politikov Korošca in ' Kreka, na katera se je obračal celjski: župan, avtomatske centrale Celje do za-j četka druge svetovne vojne ni dobilo. \ Leta 1938 je imelo Celje 245 telefonskih; naročnikov s 390 telefonskimi aparati, i okolica pa 49 naročnikov in 64 aparatov. 3 Prvo telefonsko avtomatsko centralo je- Celje dobilo šele 1952. leta. Centrala, ki' je bila že leta 1948 namenjena v Celje, je ■ namreč spremenila smer in pristala v} Albaniji - točneje v Tirani. '; m BESEDA, CENEJŠA? I^GriJ; Kabel s stekleni- iriakni predstavlja revo- FrancLenko: Danes je lažje priti do omrežja kot do cen- trale Janez Krašovec: V velenjski in mozirski občini do telefo- nov s samoprispevkom jvnih skupnostih, kjer , rajani prevzeli nase velik bremena pri izgradnji I ;žja. Tako se vse bolj do- je, da omrežja pravza- ^ ni težko graditi, saj so i rispevki zainteresiranih plovne akcije, s katerimi Ijljo, že kar pravilo. Težje jientralami in medkrajev- zvezami, ki so silno dra- n kjer denarja ni nikoli llj. Tako prihajamo že v aj. ko moramo zavlače- celo zavirati razvoj etžja, k'.'r ga s centralami ;h('dki ijevnimi zvezami i dohajamo. Pomembno I em je ^ da so kar v treh \nah - Velenju, Mozirju iik'u. občani z referendu- ' izglasovali samoprispev- a razvoj telefonije in to 3iala izključno za izgrad- il central. To je edinstven ner v SR Sloveniji, ki le liodatno izpričuje, kako l^a potreba občanov je najhitrejše komunika- ■ za Celje veliko pomenil. Anka Aškerčeva in Slavko Kukovec sta govori- la o vzdrževanju Starega gra- du. Dela dobro potekajo in do prvega maja letos (!) bo na gradu urejena težko pričako- vana in že velikokrat obljub- ljena stalna muzejska soba, ki bo posvečena, gradu, Celj- skim grofom in podobno. Lepo napreduje prenova starega mestnega jedra, če- prav počasi. Kritične so bile tudi bese- de Zorana Vudlerja, ki je opozoril na razdrobljeno go- stinstvo, na njegovo premaj- hno iniciativo za privablja- nje gostov itd. Boleča je ugo- tovitev, da pada število noči- tev. Medtem, ko jih je Celje imelo 1978. leta ob 180. leži- h 73.112, jih je bilo lani ob ■ >'.){) ležiščih le 67.156. In še nekaj - vse manj je nočitev tujih gostov. V zadnjih treh letih .se je število njihovih nočitev zmanjšalo od 13.468 na 6551. In vendar, kaj smo napravili, da bi se stanje po- pravilo, kaj tudi turistične agencije, da bi privabile v Celje druge, tudi tuje, goste? M.BOZiC ZVEZNA TURISIIČNA AKCIJA IZPIT IZ GOSTOUUBJA Priznanji hoteloma Donat in Atomske toplice Turistična zveza Jugosla- vije je pred dnevi sporočila rezultate lanske in hkrati prve akcije, ki je bila v času glavne turistične sezone v obliki ankete med domačimi in tujimi gosti pod naslovom »Izpit iz gostoljubja.« Akcija je naletela na velik odmev, čeprav to za hotelske in dru- ge kolektive, turistične orga- nizacije in podobne na celj- skem območju ne velja, saj so se v to pobudo vključila le hotelska kolektiva Donat iz Rogaške Slatine in Atom- skih toplic iz Podčetrtka ter Turistično društvo Rogaška Slatina. Vsi drugi so ostali zunaj te pobude, ki je hkrati pomenila pomembno preiz- kušnjo in širšo oceno v kako- vosti turistične ponudbe. Očitno so vsi ti menili, da je bolje zdeti v senci, delati po starem kot pa si prizadevati za izboljšanje skupne po- nudbe. Morda jih bo zajel le- tošnji val, saj bo akcija dobi- la stalen pečat. Slo je za anketo med gosti, ki bi naj odgovorila na več vprašanj, na splošno pa o odnosih naših turi.stičnih de- javnikov do gostov, o kako- vosti uslug in podobno. V tej preizkušnji je sodelovalo 123 turističnih me.st v Jugoslavi- ji s 188 hoteli in moteli, 34 avtokampi, 40 turi.stičnimi društvi in uradi ter 49 turi- .stičnimi zvezami. Z našega območja torej le dva hotel- ska kolektiva ter rogaško tu- ristično društvo, oziroma Rogaška Slatina kot kraj. Četudi so najvišja prizna- nja, zlate plakete, ostale v drugih mestih in kolektivih - v Sloveniji je to odličje pre- jel le hotel Kompas v Kranj- ski gori - pomeni predlog o podelitvi republiških priz- nanj kolektivoma hotela Do- nat v Rogaški Slatini in Atomskih toplic v Podčetrt- ku veliko priznanje za oprav- ljeno delo in za skrb za go.sta. Hotel Donat je dobil namreč najvi.šjo oceno tujih go.stov za gostoljubnost, hotel Atomske toplice pa enako najvišje priznanje v Sloveniji od domačih go.stov za oceno pogojev skupnega bivanja go.stov v hotelu. Izredno visoke ocene v zveznem meiilu, v vseh toč- kah ocenjevanja med naj- boljšimi, imata tudi Turistič- no društvo Rogaška Slatina in Rogaška Slatina kot kraj. Kot rečeno, bo postala ta akcija stalna, letos pa bo na- menjena higienskim in zdravstvenim pogojem v na- ših turističnih mestih. M. Božič ZA VARNO VOŽNJO NA ŽELEZNICI Delavci 2T0 Celje, Tozd urejanje in vzdrže- vanje prog v teh dneh opravljajo redni pregled železniških prog na svo- jem območju. Trenutno delajo na progi Celje-Ti- tovo Velenje in pravijo, da bodo dela zaključili do 3. aprila. Do tedaj vlak v dopoldanskem času ne vozi. Sicer pa imajo vzdr- ževalci prog vedno dovolj dela, saj skrbijo za 74 km dvotirne proge Zidani most-Pragersko in 84 km enotirnih prog Celje-Ti- tovo Velenje, Zabok- -Stranje in Imeno-Gro- belno. Na posnetku so de- lavci iz šoštanjske enote, ki pa jim pomagajo kolegi iz ostalih enot tozda. Ob- navljajo gornji ustroj pro- ge. Odveč je poudarjati, da je njihovo delo odgo- vorno, naporno in da mo- rajo z delom vedno hiteti. Foto: T. Tavčar V KOZJEM IMAJO SLAŠČIČARNO v prostorih nekdanje knjižnice je že teden dni od- prta slaščičarna last Vajdi Karimanija, ki je prišel v Kozje iz Krškega. Tam Je de- lal že štirinajst let, sicer pa je slaščičarska obrt pri njihovi družini že tradicija, tako da Vajdi Karimani nadaljuje de- lo svojega očeta Ilijasa. Slaščičarna v Kozjem je zanaimiva pridobitev kraja, ki se vse hitreje razvija, po- meni pa tudi dragoceno do- polnitev kulinarične ponud- be, s katero se sicer v Koz- jem ne morejo preveč pohva- liti. Vajdi Karimani pravi, da začetki dobro kažejo, sicer pa se bodo morali Kozjani in okoličani šele privaditi na novo pridobitev, ki bo kma- lu še bolj oživela s prodajo sladoleda. D. M. SOZD »MERX« CELJE DSSS DEUVVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB PONOVNO RAZPISUJE dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODJA RAČUNOVODSTVA DSSS Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpi- sanih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne po- goje: - da imajo višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske ali finančne smeri; - da imajo 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj; - da so družbenopolitično aktivni. Kandidati bodo izbrani za dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisa- na dela in naloge naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi, priporočeno z oznako »razpis za vodjo raču- novodstva« na naslov: SOZD MERX CELJE, DSSS, Ul. 29. novembra 16, kadrovsko socialna služba. Kandidati bodo o izidu obveščeni po opravljeni izbiri. 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 13 - 1. april ^^ ZADNJE VESn KAVE BO DOVOLJ! v tcjvarni Droga v Portorožu na veli- ko pražijo petnajst ton kave, ki smo jo uvozili pred kratkim. Pomanjkanje te- ga »mamila« je na tržišču res tolikšno, da že vzbuja med Jugoslovani pravo negodovanje. Zato v Drogi res hitijo in zadnja vest, ki je prišla do nas, je zelo vzpodbudna. Nekaj so jo že razposlali, med drugim bo določena količina priš- la tudi v Celje. Povprašali smo v Mer- xove poslovalnice in izvedeli, da bo del te kave mogoče kupiti že danes v celjskih poslovalnicah. Cena za njo je za enkrat še neizpremenjena, ker pa ljudje še ne vedo za njo, tudi povpraše- vanje po njej ni veliko. Morda pa tudi za to ker so si že prej nabavili veliki zalogo in je zanimanje zanjo iz tega vzroka manjše? PiKA NA »I« MESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE o mesno predelovalni industriji na našem območju je bilo že toliko pove- danega, da lahko brez nepotrebnega uvoda tokrat končno le zapišemo, da se je stanje na tem področju končno uredilo tako, da bo volk sit, koza pa cela. Potrošnik pa zadovoljen. Obnov- ljena in razširjena šentjurska klavnica je danes zjutraj začela obratovati s »polno paro«. Samo danes zjutraj so v zakol in kasnejšo predelavo pripeljali 200 telet in prav toliko svinj. Tako bo že v prihodnjih dneh v našim mesni- cah na voljo dovolj svežega mesa. Te- letina pa, kolikor je ne bo šlo v izvoz, bo ponujena željnim potrošnikom v šentjurski mesnici v Celju. Dober teki ŠMARSKI PRORAČUN ZA 30% VEČJI v Smaj-ju pri Jelšah so včeraj zase- dali vsi trije zbori občinske skupščine. Na seji so delegati med drugim obrav- navali in sprejeli proračun občine za letošnje leto, ki je za 30% večji kot lani. Največji del proračuna bo tudi letos namenjenega izplačilu osebnih dohod- kov delavcem občmske uprave in družbenopolitičnih organizacij, ki se bodo v povprečju povečali za 24%. Ve- lik del sredstev pa bo namenjen tudi kompenzacijam v kmetijstvu. NAŠLI SO SKUPNI JEZIK Iz informacij o turističnih zmogljivo- stih na našem območju povzemamo, da so zmogljivosti Merksovega motela v Šentjurju za ta teden popolnoma iz- koriščene. Rezultat je plod skupne ak- cije turističnih, gostinskih in kmetij- skih delavcev na območju Kozjanske- ga, ki so organizirali več paketov pre- nočitev, oskrbe in izletov ter ogledov zanimivosti v krajih šmarske in šent- jurske občine. TRGOVINA BO! Krajani Medloga se bodo prav goto- vo razveselili novice, da so na že nekaj časa pripravljeno gradbišče ob »plavi laguni« danes zjutraj prišli delaVci In- grada z vso potrebno gradbeno meha- nizacijo, da bi pričeli graditi za to ob- močje prepotrebno trgovino. Pritlični objekt samopostrežne trgovinice, v ka- terem bo tudi okrepčevalnica, bo na- red do novega leta. Tako je konec ugi- banj, čemu služi zgrajen prostor in ali bo na tem prostoru res zrasla trgovina, ali pa ga bodo uredili za, sicer tudi potrebno, otroško igrišče. V TRGOVINAH SPET VATA IN OSTALO... Hvala bogu, nič več ne bomo letali po trgovinah, lekarnah in drogerijah za vato in ostalimi sanitetnimi izdelki. Spet jih je na trgu dovolj. Prepričajte se na lastne oči, zato stopite do najbliž- je trgovinice in si nabavit vse potreb- no. Pa ni niti treba kupovati zalogo, ker so nam sanitetni proizvajalci zatr- dili, da bo tega materiala na jugoslo- vanskem trgu dovolj. Zasičili so izvoz in toliko tudi povečali proizvodnjo, da bodo z založenostjo zadovoljni tudi ju- goslovanski kupci. Predvsem pa žen- ske ... MLEČNA RESTAVRACIJA ■ V Celju bodo v kratkem, še pred pričetkom novega šolskega leta, odprli mlečno restavracijo. Dolgo pričakova- na mlečna restavracija bo imela še to posebnost, da bodo cene zmerne, saj bodo subvencionirane iz občinskega proračuna. Tako naj bi spodbudili na-' še občane, zlasti še šolajočo se mladi- no, da redno in množično začnejo za- hajati v to restavracijo in si s tem pri- dobijo tudi pravilne prehrambene na- vade. Edini problem je zaenkrat v tem, ker se ne morejo odločiti za lokacijo. Ali naj jo vključijo v hotel Merx na Ljubljanski cesti ali v okvir RSC Golo- vec. SVETLI ČASI ZA CELJSKI GRAD Zakon o kulturni dediščini je ie obrodil prve sadove. Vsaj nekaterim izvajalcem je omogočil, da bodo lahko z deli nadaljevali in vsaj v bližnji pri- hodnosti tudi dokončali. Turistično društvo v Celju že vsa le- ta po vojni zbira skromne dinarčke za obnovo celjskega gradu in do zdaj kljub vsej prizadevnosti' gospodarjev zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo dovolj vidnih uspehov. Zdaj pa je s pomočjo kulturne skup- nosti Slovenije, ki je namenila za ob- novo celjskega gradu deset milijonov dinarjev zažarela tudi za celjski grad zelena luč. Strokovnjaki si manejo ro- ke. Letos bodo tako lahko zaključili z arheološkimi izkopavanji. Se več, v ce- loti bodo obnovili Friderikov stolp in ga prekrili s skodlasto streho kar spri- čo stabilizacije niso mačje solze. Lani so imeli samo taliko denarja, da so lahko zakrpali samo eno steno tega impozantnega ostanka celjskih grofov, potem pa so morali z deli zaključiti čeprav so imeli postavljene zidarske odre in je samo to postavljanje stalo več kot obnova stena same. A kaj, ko so bili prekratki! Letos se to ne bo zgodilo, ker bo denarja dovolj. Malce celo upajo, da bodo lahko nadaljevali z rekonstrukcijo ostalega gradu, tako da bi obiskovalci vsaj zaslutili veličino te- ga kulturnega spomenika. ZBRAL IN UREDIL MALI TRAVEN PLANINSKI RAJ Ureja: Janez Vedenik TEČAJ ZA MARKACISTE V MOZIRJU Odbor za vzgojo savinjskega MDO bo organiziral tečaj za mar- kaciste 10. aprila v dvorani skup- ščine občine Mozirje. V zadnjih objavah PZS je bil objavljen Pra- vilnik o markacistu, ki je dal osnovo za vzgojno delo. Za ta prvi tečaj bodo lahko'planinska društva prijavila največ po dva člana. Tako se ga bo udeležilo 54 članov. Praktično delo, ki je se- stavni del tečaja bodo porazdelili v štiri skupine, ki jih bodo vodili izkušeni markacisti Tone Pasar, Naci Stebe, Florjan Son in Stane Storman. Za praktični del bo tre- ba obnoviti markacije na določe- ni poti in pregledati ter vskladiti popis poti s kartoteko. Izpiti in zaključek tečaja bodo verjetno v Logarski dolini. Tečaj bo vodil v soglasju s komisijo za pota in markacije pri Planinski zvezi Slovenije Inštruktor planinske vzgoje in varstva narave. Na je- sen bo verjetno še en tečaj, tako da bi bila naša pota res dobro dobro vzdrževana in bi se lahko vključila v širšo turistično dejav- nost. BOŽO JORDAN VELESLALOM NA LOKI POD RADUHO PD Luče je v nedeljo priredilo na Loki pod Raduho tekmovanje v veleslalomu za pokal Jožka Letnarja, ki se ga je udeležilo okrog sto tekmovalcev iz osmih PD savinjskega MDO. Začetki tekmovanja segajo deset let za). Prva leta so se ga udeleževal le planinci z območja Zgorti' Savinjske doline, z dograditvij, nove planinske koče na Luki^p^ so bili podani pogoji za organi^j' cijo tekmovanja regijskega čaja. Pred dvema letoma je pjj Luče poimenovalo po svoj^^ bivšem članu, prvemu gospo(j^j ju koče na Loki in udelezerK vseh prejšnjih tekmovanj, Jožj, Letnarju, ki se je pri plezanju gorah smrtno ponesrečil. Rezultati. Pri moških v skupil, do 35 let je bil prvi Alojz Selišmi, iz PD Luče, drugi Karli Satleri, PD Prebold m tretji Uroš Nara. ločnik iz PD Luče. Ekipno t prvo mesto osvojilo PD Prebov pred PD Luče in PD Gornji grar V skupini moški od 35 let naprt je bil prvi Alojz Fortin (PD Gor nji grad 7, drugi Albin Robn., (PD Luče) in tretji Silvo Jošt (Pr Mozirje). Ekipno je zmagala p[ Mozirje, drugo je bilo PD Lučo • treje PD Ljubno. Med ženskarr je prvo mesto osvojila Marija P; hovnik (PD Luče), drugo mes' Simona Urank (PD Mozirje) ;■ tretje Brigita Medved (PD Gorr grad). Ekipno je prvo mest osvojilo PD Luče, drugo PD Mo. zirje in tretje PD Gornji grad Prehodni pokal za memorial Joj. ka Letnarja je osvojilo PD Luče IVAN ROBNIKi PD CELJE: PROGRAM ZA APRIL I PD Celje bo v aprilu organizi. ralo tri akcije. 4. aprila bodo pri- pravili izlet Lindek-Sevnica. Od- hod bo ob 8. uri z glavne avtobui sne postaje. S Frankolovega bo^ do odšli peš na Lindek in nato na Stenico. V Celje se bodo udele ženci vrnili okrog 15. ure. V pri meru slabega vremena izleta n bo. 11. aprila bo prvi smuk s Si vinjskega sedla. Prijave spreji ma PD Celje do 5. aprila. Podrol nejše informacije boste dobili društveni pisarni. 17. aprila pa h izlet na Donačko goro. Odhod: Celja bo ob 7. uri, povratek v C( Ije pa ob osemnajsti. Ce bo slab vreme, izleta ne bo. J.H BIFE JURIČKI NA DOBROVI POSTAJA NA IZLETNIŠKI POTI Lokal je odprt od 13. do 22. ure, razen v nedeljah in praznikih Dve leti bo tega, kar je Mihael Jurički odprl na Dobrovi v Celju nov go- stinski lokal - Bife Jurič- ki. Umaknjen od mestne- ga vrveža pomeni ta lokal lepo postajo mnogim izletnikom, ki se v popol- dnevih ali ob koncu te- dna napotijo ven iz me- sta, na deželo. Tudi delov- ni čas svojega bifeja je Mihael Jurički prilagodil najpogostejšim gostom: lokal je namreč odprt vsak dan od 13. do 22. ure. Seveda izletnike ali mo- rebitne obiskovalce naj- bolj zanima, kaj ponuja gostinski lokal Mihaela Juričkega na Dobrovi. Na prvem mestu naj omeni- mo narezke, ki se odliku- jejo predvsem s pestro izbiro domačih mesnih iz- delkov. Gostje pa lahko izbirajo tudi med domačo prekajeno .svinjsko kračo, med domačimi kranjski- mi klobasami ali krvavi- cami oziroma pečenicami z zeljem. S temi domači- mi specialitetami lahko postrežejo v bifeju Jurič- ki na Dobravi vsakomur, ob vsakem času. Zaklju- čenim skupinam pa po- strežejo - seveda po pred- naročilu - z vsem, kar že- lijo. In .še to: bife Jurički ponuja obiskovalcem vrsto zaščitenih vin, od konjičana, ljutomerčana, laškega rizlinga, do šipo- na in cvička. Seveda pa je za marsi- katerega obiskovalca po- membno tudi počutje, ki ga ponuja lokal sam s svojim videzom. Zato ve- lja zapisati, da sodi bife Jurički med lepo urejene gostinske lokale, saj je tu- di razumljivo, če vemo. da je odprt le dve leti. To- čilni prostor, v katerem so še štiri mize za goste, je z zanimivo okrasno jjre- delno steno ločen od je- dilnega prostora, v kate- rem je trideset sedežev. Lokal pa premore tudi posebno ^obo za zaklju- čene družbe, v kateri j(> prostora za 15 oseb. La.stnik bifeja na Do- brovi. Mihael Jurički, se- veda razmišlja tudi o tem, kako bi svoj lokal še po- lepšal in razširil. Povedal je, da ravnokar zamenjuje dotrajan inventar, razmiš- lja pa tudi o tem, da bi v kletnih prostorih svoje hiše, v kateri je tudi bife, naredil še drugo posebno sobo v kmečkem stilu, v kateri bi bilo prostora za, 80 gostov. Sicer pa je Mihael Ju- rički zadovoljen z delom, ki ga opravlja. Pravi, da ga delo v gostinstvu vese- li, z njim pa je začel v Zvezni republiki Nemčiji, kjer je bil na začasnem delu kar trinajst let. Zato- rej mu ni bilo težko izbi- rati, s čim se bo ukvarjal, ko se bo vrnil v domovi- no. Prihranke je vložil v izgradnjo hiše, v njenem spodnjem delu pa uredil gostinski lokal. Zado.sti zaslužka prinaša, . pravi Mihael Jurički, tako da se da živeti. Morda mu tudi zato ni bilo še žal, da je odprl lasten gostinski lo- kal. In za vse tiste, ki bi radi na svoji izletniški poti, ali pa kar tako, obiskali bife Mihaela Juričkega na Do- brovi, še naslov: Bife Do- brova - Mihael Jurički, Dobrova 45 b, Celje. Za vse, ki pa bi radi naročili svoj obisk, še telefonska številka. 28-486. i3 - 1. april 1982 NOVI TEDNIK-stran 17 TEPANJE MODELNO MIZARSTVO NI ŠALA Konrad Hohler je kos zahtevam treh strok ]A' redki strokovnjaki lesne stroke zmorejo vse zahteve modelnega mi- zarstva, saj je zanj po- trebno tudi odlično zna- nje livarstva in strojniš- tva. Konrad II«»bler i/ Tepanja 70 vse to obvla- da, /ato ni čudno, da .so ga v dobrem letu, odkar se je odločil za obrt, kar preplavili z delom. Nje- govi izdelki so pa v teh časib izredno pomemb- ni, saj ne samo da z njimi krepko posega v zmanj- ševanje uvoza, ampak lahko uspešno rešuje tu- di prenekateri zastoj v proizvodnji, ki nastane zaradi okvar ali pomanja kanja rezervnih deU>v/j Danes je izobrazbcK^P jo potrebuje tn()d(>hii mi- zar, težko pridobiti, saj po.sebne šole zanje ni, ra- zen internega usposablja- nja v ljubljanskem Lito- stroju. Tam se je dodatno uspo.sabljal tudi Konrad Hohler, ki se je izučil za modelnega mizarja v Ko- stroju. Gotovo je tudi de- lo v Mizarstvu Skala do- dalo svoj delež znanja, drugače pa je bilo z delo- vodsko šolo. "Delo, ki sem ga po njej opravljal, me ni moglo zadovoljeva- ti, saj sem vedel, da .sem strokovnjak za lesno stro- ko.- Od tega spoznanja do odločitve za obrt je bil le kratek korak. Tako je pred dobrim letom začel tako rekoč iz nič v mali garaži. 2e od prvih začet- kov dela s polno paro in če bi imel več prostora, bi lahko zaposli vsaj pet lju- di. Toda, ljudi s takšnim znanjem ni. Razmišljanje da bo svojega sina uvedel v skrivnosti modelnega mizarstva, je zato še bolj resno. V mali delavnici nasta- jajo modeli strojev po na- črtih oziroma vzorčnih odlitkih naročnikov. Glavni naročniki so pred- vsem steklai-ne (Hrastnik, Straža) in domača kovin- ska industrija - Unior, Kostroj. Z rezervnimi deli se pogosto pojavljata tudi Konus in Tovarna avto- mobilov Mariboi'. Prvi naročnik je bila steklarna iz Hrastnika. V.se steklar- ne v Evropi so vezane na švedsko tehnologijo in s tem na stroje iz uvoza. Rezervni deli se zaiadi velikih temperaturnih ra- zlik izi-edno pogosto kva- rijo, uvoz pa je omejen. Pi-i izdelavi doma j(» naj- težje dobiti ustrezne mo- deli' te pa sedaj nai-edi obrtnik iz Tepanja. Modelno mizar.stvo združuje znanje treh .strok - lesne, livarske in strojne. Poznati je treba tt^hnologijo obdelave že odlitih materialov, od liti- ne in njenega različnega krčenja je odvisna izdela- va modela. VecU.-ti mo- raš, kdo bo za tabo delal, da bo iz modela tudi lah- ko naredil izdelek.- Tako se marsikaj rešuje tudi neposredno v livarni, so- delovanje pri \'livanju pa že kar nekako sodi zra- ven. Pa .še nekaj je značil- no za delo modelnega mi- zarja -- vedno se strašno mudi: -Se danes rabimo ali v.saj j'.itri. Stroj .stoji, linija stoji ..« Konrad Hohler skuša vedno ustreči in tudi zaiadi tega, ker vidi, kakšne so potre- be, želi svoje delo razširi- ti, povečati. Mislili bi, da se s težava- mi pri preskrbi s surovi- nami ne srečuje. Z lesom, ki .se da lepo stružiti, res ni težav. Marsikdaj pa sa- mo les ne zado.šča. Pri modelih za tlačno litje se na primer zahteva po.seb- na trdota, ki jo zagotavlja smola araldit. To je pa že težje zagotoviti. Konrad Hohlt?r uspeš- no premaguje vse čeri na- tančnega dela, le čas ga omejuje. Pa vseeno ga najde še za izdelavo neka- terih izdelkov po načrtih, pa še za aktivno delo v krajevni skupnosti. S svojimi izdelki seje Konrad Hohler predstavil tudi na celjskem sejmu oi^ti. Modelno mizarstvo je izredno natančno delo. Največ modelov naročajo steklarne. Veleblagovnica T - ODDELEK METRAŽE v L nadstropju ima pestro izbiro metrskega blaga iz bombaža in frotirja za pomladansko sezono. 28 Obsojen sem bil po dolgem preiskovalnem zaporu in ocfvedii so me v Kairo. Tam sem bil leto dni v zaporu, preden se mi je prav na ''f^morističen način - ne utegnem sedaj tega praviti - po- ^''ečilo uskočiti. Ponoči sem hodil in po stranskih potih sem prišel v ^^eksandrijo in tam po velikih težavah pribežališče našel P^i diplomatičnem avstrijskem zastopniku, ki mi je vse 'Obetal, a samo nekatere moje papirje nazaj dobil, a ne Mojega premoženja. Za to ni hotel nihče vedeti. Le malo °stankov sem dobil. Ubog sem bil in potrt. Preden pri orientalnih neredih '^^ko zadoščenje dobim, bode dolgo časa poteklo. ^aj početi? Domov iti? Prvič nisem imel potnine, drugič pak pokaj? Beračit? Ko bi znal, kod Langmana iskati, da! Ah vrag vedi, kam ^3 ;e neslo. Kaj se je z njo zgodilo v teh dolgih treh letih ? Jaz nisem ^ane besede držal njej in zdaj je morem še manj. Kako se ^orem kot uskok iz ječe čeprav nedolžen, pa pol nag nanjo °brniti? Nikdar, zdaj vsaj ne! Pišem torej nekemu bivšemu šolskemu kolegu, naj mi Poeve, kaj je z njo in ali je mogoče v domovini kje kako J^ni primerno mesto dobiti. Odgovori mi kmalu, da je za Gotovo čul, da se je ona omožila, imena njenega moža ne ve kar se drugega dela moje prošnje tiče, obžaluje, da mi ^ rnore nobenega sveta dati. Pristavlja še. da je bilo med ^'^jimi znanci kot gotovost raznesena novica, da sem mrtev, torej mi čestita na življenju, češ mrtvo napovedani še dolgo žive. Kaj je bilo zdaj meni treba dolgo živeti! Izgubil sem vse, celo mladostni pogum in veselje do dela in pridobivanja. Nobene trdne volje nisem imel, od kraja začeti. Pokaj tudi? Zapravil sem bil ostanek svojega imetja, življenje v tem kraju brez vse pravne varnosti mi je bilo zoprno in vendar se nisem znal kam premakniti. Kakor satira na moje razmere mi pride pismo od mojega brata, v katerem mi naznanja, da je oče moj umrl že pred dvema letoma, njemu prepustil vse domovje, a da ima slabe letine, povsod nesrečo, da je zabredel v dolg, naj mu torej, ker čuje. da nisem umrl, denarja pošljem. Lopov! Prej, ko sem študiral, bil je na vsak krajcar srdit, katerega sem s težavo od skopega očeta prejel, a sedaj je hotel še denarja od mene, namesto da bi govoril o mojem dedičnem deležu iz zapuščine mojega očeta. Naprosim ne- kega brivca, kateri mi je bil edini prijatelj - kaka satira zopet - naj mu piše, da sem vendarle popolnoma mrtev. Zdajci se začne zame čas, ko sem brez dela bil, stradal in glad trpeti moral in, prodavši zadnjo obleko, bil na tem, da se pogubim. Iz prejšnjih časov znan mi kapitan francoske ladje me reši s tem, da mi ponudi mesto ladijskega zdravnika, ker je bil njegov dosedanji umrl. Prevzel sem to službo, zapustil mesto svoje nesreče in preplul ves ocean in obiskoval obale štirih delov sveta. Nazadnje sem se naveličal tudi tega in hotel sem se vrniti v domovino. Pozabil sem bil svoje mladostne upe, novih si nisem delal, torej je bilo moje življenje od danes do jutri - suho in prazno. Slučaj je nanesel, da sem obtičal potem v Carigradu, kjer sem še dandanes. Slučaj je tudi bil, da sem šel zopet na svoj dom pogledat in da sem tam našel njo, kateri sem nekdaj toliko zaupal, a našel jo ženo moje sreče tatu, in izdajalca Langmana! Neki rojak me namreč dobi v Carigradu in mi reče, daje v domačem uradnem časniku čital razglas o neki prodaji, v kateri se kurator postavlja meni. To mu je v očipalo, ker ni še nikdar sicer čital imena Zober. Radoveden vprašam za list in vidim, da je prodano posestvo mojega brata, da imam jaz od očeta izgovorjen kot v mali hiši in da ga hoče po zakonu kupovalec hiše z odkupom odpraviti. Tako da- leč je prišlo tudi z mojo rojstno hišo! Iz kmetskega mag- nata, kakor je bil moj oče, postal je moj brat berač! Ta misel mi je vzbudila prvič po dolgem času toženje po domovini. Bil sem namenjen, če le mogoče, nazaj kupiti rojstni dom in njega zemljišča ter pokmetiti se. Pridem domov. Znate oni klanec, ko se pride do treh starih češnjevih dreves in se odpre razgled na vas in na grad Pražanek? Tam mi je o pogledu grada na misel prišlo: glej, nekdaj si sanjal toliko zaslužiti, da bi ta gradič kupil in v njem srečen bil ž njo. Ta misel meje sentimentalnega naredila. Kakor petnajst- letno dekle sem bil čez dolgo časa mehak in zdi se mi, da mi je solza v oči prišla - najneumnejša solza in najmanj možev- ska - jokajočega sam. nad seboj. To vam moram povedati, da si morete le nekoliko .bolj predstavljati, kako strašno me je pretreslo, ko sem še tisti večer zvedel, da stanuje res ona tam, kjer je nekdaj upala, a namesto z menoj z onim človekom, ki je mene izdal! Ona ž njim! Vi ne veste, koliko diabolične moči počiva v človeku, in ne želim vam, da bi vam jo izkustvo vzbudilo. Meni se je vsa vzbudila tedaj. Maščevati sem se hotel, a sam. Obema sem namenil narediti pekel na zemlji. To sem zvesto storil. Ne bom vam sedaj opisoval vseh scen, ko sem bil ž njim najprvo skupaj, ko sem ga sam tako daleč spravil, da mi je v prvi zadregi spričevalo dal, kakrš- nega črno na belem prej nisem popolnoma imel; ko sem ga potem pred njo v vsej njegovi lopovski občiki pokazal in jo vendar primoral, da je pri njem ostala, katerega že prej ni posebno ljubila itd. 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 13-1. april ^^ NAGRADNO KRI2ANK0 VAM POKLANJA LIK »SAVINJA« Celle NAGRADNI RAZPIS 1. nagrada 300 dm 2. nagrada 200 din 3. nagrada 100 din Pri žrebu bomo upoštevali le prs^^ ne rešitve, pošljite jih najkasneje a torka, 6. aprila do 9. ure. Rešene ^ zanke lahko prinesete tudi osebno,^ vhodnih vratih je poštni nabiralnji Na. kuverto napišite ■ NAGRADf^j KRIŽANKA« in svoj točni naslov. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE »FINOMEHANIKA,, CELJE Vodoravno: SRT, MOMO, AKARjS AKAN, ELEKTRONSKI RACUNAj NIK. DANILO, DAR, PAGANll^ KIM, HEBA, EROTOMAN. JOf NAV, SALOMON, AURA, TRI, K; MELA, CENTAVO, NINA. KATRAf IZID ŽREBANJA 1. nagrado 300 din prejme UR$Kj DRUGOVIC. Na Zelenici 9, 6300 CELJE 2. nagrado 200 din prejme TATJi^ NA VIDENSEK, Velika Pirešica 4/; 63310 ŽALEC 3. nagrado 100 din prejme SONJi SOVINC, Mariborska 76/A, 630» CELJE Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti. USPEŠEN ZAKLJUČEK ZIMSKE ALPINISTIČNE SEZONE Dve prvi zimski ponovitvi klasičnih smeri v Savinjskih Alpah "Alpinistični kotiček« je zamenjal avtorja, in kar dojeti ne moremo, da smo izgubili našega velikega prijatelja, sople- zalca, dolgoletnega načelnika in vzornika, ki smo ga imeli nadvse radi. Kljub veliki vrzeli, ki je nastala z njegovim odhodom se zavedamo, da delo na odseku ne sme zastati ali kreniti po drugi poti kot smo jo skupno načrtovali. Se naprej bomo sledili Cicovim idealom, ki so postali tudi naši ter se mu tako na najlepši način zahvalili in potrdili uspeh njego- vih prizadevanj pri vzgoji mlade plezalske generacije. V začetku februarja, ko so bile razmere v gorah še ugodne in primerne za zimsko plezanje, se je na Okrešlju zbral velik del celjskih alpinistov. Bojan Srot in Slavko Cankar sta ponovila Igličevo smer v Mali Rinki, dve plezalski navezi: Canžek-Smodiš in mešana naveza Zuptm in Marjana Šah, pa so ponovih Direktno smer v Štajerski Rinki. Omembe vrede n je tudi vzpon ženske naveze: Meta Meh in Mira Uršič (AO Impol), ki sta preplezali Belo piramido in Tschadovo smer v Turški gori. Po smeri Skozi okno v steni Križa sta se istega dne povzpela Jevševar in Petek, ki sta naslednjega dne ponovila še Direktno smer v Mrzli gori. V Travniku sta Cajzek Lojze in Knez Franček (AO Impol) preplezala Varianto travnika, kar je pr\'a zimska ponovitev te smeri. Z nastopom pomladi se bo za alpiniste končala zimska sezona in nastopil čas za pripravo analize vzponov. 2e sedaj lahko ugotavljamo, da je bera vzponov izredno zadovoljiva, pri čemer nam za oceno ni osnovno merilo le veliko število vzponov, temveč kvaliteta le-teh. Ko že pišemo o kvaliteti opravljenih vzponov, ne moremo preko dveh težavnih ponovitev, ki sta bili opravljeni si er že v mesecu januarju, ki so jo prvič pozimi v dneh 9., 10. in 11. januarja z dvema bivakoma ponovili v trojni navezi Zupan, Srot in Cankar, ter ponovitev Cicove smeri v Turški gori, ki sta jo 23. in 24. januarja uspela preplezati Canžek in Pepev- nik. V času, ko to pišemo, so razmere v gorah zaradi novoza- padlega snega neprimerne za neizkušene planince in alpini- ste, saj obstaja nevarnost plazenja. Ce pa se bomo le o pravili v višje predele, je nujno, da se podredimo pravilom o giba-' nju v takšnih razmerah. CM Denar dela denar In denar, ki ga dela denar, dela še več denarja. Da Je ta trditev točna, lahko ugotovite tako, da vezete avo/e prihranke, ki ao od 1. marca dalje obreatovani po novih obreatnih merah In »Icer: - zaveiavona 13meaecev..... .......... 11% - la vezavo na 24 meaecev.................. 13% - za vezavo na 37 mesecev........................ 15% AMADEUS POROČA Ob misli na težave, ki jih imajo rejci pipik, dobim kar ošpice. To pa od jeze, ker v trgovini ne morem do- biti celega piščanca ali ku- re, ampak le rezervne dele. Mojemu sitnemu dedcu pa nikakor ne moremo dopove- dovati, da sporazumi, ki se jih nihče ne drži, najmanj koristijo rejcem perutnine, še manj pa si lahko z njimi pomagam v kuhinji, ker so na žalost težko prebavljivi. GOLOB PISMO NOSA Piše in riše: JELKO PETERNELJ 13- I- aP"« 1982 NOVI TEDNIK - stran 19 ^^fiO DESETIČ POKALNI PRVAK i^ornt^taši Aera Celje so v Ribnici v finalni tekmi letošnjega kalnega prvenstva Slovenije premagali Inles 22:20 (19:19, 12:12). f.^ so postali desetič zmagovalci tega tekmovanja, ki je bilo že tnajs^'*^ Vsa leta do sedaj so Celjani imeli najvekta, jama Pekel, edina jama na štajerskem področju z boga- tim kapni.skim okiasjem in Rim- ska nekropola s pomembnimi nagrobnimi spomeniki iz rimske dobe. Ogled je možen vsak dan od a do 1«. LU-e. KINO VOJNIK v kinodvorimi v Vojnikti bodo predvajali v soboto. 3. aprila ob 19..'50 uri in v nedeljo, 4. aprila ob 17. in 19.30 uri francosko ljube- zensko dramo 131iSč žene. KINO ŠMARJE v kinodvorani v Šmarju pri Jelšah bodo predvajali danes ob 20. uii za četrtkov filmski abon- ma ameriško komedijo Jerry išče d(>lo, jutri bo [)i-edstava ob Ifi. uri za šolski aoonma, predvajali bo- do ameriški pustolovski film Tarzan in sirene, ob 20. uri pa ameriško znanstveno-fantastič- no grozljivko Invazija tretjih bi- tij V nedeljo, 4. aprila bo pred stava ob 18. uri. Predvajali bodo hongkonški akcijski film-Veliki boksar, 7. aprila ob 20. uri pa an- gleško grozljivko Vampirjev«« ljubice. KULTURNI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH Jutri, v petek 2. aprila bo v dvorani kulturnega doma v Smaiju koncert ansambla Novi fosili, v soboto, 3. aprila ob 19.30 uri pa bo koncert moškega pev- skega zbora ku-lturnega društva Anton Aškerc iz Šmarja. V celo- večernem koncertu bodo pred- stavili umetne in ljudske jK^smi pod dirigentskim vodstvom Bi- hijanc Erjavec. AVLA RAZVOJNEGA CENTRA CELJE v avli Rjizvojnega centra gosti- jo tokrat domačina. Svoje lesore- ze in olja predstavlja občinstvu Franc Ratej, delavec Razvojnega centra. Razstava bo odprta do 9. aprila. KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju prireja v počastitev 90-let- nice rojstva Josipa Broza Tita, 9. kongresa ZKS in 12. kongresa ZKJ razstavo -Josip Broz-Tito - ob 90-letniči rojstva-. Razstava bo v avlah osrednje stavbe knjiž- nice na Muzejskem trgu, odptta pa bo od jutri, 2. aprila do 30. junija v času, ko knjižnica poslu- je za bralce. DVORANA GOLOVEC študentski plesni klub Kazina iz Ljubljane organizira v nedeljo, 4. aprila ekipno tekmovanje v standardnih plesih in tekmova- nje posameznikov v latinsko ameriških plesih. Prireditev bo v dvorani Golovec v Celju, pomeri- le pa se bodo ekipe iz Avstrije, Češkoslovaške, Italije, Jugosla- vije in Madžarske. SLOVENSKO LJUDSk GLEDALIŠČE CELj^ Cftitck. i aprila ob ir),;i(j liere: ŽLAHTNI MESCak- šolski abonma. Petek. 2. aprila ob A.Vampilov: LOV NA Di^i RACE. Izven. Gostuje M^.^, gledališče Ljubljansko Ponedeljek. 5. aprila ob ij, Alenka Goljavsri'k: Kih, MATJA2. KAKO SE 1^ Zaključi'na predstava za o.^^ no šolo Ivana Kovačiča-Efi-rji DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM D(zuist\() med tednoni; možni zdravnik od 14. do 20.,, glavni zdravnik od Ifi do fi naslednjega dne. Ob nedoljai, dežurstvo od 12. ure do nas]] njega dne do 6. ure zjutraj, jjrazniklh pa od 7. ure do nusl njega dne do 6. ure zjutraj, LEKARNE CELJE Do sobote, 3. aprila do 12., je dežurna Nova lekarna nal^ šičevem trgu, nato piične / žurstvom lekarna Center v i neto\'i ulici. TRGOVINE O v tednu od 29. marcaj 3. aprila je dežurna samop( strežba RIO v Prešernovi ul ci vsak dan do 20. ure. Vi dnu od 4. do 10. pa dežu samopostrežba SOCA v St netovi ulici. ROJSTVA ŠMARJE PRI JELŠAH Rodili so se 3 dečki in 2 deklii POROKE ŠMARJE PRI JELŠAH Poročil se je 1 par 2ALEC \ Poročili so se: VRANIC Ivi Prekopa 28 in REBERSEK Q brijela, Stopnik 7; ZABUKOl NIK Franc, Lopatnik 12 in Ai CAN Stc>fka, Žalec, Kidričeval KOS Vincenc, Studence 361 DREV Marija, Arnače 30. |j SMRTI ŠMARJE PRI JELŠAH DEBELAK Jožefa, 76, Sedi jevo 8; MASTNAK Ivana, .59,1 harje 34; JECL Frančiška, ! Dol pri Šmarju 17; GOBEC nez 77, Sv,Ema; DRAME K nrad, 79, Zg. Tinsko 44. 2ALEC PADER Marija. 83. gospodir. Griže 64; LORBEK Ana, 78, £ spodinja, Drešinja vas 7; K5 STAN Antonija, 47, upokojci Celje; KRUMPACNIK AnU 54. upokojenec. Rečica ob & 73; BERGLEZ Antonija. 79. j' podpiranka, Kompole 82; M-^ KO Leon, 77. kmet, Rakovljc^ GOROPEVSEK Fianc. 72. u? kojenec. Kaplja vas 72; DOU SEK Ana, .53, upokojenka. .L'^ ca pri Vranskem 52. LIBELA CELJE Opekarniška 2 Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE FINANČNE SLUŽBE Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še nasled- nje: - da imajo visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri - 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog - da imajo organizacijske in poslovne sposobnosti - da pri svojem delu uveljavljajo načela samouprav- ljanja in socialistične morale - da podajo predlog o načinu vodenja finančne poli- tike glede na razvojni plan delovne organizacije in opredelijo svojo vlogo pri realizaciji predloga. Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpol- njevanju pogojev na naslov: LIBELA CELJE Opekarniška 2 Kadrovsko splošna služba z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 8 dneh po sprejemu ustreznih sklepov. UNIOR - kovaška industrija Zreče razpisna komisija TOZD gostinstvo in turizem razpisuje prosta dela"in naloge - vodje temeljne organizacije gostinstvo in turizem Zahteva se visoka ali višja strokovna izobrazba ustrezne smeri z delovnimi izkušnjami. Srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri z večlet- nimi delovnimi izkušnjami na vodilnih oz. vodstvenih delovnih nalogah in organizacijske sposobnosti. Kandidati morajo poleg zgoraj navedenih pogojev izpolnjevati še vse ostale posebne pogoje, ki so pre- dvideni za vodilne delovne naloge v družbenem do- govoru o kadrovski politiki. Pisne vloge z dokazili o strokovni izobrazbi in naved- bi dosedanjih delovnih izkušnjah naj kandidati poš- ljejo na naslov: UNIOR - kovaška industrija Zreče najkasneje v 15 dneh po objavi. Zavod športno-rekreacijski center »GOLOVEC« p. o. CEUE, Dečkova 1 Komisija za delovna razmerja Zavoda objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE Pogoji: - končana srednja ali višja šola ekonomske smeri - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Delo združujemo za nedoločen čas, s 3-mesečnirT' poskusnim delom. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanji!^ delovnih izkušenj na naslov: Zavod ŠRC »GOLOVEC« p. o. Celje. Dečkova 1 v 15 dneh po objavi O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po pot^' ku roka za vlaganje prijav. ^3 - 1- april 1982 NOVI TEDNIK - stran 21 UMOR NA GOMILSKEM ZnrUElUEi ZEMUA IvanCukiatl ustrelil Mihaela Brino¥cat'f:y!y-M^^Ps^: Za ljudi Gomilskoga in Grajske vasi je bila pietekla nedelja tragič- na. Okrog 11.30 ure je 62 letni Ivan Cukjati / Gornilskega z enocevno puško ustrelil sovaščana Mihaela Bi inovca, starega 55 let. Vaščani so posipali poljsko pot, ki je bila tudi vzrok za mejni spor med njimi. Poljska pot je zahtevala življenje očeta treh oti"ok. 20 LETNI SPOR Zaradi približno štirih hektaijev zemlje so včeraj popoldne pokopali na Gomilskem Mihaela Brinovca. V nedeljo dopoldne je leta organizi- ral delovno akcijo. Na pot med par- celami je namreč hotel nasuti gra- moz, tako da bi bil do njive lažji dovoz. Dolgo vrsto let je bil namreč ta kolovoz dober za vožnjo z vpre- go, za traktorsko vožnjo pa pot ni bila primerna. Ob tej poti je imc>l parcelo Ivan Cukjati, ki se nikakor ni h()t(>l s{jrijazniti s tem, da bi Bri- novec uporabljal pot za traktorske dovoze. Kot vse kaže je Ivan Cukja- ti plačeval tudi davek za tisti del zemljišča, kjer p<)t(>ka kolovoz, med tem ko je imel Mihael Brino- vec soflno določeno služnostno pravico. To pomeni, da je lahko pot uporabljal za dovoze. Na Geodetski upiavi v Žalcu so nam povedali, da služnostna uporaba .še ne pomeni, da lahko lastnik te pravice tisti del zi-mljišča tudi utrjuje in ga nasipa z gramozom. Sicer pa pravijo na Po- staji milice v Žalcu, da je spor med Brinovcem in Cukjatijem trajal že dvaj.set let. Cukjati je namreč kupil njivo ob »tragičnem« kolovozu leta 1962 od Brinovčeve'tete. To njivo je hotel od tete tudi Brinovec, vendar mu je teta ni hotela dati. Brinovec je tako dobil le služnostno pravico ozirorria pravico uporabe dela par- cele, kjer je njiva, za dovoze. Prav v tem pa so bili nav.sezadnje tudi vzroki za nenehne spore med Bri- novcem in Cukjatijem. ALKOHOL IN PUŠKA V nedeljo dopoldne so se zbrali na delu Brinovčeva žena, pokojni Mihael Brinovec, Anton Turk iz Grajske vasi ter njegov sin Anton, Slavko Buk(ivec iz Grajske vasi in Matija Slapnik, prav tako iz Graj- ske vasi. Med osmo in pol deveto uro je prišel k njim Cukjati ter jim naročil, naj nehajo s posipanjem ceste z gramozom. Naletel je na gluha ušesa in skupina je nadalje- vala z delom. Ivan Cukjati je od tu od.šel v gostilno Košenina, kjer je po izjavi gostilničarke spil pet pe- linkovcev, od tu šel ponovno k sku- pini, ki je delala, ter od nje znova zahteval, naj prekinejo s svojim de- lom. Ivan Cukjati je povedal, da so .se mu le smejali, Mihael Biinocev pa je dejal, da lahko na tem koščku zemlje počenja, kar hoče. Od tu je Ivan Cukjari odšel domov in se okrog 11.30 ure vrnil z enoc<,,'vno puško angleške izdelave Mars, kali- ber 7 X 64. Puško je Cukjati prine-| sel domov leta 1971, ko se je vrnil 7. začasnega dela v tujini. Za uporabo 1 le-te ni imel dovoljenja. Očitno tudi pod vplivom alkohola se je delovna akcija tragično končala. BRINOVCA JE DVAKRAT USTRELIL Ivan Cukjati je z razdalje pet me- trov pomeril v Brinovca ter ga za- del v prsi. Potem je skušal ustreliti še Antona Turka-starejšega. Turk .se j(.> skril za levo stran prikolici." ter proti Cukjatiju vrgel motiko. Ver- jetno je tu Cukjatija ni^koliko zmedlo, saj zatrjuje, da je v Turka dvakrat streljal, vendar so milični- ki našli na kraju, od koder je Cukja- ti meril v Turka dva naboja s celimi glavami. Ostali, ki so sodelovali v delovni akciji, so zbežali. Cukjati je zatem odšel do Brinovca ter ga še enkrat ustrelil tokrat v tilnik. Ali je bil Brinovec mrtev že po prvem strelu ali šele po di-ugem - to bo pokazala preiskava. PO UBOJU SPET V GOSTILNO Cukjati se je s tragičnega me.sta vrnil domov, skril puško v listnico, odšel v gostilno Košenina, poklical Postajo milice v Žalcu ter povedal, kaj je storil. Miličnike je pričakal doma. Žalski miličniki so povedali, da jim ob prijemu ni nudil nikakrš- nega odpora. ŽAL MU JE, DA NI ŠE TURKA Na vprašanje, če mu je žal, je Cukjati odgovoril, da niti manj. Iz- javil je, da mu je žal le to, da ni zadel še Antona Turka. Ivan Cukja- ti jo povedal, da mu je žal le zaradi Brinovčeve žene, ki ni ničesar kri- va in pa zaradi svoje žene, ki bo zaradi tega dejanja prav gotovo mo- rala še precej trpeti. To je Ivan Cuk- jati izjavil potem, ko se je že strez- nil. Komandir postaje milice v Žal- cu pravi tudi to, da ima občutek, da Cukjati ob storjenem dejanju ni bil v manj prištevnem stanju. ZA ZEMLJO SE UMIRA Zanimiva ji- tudi Cukjatijeva izja- va, da se je za zemljo boril že od sremske fronte sian in da se bo za zemljo boril do konca svojega živ- ljenja. Potem ko je bil zaprl v Celj- skem piskru, so ga odgnali v Nc-m- čijo, od tu pa je kot nemški vojak moral na rusko fronto. Tam so ga Rusi zajeli in moral je na srcmsko fronto. Partizanska leta ima prizna- na od 28. decembra 1942. Pravi, da je že nekaj tisočkr-at zrl smrti v oči in da tudi po tem dogodku ničesar niti v najmanjši meri ne obžaluje. Zal mu je le to, da se danes dogaja toliko krivičnih stvari. CUKJATI JE V PRIPORU Pr-eiskovalni sodnik je za Cukja- tija odredil pripor. Zaradi utemelje- nega suma, da je umoril Brinovca in zaradi dejanja, ki ima velik vpliv na ljudi, saj je Cukjati izjavil, da se bo počutil olajšanega šele takrat, ko bu ubil tudi Antona Tur-ka, sta- r-ejšega. ČE BI ZEMLJA VEDELA... Kaj lahko zapi.šemo ob koncu? Vprašamo se lahko, če je košček zemlje i-es vi-eden človeškega živ- ljenja. Odgovor je jasen in preprost. Razglabljamo lahko o slabih so.sed- skih odnosih, ki izvirajo spet zaradi koščka zemlje. Lahko razmišljamo tudi o komasacijah na Gomilskem polju - tudi tu je še precej nereše- nih sporov in težav in tudi pri tem se krhajo odnosi med lastniki tega predela Spodnje Savinjske doline, rasteta mržnja in sovraštvo. Tudi kraj, kjer se je zgodil zločin spada sem. In še to. Miličniki Postaje milice v Žalcu so Ivana Cukjatija ovadili za umor na grozovit način (kazen- ski zakonik določa za to od deset let zapora naprej do smrtne kazni) ter poskusa uboja (do deset let za- pora). Okoliščine in podrobnosti pa bo seveda dala sodna obravnava in vse drugo, kar sodi zraven. JANEZ VEDENIK GOREČI KONEC TEDNA SMRT V OGNJU 22 požarov na Celjsliem Konec prejšnjega tedna so imeli gasilci spet polne roke dela. Rdeči petelin je spet redčil gozdove, pogor-elo je tudi nekaj gospodarskih po- slopij. Podoba, ki se ponav- lja vsako pomlad. Tudi vzrok je isti: človeška malomar'- nost. V Jugoslaviji vsako le- to zgori več kot 6000 hektar- jev gozdov (v statistiki su za- jeti le večji požari), od tega jih dobre štiri petine upepeli malomarnost. Opozorila po- gosto naletijo na gluha uše- .sa, gasilci rešujejo, kar je mogoče, kadeča pogorišča pa .se množijo. Gasilci na Celjskem so si pr(.'jšnji vikend dodobra ogreli dlani. Gasili so kar 22 požarov, požar v Hruševju pri Šentjurju pa je zahteval tudi človc'ško žrtev. V bližini domačije je 74-letna Terezija Tržan zažigala suho travo in grmičevje. Ogenj se je začel širiti proti zidanici, Ter-žano- vi pa se je pri gašenju vnela obleka. Teržanova je oma- hnila in se zaradi gostega di- ma zadušila. V petek je gorelo še v Cači vasi pri Rogaški Slatini, v Rogatcu in v Sentjungartu pri Smarlnem v Rožni do- lini. V Galiciji pri Žalcu sta Da- nica Merzdovnik in Angela Gori.šek zažgali suho travo ob potoku. Zaradi vetra so se ognjerii zublji r-azširili v bliž- nji gozd. Škodo so ocenili na približno 30.000 dinar-jev. V Zbelovski gorci pri Sloven- skih Konjicah sta Peter Ve- selic in njegova žena prav ta- ko zažgala suho travo, ogenj pa je zaneslo tudi v bližnji gozd, last celjskega Gozdne- ga gospodarstva. Zgorelo je pet hektarjev gozda, škoda pa še ni ocenjena. V petek je zgorelo tudi go- spodarsko poslopje-v Hrast- ju pri Sentjur-ju last Jožeta Lipovška. Ogenj je zanetil lastnikov sin, ki se je na skednju igral z vžigalicami. Škodo ocenjujejo na več kot 300.000 dinarjev. V soboto je že ob 8. uri za- gorela traktorska prikolica v Šempetru. Okrog prikolice je bilo več plastičnih vrvic za prevezovanje hmelja, ki jih je zažgal 10-letni O. S., ko se je igral z vžigalicami. Prikoli- ca je zgorela, škodo pa oce- njujejo nad 15.000 dinarjev. V Brezju pri Mozirju je ogenj upepelil nekaj srprek in hlodov, požar pa je zaradi malomarno.sti povzročil Franc Letonje. Škode je za več kot 40.000 drnar-jev. V Vi- tanju pa je požar zanetil 16- ietni fant, ki se je igral s pe- tardami. Vžigalico je odvrgel' v travo, zgoi-elo pa je tudi 30 arx)V borovega gozda. Skoda .šc' ni ocenjena. Gorelo je tudi v gozdu v Tc-kačevem pri Rogaški Sla- tini, Stopčah pri Grobelnem in Gubnem pri Kozjem. Po- žare so pravočasno pogasili, tako da je škoda manj.ša. Hu- je pa je bilo v Podkraju pri Žalcu, ko je ivan Novak zaž- gal tudi 40 arov gozda. Ško- do so ocenili na 50.000 rlinar- jev. Grčar- Helmut je v soboto popoldan, okrcjg 14. ure na svoji parc<'li v Libojah zaži- gal odpadke. Veter- je ogenj zanesel v bližnji gozfl. Škodo so oc-enili na 20.000 dinarjev. V Podvrliu pil Mozirju in Vrbi pri Dobrni pa je (K)žar povzročil rnaloniairio odvr ženi iMgar-etni ogori-k. Cias: ci .so ogenj pravočasno ukr tili, tako da škoda ni velik Sicer pa je v soboto popi dan gorelo .še ob Pelikanovi poti in ob Teharski cesti v Cc-lju. V Goriški ulici v Laškc.n pa je Terezija Santej iz Rim- skih Toplic čistila vrl v bliži- ni mehanične delavnice in zažgala odpadke Ogenj .seje razširil na dvorišče delavni- ce, zgoreli pa sta kar-oseriji dveh avtomobilov. Škode je za približno 40.000 dinar-jev. V "soboto zvečer pa se je vnelo gospodarsko poslopje last Jožeta Tratnika iz Smar-tnega v Rožni dolini. Zgorelo je še pet ton sena, 1,5 tone koruze in več kme- tijskih strojev. Škode je za približno 800.000 dinarjev, požar pa je najverjetneje povzročil kratek stik v elek- trični napeljavi. Gasilci imajo po dveh na- pornih dnevih k sreči sp?t manj dela, pač pa bodo za delo poprijeli sodniki, zakaj vse, ki so iz malomarnosti za- netili ogenj in povzročili ško- do so že ovadili temeljnemu tožilstvu v Celju oziroma so- dnikom za prekrške za manj- šo malomarnost. META POKLEKA SREČKO SROT PROMETNE NESREČE NEPREVIDNO ČEZ CESTO Ko je voznik osebnega av- tomobila IGOR TRUPEj, 22, iz Sešč pripeljal z obvoznice do križišča proti kegljišču v Žalcu, je nenadoma stekla tik pred njim čez cesto 5-let- na deklica, ki jo je Trupej zbil. Težje ranjeno so odpe- ljali v celjsko bolnišnico. PREHITRO MIMO OTROK Iz žalske smeri je pripelja- la v Leveč voznica osebnega ■avtomobila TATJANA RA- ZBORSEK. 24, iz Arje vasi in kljub temu, da je opazila ob cesti dva otroka, ni zmanjšala hitrosti. Ko pa je pripeljala do njiju, je nena- doma stekla čez cesto 10-let- na J. F. iz Levca. in ker voz- nica zar-adi neprimer-ne hi- trosti ni uspela ustaviti, je deklico zbila po vozišču, le- ta pa se je težje poškodovala. PREKRATKA RAZDALJA Za osebnim avtomobilom ki ga je vozil FRANC ZALC KAR, 41, iz Sodne vasi. skozi Emo pri Šmarju vo/ MILICA MASNEC, 31. Rogatca. Ko pa je Zalo' zavijal v desno in zato zn^.; šal hitrost, ga Masneče\-^ uspela obvoziti, tem\-eč ]v čila vanj. Pri nesi-eči se voznica Milica Masnec h' ranila, težje pa njena sop niča ANGELA STIPLO . SEK, 56. iz Dobovca. IZSILJEVAL JE PREDNOST Po Ulici Br-atov Vošnjakov v Celju je pripeljal v križišče s prednostno Kerenikovo ulico voznik osebnega avto- mobila CVETKO STIFTER. 25, iz Celja. Ni se prepričal, če je cestišče prosto in zape- ljal v križišče v trenutku, ko je po Ker-snikovi pripeljal z osebnim avtomobilom SLO- BODAN GLUVIC, 26, iz Ce- lja. Ob trčenju se je težje ra- nil voznik Gluvič, škode pa je za 50.000 dinarjev. HMEZAD GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC Vabi k sodelovanju delavce za temeljne organizacije združenega dela na področju občine Žalec, za opravljanje naslednjih del in nalog: 1. VODENJA MANJŠEGA GOSTINSKEGA LOKALA 2. STREŽBE JEDIL IN PIJAČ 3. KUHANJA JEDIL ŠIROKEGA IZBORA Pogoji: pod 1. - hotelska ali poslovodska šola, smer kuharstvo, - 3 leta delovnih izkušenj; pod 2 - poklicna gostinska šola, smer natakar, - 2 leti delovnih izkušenj; pod 3. - poklicna gostinska šola, smer kuhar, - 2 leti delovnih izkušenj; Poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Interesente vabimo, da v 15 dneh od dneva objave vložijo pismene vloge z vsemi dokazili na naslov: HMEZAD, GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC, Hmeljar- ska št 2. O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v zakonitem roku. 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 13 - 1. april ^^ PRODAM PRODAM Lado 1200, letnik 72 s plinsko napeljavo. Tominšek, La*ova vas 68, Prebold PRODAM leseno hišo z vrtom in 60 arov gozda. Šifra. SELITEV. PRODAM spalnico. Bibič, Čopova 13. ZAPOROŽCA voznega, cena 8000 din, prodam. Jože Mulej, Nova vas n. h. Šentjur. PIANINO prodam. Inf. po tel: (063) 701-346 od 18. do 20. ure. PRODAM molzni stroj (15 litrov), star leto dni, električnega pa- stirja, svinjo - 100 kg. Peter Krč, Botričnica 16, Šentjur. PRODAM AMI - Break, letnik 72 Alojz Tanšek, Tel: 710-683 od 14. do 18. ure. PRODAM kavč in kombiniran šte- dilnik (4 plošče in pečica plin, 2 plošči elektrika). Vprašati od 16. do 19. ure. Celje, Moše Pijade 10. PRODAM traktor Univerzal 445 s kabino in pogon na prednja ko- lesa, malo rabljen, ter fosne hrastove, debelina 5 cm. Franc Turnšek, Dobrina 51, 63223 Lo- ka pri Žusmu. PRODAM gradbeno barako 4 X 8 m. Klicati dop. 23-164 ali popoldan 730-960, Majcen. FIAT 126 P, letnik 79, prevoženo 35.000 km, ugodno prodam. Ire- na Žagar, Petrovče, Vrt 28. HLADILNIK Končar nov, kombini- ran z zmrzovalnikom ugodno prodam. Koželj, Partizanska 51, Celje. UGODNO prodam dnevno sobo (trosed, regal, dva fotelja, klub- sko mizico). Inf. vsak dan po 17. uri na tel: 35-238, Celje. PRODAM 8 mesecev brejo telico. Srnovršnik, Gorica, Šmartno v R. D. LJGODNO prodam stanovanje, ozi- roma zgornji del hiše z vrtom pri Avtobusni postaji v bližini Celja. Tel: (061) 819-303. FORD Taunus 17 M, letnik 66, ne- vozen, ugodno prodam ter 4 kom avtogume nove TIgar 6.40 X 13. Jernej Zdolšek, Škof- ja vas 63. PRODAM Zastavo 750 po delih. Inf. na tel: 27-269 vsak dSm od 15. do 20. ure, razen torek in četrtek. PRODAM tovorni avto Tatra 138. Ogled možen vsak dan v Celju, Trnovlje 103. PRODAM vozne krave z mlekom. Ena težka, ena lahka, ter seno. Janez Šorn, Bukovžiak 9, Te- harje. SAMONAKLADALKO 17, v odlič- nem stanju prodam. Franc Ve- ber, Galicija 66, Žalec. PRODAM Škodo, letnik 78, po ge- neralni 5000 km delno popravilo karoserije in komplet dele s strojem istega letnika. Celje, Breg 46, pri Somonič vprašati. ŠKODO 120 L, dobro ohranjeno garažirano, prevoženih 26.000 km z dodatno opremo, registri- rano do 25. 11. 82 prodam in termoakumulacijsko peč AEG 4 KW rabljeno eno sezono. Ogled po 14. uri. Naslov: Milan Drem- šak. Na Tičnico 10, Šentjur pri Celju. UGODNO prodam salonitke 190 kom visokovaljno 100 x 130 in 13 m slemenjakov. Inf po tel; 21-247 PRODAM 126 P letnik 82. Josip Ovčar, Vojkova 6, Celje REJCI PERUTNINE! Enodnevne piščance, bele. težke in rjave (tudi same nesnice) dobite vsak torek popoldan doma in ob sre- dah in sobotah na trgu. Prodaja- mo tudi enoinpolmesečne pi- ščance. Valilnica Vinter, Lopata 55, Celje, tel:27-777. ZASTEKLJENA rabljena okna 160 X 120 en komad, 120 x 145 2 kom, 70 X 80 2 kom in 70 X 145 en komad, ter kuhinj- ski delovni pult 120 x 60. Latko- va vas 154. Prebold. RENAULT 4 TLS, 25.000 KM ka- ramboliran, star 2,5 let ugodno prodam. Ogled vsak dan popol- dan. Čevizovič, Ulica Frankolov- skih žrtev 15, Celje. FIAT 127 osebni avto, reg. za 1982 prodam. Celje Tkalska 4. PRODAM kvaliteten hlevski gnoj. Tesner, Cesta v Tomaž 3, Voj- nik. UGODNO prodam motorno kolo Java CZ 350 registrirana. Prevo- ženih 4300 km. Cena 3 stare mi- lijone ali ček za gradbeni mate- rial. Ogled vsak dan Stanko Div- jak, Ogorevc 8, Štore. KOMPRESOR zračni trudbenik 40 L prodam. Ulaga. Babno 20, Ce- lje. UGODNO prodam Diano letnik 77, Tel: 26-144. UGiODNO prodam štedilnik na trdo gorivo in električni štedilnik še pod garancijo. Ogled popoldan. Jože Frece, Debro B 2, Laško. PRODAM traktor - nemški - Perše 33 KS v dobrem stanju, cena ugodna. Ogled možen vsak dan. . Ludvik Vipotnik ali Jagodic, Plat 4, Rogaška Slatina. ŽVICE za brajde prodam. Adolf Li- puš, Zvodno 63, Celje, Dostop iz Selc. PRODAM kravo simentaiko, eno- osno prikolico nosilnost 2 t, av- to Fiat 750 SEM star dve leti. Miha Tržan, Lisce 27, Celje. PRODAM hlevski gnoj. Franc Ban, Lopata 65, Celje. PRODAM kopalno kad. Avgust Mavrin, Trnovec 24a, Šentjur. ČRNO beli televizor Gorenje 921 elektronik prodam. Tel: 21-450. PRODAM jedilni in semenski krompir - Igor. Tone Zadel, Le- več 53. PRODAM parcelo, sadovnjak 4000 m^ kmetijsko zemljišče, lepa sončna lega, rabljen črnobeli televizor, električni štedilnik, hladilnik in spalnico. Ogled od 1-4. 4. Poženel, Lisce 3 (Anski vrh) Celje, Pozneje inf. tel: (061) 348-635. PRODAM karambolirano Zastavo 1300 LUX za dele po ugodni ce- ni. Tone Kambič, Celje, Tkalska 14. DIANO letnik 1979 prevoženih 39000 km, dobro ohranjeno pro- dam. Cena po dogovoru. Inf. na tel: 21-050 int. 235 od 6-14. ure. GOSTINCI! Prodam pomivalni stroj za posodo, expresso, elek- tronsko blagajno, vrtne stole, ter mize, fritezo in drugo. Vrtač- nik Marjeta, Dolenja vas 62, Prebold. PRODAM Fiat 132 letnik 1973, ce- na 13 M. Marjeta Vrtačnik, Dole- nja vas 62, Prebold. PRAŠIČA za zakol prodam. Pilih, Trnovlje 8, Celje. PRODAM traktor 15 KM Rudi Ant- loga, Gotovlje 112, Žalec. PRODAM prašiča za zakol. Jože Planinšek, Trnovlje 44, Celje. Opeko-modul - 4000 komadov no- vo, prodam po ugodni ceni ..GOTOVINA«. ZASTAVO 101 letnik 72 in prikolico za čoln prodam. Tel: 063 701- 494. PRODAM Zastavo 750 S letnik 79 Tel: 22-506 po 11. uri. Žago STIHL 0,75 v dobrem stanju prodam. Naslov: Emil Tovornik, Podgrad 32, Šentjur pri Celju. PRODAM rabljen bar>ini TV Grun- ding. Inf popoldan, Tel:25-432 Boris Aleksovski, Celje, Mikloši- čeva 5. SEMENSKI krompir prodam Go- lob. Slance, Teharje. PRODAM čoln Maestral 18 in mo- tor Tomos 4. Riickl Milan, Ložni- ca lOa, Celje ZASTAVO 750 I, letnik 77, nujno prodam. Ivan Čižmešija, Debro 9, Laško. KUPIM Vauxhall Chevete za re- zervne dele. Tel: (063) 701-135 od 6. do 20 ure KUPIM invalidski motor-tricikel lahko brez motorja. Ivan Jer- neje, Dečkova 50, Celje. KUPIM otroški športni voziček dežnik. Tel: 27-610 MLAD par z višjo izobrazbo, vaje- na vsakega kmečkega dela, ku- piva kmetijo v okolici Celja. Po- nudbe pošljite pod šifro: RAD IMAM ZEMLJO. KUPIM zazidljivo parcelo za vi- kend ali zidanico. Ponudbe poš- ljite pod šifro: Vikend-Zidanica. STANOVANJA SOBO oddam z možnostjo kuha- nja in souporabo kopalnice. Po- nudbe pod širo: APRIL. MLAD par mirne narave z višjo šolo in oba zaposlena, Išče sta- novanje v Celju ali bližnji okoli- ci. Ponudbe pošljite pod šifro: STANOVANJE IŠČEM neopremljeno sobo s sani- tarijami. Šifra: 1512. MLAD par brez otrok išče oprem- ljeno ali neopremljeno sobo v Celju ali v okolici. Šifra MAREC. ZAPOSLITEV SPREJMEM delavko za nedoločen čas. čiščenje prostorov, pomi- vanje posode in druga pom. de- la Dnevno 7 ur, nedelje proste. Gostilna Lavrič, Teharje. ZAPOSLIM 2 slikopleskarja in dva fanta sprejmem v učenje za so- boslikarja. Štumberger Franc, Celje, Breg 46. DVA KV slikopleskarja sprejmem Slikojpleskar Filipič, Zidanškova 7, Celje. RAZNO v OKOLICI Laškega vzamem v na- jem posestvo. Lahko tudi s preužitkom. Rafael Jakopič, Zg Rečica 106. Laško. 11.3. sem zgubila debelejšo zlato verižico (ovratnico) v Celju, nek- je v centru (T, Zlatarna, Tkani- na) ali pa v Stanetovi ulici proti Zdravstvenemu domu. Poštene- ga najditelja prosim, naj jo vrne proti nagradi. Elza Kolšek, Šmartno ob Paki 38 ali javi na tel: 884-002. ^ MONTAŽO avtoradia in ostala av- tokleparska popravila opravim na domu. Tel: 26-144. ZDRAV upokojenec 62 let, mirne- ga značaja gre v skupno gospo- dinjstvo najrajši v okolici Celja. Šifra: POŠTEN IN MIREN. ODDAM v najem 2.5 ha njiv in trav- nikov v Galiciji v bližini asfaltne ceste. Možna pretežno strojna obdelava. Šifra: Sončna lega. V VARSTVO vzamem otroke. Po- gladič, Ivenca 23, Vojnik. IŠČEM mlajšo nevezano upoko- jenko, solidnega zdravja, ki bi želela pomagati voditi gospo- dinjstvo vdovi, upokojenki, tre- nutno lažjemu invalidu, v last- nem domu v centru mesta. Nu- dim vso oskrbo, ogrevano sobo in denarno nagrado po dogovo- ru. V poštev pridejo samo soli- dne osebe. Cenjene ponudbe prosim pod šifro: LEP SKUPNI DOM. UREJENO posestvo, obdelovalne površine 1,8 ha in 1,9 ha gozda z novimi poslopji zamenjam zara- di bolezni za manjše v širši oko- lici Žalca. Ostali pogoji po dogo- voru. Šifra: Sončna lokacija. KLESANJE in obnavljanje črk na vseh vrstah kamna na pokopali- šču. Drago Pušnjak, Lopata 58a, Celje, tel: 28-974. SALON MEBLO CEUE, Vrunčeva 2a vabi k sodelovanju prevoznika s kamionom - nosilnosti 2,5 t, za dostavo pohištva strankam in pomoč pri do- stavi blaga. Tel. 22-352. Komisija za delovna razmerja hp Pivovarne Laško razpisuje prosta dela in naloge, in sicer: 10 delovnih mest - posluževalec polnilne linije Pogoj: - psihično in fizično zdrav. V poštev pride moška in ženska delovna sila. Vloge naj irvteresenti pošljejo na naslov: hp Pivovarna Laško Služba pravne varnosti in kadrovanja 63270 Laško, Titova 28 • Razpis velja do zasedbe področij del in nalog. HMEZAD CELJSKA MESNA INDUSTRIJA CELJE Cesta v Trnovlje 17 DS DO Celjska mesna industrija in DS TOZD Proizvodnja razpisujeta dela in naloge delavcev s posebnimi poblastili in odgovornostmi 1. POMOČNIK DIREKTORJA DO CELJSKA MESNA INDUSTRIJA Pogoji: visoka šolska izobrazba živilsko-tehnološke ali ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj na orga- nizacijskih delih v mesno-predelovalnih obratih 2. VODJA EKONOMSKO- ORGANIZACIJSKEGA ODDELKA Pogoji: visoka šolska izobrazba ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj s področja organizacije razpisa- nih del 3. VODJA TOZD PROIZVODNJA Pogoji: visoka šolska izobrazba živilsko-tehnološke ali veterinarske smeri, 5 let ustreznih delovnih izku- šenj Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Celje, izpolnjevati še naslednje po- goje: - sposobnost organiziranja in vodenja dela v leamu, - širša družbeno politična aktivnost, - pravilen odnos do samoupravljanja in socialistične morale, - v kadrovskem postopku podati stališča oziroma predloge o izpeljavi srednjeročnih programskih nalog Za opravljanje razpisanih del bodo delavci imenovani za 4 leta Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe v 15 dneh po objavi, o izbiri bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku roka za objavo. ^ 1. april 1982 NOVI TEDNIK - stran 23 pOPOČILA 8' tiV ŽAV, otroška matineja S Pavič VROČI VETER, hu- ' rnoristična nadaljevanka TV Beog-^ad - TV KAŽIPOT 1 ° NARODNA GLASBA '5^ KMETIJSKA ODDAJA 1% POROČILA (do 13. 05) n VISOK PRITISK, zabavno • glasbena oddaja TV Koper ^ POROČILA 'Sc DOBA SWINGA, ameriški film ipORTNA POROČILA no ČLOVEK BREZ MEJA: Ra- dost pristanka, dokumentar- na serija ,^ REPORTAŽA Z NOGOMET- NE TEKME SARAJEVO : HAJDUK .(JO RISANKA TV IN RADIO NOCOJ TV DNEVNIK 55 VREME 'no M šečerovič-P. Pavličič-Z " Dirnbach: NEPOKORJENO MESTO, nanizanka TV Za- greb i,30 ŠPORTNI PREGLED • ^00 POROČILA DddajnikI II. TV mreže: 900 ODDAJE ZA JLA (do 12.00) 545 HOMER, ameriški film 10 NEDELJSKO POPOLDNE 830 REPORTAŽA Z NOGOMET-. NE TEKME SARAJEVO :, HAJDUK ,900 RISANKE ' ,930 TV DNEVNIK 2000 ZGODBE O JAZZU 1,00 VČERAJ, DANES, JUTRI ;,.00 GLEDALCI IN TV 1135 E. Zola: NINA, francoska na- daljevanka (do 22.35) lONEDELJEK, 5. 4. 8.45 TV V ŠOLI: TV koledar, Zgodba, šolski muzej: Her- barijska in paleontološka zbirka v Pazinu; Sodobna afriška književnost lOOO POROČILA ,0.05 TV V ŠOLI: Materinščina, Iz Kockice, Risanka, Naši kraji, Kutianje, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnie minute (do 12.10) 710 POROČILA M5 MESTA: LONDON, angleško kanadska serija 6.00 DRUŽBENA SAMOZAŠČITA: Skupna in osebna RBK za- ščita 1830 OBZORNIK 18 45 MLADINSKI STUDIO 19.15 RISANKA 9.24 TV IN RADIO NOCOJ 1930 TV DNEVNIK 1955 VREME »00 J. Hubač NEDOZORELE MALINE, češka drama !1.30 KULTURNE DIAGONALE 8.15 V ZNAMENJU ^OREK, 6. 4. 9.00 TV V ŠOLI: TV koledar, Kole- sa, kolesa, Nižine v Jugosla- ' viji, Dnevnik 10 100O POROČILA 1005 TV V ŠOLI: Rastlinski labo- ratorij, Predeli in ljudje, Ri- sanka, Balzac, -Govori Pre- drag Manojlovič, Risanka, Tečaj kitare, Zadnje minute (do 12.10) ^540 ŠOLSKA TV: Razglasitev re- publike. Elementarne igre '^15 POROČILA ^^20 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O mladeniču, ki je grah pobiral '35 JUGOSLOVANSKI NARODI V PESMI IN PLESU: Podrav- ske pesmi ^00 PISANI SVET: Konji, konji, Panova piščal .= 30 OBZORNIK ČAS, KI ŽIVI: Iz gorja je zra- ,'^15 RISANKA ;;24 TV IN RADIO NOCOJ 330 TV DNEVNIK J55 VREME ^00 AKTUALNO; Komunist, ne samo član ^ 20 45 PASTIRJI IZ TUŠETIJE, zad- nji del gruzinske nadalje- vanke 21.45 V ZNAMENJU SREDA, 7 4. 9.00 TV V ŠOLI TV koledar. So- cialistična revolucija v Jugo- slaviji, Gornji Kolašin 1000 POROČILA 10.05 TV V ŠOLI Biologija, Predeli in ljudje, Risanka, Kocka, kockJca; Poklici - programer in operater, Risanka, Tele- sna vzgoja, Zadnje minute (do 12 10) 17.45 POROČILA 17.50 CICIBAN, DOBER DAN Če- belica leti z neba 18.00 DRUŽINA SMOLA, madžar- ska risana serija 18,30 OBZORNIK 18.45 DRŽAVNI ANSAMBEL GRU- ZINSKE FOLKLORE 19.10 RISANKA 19.24 TV IN RADIO NOCOJ 19.30 TV DNEVNIK 19.55 VREME 20.'00 FILM TEDNA: SEDEM JA- NUARSKIH DNI, španski film 22.05 V ZNAMENJU ČETRTEK, 8. 4. 8.55 TV V ŠOLI: TV koledar, Geo- metrija, Človek in energija. Zanje nihče ne skrbi 10.00 Poročila 10.05 TV V ŠOLI: Silicij, Predeli in ljudje, Risanka, Združeni na- rodi. Od doma do šole. Ri- sanka, Zgodba. Zadnje mi- nute (do 12.10) ^'15.40 ŠOLSKA TV: Razglasitev re- publike, Elementarne igre 17.15 Poročila 17.20 ZBIS - V T. Arhar: UGANKE - ZANKE 17.35 Ml SMO MALI MUZIKANTI: Pravljična hiša strica Dore-;^ mifaja, češka glasbena serija" 18.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA: Živeti, živeti in Veteran, Slo- venska filma 18.30 Obzornik 18.45 PO SLEDIH NAPREDKA 19.15 RISANKA 19 24 TV IN RADIO NOCOJ 19.30 TV DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 GLASBENI ČETRTEK 21.35 ITD, dokumentarna oddaja 21.50 V ZNAMENJU PETEK, 9. 4. 8.50 TV V ŠOLI: TV koledar, Fran- coščina, Hrvaški potopise! - ■ M. Mažuranič: POGLED V BOSNO 10.00 POROČILA 10.05 TV V ŠOLI: Osvoboditev Ju- goslavije, Iz Kockice, Risan- ka, Ne vprašajte mene. Pisci na ploščah, Risanka, Izobra- ževalna reportaža, Zadnje minute (do 12.05) 17 25 POROČILA 17.30 KAJ JE NOVEGA NA POD- STREŠJU, otroška serija TV Zagreb 18.00 SLOVENSKI PIHALNI ORKE- STRI 18.30 OBZORNIK 18.45 KIDRIČEVI NAGRAJENCI 19.15 RISANKA 19.24 TV IN RADIO NOCOJ 19.30 TV DNEVNIK 1955 VREME 20 00 W. Atteway: SKAG, ameriška nadaljevanka 20.55 NE PREZRITE 21.10 TI DNEVI, TA LETA: Filmska kronika 1957 - 1. del, doku- mentarna serija 2205 SPREMLJAJMO - SODE- LUJMO!, športna oddaja 22.15 NOČNI KINO: DEDINJI, mad- žarski film 23.55 POROČILA Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV DNEVNIK V MADŽAR- ŠČINI 17.30 TV DNEVNIK 17.45 KOLIBRI, otroška oddaja 18.15 MLADI ZA MLADE: Histerič- ni razgledi 18.45 GLASBENI KLUB 82 19.30 TV DNEVNIK 20.00 MOJ SVET GLASBE: Miro- slav Homen, dirigent sara- jevske opere 20 50 24 UR 2105 POROTA, dokumentarna se- rija 22.10 NOČNI KINO SKRIVNOST IZGUBLJENEGA OTROKA, ameriški film (do 23.50) SOBOTA, 10. 4. 8.00 POROČILA 8.05 CICIBAN, DOBER DAN: če- belica leti 2 neba 8.15 Ml SMO MALI MUZIKANTI: Pravljična hiša strica Dore- mifaja, češka glasbena serija 8.40 ZBIS - V. T Arhar; UGANKE - ZANKE 8.55 KAJ JE NOVEGA NA POD- STREŠJU, otroška serija TV Zagreb 925 PISANI SVET: Konji, konji, Panova piščal 9.50 MESTA; London, angleško kanadska serija 10.35 PO SLEDEH NAPREDKA 11.05 A.Marodič: NAŠA KRAJEV- NA SKUPNOST - Varnost pa taka 12.00 POROČILA 14.55 NOGOMET ŽELJEZNIČAR : VARDAR, prenos 16.55 POROČILA 17.00 PJ V KOŠARKI 18.30 NAŠ KRAJ: Rut - Grant na Tolminskem 18.45 MUPPET SHOW: Lynda Car- ter 19.10 ZLATA PTICA: Martin.Krpan 19.15 RISANKA 19,20 CIK CAK 19.24 TV IN RADIO NOCOJ 19 26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 19.55 VREME 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA 20.00 TV KRIŽANKA 21.40 PROPAGANDNA ODDAJA 21.45 ZRCALO TEDNA 22.00 KLUTE, ameriški film 23.50 POROČILA RADIO CELJE SPORED OD 1.4. DO 7.4.1982 Četrtek, i. 4.: S.OO Poročila, 8.05 Dopoldne z vami - gost oddaje Rudi Peperko, družbeni pravobranilec sa- moupravljanjo (vTnes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaklju- ček sporeda, 15.30 Obvestila 15.45 Zabavni globus, 16.00 Kroniak, 16.15 Čestitke in pozdravi, 16.30 V živo: Hej, haj brigade, 18.00 Zaključek sporeda. PETEK, 2. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes ob 9.00 Poročila), 9.30 Zveplometer, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Mladi mladim, 18.00 Zaklju- ček sporeda. SOBOTA, 3. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Kuharski kotiček, 8.30 Koledar prireditev 9.00 Poročila 9.05 Jugotonov express, 9.30 Filmski sprehodi. 10.00 Zaključek spo- reda, 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota, 16.00 Poro- čila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. NEDELJA, 4. 4.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila. 10.30 Predstavljamo vam. 10.45 Kekčevi prijatelji. 11.00 Ve- dri zvoki, 11.15 Zabavni globus, 11.30 Kmetijska od- daja, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Poročila, 13.05 2veplometer (ponovitev), 13.30 Literarna oddaja. 13.45 Iz domačih logov, 14.00 Zaključek sporeda. PONEDELJEK, 5. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno do- poldne (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek spo- reda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 17.15 Lestvica narodnoza- bavnih melodij, 17.30 Športni pregled, 17.45 Glasbene novosti, 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 6. 4.: 8.00 Poročila. 8.05 Dopoldne z vami - strokovnjak svetuje (vmes ob 9.00 Poročila). 9.30 Espe- ranto, 10.00 Zaključek sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz Krajevnih skupnosti, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Odmevi, 18.00 Zaključek sporeda. SREDA, 7. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozrJravi, 16.30 Za delavce iz bratskih republik. 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika. 17.15 Glasbene vzporednice. 17.30 Aktualno. 17.45 Iz zakla- dnice zborovske glasbe. 18.00 Zaključek sporeda. IZ SPOREDA ČETRTEK, 1. 4. ob 16.30 V ŽIVO: HEJ, HAJ, BRI- GADE Prvi april je dan mladinskih delovnih brigad, zato bomo oddajo v živo namenili našim brigadirjem, njiho- vemu delu, načrtom in še čemu drugemu, kar sodi v ži\'ahno in pestro brigadirsko življenje. Za popestiite\' oddaje smo povabili tudi brigadirje - veterane, ki bodo pripovedovali o svojih izkušnjah in doži\ijajih. Oddajo bo povezovala Marjela Agrež. NEDEUA, 4. aprila ob 13.30: LITERARNA OD- DAJA Z današnjo literarno oddajo posegamo na področje literature o narodnoosvobodilni vojni. 6. aprila so Neinci brez vojne napovedi napadli speči Beograd. Jugoslavijo je zajela vojna vihra. Tisti "Sesti april - opisuje pisatelj Tone Fajfar v knjigi Odločitev, kjer so zbrani njegovi spomini in partizanski dnevnik. Odlomek boste slišali v interpretaciji igralca SLG Ce- lje Zvoneta Agreža. SREDA, 7. aprila od 8.00-9.30 DOPOLDNE Z VAMI V oddaji bomo spregi.ivorili o vpisu mladih in odra- slih v prve letnike srednjega usmerjenega izobraževa- nja v mreži šol na celjskeni območju. O rezultatih vpisa ter o nadaljnih iialogiih. ki sledijo iz tega. bodo go\ orili člani kti.udinacijskega odbora za usmerjanje \'pisa pri občinski kontcrenci socialistične zveze v Celju. Od- dajo pripravlja Violeta Vato\ec-Einspieler. Trgovska delovna organizacija »SAVINJSKI MAGAZIN«, Žalec vabi k sodelovanju ^DRŽEVALCA - VK električarja z 2. leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in vozniškim izpitom B kategorije. Interesenti naj se prijavijo v 15 dneh po objavi na naslov: TDO »Savinjski magazin« Žalec - Komisija za delovna razmerja, Šlandrov trg 35, s pismeno vlogo in dokazili o izobrazbi. ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE Planinsko društvo Polzela je pod pokroviteljstvom TKS Žalec organiziralo orientacijsko tekmovanje Bezovec 82, ki se ga je udeležilo 51 ekip s 153 tekmovalci. Od tega je bilo pionirskih ekip 41, mladinskih 7 in 3 članske ekipe. Progo sta odlično pripravila planinska vodnika Stane Štorman in Božo Jordan. Po posameznih starostnih skupinah pa so najboljše rezul- tate dosegli: pri pionirjih je bila prva ekipa OS Šempeter, drugo in tretje mesto pa so zasedli učenci OS Polzela; pri mladincih je bila prva ekipa PD Prebold, druga PD Polzela in tretja TS Celje; pri članih je bila prva ekipa JK Črni Galeb, dmga ekipa JK Črni galeb, Prebold in tretja ekipa PD Polzela. Na sliki ekipa iz Andraža. T. TAVČAR, RADIO V GABER JU V reportaži z javne radijske oddaje, ki smo jo pripravi v soboto v samopostrežni restavraciji v Gaberju, smo zapisali, da se je javne radijske oddaje kljub lepemu vremenu udele- žilo mnogo ljudi. To dokazuje tudi tale posnetek, ki ga je napravil Tone Tavčar. Ljudje so bili s sporedom, ki jim ga je pripravilo uredništvo Novega tednika in Radia Celje, zado- voljni. Res pa je, da so prijetno sobotno popoldne preživeli tudi po zaslugi pokrovitelja oddaje Hmezadove delovne organi- zacije Gostinstvo in turizem. Kot so povedali v samopostrežni restavraciji, bodo odslej skušali še večkrat pripraviti takšne in podobne prireditve ob koncu tedna. Ce bo odziv dovolj dober, pa jih bodo podaljšali tudi bolj pozno v noč. ......___________JANEZ VEDENIK, PRIJETNO IN KORISTNO ^ Na pomlad smo zelenjave, takšne ali drugačne še posebu željni. V trgovinah je je sicer precej, je pa draga, na prin solata kar po 120 dinarjev. Nekaj zato, pa tudi zaradi vab vega pomladanskega sonca, se radi odpravimo nabirati grat. Ker je mraz kar dolgo držal ga še ni veliko, posebno belega ne, pa se tolažimo, da je v tistem, ki ga najdemo, v vitaminov. Na travniku blizu Žalca smo naleteli na Ano in Ka Dosedla, ki sta se lahko pohvalila z dobro bero. Cekar jel skoraj poln. Pravita, da jima najbolj tekne s toplim kroi pirčkom, dober je tudi s fižolom, tako na star način pripra Ijeri, z ocvrto slanino ali ocvirki pa je najboljši. Gotovo s njima strinjajo mnogi drugi, o tem pričajo številni nabiri po poljih. T.TAVCi S ČOLNOM IZ MARIBORA DO BEOGRADA Piše: ERNEST REČNIK Vodna pot od Maribora po Dravi in DQnavi do Beogra- da je dolga nekaj nad 600 km - to je bila naša ugotovitev, ko smo nekega majskega dne zvečer pred mnogimi le- ti po telovadbi v sokoJskem domu v Hočah delali načrte s čim in kako se bomo peljali na vsesokolski izlet v Beo- grad. Milanu, ki je bil načelnik Sokola in hkrati naš duhovni vodja je prišlo na misel, da se ne bi smeli zadovoljiti z že- lezniškim prevozom, temveč bi si morali izbrati drugo pri- vlačnejšo in zanimivejšo pot. Misel nas je vzburjla in nam ni dala miru vse dotlej, do- kler nismo dokončno skleni- li, da si sami napravimo svoj čoln in z njim po vodni poti krenemo na vsesokolski izlet v Beograd. Plaz je bil sprožbn in nihče ga ni mogel več ustaviti. Mi- lanove organizacijske spo- sobnosti so zablestele. Kar naenkrat so bile v domu pr- vorazredne deske brez grč, skobelnik in celotno mizar- sko orodje ter načrt za 6 m dolg in 1,5 m širok čoln. Kljub temu, da se je naglo bližal konec šolskega leta in so v šoli postajali profesorji zelo zahtevni in radovedni je za opravljanje domačih na- log in učenje ostalo bore ma- lo časa. 5e danes se čudim, da sem tisto šolsko leto izde- lal prvi Jetnik učiteljišča še s kar solidnim dobrim uspe- hom. Vse popoldneve in ne- delje smo namreč prebili ob delu na čolnu, ki je iz dneva v dan dobival vse lepše obli- ke in na konca postal prava mojstrovina našega skupne- ga dela. Coln je bil dovolj prosto- ren za 6 člansko posadko; na vsakem boku je imel po dve vesli in zadaj krmilo. Pople- skali smo ga z belo oljno bar- vo in mu dali ime Sokol kar smo na kljunu lepo natiskali z modro oljno barvo. Poseb- nost čolna je bila v tem, daje prvo tretjino pokrival bel im- pregniran razpet šotor v obli- ki strehe, na katerem smo z velikimi tiskanimi črkami, ki so bile že od daleč vidne natiskali MARIBOR - BEO- GRAD. S tem napisom smo hoteli vzbuditi splošno po- zornost prebivalcev ob obali rek, kar nam je tudi v celoti uspelo. Bližal se je dan našega od- hoda, zato smo čoln naložili na velik voz »parizar« in ga odpeljali do Rogoze, kjer smo ga pri članu naše posad- ke Karlu krstili - Karlov oče je namreč bil na Rogozi go- stilničar. Ladje krstijo s šam- oanjcem tako. da steklenico šampanjca, ki je privezana na dolgi vrvi boter zaniha na trup ladje, kjer se razbije. Naš boter je to poenostavil - v čoln je zabrisal Štefan vina in procedura krščenja je bila opravljena. Drugo jutro, spomnim se, da je bil četrtek 18. junija smo odpeljali čoln v Dogoše, to je vas približno 10 km niž- je od Maribora in ga spustili v Dravo. Prijetno smo bili presenečeni, ko smo ugoto- vili, da čoln prav nikjer ne pušča in je na vodi pravilno uravnovešen. V gradnji čol- nov naša šestorica ni imela prav nobenih izkušenj - saj je bil SOKOL naša prva moj- strovina. 120 LET LAŠKE GODBE HORUK V NASLEDNJIH STI Ni najstarejša, je pa mt^d naj.stareišimi godbami v Slo- veniji. Ce bi se hoteli o tem prepirati, potem bi šli lahko v sivo davnino, kajti med drugim je črno na belem za- pisano,' da je v Laškem trgu kmcčk(> upornike pričakala godba, to pa je bilo leta 1572. Zanesljiv je podatek, da je bila godba na pihala, tolkala in na v^;e instrumente, ki so- dijo v ta splet, ustanovljena leta'1862, potem ko se je iz Pariza vrnil Franc Klepej iz Harja pri Laškem. Kot potu- joči čevljar je obšel precej sveta, igral v Parizu v vojaški godbi in opernem orke.stru klarinet in se vrnil domov kot izoblikovan, priznan glasbenik. Po.stavil je teme- lje godbe, ki so jo finančno podprli Karničniki, la.stniki Wichselbergovega dvorca, kjer v tem času urejujejo muzejsko zbirko, ki med svojimi predmeti hrani foto- grafijo godbe iz leta 1884, ko je v Marijagradcu ob nekem prazniku igrala delavcem Witthalmove tovarne ce- menta. V 120 letih je bilo nekaj krajših premorov, najdaljši je bil zaradi vojne od 1916 do 1924, vendar ob vsaki ponov- ni ustanovitvi je bila večina godbenikov iz vrst predho- dnega korpusa glasbenikov. V 120 letih se je zvrstilo 14 kapelnikov: Franc Klepej, Gašper Kolman, Jožef Win- disch, Franc Ropret, Mihael Verbič, Franc Kemr, Ernest Kvartič, Franc Ropret, Alojz Covnik. Anton Pojavnik, Franc Zupane, Albert Zu- pane, Ivan Povše in Marjan Vrečar. V laški pihalni godbi je ve- liko tradicionalnega. 2e ustanovitelj Franc Klepej je imel v sinu in vnuku (oba Rudolfa) naslednike v glas- bi. V godbi so sinovi nasledi- li očete. Od leta 1924 do da- nes je v godbi igralo kar 10 Ojsterškov, 5 Ulagov, trije Verbiči itd. Z laško godbo je vse do druge svetovne vojne bila najtesneje povezana tu- di svetinska kmečka godba. Njeni godbeniki so igrali v Laškem in doma, med njimi tudi Franc Klinar, znani vo- jaški glasbenik in nekdanji kapelnik gardijske vojaške godbe v Beogradu. Kot so bili svojčas godbe- niki kmetje, obrtniki in de- lavci, je socialni .se.stav laške godbe tudi danes takšen, predvsem pa delavski. God- ba je ena od sekcij KUD »Svoboda« Laško, poseben patronat nad godbo pa ima laško zdravilišče. Godba je v zadnjih letih ubrala tudi sodobnej.še, živa- hnejše viže in se ne ustrašijo tudi najmodernejših plesnih ritmov. Zavoljo tega je an- .sambel vabljiv tudi za mla- de, saj letno pridobijo po[ novih glasbenikov iz vi mladine,- predvsem pa glasbene šole, katere pofc dnik za ustanovitev je b: prav laška godba. Poprečno število nastop na leto je 30 in več. pri čera ne štejejo igranja na pogi bih. Godba sodeluje z godi: mi iz Radeč, Zidanega m sta, EMO Celje in Stor. S ti klorno skupino so gostov v Srbiji, svoj čas so irn lastno skupinico rhajoret zato je škoda, da se ne moi jo zagreti tudi za figuraliki Godba je nosilec priznan ..2.JULIJ«, priznanja občii Laško in je letos v svoja jubilejnem letu dobila tU občinsko priznanje ob si venskem kulturnem p'' niku. J. kRASO^T SVETNIKI KOT SVŠTNIKI Sveta Jedert (goduji- ■ marca) je baje odgovoru' za miši in je priprošnji^^ proti poljskim miši"" Bogsigavedi kaj ima ^ svetnica nemškega rodu (Getrud) z mišm' Dr. Niko Kuret meni, d» je Jedert spodrinila k;)"" ro od poganskih bog najbrž tisto, ki naj b' brigala za duše unirlili V davnih časih so J^'' mreč bili prepričani, so se duše mrtvih ijredf'' kov preselile v miši (re"'' karnacija), ker se tako tf' dovratno držijo hiš in oi' nji.šča. , NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in ZaleC' Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. uredn'" Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcij^^ Marjela Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklic, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mi^J^ Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopis<^^^ ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cen dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-10'