Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 15 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Biasnika naslednikov.
Obseg: Spomladno brananje in valjanje ozimine. — Ovčja pasma v slovenskih Alpah. — Svinjski legar. — Zakaj so listi naših rastlin ravno zeleni? — Zveplovoapnena ali kalifornijska brozga. — Ljubljanski velesejm 1922. in vinogradniki. — Poziv vsem vinogradnikom SHS! — Kmetijsko-šolski vestnik. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Konjerejec: Smolika pri konjih. — Razdelitev plemenskih žrebcev leta 1922. v Sloveniji. — Družbene vesti. — Inserati.
Inaerati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 300 D, na V« strani 150 D, na »/« strani 75 D, na Vu strani 50 D, na >/,4 strani 25 D. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 par?, najmanj pa skupaj 5 D.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Spomladno brananje in valjanje ozimine.
Za dobro rast potrebujejo rastline rahlo zemljo. Le v taki zemlji se korenine povoljno razvijajo na vse strani in črpajo na veliki površini hranila. V rahlo zemljo lahko dohajajo zrak, toplota in voda, ki so neobhodno potrebni, da se razkrajata zemlja in gnoj in da se raztopijo redilne snovi. Z rahljanjem zemlje se zatira tudi plevel.
Ozimino, pšenico in rž, smo posejali že jeseni, tedaj se je tudi ukoreničila in obrasla. Toda dež in sneg pozimi sta zemljo, ki je bila jeseni še rahla, zopet zbila ter napravila po vrhu njive maloprodirno skorjo, ki ne propušča v notranjost zraka, toplote in vode. To zemeljsko skorjo moramo na vsak način razbiti, če hočemo, da nam bo ozimina dobro uspevala tudi spomladi. V ta namen po-vlačimo ozimino z brano.
Našim kmetovalcem pa ne gre še v glavo, da se tudi žito, ki rase, lahko pobrana. Kakšna škoda se pri tem delu napravi na njivi, si mislijo, ko se toliko in toliko žitnih rastlin populi, toliko zdravih korenin raztrga in kot miza ravno njivo tako neusmiljeno zmrcvari!
Res je! Po brananju ozimine izgleda taka njiva za<-oko navadnega kmeta prav žalostno. In marsikateri neuki sosed umnega kmetovalca je zmajal z glavo in se pomilovalno posmehoval'takemu naprednežu, češ: To bo pa lep pridelek iz take njive! Toda čez mesec dni se mu ni več rogal, kajti zaman je iskal po njivi prazne brazde, ki jih je spomladi urezala brana. Žito je bilo tako dobro po-rastlo, da se nikjer ni poznalo praznot; nasprotno, bilo je lepše nego sosedovo, ki ga ni pobranal. Tudi pri žetvi
se je poznala razlika, toda samo v korist pobrananega žita, ki je dalo večji pridelek nego ono drugo.
Spomladno brananje ozimine je torej za razvoj rastlin zelo koristno.
Če se je ozimno žito pregosto obraslo, ga moramo na vsak način prebranati, da izrujemo pregosto stoječe rastline, ostale se bodo zato tem krepkeje razvile in nam dale večji pridelek, nego če bi vse skupaj ostale na istem prostoru. Zimsko pšenico je vedno najbolje prevleči spomladi z brano, četudi ni pregosta. Ozimno rž pa prevlečemo le na težki zemlji, ker peščena zemlja je itak že dovolj rahla. Tudi jaro žito prevlečimo večkrat z brano, če se je pregosto obraslo ali če se prikaže veliko plevela.
Toda ne samo brana, ampak tudi valjar nam je sedaj potreben. Ko smo na pr. pšenico dobro prebranali, smo marsikatero rastlino na ugodnem mestu napol izru-vali, ki bi se, izpostavljena solncu, kaj lahko posušila. Zato vzamemo valjar, da zopet pritisnemo na zemljo rastline, ki smo jih z brano privzdignili. Stem tudi stisnemo zopet zemljo in omogočimo rastlinam, da črpajo vlago iz spodnjih plasti, vendar ne uničimo razrahljanosti zemlje v notranjščini, ki smo jo provzročili z brano. Glavno načelo naj vedno obvelja, da brani sledi valjar.
Za valjanje ozimine mora pa biti zemlja dovolj suha, ker bi se sicer napravila skorja, ki bi več škodovala kakor koristila. Res je tudi, da povaljana pšenica ne izgleda bogve kako prikupljivo, toda to naj nas nič ne moti. V najkrajšem času se bo tako popravila, da bo lepša kakor ona, ki je nismo tako obdelali.
Kmetovalci! oprimite se umnega obdelovanja svoje zemlje, kajti le na ta način boste dosegli večje pridelke.
Ovčja pasma v slovenskih Alpah
Kako je postala ovca kot domača žival v predzgo-dovinskih časih in kakšni so bili takrat njeni pradedji ni skoraj ničesar znanega. Edino nekaj vemo iz bakrove dobe in se sluti, da je prišla ovca te dobe z Grškega v Italijo, kjer je slovela zaradi svoje fine volne kot rimska ovca, od kjer je prišla na Špansko ter se je tamkaj razvila v ovčjo pasmo „m e r i n o", ki je danes naj-slovečejša pasma, kar se tiče finosti in žlahtnosti volne. Žlahtnost merino-ovac pa velja le za volno, ne pa za ostale lastnosti v splošnem.
V	slovenskih pokrajinah je bila v starodavnih časih bržkone splošno razširjena le majhna bela ovca, katere pradedji so izhajali menda od šotne ovce, kar se pa ne da dokazati. Ta ovca se še danes nahaja, prevržena (modificirana) po odnošajih svoje sedanje domovine, na južnem pobočju Julijskih Alp (tolminska in bovška ovca), na Krasu, v Istriji, na Dolenjskem in bržkone sega v Hrvatsko ter Dalmatinsko primorje, v Hercegovino in Bosno.
Ze v zgodovinskih časih je prišla v Alpe severne Italije (Lombardijo) iz Afrike neka izredno velika ovca z visečimi ohlapnimi ušesi, dolgim repom in rdečkasto rjavo v o 1 n o , ki se danes zove bergamaška ali orjaška planinska ovca (ovis aries dolichura catotis). Ta pasma je takoj prišla v dotiko s padvansko ovco, ki je bela in' ima finejšo volno in ki je bila že v starem veku prekrižana z rimsko ovco iz dobe bakra. Volna padvanskih ovac je med Slovenci že v srednjem veku kot fina slovela in padvansko suknje je bilo pri nas kot nekaj posebnega čislano. Bergamaška ovca, tako prekrižana, je iz svoje nove domovine prodirala preko Obroških Alp v Benečijo in od tam v K'arniške Alpe ter v Karavanke, katere sestojni deli so v vzhodu Kamniške in Solčavske Alpe ter hribovje Pece.
V	slovenske Karniške Alpe na Koroškem in v Karavanke do njih konca na Štajerskem je prodrla bergamaška ovčja pasma (seveda pomešana in prekrižana s padvansko) ter je popolnoma izpodrinila prejšnjo majhno, belo slovensko ovco.
Ukviško ovčje pleme v dolini med Trbižem in Pontabljem, ovčje pleme v gorenjski savski dolini, ovčje pleme na jugu Kamniških planin (sosebno v Tuhinju), jezersko pleme na Koroškem in ovčje plemev hribovju Pece na Koroškem ter v Solčavskih Al "p a h je torej pre vrženo (modificirano) pleme bergamaške ovčje pasme, ali komur to ime ne ugaja, „orjaške alpske ovčje pasme" (ovis aries doli-chure catotis). Vsa tu imenovana plemena so pa danes bolj ali manj z drugimi pasmami prekrižana, o čemur niže doli pišem.
Iz tehniških in gospodarskih razlogov je bila rdeč-kastorjava volna bergamaške ovčje pasme, prekrižane z belo padvansko, nevšečna, zato so za pleme odbirali le bele ovne (mrkače), rdečkasto rjava jagnjeta so šla najprej pod nož in tako se je vršila odbira (selekcija) v smeri, doseči belo ovčjo pasmo ter sporedno izoliranje onih dednih ednot,- ki delajo belo volno. To vzrejno delo je podpiralo križanje z drugimi belimi pasmami. Navzlic večstoletnem takem ravnanju se pa vendarle ni posrečilo popolnoma zatreti vladoličnost (dominanco) črne rdečkastorjave barve pri podedovanju in zato se še kar naprej, četudi redkeje, skotevajo črna ali vsaj črno pisana jagnjeta. To dejstvo bodi „memento" vsem onim, ki hočejo z nekaterimi desetinami tujih bikov v polsto-
letju stotisočinske kravje črede izprementi v tujo pasmo, ne glede na zakone podedovanja in one ovire, ki jih delajo ekološke razmere!
Oglejmo si sedaj nekatera plemena ovčje pasme, ki jo imenujemo orjaško planinsko ovčjo pasmo.
Najprej mora biti govor o izvirni bergamaški pasmi, ki je pradedinja vseh ostalih. Ta pasma je bila že v prastarih časih močno prekrižana s padvansko-rim-sko, v prvi polovici osemnajstega stoletja, vsled takratnih upravičenih smernic pri ovčjereji z merino pasmo po veleposestnikih, in po vladi zedinjene Italije v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z angleškimi ovčjimi pasmami, kajti že takrat kakor danes pridobiva prednost česana volnena preja napram prejšnji suknjevi volneni preji. Ovce so težke povprečno 70 kg, pitane živali dosežejo do 150 kg. Volne se nastriže od ene ovce 2%—3 kg. Volna je zelo širokokodrasta, torej gladka, je kakovosti „secunda" do „quarta". Sicer je pa bergamaška ovca zelo rastna in izredno mlečna, je skromna glede krme, je utrjena, ker ne pride skoraj leto in dan stalno v hlev, ampak je kar naprej na potu jeseni s planin počasi v gorkej-šo lombardsko ravan, kjer se pase pozimi po obširnih strniščih in se pomladi vrača visoko v gole planine. Bergamaška ovca skoteva redno dvojčke (tudi trojčki niso redki), je že kot prvesnica zelo skrbna mati ter vsled svoje obilice mleka odgoji vrlo rastne velike mladiče, ki so tako vzrejeni predpogoj poznejši čvrsti rasti in izredni velikosti.
Ukviško ovčje plemev dolini med Trbižem in Pontabljem na Koroškem (glavna ovčjerejska občina so Ukve), je veja bergamaške pasme, kakršna je bila ta pred 150 leti. Na povelje cesarice Marije Terezije se je ukviško ovčje pleme sredi osemnajstega stoletja kratek čas križalo z merino-ovcami, ki so prihajale iz cesarske pepinjere Mercopola. Vpliv tega križanja na velikost, rast in vnanjo obliko živali v drugi polovici prejšnjega stoletja ni bil več viden, pač pa je vplival na finost in žlahtnost volne. Seveda so bile živali glede kakovosti volne zelo različne, ker se je lastnost volne, pridobljena od merino-ovac, po Mendolovih podedovalnih zakonih v poznejših rodovih cepila. Na svetovni razstavi leta 1873. na Dunaju je vzbudilo ukviško ovčje pleme izredno pozornost, zato se je v poznejših letih najboljši plemenski material odprodal. Bivša kranjska Kmetijska družba je po naročilu c. kr. kmetijskega ministrstva za izboljšanje ovčjereje kupovala z državno podporo plemenske ovne izključno le v Ukvah, dokler ta podpora ni bila ukinjena.
Ovčje pleme v gorenji Savski dolini na Gorenjskem (v Radovljiškem okraju) je v svojem temelju orjaške planinske pasme, svoječasno malo prekrižano z merinoško pasmo, a največ poživljeno z ukviškimi ovni. Ostanek lastnosti prvotne majhne bele ovce je še danes zelo vpliven. Ko se je zopet dajala državna podpora. je bivša c. kr. Kmetijska družba kranjska dajala v to pokrajino, izvirne bergamaške ovne, s katerim so se dospgli izborni uspehi, in so bili ovčjerejci z njimi zelo zadovoljni.
Kamniško ovčje pleme, kot veja orjaške planinske ovčje pasme, je doma na južnem pobočju Kamniških Alp, zlasti v Tuhinjski dolini, kjer se je ovčjereja še do danes najbolj obdržala. Tudi semkaj so prišli okoli 1. 1735. ovni merinovci. Od 1. 1867. naprej je dajala c. kr. Kmetijska družba kranjska za izboljšanje ovčarstva ukvi-ške ovne in ko se je zopet preje ukinjena državna podpora za ovčjerejo pričela dovoljevati, je dajala izvirne
bergamaške ovne. V Tuhinjsko dolino so prišli poleg ovnov celo celi tropi izvirnih, čistih bergamaških ovac, na čemer gre velika zasluga Zavbijevi hiši v Tuhinju in Lev-čevi v Mengšu.
(Konec prihodnjič.)
Svinjski legar-
Vet. Rado Primic.
(Istočasno tudi odgovor na vprašanje št. 31.)
Prejeli smo opis bolezni pri pujskih, iz katerega sklepamo, da so te živali obolele na svinjskem legarju (tifus oziroma paratifus). Ta bolezen je razmeroma redka, največkrat pa združena s svinjsko kugo. Obole pa navadno le mladi prašički do 4 mesecev, v čemer se razlikuje od kuge. Najrajše se pojavi pri pujskih, katere smo odstavili. Večkrat ne obole vse živali enako močno.
Potek te bolezni je dvojen, kratek ali pa dolgotrajen. V prvem primeru poginejo obolele živali v 4 —10 dneh, v drugem pa bolehajo po več tednov, dokler vsled splošne oslabelosti ne poginejo. Sempatje tudi kak bolnik ozdravi, ki je pa le v jezo in žalost prasičerejcu.
Pri hitrem poteku bolezni vidimo pri bolnikih sledeče izpremembe: tek je slab, zaprtje, kateremu sledi driska, blato je svitlo-rumeno, smrdeče, večkrat pomešano s krvjo. Ako živalim merimo telesno toplino, vidimo, da imajo mrzlico, so klavrne in pobite. Očesna sluznica je za spoznanje bolj pordela, trepalnice pa sprijemlje posušen žlem. Proti koncu bolezni se pojavijo na rilcu, ušesih, po trebuhu, na vratu in podprsju višnjevordeče ma-roge oz. izpremeni koža na teh mestih svojo barvo v višnjevo-rdečo. Kmalu potem živali poginejo.
Če je potek bolezni počasen, se v začetku prvi znaki bolezni prav lahko prezrejo. Najpreje vidimo, da pujski bolj neradi žro in se kar ne razvijajo. Namesto, da bi se popravljali, le hujšajo, po koži pa se jim pokažejo nekake kraste. Slednjič se tudi pri njih pojavi driska, kar jih še bolj oslabi, tako da jih večina pogine, le malo jih zopet okreva.
Ako raztelesimo poginjeno žival, vidimo zlasti v debelem črevu (slepiču, danki) izpremembe, ki so precej podobne izpremembam pri svinjski kugi. Črevesne sluznice so otekle in v njih vidimo poleg drugih izprememb nekrotična (snetiva) mesta — čire.
Povzročitelji te bolezni so mikroskopično majhna živa bitja, ki jih imenujemo bacillus typhi in bacillus pa-ratyphi suis. S to kužnino se živali okužijo po krmi, če je onesnažena z blatom na tej bolezni bolne živali. Obolenje pospešuje nesnaga v hlevu ter prehitro odstavljanje pujskov. Da se obvarujemo te bolezni, pazimo na snago hlevu in bodimo previdni pri odstavljanju mladičev. Mlade pujske čuvajmo pred prepihom oz. pred mrzlimi hlevi.
Ako pa nam živali le obole, ločimo takoj bolne od zdiavih. Hlev dobro razkužimo z apnovim mlekom ter glejmo na kar največjo snago v hlevih. Obolelim živalim je dobro dajati dnevno 3—4 grame kreolina v 3% raztopini ev. s posušeno in zmleto hrastovo skorjo ali taninom, že dolgo hirajoče, prav mršave pa je najbolje pobiti. V zadnjem času se vpeljuje tudi cepljenje proti tej bolezni, kakortudi proti svinjski kugi.
To bolezen je večkraj prav težko razločevati od svinjske kuge. Če obole na opisanih znakih v enem hlevu le mladi prašički, neposredno ali kmalu po odstavljanju, drugi starejši pa ostanejo vsi zdravi, moremo domnevati,
da vlada v hlevu opisana bolezen. Ker posestnik prasi-čerejec navadno ne bo mogel ločiti te bolezni od svinjske kuge, ki se more po splošnem zakonu za živalske kužne bolezni prijaviti pristojnemu županstvu, zato svetujemo, da se v takih slučajih pokliče pristojnega živinozdravni-ka, da ugotovi bolezen.
Zakaj so listi naših rastlin ravno zeleni?
Zamislimo si temnico, popolnoma zatemnjeno sobo, in v njenem zidu luknjico, ki skozi njo vpada ozko solnčno žarkovje. To žarkovje združimo v zbiralni leči in ga pro-pustimo skozi trioglato, stekleno prizmo. Za prizmo postavimo zaslon od bele lepenke, da prestrežemo iz prizme idoče, odklonjeno žarkovje. Kaj vidimo sedaj? Na zaslonu opazimo lepo barvano mavrico, v kateri naše oko razločuje sedem glavnih barv, ki se prelivajo ena v drugo, in sicer v sledeči vrsti: rdeče, oranžno, rumeno, zeleno, svetlomodro, temnomodro in vijoličasto. Ta barvni trak imenujemo spektrum solnčne svetlobe.
Solnčna in vsaka podobna svetloba se imenuje bela svetloba. Steklena prizma razkloni (razdeli) belo solnčno svetlobo v barvne svetlobe, ki jih zovemo tudi spektralne barve. S tem je dokazano, da je bela solnčna svetloba sestavljena iz raznobarvnih žarkov. V spektrumu se pa nahajajo še tostran rdeče barve infrardeče, onostran vijoličaste pa ultravijoličaste barve, ki so pa za naše oko nevidne.
Čemu smo to povedali?
V	naravi sami se nahajajo tudi druga telesa in snovi, ki imajo del lastnosti, kakor smo jo videli pri stekleni prizmi. In sicer imamo telesa, ki nekatere spektralne barve vpijajo, druge pa propuščajo ali jih odbijajo. Bela telesa odbijajo vse barve, črna jih pa vse vpijajo. Barvo da telesu le ona spektralna barva, ki jo telo odbija ali propušča, ker samo ta zadene naše oko.
V	listih rastlin se nahajajo razen drugih tudi zelena barvila, ki jih s skupnim imenom nazivljemo klorofil ali listno zelenilo. Klorofil ima lastnost in v listih nalogo, da vpija nekatere solnčne barve in jih izpremeni v toploto, ki služi za spajanje ogljikove kisline z vodo in s tem za tvorbo škroba, ki je prvi proizvod asimilacije ali u s v a j a n j a. Škrob potrebuje rastlina za gradnjo svojega telesa in za hrano.
Rastline usvajajo ogljikov dvokis (asimilirajo) 1 e v svetlobi, torej navadno podnevu. Svetli zlasti rumeni solnčni žarki pospešujejo usvajanje. — Brez solnca torej ni rastlinske rasti, brez rastlinske hrane pa ni ne ljudi, ne živali; solnce je torej vir vsemu življenju.
Klorofil je, kakor rečeno, zelen, a zelen zato, ker propušča zeleno spektralno barvo. Nastane pa vprašanje, zakaj je klorofil ravno zelen, ali bolje, zakaj propušča ravno zeleno barvo, nadalje, katere barve klorofil vpija in zakaj druge barve propušča?
Klorofil propušča vse ultravijoličaste in infrardeče barve, ker leži v njih 80% celokupne solnčne toplote. Če bi listi vpili te barve, bi se tako močno ugreli, da bi zgoreli. Klorofil vsrkava samo vidne spektralne barve, a niti teh vseh, ker je njih toplota še vedno prevelika.
Solnčno žarkovje se tekom dneva menja in različno zadeva rastline. Zjutraj in zvečer pada neposredno na nje, preko dneva pa najprej na zemljo in šele odbito žar-
kovje udarja ob rastline. Pravimo, da stoje rastline zjutraj in zvečer v neposredni, čez dan pa v razpršeni svetlobi. V razpršeni solnčni svetlobi izrab-ljujejo rast li ne največ modro barvo, zeleno pa propuščajo; v neposredni svetlobi, torej zjutraj in zvečer pa vpijajo največ rdečobarvo,azelenopropuščajo, ker je zelena svetloba najmočnejša in najnevarnejša. Ker pa listi propuščajo zeleno barvo, zaraditega se vidijo našemu očesu zeleni.
Iz tega razvidimo, da je zelena barva listu najprimernejša, ker omogočuje zadostno izrabljanje solnčne svetlobe, ne da bi prišla rastlina v nevarnost za svoj obstoj vsled prevelike množine toplote.
Inž. V. Sadar.
■v
Zveplovoapnena ali kalifornijska brozga.
(Josip Zupane.)
Pred letom sem priporočal proti trsni plesnobi poleg običajnega žveplanja mazanje trt z žveplovoapneno brozgo pred brstenjem trt. Za mazanje se je primešalo 1 litru brozge 2 do 3 litre vode. Ker pa trtna plesnoba lani ni splošno močno nastopila, ni bil učinek tega mazanja pov-,sod, kjer se je vršilo, tako očividen, da bi si lahko vsak uporabnik te brozge ustvaril končno sodbo o uspehu. Moja dosedanja opazovanja v tem oziru pa me itak potrjujejo v mnenju, da je raba žveplovoapnene brozge dober pripomoček k zatiranju trtne plesnobe, kajti opazoval sem po mazanju trt z žveplovoapneno brozgo močno pojema-nje plesnobe na takih mestih, kjer se je ta bolezen v prejšnjih letih močno vgnezdila. Nasprotno se je pa na takih gnezdih močno pojavila plesnoba tudi v lanskem, za to bolezen manj ugodnem letu, ako se ni tam uporabljalo nikakega protisredstva.
Slična opazovanja so mi naznanili tudi nekateri vinogradniki, ki so uporabljali žveplovoapneno brozgo.
Svoječasno sem tudi priporočal, da bi bilo umestno za poskušnjo škropiti z žveplovoapneno brozgo trte tudi v poletnem času.
Tozadevno mi poroča vinogradni oskrbnik g. Zorjan iz Opeke na Hrvaškem sledeče:
..Žveplovoapneno brozgo sem dobil od tvrdke A. Jur-ca iz Ptuja. Rabil sem jo pa poleti za škropljenje proti oi-diju. Takoj po cvetju sem za poskušnjo poškropil 10 trsov od vsake vrste, da se prepričam, ako ni ta tekočina premočna. Vzel sem na 1 liter brozge 30 litrov vode. Na Portugalki, silvancu in žlahtnini so se mladi listki in mladice po tem poskusu malo osmodili in tudi slabejše razvite jagode so trpele. Nasprotno se pa na jagodah, ki so bile debelejše in bolj razvite, ni opazilo nobene škode. Za nekaj dni se tudi na poškodovanih listih in vejicah ni poznalo poškodb, le na jagodah so ostale neke črne pike, ki so pa pri poznejšem razvitku izginile, ne da bi povzročile kako škodo.
Ko so se pozneje pokazali prvi znaki oidija, sem škropil z žveplovoapneno brozgo (1 liter na 30 litrov vode). Tej tekočini pa sem dodal še 1—1 % kg čistega uga-šenega apna.
Opazil nisem nikjer, da bi se listi ali jagode osmodili ter sem pozneje, ko so postale jagode debelejše in listi starejši, uporabil na 1 liter brozge 25 litrov vode.
Z uspehom sem bil popolnoma zadovoljen. Ako bi ne bili rabili te brozge, bi tudi lansko leto, čeravno je bilo sušno, trpeli veliko škodo po oidiju, ker so v vinogradih takorekoč gnezda, ki se bodo dala šele po letih iztrebiti. Po mojem mnenju je žveplovoapnena brozga dosedaj za
škropljenje proti oidiju najboljše sredstvo, posebno ako je mokro poletje in ni mogoče žveplati. Priporočal bi, da bi se v bodoče tej brozgi obračala večja pozornost, posebno ker se delavci za puhanje z žveplom tudi za drag denar težko dobe. Ako pa je mokrotno poletje, je žvep-ljanje ovirano in brezvplivno." Tako g. Zorjan.
Četudi se na podlagi Zorjanovih uspehov še ne da ravno izreči končnoveljavne sodbe o vrednosti žveplovoapnene brozge, vendar dosedanje izkušnje upravičujejo priporočilo k nadaljnjim tozadevnim poskusom.
Škropiti pa se ne sme v prevročem dnevnem času, ker je žveplovoapnena brozga precej jedka. Tudi je na vsak način priporočljivo za poskus prvotno poškropiti le par trsov, da se vidi učinek tekočine, kakor je to tudi g. Zorjan storil. Ce se vidi, da je mešanica prejedka, ji je doliti nekoliko vode.
Žveplovoapneno brozgo izdeluje tudi letos tvrdka A. Jurca v Ptuju, ki pošilja interesentom navodila o uporabi žveplovoapnene brozge brezplačno.
Ljubljanski velesejm 1922. in vinogradniki.
Kakor se je že poročalo, se vrši letošnja prireditev velesejma v Ljubljani od dne 2.—11. septembra. „Urad Ljubljanskega velikega sejma" je že začel razpošiljati sejmske rede in prijavnice ter določil kot prijavni rok za razstavljalce 15. april 1.1. V primeru, da se hoče kdo letos udeležiti kot razstavljalec te prireditve, je v njegovem interesu, da takoj naznani svoj naslov temu uradu, da se mu dopošljejo vse potrebne tiskovine za prijavo. Urad Ljubljanske velikega sejma posluje stalno v svojih uradnih prostorih na sejmišču ob Gosposvetski cesti in je v slučaju informacij interesentom vedno na razpolaganje.
Ker Kmetijska družba letos ne bo nastopila kot raz-stavljalka, se priporoča našim vinogradnikom, da se naj obrnejo na Vinarski in sadjarski odsek v Mariboru ali pa da samostojno razstavijo svoj pridelek. Ce posameznik tega ne zmore, se naj združi po več vinogradnikov skupaj, ki naj tvorijo svojo skupino. Morda prevzamejo nekatere podružnice, zadruge ali kmetijska društva to akcijo za posamezne okoliše v svoje roke. Kmetijska družba je pripravljena po možnosti podpirati vsako tako akcijo. Odgovornosti glede izvedbe razstave pa ne more prevzeti. S potrebnimi pojasnili bo pa vsakemu rada postregla. Na željo se dopošlje tudi sejmski red in prijavnico.
Poziv vsem vinogradnikom SHS!
Pravila za ustanovitev velike organizacije vinogradnikov so dotiskana in so na razpolaganje vsem interesentom proti vpošiljatvi 1 dinarja v znamkah pri podpisani ..Glavni zvezi jugoslovenskih vinogradnikov v Mariboru".
..Vinogradniki! Kakor vsem stanovom, je treba tudi nam, velike, močne organizacije; treba je tudi nam zastopstva in vodstva, da si zagotovimo naš obstoj! Ne dajmo se od trenutnih, na videz dobrih vinskih cen prevarati! Ne držimo rok križem in ne čakajmo, da nas zaloti usoda nepripravljene! Pomislimo, da pridelamo v normalnih časih več vina, nego ga sami potrebujemo in da moramo skrbeti za izvoz nadprodukcije! Pomislimo nadalje, da Italija, Madžarska in druge prijateljske in ne-pri.iateljske vinorodne države komaj čakajo rednih trgovskih odnošajev z nami, da preplavijo naš vinski trg s svojimi vini, ki jih vsled ugodnejših klimatičnih in drugih razmer veliko cenejše producirajo! Omogočitev izvoza na-
ših vin in prepoved uvoza tujih vin sta gotovo dve vprašanji, od katerih je nadaljnji obstoj našega vinarstva v največji meri odvisen!
Kdo naj ščiti naše interese pri trgovinskih pogajanjih, če smo raztreseni in eden za drugega ne vemo? Kdo naj - vpliva na vlado, da ne pripusti uvoza tujih vin? Kdo jo naj pouči, da bi bila naša propast, če se izvoza našega vina ne omogoči in uvoz tujega ne prepove, oziroma ne zabrani? Vse to moremo le mi sami, oziroma naš zastopnik, »Glavni Savez Jugoslavenskih Vinogradara", če se strnemo v močne vrste, ki stoje za njim in tvorijo ne-prodirljivo falango do najzadnjega sela v državi, kjer žive vinogradniki. Zatorej, vinogradniki, organizirajmo se! Ustanovimo si v vseh vinorodnih krajih svoja krajevna vinarska društva! Vsa krajevna vinarska društva ene pokrajine se strnejo v pokrajinsko zvezo vinogradnikov in vse pokrajinske zveze vinogradnikov tvorijo glavno zvezo vinogradnikov (»Glavni Savez Jugoslavenskih vinogradara"), ki je eksekutivni organ organizacije in zastopnik naših interesov napram vladi in vsem javnim faktorjem.
Pa to še ni vse! Vsled nastalih novih razmer, se mora tudi naše vinarstvo, če hoče obstati, temeljito pre-orientirati. Treba bo preustrojiti naše vinarstvo malo-dane v vseh pokrajinah in ga postaviti na čisto drugo stališče, nego ga je zavzemalo pred svetovno vojno. Da se ta preustroj pravilno zvrši, je nam treba enotnega postopanja, razdelitev vlog in dela, kratkomalo vodstva v celi akciji. In tudi na tem polju je ,.Glavna Zveza Vinogradnikov" poklicana, jla igra najvažnejšo vlogo. Zatorej, vinogradniki, podpirajmo to zvezo! Vstopimo v njene vrste in ustvarimo si organizacijo, ki nas bo ščitila in vodila in ki nas bo v najkrajšem času dovedla do zaže-Ijenega uspeha!"
Maribor, meseca februarja 1922.
Privremeni odbor Glavnog Saveza Jugoslavenskih Vinogradara:
Anton Puklavec, vinarski ravnatelj v Mariboru, predsednik;
Paja Todorovič, načelnik Ministarstva Poljoprivrede, Beograd,
Milan Hržič, gospodarski savjetnik, Zagreb, podpredsednika;
Bohuslav Skalicky, kmetijski svetnik, Novo mesto, glavni tajnik, obenem tajnik za Slovenijo;
Milutin Stojanovič, inšpektor Ministarstva Poljoprivrede, Beograd, tajnik za Srbijo;
Gustav Erber, ravnatelj kr. vinogradarske i vočar-ske škole, Ilok, tajnik za Hrvatsko in Slavonijo;
Mihajlo Hol, vinogradarski nadzornik v Beli Crkvi, tajnik za Vojvodino;
Ljubomir Stjepanovič, privredni nadsavjetnik, Sarajevo, tajnik za Bosno i Hercegovino;
Stanko Ožanič, gospodarski savjetnik, Split, tajnik za Dalmacijo;
Pavao Cesar, potni učitelj vinogradarstva in sadjarstva, Samobor, blagajnik;
Josip Kolenc, ravnatelj zadruge hrvatskih vinogradara, Zagreb,
Jakov Peršič, vinogradar, Stari Kastel kod Trogira,
Milan Tomič, inšpektor vinogradarstva, Mostar,
Boško Boškovič, sekretar Ministarstva Poljoprivrede, Beograd,
Mitar Klicin, vinogradar, Novi Sad,
Lovro Petovar, vinogradar, Ivanjkovci pri Ormožu, odborniki.
KMET. ŠOLSKI VESTNIK.
Kmetijski učni tečaji se na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru ne morejo redno vršiti, ker primanjkuje sredstev za to. Da bi se pa vseeno kar mogoče zadostilo najnujnejšim zadevnim potrebam naših kmetovalcev, zlasti vinogra-darjev in sadjarjev, dovoljuje ravnateljstvo pravim zani-mancem (kmetom, kmetskim sinovom, viničarjem itd.) obisk šole ob najvažnejših praktičnih delih v zavodovih nasadih (v vinogradu, trsnici, sadonosnikih, drevesnicah, na vrtu itd.), za kar zadostuje prijava z dopisnico, na kateri se naznani stroka, za katero se dotičnik zanima, in njega točni naslov. Na pr. sedaj se vrše ob ugodnem vremenu trtna rez, grobanje v starejših nasadih za izpolnitev praznih mest, snaženje in pomlajevanje sadnih dreves, oskrba drevesnice, naprava gnojakov i. dr. K pozneje se vršečim delom se priglašenci pozovejo pismeno. S seboj morajo prinesti potrebno orodje (škarje, nož, po možnosti žagico). Stanovanje in hrano si mora vsakdo sam priskrbeti izven zavoda. V mnogih slučajih bo koristno že tudi samo enodnevno praktično sodelo pod strokovnim vodstvom, kateremu se mora glede reda in dela vsakdo brezpogojno podvreči.
Absolventi Kmetijske šole na Grmu. Pogostoma se sliši, da se večina absolventov kmetijskih šol izneveri svojemu poklicu in se je grmski šoli često očitalo, da vzgaja le žandarje in financarje. Poizvedbe, ki so se pravkar vršile, so pokazale, da so to le klevete. V zadnjem desetletju je dovršilo kmetijsko šolo na Grmu 201 učencev. O šestnajstih se ni moglo poizve-deti, kakšen poklic so si izbrali. Glede ostalih 185 se je poiz-vedelo, da se jih peča s kmetijstvom 157, toraj 85%. Od teh je v državni kmetijski službi 10 absolventov (5%), in sicer skoraj polovica izven mej Slovenije, 7 (4%) jih je v privatni kmetijski službi, tudi skoraj polovica izven Slovenije, ostalih 7 se pa še nadalje šola na zavodu. Vseh ostalih 133 absolventov, torej 72% se peča s kmetijstvom na domačem posestvu in so mnogi znani kot marljivi gospodarji in pospeševatelji kmetijskega napredka. Od ostalih 20 absolventov jih je umrlo 19, in sicer, razen dveh, vsi v vojni, eden se pogreša, eden je zblaznel, eden je vojak, eden v državni službi kot okrajni tajnik, eden v privatni službi v Beogradu in štirje so odšli v Ameriko. Te številke govore dovolj jasno, kqko velikega pomena so naše kmetijske šole za kmetijski napredek v naši domovini in da vršijo v polni meri svojo važno kulturno nalogo.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Podrobna navodila k vprašanjem glej 1. številko.
Vprašanje 28. Imam tri leta staro kobilo, ki jo pogosto napada kolika. Kobila ima v svojem blatu gliste, ki bodo najbrže vzrok tej bolezni. Kako odpravim gliste pri konju? (F. K. v Z.)
Odgovor: Konjske gliste so belorumenkaste, okrogle in proti koncu ožje. Posamezne gliste ne škodujejo, če se pa razmnože, povročajo motenje prebavljanja, napravljajo vnetje črev, drisko, kdliko in druge bolezni. Glistavost deženemo šele tedaj, če opazimo v blatu živali gliste. Glistavost pri konju odpravimo na ta način, da dajemo take snovi, ki jih gliste ne marajo. Primerna taka domača zdravila so vsa ona krmila, ki imajo v sebi veliko sladkorja, ker je sladkor glistam neprijeten. Taka sredstva so sladkor sam, korenje, sladkorna pesa, sladkorna močna krmila in druga sladkorna krmila. Če pa hočete z drugimi hitreje učinkujočimi zdravili pregnati gliste, se obrnite na živinozdravnika, ki Vam da recept in natančno navodilo, kako uporabljati zdravilo.
Vprašanje 29. Kako napravim dobro lepilo za šipe, ki ne sme imeti neprijetnega vonja za čebele? (I. L. v P.)
Odgovor: Navadno lepilo za šipe se pripravlja iz krede in pokosta (firneža), kateremu se doda še svinčene beli. Ker pa
iz pokosta izhiapeva neprijeten vonj, ki čebelam ne prija, je vzeti namesto tega navaden mizarski klej. V petdesetih delih vode se razkuha en del kleja ter meša da postane vsa tekočina enakomerna. Tej tekočini je primešati polagoma toliko mavca (gipsa), da nastane poltekoča gmota, ki se pa mora takoj porabiti. Če se ta gmota ohladi, postane trda in nerabna, vsledtega jo je vsakorat napraviti le toliko, kolikor se je more hitro uporabiti.
Vprašanje 30. Kako se napravi dobra maža za čevlje, da
vlaga ne prodre obuvala in noge obvaruje pred mokroto, četudi se hodi po snegu? (I. L. v P.)
Odgovor: Mažo za čevlje, ki vsaj deloma obvaruje obuvala pred mokroto se napravi na sledeči način: Vzame se pol litra lanenega olja, 30 gramov ribje masti (če te ni dobiti, navadne masti ali loja, toda neslanega), 50 gramov rumenega voska, 30 gramov smole in 30 gramov terpentinovega olja. Vse to se raztopi v loncu nad slabim ognjem, pri čemur se mora zelo paziti, da se ta mešanica ne vname. Pri raztapljanju se mora neprestano mešati, pa tudi še potem, ko se jo je vzelo raz ogenj, dokler se primerno ne ohladi. S to mažo je temeljito namazati čevlje in jih postaviti na topel kraj, da se maščoba dobro zavleče v usnje. Tako namazani čevlji so zelo odporni proti vlagi in noge v njih so vedno tople. Naravno pa je, da učinek tudi te maže ne more trajati večno. Če se bo dan za dnem, ali pa od jutra do večera hodilo po vlagi, po snegu, po rosi, po vodi, bo slednjič voda tudi tako namazane čevlje prodrla ter prišla do nog.
Vprašanje 31. Moja svinja je jeseni povrgla šest mladičev. Dokler so sesali, so se ugodno razvijali. Ko sem jih pa odstavil in jih začel krmiti (dajal sem jim ovsa in pozneje korenja), so ošibeli in eden za drugim poginili. Začetkom jim je otekel vrat, potem glava. Po nogah in nekateri po trebuhu so dobili kraste. Ko sem mrtve preiskal, sem našel na črevesu, imenovanem „kot" precej kakor fižol velikih rdečkastih gob, ponekod celo v grozdih. Svinja je ostala zdrava in je zopet breja. Katera bolezen je napadla pujske? Kako se te bolezni ubranim spomladi pri zopetni storitvi? (K. P. v Sv. L. na P.)
Odgovor: Opisana bolezen pri pujskih se imenuje svinjski tifus ali paratlfus, se razločuje od svinske kuge posebno v tem, da navadno napada le pujske do štirih mesecev starosti. Več o tem čitajte v današnji številki članek na strani 43. „Tifus ali paratiius pri pujskih".
Vprašanje 32. Sosedova štiriletna kobila boleha že od jeseni, ne da bi se moglo dognati vzroka tej bolezni. V začetku je imela podjeden jezik in ranjene čeljusti, pozneje se ji je naredila med čeljustmi pri jabolku bula, ki se je zgnojila. Še preje se ji je pa iz nosnic in gobca močno vlila kri. Slinila in penila se je vedno in krma se ji je vračala skozi gobec, ker je najbrže ni mogla pogoltniti. Slini in peni se še vedno, iz gobca se ji cedi še vedno gnoj, žre le težko. V začetku je močno shujšala, sedaj je videti malo boljša. Ta bolezen trpi že skoraj štiri mesece. Kako zdravim smolikavost pri konju? (L. V. v St.)
Odgovor: Sosedova kobila ima smoliko, ki je največkrat nalezljiva bolezen, vsledtega ne postavljajte zdravih konj v isti hlev z bolnim, ker obstoji nevarnost, da jo nalezejo. Več o tej bolezni čitajte v današnjem „Konjerejcu" na strani 49. članek „Smolika pri konjih".
Vprašanje 33. Vsako leto proti spomladi se moji goveji živini začnejo zobje majati. Živina začne krmo puščati, slabo žre in nerada pije. Majanje zob se pojavlja pri vsej živini. Kako zdravim pri goveji živini majave zobe? (L. V. v St.)
Odgovor: Splošno stoje prednji zobje pri govedi bolj slabo v čeljustih in se vedno nekoliko majejo. Posebno močno se majajo mlečni zobje, preden jih živina izvrže. Tak pojav pri govedi je čisto naraven. Majanje zob postane šele takrat resnejše, če živini povzroča bolečine v čeljustih, vsled česar ži-
vinče slabše in s težavo žre, pašo zametuje, površno prežvekuje ali pa sploh s prežvekovanjem prestane. Krma prihaja vsled tega nezadostno pripravljena v prebavila, kar povzroča razne želodčne in črevesne bolezni in hujšanje živali. Tako se majanje zob razvije v pravo in včasih resno bolezen. Marsikdaj si ne moremo prav razlagati, kaj je vzrok temu pojavu. Med vzroke, ki povzročajo tako bolezensko majanje zob, štejemo sledeče: pomanjkanje rudninskih snovi v krmi, posebno apna, obolenje zobnih predelkov v čeljustih, vnetje dlesna, zobni kamen. Če nam živina za tem oboli, ji pomagamo na ta način, da večkrat pritisnemo omajane zobe v čeljust, dlesno s prsti stiskamo, gobec pa izpiramo z vodo, v kateri smo kuhali hrastovo skorjo, ježice ali šiške; dobra je tudi galunova voda, jesihova voda s soljo (A/s jesiha in 1 žlica soli na 1 liter vode), tudi razredčen jesih z vodo 1:10, takisto pelinov ali žajbljev čaj. Bolno živinče pa krmimo z mehko krmo, poleti z mlado travo, pozimi ji pa skuhamo repo, korenje ali krompir z otrobovo vodo ali lanenim semenom itd. Voda za napajanje pa bodi mlačna ali vsaj postana. Da živinče lažje in boljše prebavlja pridenimo krmi ali vodi malo kuhinjske ali pa grenke soli.
Vet. R. Primic.
Vprašanje 34. Kje izhaja ..Slovenski sadjar"? Koliko stane naročnina za tekoče leto, v kakšnem razdobju izhaja in kako je nasloviti naročilo? (I. M. v K.)
Odgovor: ..Slovenski Sadjar" je glasilo ..Sadjarskega društva za Slovenijo", ki ima svoj sedež v Celju. List izhaja mesečno, urejuje ga g. M. Humek, višji sadjarski nadzornik, in stane celoletno 10 dinarjev (40 K). Naročilo naslovite na „Slo-venskega Sadjarja" v Ljubljani, ali pa na „Sadjarsko društvo za Slovenijo v Celju", in s tem postanete istočasno ud tega društva.
Vprašanje 35. Kako in kje naj shranim prekajeno svinjsko meso, da bo tudi poleti ostalo dobro in nepokvarjeno? (E. P. v R.)
Odgovor: Prekajeno meso je čez leto najbolje hraniti v kaki hladni, temni, zračni in suhi shrambi. Če je meso dobro osoljeno in zadostno prekajeno, se v njem ne zarede tako lahko črvi in plesnoba. Vendar je priporočati proti tem škodljivcem še sledeči način obrane: Vsak kos je posebej zaviti v navaden časnikarski papir, ga položiti v zaboj s pepelom, tako da je okoliinokoli obdan s pepelom. Na ta način ostane meso nepokvarjeno in suho.
Vprašanje 36. Imam nezakonskega otroka, za katerega
sem svoječasno založil znatno vsoto, toda mati sedaj iznova zahteva še večje plačilo ter mi preti s tožbo. Ali Imajo nezakonske matere navzlic poravnavi pravico vedno več zahtevati za preskrbo otroka in kako pride, da so pri nas take vedno ponavljajoče se terjatve dovoljene, dočim v Srbiji tega ni? (J. T. v L.)
Odogvor: Vsi zakoni v naši državi še niso zenačeni in dokler tega ni, veljajo pri nas stari zakonski predpisi bivše Avstrije. Poravnava z nezakonsko materjo sploh ni veljavna, ampak le poravnava pred sodiščem z varuhom otroka. Po novi izpremembi državljanskega zakonika, ki je med vojno izšla, more biti varuh otroka tudi mati sama, ki pa mora dobiti so-varuha. Ako ste se tudi z varuhom otroka veljavno poravnali in je poravnavo sodišče potrdilo, ima vsled današnje draginje varuh otroka vendarle pravico naknadno izposlovati višji prispevek za vzgojo otroka, in sicer do takr-at, dokler se otrok ne more sam preživljati. V to svrho ni potrebna nikaka tožba, ampak sodišče ima pravico proti očetu na zahtevo varuha iz-vensporno postopati, t. j. ga pozvati, da današnjim razmeram primerno zviša preskrbovalnino za nezakonskega otroka.
Vprašanje 37. Ker mi bo letos za krmljenje živine primanjkovalo zelene piče in je ozimna rž bolj slabo porastla,
vprašam, ako priporočate setev domače detelje med ozimno
rž? Koliko, kdaj in kako naj deteljo dosejem? (P. K. v B.)
Odgovor: Spomladansko dosetev domače detelje v slabo porastlo rž Vam vsekako priporočamo. Setev izvršite meseca marca, najkesneje v pričetku aprila. Ako je zemlja zelo suha, jo takoj po setvi detelje narahlo pobranajte, dočim to delo v mokri zemlji odpade. Domača detelja donaša v istem letu jeseni še eno košnjo ali izvrstno pašo za krave - molznice. Na 1 ha posetvene ploskve vzemite 12—15 kg domače detelje. Jako je priporočljiva za tako dosetev tudi inkarnatka. P—j.
KMETIJSKE NOVICE.
Zastopstvo Delegacije proizvajalcev čilskega solitra za Slovenijo razpošilja kmetovalcem brezplačno navodila o umetnih gnojilih, kakor so opisana v 3. številki „Kme-tovalca" 1.1. Uvedla bo tudi poskuse z umetnimi gnojili, v katero svrho bo brezplačno dala na razpolaganje majhne količine umetnih gnojil pod pogojem, da bodo kmetovalci poročali o doseženih uspehih z istimi. Naloga Delegacije je, da daje vsem kmetovalcem v naši kraljevini navodila o pravilni uporabi vseh vrst umetnih gnojil, a posebno onega, ki je našim zemljam najbolj potrebno, to je dušičnato gnojilo. Delegacija se ne bo baviia z nikako trgovino umetnih gnojil, pač pa bo delala na to, da se bodo ta dobivala z zajamčenimi odstotki in po primernih cenah. Širjenje ideje za uporabo umetnih gnojil se bo vršilo vedno in izključno na poučno-gospo-darski podlagi: dati zemlji ono, kar ji je potrebno, kar se ne samo izplača, temveč donaša tudi koristi. Ce delujemo na ta način, bo imela uporaba umetnih gnojil zmisel in uspeh, in bo donašala take plodove, kakor jih donaša v naprednejših deželah.
Oddaja zaroda postrvi. V svrho regeneracije ribjih voda in povzdige ribarstva v Sloveniji bo Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo, tudi letos oddajal postrvji zarod iz ribjega vališča na Bledu, ko postane sposoben za izpuščanje v proste vode. Cena 35 din. za 1000 zaroda loco Bled. — Ker je množina zaroda omejena, sprejema oddelek za kmetijstvo naročila samo do 30. marca 1921.
Sajenje tobaka v Sloveniji 1. 1922. Uprava Državnih Monopolov je za leto 1922. odobrila sajenje tobaka v Sloveniji v okrajnih glavarstvih: Celje, Ljutomer, Maribor, Ptuj, Dolnja Lendava in Murska Sobota. Odkupne cene so nasproti lanskim povišane za povprek 50 odstotkov in so v posameznostih razvidne iz oglasov, ki se te dni dopošljejo občinam, katerih se tiče. Županstva v gori navedenih glavarstvih bodo prejemala prijave za gojenje do 31. marca 1922. Oblasna Monopolska Direkcija v Ljubljani, v mesecu marcu 1922.
Izpremembe v kmetljsko-strokovnem uradnlštvu. Za kme-tijsko-strokovne uradnike so imenovali in obenem s posli pomočnika okrajnega ekonoma poverjeni: Ivo Medik/za okrajno glavarstvo v Črnomlju, Josip Kovačičza okrajno glavarstvo v Kamniku, Alojzij Matjašičza okrajno glavarstvo v Logatcu, F r a n c Jelovšek za okrajni glavarstvi v Kranju in Radovljici s sedežem v Kranju in Gabrijel Ambrož za okrajno glavarstvo v Krškem,
Posli okrajnih ekonomov so poverjeni: Francu Wer-n i g u, strokovnemu učitelju na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, za okrajni glavarstvi v Slovenjgradcu in na Preva-ljah s sedežem v Slovenjgradcu; Francu Kafolu, strokovnemu učitelju na Kmetijski šoli na Grmu, za okrajno glavarstvo v Novem mestu; Francu Vojski, kmetijskemu potovalnemu učitelju v Beltincih, za okrajno glavarstvo v Murski Soboti.
Posli okrajnega ekonoma so začasno poverjeni: Francu Goričanu, višjemu sadjarskemu nadzorniku, za okrajno glavarstvo v Celju, in Francu Gombaču, višjemu kle-
tarskemu nadzorniku, za okrajno glavarstvo v Ljubljani.
Posli pomočnika okrajnega ekonoma so poverjeni: Francu V i r a n t u , vinarskemu inštruktorju v Brežicah, za okrajno glavarstvo v Brežicah; Francu Stambergerju, višjemu vinarskemu inštruktorju v Šmarju pri Jelšah, za okrajno glavarstvo v Konjicah.
Za strokovnega učitelja na Kmetijski šoli na Grmu je imenovan Franc Simončič.
Za asistenta je imenovan Ivan K o s i ter dodeljen v službovanje vinarskemu nadzorništvu v Mariboru.
Odgojevanje telet, spisal Milodar Zečevič. Ta knjižica je izšla v Beogradu ter vsebuje v kratkih obrisih odgoj telet do njih uporabe kot dorasla živina za meso, mleko in delo. V prvem odstavku opisuje odgoj telet vobče; v drugem odstavku odgoj telet za meso, za delo in potem telet, ki imajo postati dobre krave-molznice. Posebej navaja še lastnosti mlečne živine, živine za delo in živine za meso. Knjižica je tiskana v cirilici in stane 3 dinarje. Dobi se pri Kmetijski družbi. Priporočamo vsem onim živinorejcem, ki znajo čitati cirilico, da si nabavijo to brošuro, ki jim bo pri živinoreji mnogo koristila.
Laneno seme za pomladansko setev. Gospod Anton Šin-kovic, tvorničar v Grosupljem na Dolenjskem, je ustanovil te-rilnico in predilnico za lan. Da za svoj obrat dobi tudi dobro blago, si je ta tvorničar priskrbel prvovrstno že aklimatizirano laneno seme za pomladansko setev. Tisti kmetovalci, ki se za to seme zanimajo, naj se obrnejo naravnost na imenovano tvrdko.
Nabava plemenskih merjaščkov bo letošnje leto omogočena na ta način, da se je zavezalo nekaj naših domačih najboljših svinjerejcev, vzgojiti od dobrih svinj primerno število merjaščkov. Ti merjaščki se bodo oddajali v starosti treh do petih mesecev zanesljivim naročnikom. Ker je pri svinjereji osveženje krvi skoro brez izjeme povsod silno potrebno, da ne zaidemo predaleč v krvno sorodstvo, bi bilo želeti, da se naročniki pridno priglašajo. Poudarjamo, da so merjaščki iz domačih rej, zdrave, čvrste in utrjene živali, kar je glavno; previsoko letečih želj glede pitalnosti in zunanjih oblik bi zaenkrat ne bilo mogoče izpolniti in bo ta možnost rastla z izpopolnjevanjem naših, domačih vzrejeva-lišč. Prepričani smo, da bo tako osveženje krvi prineslo našim svinjerejcem obilo koristi.
Prošnjam se lahko v kratkem ugodi. Opozarjamo na razglas med Uradnimi vestmi v ..Kmetovalcu".	Zk.
Nabava plemenskih ovnov (mrkačev) jezerske in solčavske pasme se bo nadaljevala. Ovčjerejci, ki želijo osveženja krvi v svojih čredah, ali ki želijo izboljšati svoje črede, naj sc pridno priglašajo. Opozarjamo na razglas med Uradnimi vestmi ..Kmetovalca".
Uspehi paše na Robežu v letu 1921. Kakor vsako leto so se tudi pretečeno leto nakupili na pomlad po deželi čistokrvni mladi bički v starosti 10—12 mesecev z namenom, da se vzgojijo na pašniškem posestvu Robež za pleme in na jesen oddajo živinorejcem kot godni plemenjaki.
V pretečenem letu se je paslo na Robežu 19 bikov, dva volička in 10 ovac. Prirastek v čisti pašni dobi od 1. junija do 21. novembra p. 1. je znašal pri govedu skupno 1600 kg, torej na glavo povprečno okoli 76 kg. Najvišji prirastek je dosegel montafonski bikec št. X., ki je pridobil na teži 125 kg, najmanjšega pa montafonski bikec št. V., ki je prirastel samo za 37 kg.
Dnevni prirastek je znašal povprečno pri živali 48 dkg, torej skoraj pol kilograma.
Pripomniti je treba, da se uspeh paše pokaže že v prihodnji zimi, ker se pašne živali razvijajo jako ugodno. Poroča se nam, da so biki, ki so bili oddani z Robeža meseca novembra, pridobili do licencovanja v mesecu majniku povprečno 120 do 180 kg na teži.
Živinorejci se opozarjajo, da bo oddelek za kmetijstvo na pomlad nakupoval od dobrih rejcev čistokrvne bičke, ki se bodo na Robežu odgojili v trpežne plemenjake.	Zk.
Nakup plemenske živine za Črno goro v letu 1921., ki se je po odredbi kmetijskega ministra izvršil v Sloveniji, je imel sledeči uspeh.
Nakupilo se je v celem: 34 bikov, 268 junic in 22 krav, . skupaj 324 glav goveje živine, 6 merjascev in 146 svinjic..... 152 komadov prašičev,
24	merkačev in 100 ovac.....124 „ ovac,
25	petelinov in 158 kur ... „ 283 „ kuretine in 2 plemenska žrebca.
Na željo črnogorskega delegata se je nakupovala to leto goveja živina sive in pšenične pasme. V svrho poskusa se je nabavilo tudi 30 glav bohinjske živine, ki se je poslala v najbolj planinske kraje v Črni gori in Srbiji.
Ovce so bile nakupljene na Jezerskem, na vrelcu glasovi-te jezerske pasme, iz katere se je pred vojno regeneri-rala ovčjereja v skoro celem vzhodnoalpskem teritoriju.
Kure so večinoma rjave „štajerke", le nekaj belih radvanj-skih se je za poskus pridjalo.
V svrho lažjega nakupa goved, svinj in ovac so bili razpisani plemenski sejmi, na katerih je vsak živinorejec sam z nakupno komisijo sklenil kupčijo. Taki plemenski sejmi so se vršili v Velikih Laščah, Grosupljem, Veliki Loki, Planini pri Sevnici, Št. Juriu ob j. žel., Brežicah, Sevnici, Laškem, Mokronogu, na Jezerskem in v Bohinju. Najlepša živina in tudi v zadostnem številu je bila prignana na plemenske sejme v Velikih Laščah, Veliki Loki, St. Jurju ob j. žel. in Planini pri Sevnici.
Z vsakim plemenskim sejmom je bil združen živinorejski pouk, pri katerem je živinorejski nadzornik Zidanšek opozarjal živinorejce, v kakšnem zmislu naj delajo na izpopolnitvi svojih domačih ali udomačenih pasem, če hočemo vzdržati konkurenco s tujo živino in obdržati dobro ime kot vzrejevalci plemenske živine.
S cenami so bili živinorejci zadovoljni. Upajmo, da bo ta prireditev vplivala blagodejno na naše živinorejce, da črpajo iz nje nove pobude za podrobno delo pravilnega plemenskega odbiranja v živinoreji, osobito pa, da bo vplivala v tem zmislu, da si bodo v prihodnjosti skušali poskrbeti živinorejci res prvovrstnih plemenjakov, ker od uporabe dobrega plemenjaka od-visi v veliki meri prihodnjost te važne gospodarske panoge!
Zk.
URADNE VESTI.
Kazalo za ..Kmetovalca" 1921. leto je izšlo in se je dopo-slalo vsem onim, ki so ga dosedaj naročili. Ostalo je pa še nekaj izvodov, ki se dopošljejo brezplačno tistim udom, ki se zanj oglasijo. Nujno bi bilo priporočati vsem udom, da hranijo posamezne številke „Kmetovalca" do konci leta, kajti v celih letnikih dobijo s pomočjo „Kazala" odgovore na marsikatero vprašanje, ki nastane pri kmetijskem gospodarstvu. Iz člankov črpajo nauke za umno gospodarstvo. Torej hranite ..Kmetovalca" in ga marljivo čitajte!
RAZGLAS
glede oddaje subvencijskih merjascev.
Kmetijska družba za Slovenijo namerava tudi letos, v kolikor bodo dovoljevala drž. sredstva, posredovati pri nabavi debrih plem. merjascev. Merjaščki se bodo nakupovali pri najboljših domačih svinjerejcih v starosti približno 3 do 5 mesecev. Oddajali se bodo s popustom do največ polovične nakupne cene. Prevozni stroški se ne vštejejo v račun naročnika, ampak jih plača Kmetijska družba.
Prošnje je vlagati pri pristojni občini ali kmetijski podružnici. Istočasno je vposlati Kmetijski družbi varščino v znesku 100 dinarjev z navedbo namena.
Prosilec se mora zavezati, da bo merjasca pravilno oskrboval, skoke vpisoval v spuščalni zapisnik in merjasca pripuščal proti zmerni skočnini.
Jamstvena doba traja do izpolnjenega drugega leta, to se pravi, po tem času preide merjasec v polno last prasičerejca.
V enem kraju se zamore postaviti le en merjasec; izjemoma se dovolita dva ali več, če pristojna kmetijska podružnica potrdi potrebo.
Vsi pogoji so razvidni iz zaveznih pisem, ki se dobivajo in naročajo pri Kmetijski družbi v Ljubljani, kamor se naj tudi vpošiljajo prijave do 15. aprila t. 1.
Glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo.
RAZGLAS
glede oddaje subvencijskih plemenskih ovnov (mrkačov) je-zersko-solčavske pasme.
V kolikor bodo dopuščali državni prispevki, se bodo letos oddajali subvencijski plemenski ovni onim prosilcem, ki vpošljejo varščino v znesku 50 dinarjev. Oddajali se bodo s popustom do največ polovične nakupne cene. Prevozne stroške plača družba.
Prosilec se mora zavezati, da bo prevzeto žival dobro krmil in oskrboval in dajal ovna (mrkača) proti mali odškodnini tudi sosednjim rejam za pleme na razpolago.
Jamstvena doba traja dve leti od dneva prevzema, nakar preide žival v polno last prevzemnika.
Prošnje je vlagati potom pristojnih občin ali kmetijskih podružnic na Kmetijsko družbo za Slovenijo v Ljubljani do 15. aprila t. 1.
Glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo.
VABILO
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Moste pri Komendi, v nedeljo, 2. aprila 1922., ob treh popoldne
v Mostah hiš. št. 42; Predoslje, v nedeljo, 2. aprila 1922., ob treh popoldne v „Dru-štvenem domu;
Sv. Jurij ob Ščavnici, v nedeljo, 2. aprila 1922., ob eni popoldne pri tov. Mlinariču v Očeslavcih; Zakot, v nedeljo, 2. aprila 1922., ob osmih zjutraj v gostilni g. Franca Pečnika v Brežicah.
SPORED:
1.	Točke 1,—5. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti,-
Gorenja Ponikva, v nedeljo, 9. aprila 1922., ob poldesetih
zjutraj v sobi Bralnega društva v Gornji Ponikvi; Grosuplje, v nedeljo, 2. aprila 1922., ob desetih dopoldne v
Stranski vasi hiš. št. 4; Unec, na praznik, 25. marca 1922., po sv. maši v šoli; Vrhnika, v nedeljo, 2. aprila 1922., ob devetih dopoldne v prostorih načelnika g. Ivana Kosa na Vrhniki.
SPORED:
1.	Točka 2.—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Ig, v nedeljo, 9. aprila 1922., ob osmih zjutraj v šoli na Igu.
Predavanja se vrše pri sledečih podružnicah: Zagorje ob Savi, 19. marca 1922. Rovte, 19. marca 1922. Uuec, 25. marca 1922. Ig, 9. aprila 1922.
Ilustrovan gospodarski list
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 15 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanllatse zaračunjajo do nastopnih cenah: Inserat na pol strani 3M) D, na >U strani 1S0 D, na >/■ strani 75 D, na Vu strani 50 D. na >/x strani 23 O. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 para, najmanj pa skupa) 5 D
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz
»Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
5. Ljubljana, 15. marca 1922. ktniHOT
Rmetijsha družba za Slovenijo m za svoje ude v zalogi naslednje Kmetijske potrebščine.
Vse cene so z ozirom na sedanje razmere popolnoma neobvezne.
Semena:
Seme krmilne pese, pristno severo-nemško blago, rdečo in rumeno mamutovko ali ekedorfovko, Obemdorfer in Leute: witzer po 7 dinarjev kilogram. Semensko peso je Kmetijska družba naročila naravnost od svetovnoznanega vzgojeval-ca Metteja iz Ouedlinburga v Severni Nemčiji. Opozarjamo ude posebno na elitno vrsto (Schlossware) Oberndorier in Leutewitzer, ki jo na podlagi večletnih poskusov kar najbolje priporočamo in ki so pod jamstvom novih nemških norm k zakonu o kontroli semena.
Semensko deteljo, nemško lucerno kakor tudi domačo, družba že sedaj oddaja svojim udom. Oddaja Samo najskrbneje čiščeno seme, ki je preiskano po državnem pre-izkuševališču v Ljubljani. Vreče po 100 kg so opremljene z izvirnimi plombami tega zavoda, pa tudi za nadrobne pošiljatve prevzame družba vsa jamstva glede čistosti in brezpredenič-nosti. Najnižje tržne cene!
Pri nadrobni oddaji se računi posebej še poštnina in vrečica ali zavitek. Udje naj z naročanjem ne odlašajo, ker utegne družbi pičla zaloga poiti in pozneje navadno dobrega semena ni več po primernih cenah dobiti.
Seme domače ali črne detelje. Kmetijska družba je prejela med drugimi pošiljatvami tudi manjšo množino semena domače detelje iz Češkega. To blago sicer na oko ni posebno lepo, ker je lanska suša v tem oziru neugodno vplivala, poskusi pa so pokazali, da je seme glede na kaljivost in čistoto res prvovrstno. Tega semena pa je le malo in povečini bo družba mogla dodati od novo došlih množin udom še lepše blago iz Gorenjske. Podružnicam in večjim naročnikom, ki rabijo zase in za svoj okoliš cele vreče priporočamo, da — v kolikor še niso naročili — takoj naročijo ali da zahtevajo ponovnih ponudb.
Semenska trava. Družba bo oddajala svojim udom dobre semenske trave iz Nemčije in Amerike. Sedaj se je družbi posrečilo nakupiti vagon semena deset raznih žlahtnih trav. Ta pošiljatev preko Hamburga je že dospela. Družba sprejema od udov prijave in bo naročitve točno izvršila, v kolikor bo omenjena množina pač zadoščala zahtevam.
V zalogi so naslednje vrste:
rumena detelja...........10 — Din za kg
bela detelja.............20— „ „ „
brezpredeničr.i mačji rep .......14-— „ „ „
20-— 9-— 12 — 11 — 7-—
pasja trava...........
angleška ljullka, 844 .......
angleška ljullka, 843 . . . ... .
laška ljullka ...........
travniška mešanica........
prvovrstna travniška mešanica .....11'—
Cene za semena veljajo za odjem najmanje 5 kg in se ovojnina in poštnina posebe računata. Ovojnina se računa po lastni ceni ter se ne sprejme nazaj, poštnina znaša od zavitkov do 10 kg 10 dinarjev, od 10 do 15 kg 15 dinarjev, od 15 do 20 kg 20 dinarjev. Za povzetne zavitke je plačati pri predaji razen pristojbin za zavitke še pristojbino za nakaznico. Radi visokili poštnih pristojbin priporočamo udom, da si semena prilično v Ljubljani osebno kupijo. Kdor tega ne more pa naj vsaj kupnino naprej vplača potom položnice 10712 na račun Kmetijske družbe pri poštnem ček. uradu, da si prihrani povzetnih pristojbin. Priračunati pa mora vselej k poštnini še ovojnino 3 dinarjev od vsakih 5 kg poštnega ovoja.
Umetna gnojila:
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik z 19% dušika, z oljem prepariran, po 210 Din 100 kg, dobi se v vrečah po 75 kg.
Kalijeva sol, 42"/0, je zopet v zalogi po Din 130— za 100 kg.
Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosf. kisline po 180 Din 100 kilogramov z vrečami.
Kostna zdrobna moka z 5% dušika in 20% skupne fosfo-rove kisline po 185 din sto kg.
Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosfo-rove kisline po 140 dinarjev sto kilogramov.
Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosfo-rovi kisline po 140 din. sto kg.
Thomasova žlindra. Po dolgoletnem presledku utegne Kmetijska družba prejeti že v kratkem prvo pošiljatev Tho-masove žlindre. To fosforovo gnojilo pride že te dni in sicer to pot iz Francoskega; družbi danes še ni povsem znano, koliko odstotkov skupne fosforove kisline bo Thomasova žlindra vsebovala in koliko bo znašala voznina. Zato tudi natančne cene še ne moremo objaviti, približno pa vemo, da by
stala Thomasova žlindra vsled visoke francoske valute okoli 220 Din 100 kilogramov. Radi visoke cene je družba za prvo naročila le zelo omejeno koločino, deset vagonov za one kmetovalce, ki gnojijo najraje z žlindro ne glede na ceno. Da' pa ne bo treba žlindre po dospetku v Ljubljani prevažati iz kolodvora v skladišča, zato naj one podružnice, ki nameravajo vzeti cel vagon ali vsaj pol vagona,'takoj ko dobijo ta list brzo-javijo svoje naročilo družbi, ker bodo podružnice tako na vsak način vsaj nekoliko ceneje prišle do gnojila naravnost s kolodvora.	v ..
Krmila:
Bučne oljne tropine, jako dobre, sveže kakovosti, po t Din 2-50 za kilogram v kolačih brez vreč.
Ogrščine cele tropine (rapsove tropine) po 2 30 Din brez vreč. Te tropine v kolačih imajo enako redilno vrednost kakor lanene tropine.
Ribja moka. Kmetijska družba ima v zalogi priljubljeno ribjo moko. Cena ribji moki je pri odjemu 100 kg v originilani vreči 8 Din za kilogram, na drobno 8'50 Din za kilogram. Opozarjamo na strokovni spis glede vporabe in učinka ribje moke, ki je izšel kot št. 41. Gospodarskih navodil.
Riževi otrobi, vsebujoči 17% beljakovin in maščobe, tedaj enakovredne pšeničnim otrobom po 1 -90 Din za 1 kg z vrečami.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Antiklor (gl. salojidin).
Bakrena pasta (Bosna pasta) 3"50 Din za kg v čebrih po 50 in 100 kg. Cebri se ne računijo posebej. Najboljši strokovnjaki priporočajo nakup tega najučinkovitejšega in lahko vpo-rabljivega sredstva proti peronospori ali paležu na trti. (Glej inserat).
Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na izbiro po' različnih cenah.
Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zopern okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 30 Din kilogram, poštnina in ovoj posebej.
Gumijevi trakovi, najmočnejši od tvrdke Pirelli, Milano, za vezanje trt po 100 Din kg.
Gumijeve cevi "/s mm in "/'»mm po 15 Din meter.
Gumijeve plošče (sklopke) za trtne škropilnice po Din 7-50 komad.
Modra galica je razprodana.
Natrijev tiosuliat (gl. salojidin).
Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po 12-50 Din 1 kg v posodi kupca.
u Rafija, majtinga extrissima, po 9 50 Din kilogram.
Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po 7 Din za 1 kg.
Škropilnice (bakrene) za trte so zopet v zalogi. Cena za komad 400 Din.
Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena zaklopnici po 5 kg 35 Din brez poštnine.
2veplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek galične-mu škropivu, ima Kn-.ujska družba v zalogi ter jo oddaja po T Din kilogram.
Žveplovi trakovi na juti za žvepljanje sodov, najboljši, bre? arzena po 7 Din kilogram, na azbestu po 11 Din kilogram.
Želatina za čiščenje vina po 45 Din kilogram.
Žveplalniki, ročni po 70 — Din za komad.
2veplo, dvojno rafinirano, s«Perventilirano. 85—95 Chan-cel, 90/100% finosti, v vrečah po 50 kg po Din 4'—, manjše množine po Din 4'50 za kg.
Razne kmetijske potrebščine:
Stroji. Družba je prejela po še razmeroma nizkih cenah nekaj trierjev (čistilnikov) in jih oddaja: Št. I. a po Din 1500-—; št. I. b po Din 1250 ■—; št. I. po Din 1850 —; št. 11. po Din 2050. Vsakdo si stroje lahko preje ogleda v družbenih prostorih na Turjaškem trgu.
Prejeli smo tudi več vrst bran, ki stanejo od Din 175 - — do Din 275-— in eno 13 redno sejalico, ki stane Din 2250'—.
Družba ima v zalogi samo potrebščine, ki so jim cene tukaj objavljene. Drugega blaga naj udje pri družbi nikari ne naročijo, ker ga nima in tudi zbog pomanjkanja in vsled visoke pisemske poštnine ne utegne posamič odgovoriti na take naročitve. Naročila na objavljene potrebščine pa skuša družba itak čimpreje in po vrstnem redu izvršiti, zato naj udje opu-ste vsako nepotrebno UTgiranje.
Na vse denarne pošiljatve, naj se napiše, v kakšno svrho so poslane.
Vse pošiljatve gredo po povzetju, ako kupnina ni bila družbi naprej plačana. Izrecno pripomnimo, da načelno ne moremo drugače postopati, ker mora Kmetijska družba sama vse potrebščine dobaviteljem naprej plačati.
JVIala naznanila.
Za vsako besedo ie naprei plačati pol dinarja v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din. 5-— sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Mlinske kamne,
sekane iz najboljše bele, ostre skale, trde in srednje od 40 do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno garancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek. Sv. Jurij ob južni železnici pri Cellu.
Priporoča se tvrdka
Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7.
Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi posamezni deli za šivalne stroje in kolesa, potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in .sedlarje.
Ambrož & Grošičar,
strugarska in strojno ključavničarska delavnica, Trnovski pristan št. 32. Ljubljana. Prevzema vsakovrstna popravila kakor tudi delno nova naročila in sicer: poljedelske stroje, mline itd. ter vsa v to svrho spadajoča dela. Vsa naročila izvršiva solidno in ločno.
Pohištvo
za vse sloje dovršeno, trpežno in ceno kakor tudi vse vrste tapetniških del priporočata BRATA SEVER. Ljubljana. Gosposvetska c. 13. (Kolizej).
Kostanjev les
prosto vagon in večje množine v gozdu kupi .1. Pogačnik, Ljubljana, Dalmatinova ul. l./I. Posredovalci se dobro plačajo.
Vse poljedelske stroje
nalboljše kakovosti prodaja ..Agraria", Dunaj 6. Rechte Wienzeile I. Zastopnik H. Bien. Gut BS-renhof, Brasiovče,
Kmečki mlin
popolnoma nov, najboljši kamni, vporaben za pogon na roko, gepelj, motorno ali vodno moč, se proda vsled preselitve. Naslov v upravništvu pod: Kmečki mlin 1922.
Hlode, gojzdove, trame, deske in drva
ponudite Lesni družbi Ilirija, Ljubljana. Kralja Petra trg št. 8 pred sodnijo. Plačujejo se najvišje dnevne ocne
Nakupimo več hnknvih vagonov suhih
takoj ali spomladi. Ponudbe z navedbo cene poslati Kmetijski družbi v Ljubljani.
Kupujem ržene rožičke,
sušene gobe, lipov cvet i drugo lekovito bilje. —
Nudim najbolje semenje
za vrt i za njivu. Trgovina semenja Tima Vladi-savljevlč, Beograd.___
Bencin-motor
(6—8 H. P.), slamoreznica št. 4, mlatilnica ter ko-silni stroj — vse v dobrem stanju — se takoj proda. Cena po dogovoru. Gašper Šmid, grajščak
Komenda._
Konjsko prsno opremo
za dva konja, najfinejšega izdelka 7. nikelnas.im okovjem, iz prvovrstnega usnja, proda za 9000 K A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21.
Išče se
gospodinja k samostojnemu posestniku. — Naslov pove uredništvo._______
Konja
štiri leta starega, za težko vožnjo proda Lovrenc Vrhovec, Dragomer, p. Brezovica.___
Pozor!
vsled preselitve vinograd ceno naprodaj, pol ure od St. Ruperta na Dolenjskem, ki je bil pred 10 leti reguliran in ima krasno solnčno lego. Naslov na upravništvo pod ..Vinograd 1922."___
Na prodaj
ie lep konj. Prol. Dr. J. Jenko. Cerklje pri Kranju.
Koleselj
lahek in dobro ohranjen in 400 kg ajdovih plev proda Albin Koman, Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljub-ijann.
Dobro goveje in konjsko seno
po K 8,— oddaja Gospodarska zveza v Ljubljani, v
manjših količinah in celih vagonih._
Brinje
hrvaško in istrsko, črno in rudeče, po zmernih cenah prodaja I. Knez v Ljubljani, Gosposvetska c. 3.
Listnate sadike
so v letošnj spomladi na razpolago v državni gozdni drevesnici v Gradišče pri Ljubljani po sledečih cenah za tisoč sadik loko drevesnica oziroma železniška postaja v Ljubljani in sicer:
brest, 3 letni po........25 Din
hrast, 1 leni po.........25 ,,
javor, 3 letni po.........25 „
črna jelša, 3 letna po......12 ., 5(1 p
jesen, 3 letni po........25 „
kanadski topol, 2 letni po.....150 „
kanadski topol, 3 do 4 letni po . . . 250 ,, ter 3 letni presajeni orehi s tenko lupino, komad po........— ,, 50 ,,
Naročila za sadike prevzame Direkcija šum kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.
(Opomba: Sadik igličastega drevja letošnjo pomlad ni več na razpolago.)
Za naše kmetovalce!
Terilnici in predilnici Antona Šinkovec v Grosupljem se je posrečilo dobiti prvovrstno, že aklima-tizirano rusko laneno seme za pomladansko pose-tev. Kmetovalci, ki se za to seme zanimate, obrnite se naravnost na imenovano tvrdko!
Prodam
lepega psa, zelo dobrega čuvaja. Alojzij Peterlln, Preserje S., pošta Radomlje.
Imam naprodaj
strog - ameriški System „Massey-Harris Schwaden-rechen", kateri obrača in grabi. Je še v prav dobrem stanju. Zase ga ne rabim več, ker se ie pri nas udomačila navada, da kosimo na tretjino. Cena je 6000 kron. Naslov: Franc Globočnik, Dobrava, p. Kostan evlca. Dolenjsko.
Prodam
železno okno za hlev 1.10 X 0.90 m. Voz (trenar), 10 podvozi. 3000 kg železnih odpadkov kos do 10 kg teže. Kleparsko orodje, stroje za krožiti, robiti in dr. Ogleda se v St. Vidu h. št. 2« na Ljubljano.
Naprodaj imam
č i s i o nov kolcseli, tapeciran z boks kožami. Cena se izve pri Jos. Žužek, Vel. Lašče.
Šafara
za oskrbo vinogradov sprejme Jos. Mursa, p. Ljutomer.________
Sena in otave
lastnega pridelka v balah zvezanega ima naprodaj po dogovorni ceni okolu poldrug vagon Hamerlitz, železniška postaja Logatec.
Dva izvrstna bencinmotorja
2 in 6 konjskih sil ter borov log za posekanje, 75 arov, se ugodno proda. Pojasnila daje Jurij Skr-binšek, posestnik, Hajdin, p. Ptuj.
Vrtnar ali vrtnarica
se sprejme v stalno službo samo za zelenjavo, ki obenem pomaga pri kmetijstvu. Posestvo se nahaja Ljubljana — Trnovo. Plača po dogovoru, hrana in-stanovanje v hiši. — Naslov v upravništvo pod: ..Vrtnar."___________
Živinozdravnik Šlajpah Ignac,
Državna žrebčarna. Selo-Moste pri Ljubljani sprejema prijave za skopljenje (rezanje) žrebcev. Pismene ali ustnune prijave prosi vsaj do 10. aprila t i., da se skopljenje sporazumno z lastniki žrebcev najprikladneje porazdeli.
Živinozdravnik Tepina Lovro,
Ljubljana, Poljanska cesta 59, sprejema prijave za skopljenje (rezanje) žrebcev. Pismene ali ustmene prijave prosi vsaj do 10. aprila t. i., da se skop-ljenie sporazumno z lastnil.i najprikladnije porazdeli.
Vrtnarstva
osobito pridelovanja zelenjave In sadje-reje vešči
mrJ flolO O samskega stanu, srednje starosti se sptejme
proti dobri p'ači in vso osk'bo za posestvo v ljubljanski okolici pri
M. DOLNIČAR, restavraterju
na glavnem kolodvoru v Ljubljani. (27)
Prvovrstna
semena
domače detelje in lucerne
jamčeno brez predenične, krmske pese, vseh vrst trav, posebno pa pod strokovnim nadzorstvom se stavljeno prvovrstno mešanico oddaja dokler traja zaloga po najnižjih cenah
Kmetijska družba za Slovenija
-V Ljubljani.
Vabilo
■■i-	na
redni®občni zbor
Živinorejske zadruge v Selcih
registrovane zadruge z omejeno zavezo
ki se bo vršil dne 26. marca 1922 ob 7. uri zjutraj v društveni dvorani v Selcih.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev rsč. zaključka za i. 1922.
3.	Volitev načelstva.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ob napovedanem času ne bilozl-ranih zadostno število član v, prične s<- čez pol ure. na istem kraju in z istim dnevn m redom drugi občni zbor, ki bo sklepčen pri vsakem številu navzočih.
Načelstvo.
Koranil
asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. Tovarna v Karlovcu (Hrvatska). Glavno zastopstvo za Slovenijo:
Fran Hočevar,
Moste, p. Žirovnica (Gorenjsko).
Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti aobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju, zahtevajte oferte.
mlinske kamne
kakor tudi kamne za ročne mline in viteljne izdeluje in razpošilja v vseh velikostih
Franc Zdolšek
posestnik in izdelo-vatelj mlin. kamnov Št. Jurij ob južni Železnici (Slovenija).
Cene zmerne! Točna postrežba!
Hnietoualci!
Skrbite za kar največje razširjenje .Kmetovalca'! Stremite za tem, da se ga lehko čita v vseh gostilnah in javnih prostorih. 30.000 nas je že v Kmetijski družbi, pa bi nas bilo lehko še enkrat več. Čim več nas bo, več bomo dosegli!
Najstarejša hranilnica v Sloveniji. KRANJSKA HRANILNICA
V LJUBLJANI
ustanovljena leta 1820.
sprejema hranilne vloge proti
301
q obrestovanju.
S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in starostna hranilnica za posle in delavce.
Hranilnica je sirotinskovarna in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo.
Rezervni zakladi znašajo približno
8 milijonov kron.
Cisti dobiček je. v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje obče koristnih naprav in podjetij na Kranjskem. Za te svrhe se je doslej darovalo 8,698.000 kron.
Pismene pošiljatve je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 9.
Apneni dušik
umetno gnojilo iz tvornicezadušikv Rušah kakor tudi
karbid
dobavlja po tvor-niških cenah vsako množino
Karol Saria
Maribor (29)
Koroška cesta 30.
Za bližajočo se pomlad in Veliko noč!
Priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, sifone, cefirje, tiskanino v najnovejših vzorcih in bogati izbiri, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste robce za na glavo itd. Opozarjamo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. Veletrgovina z manufakturnim blagom A. &> E. SKABERNE, LJUBLJANA Mestni trg št. 10.
Po izvoru gosp. F. KRAŠOV1CA je nekaj
nnninifnih nn? v de'u na 4 kolesav velikosti soda
yilUJIIIMIIII VUu 700 |itrov vsebjne. Podrobnejša po-
jasn la za inte- »„*„,, T n m č i r k<>vač, Verd, po-rensente daje HMOU lOlIISIb, šta Vrhnika. (28)
Elektromotorje
za kmetijstvo in obrt priporoča tvrdka Industrijsko-električno podjetje
inž. TURNŠEK & CO. v Ljubljani
(24)	Sodna ulica it. I.
(podružnica v Mariboru, Aleksandrova c. 44.
Edison - Saks.) — Motorji so na zalogi, so prvovrsten fabrikat in se zanje jamči
Tlseče ljudi v vseh deželali sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Fellerjev„ELSAFLUID"
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega, čistega in osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot blago delujoče in
zelo prijetno sredstvo za drgnjenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in bolje delujoč nego francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanj! Z zavitkom in s poštnino za vsakega: dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 48 K.
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 špec. steklenice . 168 K 24 dvojn. ali 8 špec. steklenice . 280 „ 36 dvojn. ali 12 špec. steklenice . 394 „ poštnine prosto na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi popust v naravi.
Razno: Hlsa obliž za kurja očesa 5 K in 7:50 K: Elsa mentolni kiinčič 12 K; EIsa posipalni prašek 11 K; pravo Elsa ribje olje 85 K; EIsa voda za usta 36 K; Elsa kolonska voda 41 K: Elsa šum-ski miriš 41 K; glicerin 6 in 30 K; Lysol. Lyso-form 30 K: kineški čaj; Elsa inrčesni prašek 15 K; strup za podgane in miši po 8 in 12 K.
EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica donja, Elsatrg št. 333 (Hrvaško).
za vino, žganje, olje, mast, med petrolej
za transport in shrambo ima vedno v zalogi vsako množino
Franio Repič
sodarski mojster
Trnovo, Ljubljana
Istotam sprejemajo se v to stroko spadajoča popravila.
Solidno delo!
Cene zmerne! Točna postrežba!
Iv. Jax In sin
Ljubljana.
Gosposvetska cesta
šivalni stroji in
stroji zapletanje
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „A D L E R"
Cfn ki zastonj inlranko
Kolesa iz prvih tovarn:
dOrkoi'1', styr:a,
WAFFENRAD
Vinometre „Bernadot" — Asbeste bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek -t— Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Ta-nin — Žveplo v prahu — Limo-novo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po naj-
nižji ceni
drogerijo SIIT0N H9HC
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Lepota
kože, obraza, vratu, rok, kakor tudi iepal rast las se more doseči samo z razum-l rtinj negovanjem lepote. — Lekarnarju" Fellerju je dospelo na tisoče priznalnih! pisem iz vseh strani sveta!	j
„ELSA" lilijno mlečno milo najboljše blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kosi z zavitkom in s poštnino 98 K.
„ELSA" obrazna pomada odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore itd., naredi kožo mehko, rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka zavitkom in poštnino 52 kron.
..ELSA" tanoehina pomada za rast las
krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prliut, prerano osivelost itd. 2 porcelanasta iončka z zavitkom in poštnino 52 K.
Prodajalci, kateri naročijo najmanj 12 kosov od posameznih predmetov, dobijo popust v naravi.
Razno: Lilijno mleko 15 K; brkomaz 8 K: najfinejši Hega puder drja Klugeria v velikih originalnih škatljah 30 K; najfinejši Hega zobni prašek v patentiranih škatljah 30 K; puder za gospe v vrečicah 5 K: zobni prašek v škatljah 7 K. v vrečicah 5 K; Sachet-dišava za perilo 8 K; Scham-poon za lase 5 K: rumenilo 12 listkov 24 K: najfinejši parfem po 40 in 50 K močna voda za lase 58 K. Pri teh predmetih se računajo zavitek in poštnina posebej.
EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica donja, Elsatrg št. 333, (Hrvaško).
Platin, zlato in srebro
kupuje tvrdka
I. AVGUSTIH
Dunajska c. 36
Ivžn Komatič
prodajalec strojev v Ljubljani, Gradišče štev. 11. pritličje.
priporoča kot dolgo letni zastopnik znane, dobre
kmetijske stroje
(slamoreznice, mlatil-nice, gepeljne, slamo-
rezne nože) i. dr. Tudi imam v zalogi v Mariboru brzoparilnike vseh velikosti od 601 dalje, s pocinkanim
parnim sodom. Gepeljne in mlatilnice se pri oddaji po dogovoru tudi postavlja (montiraV
Gospodah zveza
v Itfutoljoma
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev.
iz najslovitejših tovarn. Zastopstvo za parne kotle znanih tvornic „Welsla".

. »vri.-! . Jw; VJfE?
^ tr , cm ' - TJ'.- , 'L , ^ '' ?•«?."■ - -i
Kmetska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
■ v LJUBLJANI ■
ljubljanske okolice
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. 18
Obrestuje hranilne vloge po 3 ° o	O
brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 115,000.000 kron.
===== Stanje rezervnih zakladov 1,200.000 kron. =====
OBJAVA.
Združene tovarne poljedelskih strojev
FR. NIELICHAR UMRATH & CO.
Praga - Bi*aiidys
so otvorili s i. febr. 1922
podružnica
in lastno skladišče
lokoinobilov, mlatilnic, slamorez.iic, gepeljnev, čistilnic, sejalnih in ko-silnih strojev, trierjev, reporeznic, sadnih mlinov, plugov, bran i. t. d.
v Št. Jurju ob južni žel.
(pri Celju).
Ker je direktna dobava iz skladišča Št. Jurij precej ,cenejša in hitrejša, se interesenti v lastnem interesu vljudno opozarjajo, da blagovolijo pošiljati svoja naročila edinole na naslov podružnice v Št. Jurju ob južni železnici, kjer si lahko eventualno razne stroje tudi osebno pogledajo.
j- KONJE REJEC. S
Uradno glasilo Samostojnega konjcrejskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. Uredniška priloga 5. štev. »Kmetovalca" 1.1922.
Smolika pri konjih.
Vet. Rado Primic.
Istočasno odgovor na vprašanje 32,
Smolika (Druse, Coryza cantagiosa equorum) napada konje najrajše od 1.—5. leta, seveda so tudi izjeme, da včasih obole tudi mlajši in starejši konji, pojavlja pa se večinoma v času, ko nastopi vlažno in mrzlo vreme, to je navadno v jeseni ali spomladi. Ta bolezen je marsikdaj prav nalezljiva, zato ni postavljati konj, posebno takih, ki še niso preboleli te bolezni, v hleve, kjer vlada smolika. Povzročitelji smolike so mikroskopično majhna, krogljicam podobna živa bitja, ki jih imenujemo streptokoke, tem pa se skoraj vedno pridružijo njim podobni staphilokoki. Ako pridejo ta mikroskopično majhna telesca na ta ali oni način na vsled prehlajenja manj odporne sluznice nosa, se prično kaj hitro razvijati in množiti ter zaidejo v sluznice, odtod pa potem sokrvice (limphe) v, žleze. Živalski organizem, oslabljen iz tega ali onega vzroka, podleže tem vsiljivcem in oboli za to boleznijo.
Smoliko lahko delimo z ozirom na njen potek na smoliko z lahkim nenevarnim potekom in z nevarnim, večkrat smrtnim koncem. Začetek je pri obeh oblikah približno enak. Žival postane klavrna, tek se ji zmanjša, prične pokašljevati in težje dihati. Telesna vročina se zviša. Zleme kože v nosu pordeče in oteče jo. Iz nosa se prične izcejati najpreje voden žlem, ki pa kmalu postane belkast ali rumenkast. Pri smoliki začnejo otekati medčeljustne žleze, ki sčasoma tako otečejo, da izpolnijo ves medčeljustni prostor. Začetkom je ta oteklina (bezgavka) trda in boleča, kmalu pa se začne mehčati. Ko se ognoji, dozori, nakar se jo prereže, če se ni sama prej predrla, in iz nje brizgne gnoj (gl. pod št. 6.).
Slika 6.
Rano moramo dnevno izpirati z mlačno lizolovo vodo (gl. pod št. 7.), ker bi drugače rastlo divje meso. Po iz-
Slika 7.
piranju vtaknemo vanjo malo bombaža, da se ne bi zaprla prej, nego je dobro očiščena in izgnojena. Ko ta gnoj izteče, se bolezen vidno zboljša; konji prično zopet rajše zreti, rana pa, ki jo je treba parkrat izpirati s kako raz-kuževalno tekočino, se kmalu zaceli. Tak je približno potek lahke smolike.
Začetek pri nevarni obliki te bolezni, kakor sem že omenil, je podoben prvi obliki, le, da so vsa znamenja bolezni pri obolelem konju toliko hujša. Žival prestane popolnoma žreti in če le poskuša, ne more požreti, tudi pitno vodo večkrat meče nazaj iz gobca in nosa. Vročina se zviša nad 40° C. Iz nosa se izceja v začetku voden, pozneje belkast, rumenkast in večkrat s krvjo pomešan žlem. Pri tej obliki smolike se oteklina ne omeji samo na medčeljustne žleze, ampak se razširi tudi na žleze, ki so bolj oddaljene od nosnih sluznic. Zato oteče včasih grlo, žleze goltanca se izpremene v gnojne bule, žival ne more požirati in nastopi celo nevarnost, da se zaduši. Tu je pomoč nujno potrebna.
Paziti je treba, da se taka gnojna bula ne predre v notranjost grla, ker obstoja nevarnost, da pride gnoj v sapnik in odtod v pljuča. Ce je žival v nevarnosti, da se zaduši, ker ne more vsled otekline dihati, je napraviti prerez dušnika, kar pa more storiti le vešč živinozdrav-nik. Zgodi se tudi, da se kar nepričakovano hitro poraz-gube vse hude otekline na žlezah, glave ali vrata, a žival kaže še hujše bolezenske znake. V tem primeru se je ku-žilo razširilo po celem telesu in žleze obole ali v prsni oziroma trebušni votlini, na spolovilih ali nogah. V takem primeru je žival ponajveč izgubljena. Bolezen traja marsikdaj po cele mesece ter žival hira in slednjič pogine.
, Dokler- je pri tej obliki smolike cel proces omejen le na
žleze glave ali vratu, je še upanje na okrevanje. Pri tem, da se predre oziroma prereže kaka ognojena žleza je seveda mogoče, da se pretrga tudi kaka krvna žila, odtod potem krvavljenje.
Pomoč, ki jo more nuditi vsak konjerejec svojemu na smoliki obolelemu konju, pa je sledeči: Brž, ko opaziš opisane znake na svojem konju, ga postavi v zračen, topel, a ne zatohel hlev, najbolje v pregrajo, da se more prosto pregibati. Ob primerno toplem vremenu pa ga spuščaj na prosto oz. pašo. Skrbi za primerno nego kože, za čistost v hlevu in pri živali. Hlev razkužuj z apnom. Bolniku polagaj tečno, mehko in lahko prebavljivo krmo, kakor travo, repo, korenje, otrobovo vodo, dobro dišeče seno itd., napajaj ga pa le s postano ali pogreto vodo, kateri primešaj malo kisa ali žlico razredčene solne kisline. Gobec večkrat izpiraj s čisto vodo, lahko pa ji prideneš malo lizola, kreolina, galuna ali podobna razkuževalna sredstva, katera dobiš v vsaki lekarni ali drogeriji brez recepta.
Da se žlem v nosu oz. v sapilih zmehča, vzemi ška-fec vroče vode, kateri prideni par žlic terpentinovega
olja, lizola, tera, pa tudi navadna sol ali senen zdrob je dober in pusti, da konj vroče pare vdihava. V ta namen ga pokrij čez glavo s kako rjuho ali odejo, da čim več pare prihaja v sapila. Na otekline devaj tople poparjene otrobe, ali laneno moko, tudi med in moka pospeši hitro ognojenje. Vse to pa mora biti kolikor mogoče toplo; mrzel ovitek bi več škodil, kakor koristil. Mrzel ovitek bi bil umesten le v začetku in pri lahki smoliki. Prav dobro je tudi, da odrgnemo otekle žleze s kafrnim mazilom. Brž, ko se oteklina zmehča, pa pokliči veščega ži-vinozdravnika, da rano prereže, in dobro izpere ter ti da navodila, za nadaljno zdravljenje. Skoraj vedno vplivajo na razvoj bolezni prav ugodno mrzlo-topli obkladki (pri-sničevi) okrog prsnega koša. V ta namen vzemi dolgo rjuho, pomoči jo v vodo in jo ovij okroginkrog prsnega koša, žival pa dobro pokrij z gorko odejo, da se pod tem ovitkom segreje. Med krmo pa pridevaj grenko sol, žlico žveplenega cveta, kolmež i. dr. Vsekakor pa je umestno, če vidiš, da se bo smolika razvila v nevarno obliko, da se pravočasno pobrigaš za veščo pomoč.
Razdelitev plemenskih
leta 1922. v Sloveniji.
-š	]	Kraj postavitve	Z r e b c a	
-s o	s		št.	ime in pasma
		Komendska Dobrava, p. Komenda	112 370	Derež, noričan Hedor, noričan
		Dragomelj, p. Domžale	50	Blisk, noričan
		Trzin	367	Luno II., noričan
		Krašnja — Spod. Loka, p. Lukovica	54	Brdavs
		Podgorje, p. Kamnik	99	Miško, noričan
		Vesca, p. Vodice	383	Snežnik, noričan
^		Naklo pri Kranju	52	Triglav, noričan
O) C/1 T3 O	oskrbi	Praprotna polica, pošta Cerklje pri Kranju Stražišče pri Kranju	382 429 72 97	Theseus II., noričan Artus-Trum, noričan Planinec, noričan Dušan L, noričan
^ trt	'c XI <D cn	Voglje, p. Št. Jurij pri Kraniu	379	Liefering, noričan
O)	a N	Pristava, p. Tržič	358	Brillant III., noričan
u. <v C	> XI <u V—	Godešič, pošta Škofja Loka p. Izlake — Medija	104 45	Kum II., noričan Jadran, noričan
o	*N3	p. Vače pri Litiji Brest, p. Ig-Studenec	442 410 36	Brom-Opus, noričan Elias, noričan Dušan, noričan
		Bizovik, p. Spodnja Hrušica	384	Georg, noričan
		Ljubgonja, p. Horjul	393	Heikules II., noričan j
		Cešnjica, p. Srednja vas v Bohinju	392	Norbert III., noričan
		Hraše, p. Lesce	47 394	Dobrač, noričan Georg IV.—10., noričan
		Podhom, p. Gorje pri Bledu	491	Betino Brillant, noričan
Kraj postavitve
s-
!
'< m O
'E
X
ai cn
N >
'G
X <v i—
>N
Zgornji Otok, p. Radovljica
Žirovnica
Dovje
Nomenj, p. Bohinjska Bistrica
Paradišče, p. Šmarje-Sap
Ž r e b c a
št.
ime in pasma
425 355
37 29
386
94
438
Agis-Pascha, noričan Romeo, noričan
Savan, noričan Šum, noričan
Georg, noričan
Bled. noričan Biber Herk, noričan
J*
Vinharje. pošta Poljane nad Škofjo Loko
I
43 Rudi, noričan
Kočevje
	X
j*	ca
	
C/3	C3
	
	cn
" 1	O
O)	Q-
s—	X
a>	'c
—,	'E
	o>
C	E
o	
	D.
	
	X
—:	5
	>[/)
	C3
	
	O
	>
	a
	c
	u
	X
	<v
	
	>N3
x Bistrica pri Mokronogu
I Cerklje, p. Krška vas
Kostanjevica
Krško
56 Trafalgar, angl. polkrv.
374	Gidran, arab. polkrvec
420 Loustic Totilas, amer.
I križanec 483 Taxis, lipicanec
346 Furioso, angl. polkrvec 21 Loustic Rakar, angleški
polkrvec 371 Marzouk, arab. polkrv. 450 Furioso, angl. polkrvec
342 North - Star, angl. polkrvec
236 Furioso, angl. polkrvec .331 Dahoman XII.--4/12,
arabski polkrvec 381 Nonius XXVIII,—16., nonius
375	Carabas, angleški polkrvec
520 Furioso VIII.—5., angl.
polkrvec 408 Nonius XXVIII,—17., nonius
349 Peregrin — 5., anglo-arabski polkrvec
397 Gidran, arab. polkrvec 45S Bonee, angleški čisto-krvec
—' 1	j"		ž se.bs a
OJ V) -M	Kraj pos;avitve		
			
-o o O Jt		št.	ime in pašna
		S88	Furioso, angl. polkrvec
		$38	Schagya X. —5., arab.
	Škocjan pri Mokronogu	84 33 $63 551	polkrvec
			Gidran, arab. polkrvec Valentin, angl. polkrv. Amurath-Gidran 5., arabski polkrvec Urmenv-Nonius, nonius
		139,Przedswit VI,—2., angl.	
1!	Št. Jernej		polkrvec
		8d 372 12 283 439	Balkan, angl. polkrvec Favory V. — L, lipicanec Danko, amer. dirkač Furioso X. — 11., angl. polkrvec Gazlan III.—13., arab.
X.	Novo mesto		polkrvec
J*		364	Furioso VIII.—3., angl.
K Ol C	"'l		polkrvec
		26	Troja - Nonius, norma-
</) c	1.		nec
X		378	Furioso XI.— 27., angl.
° \l ._ C	Velika Loka	350	polkrvec Schagya XIII, —25.,
0) e «1 i			arabski polkrvec
		522	Maestoso, lipicanec
— a Št. Vid pri Stični		60	Gidran .XXVIII. —1.,
<u J=			arabski polkrvec
i - i		321	Bogdany — 4., angleški
! OJ			polkrvec
__o		216	Furioso XIII.—9., angl.
> Vrhnika c			polkrvec
CS		81	Andre Berger, noričan
O C		113	Gorjan, noričan
* 55		63	Artus-Trum I„ noričan
i __ <D		125	Gambrinus le Comte L,
r i j ^ Ig-Studenec		93	belgijc Gidran, arab. križanec
		472	Gidran XXVIII. —3., arabski polkrvec
	1 Lesce	20	Conversano, lipicanec
		27 360 8C	Bohinjec, normanec Gidran XXV. — 14., arabski polkrvec Afrikanus, angleški či-
1 1		3ie	stokrvec
1			Blocksberg, angl. pol-
1	• ; Selo pri Ljubljani		krvec
		314	Matschakar, angl. pol-
n		83	krvec
1			Georg V.—10., noričan
		90	Carolus III., noričan
		55	Kumps, noričan
		124	Georg, noričan
		78	Romeo, noričan
	Sv. Peter pod Sv. Go-	46	Kum, noričan
	rami	347	Brabant, noričan
	Zovnek, p. Braslovče v	144	j Marquis, belgijc
t/i I ■a		17fc	Salamon, b:lgijc
o	</) o	67	Carolus, noričan
A: M	•g Št. Jurij ob juž. žel. JD	12'. 132	Norbert, noričan Gacha, belgijc ,
	<V V)	1	Bogatin, belgijc
u.	S Sv. Peter v Savinjski	14€	Marauis de Ron, bel-
ai	> { dolini		gijc
C		10C	Bleguš, noričan
o X	u ■g Aljavas, p. Petrovče	98	Dobrac I., noričan
. ]	>N Trnova, p. Gomilsko	3.	Nickel de Scailmont II., belgijc
		6'.	Louis, belgijc
	Prekopa, p. Vransko	7(	Max II.—9., noričan
Vi				Ž r e L c a
		Kraj postavitve		
o	-m			
	°		št.	ime in pasma
		Grlice, p. Podplat pri	190	Stern, noričan
		Šmarju pri Jelšah	01	Blass, noričan
		Tepanje, p. Konjice	43	Silni, noričan
			188	Barnum, noričan
		Čeplje, p. Bočna pri	197	Bogdan Bucelphal, noričan Biser, noričan
		Gornjem Gradu	42	
		Orehovci, p. Zgornja	105	Ernst II., noričan
		Radgona	189	Brillant III., noričan
		Marhečka vas, pošta	91	Sultan, belgijc
		Apače	75	Hrast, noričan
		Jatnna, p. Št. Jurij ob Ščavnici	96	Kum I., noričan
		Biš, p. Sv. Bolfenk v Slov. Goricah	114	Castor, belgijc
			263	Clairon de Coparti, belgijc
		Juriški dol. p. Sv. Le-	103	Nickel de Scailmont,
		nart	413	Marceli, belgijc
		Spodnji Porčič, p. Sv.	3	Vainard, belgijc
		Lenart v SI. Goricah	320	Tronton, belgijc
		Šetarova, p. Sv'. Le-	131	Martinet, belgijc
		nart	238	Kruger de St. Jean,
				belgijc
		Hlaplje, p. Sv. Jakob	73	Adonis, noričan
M		v Slov. Goricah		
o t/i		Spodnje Jablance, p. Cirkovci	255	Bob, belgijc
•a			82	Coquet I„ belgijc
o		Spodnje Hoče, p. Hoče	203	Max de Longpont, bel-
—	o			gijc
	'E	Srkovec, p. Maribor	1C2	Blass III., noričan
t/} o)	■s s n	Spodnja Korena, Sv. Barbara, p. Sv. Lenart	130	Podarke de Scailmont, belgijc
	>	Stara Gora pri Št. llju	404	Herkul, noričan
tu		v Slov. Goricah	16!	Griming, noričan
	"G -o	Vukovski dol. p. Jare-nina	66	Erhard, noričan
	CD j—		115	Ruder, belgijc
o	>N		51 107	
		Poljčane		Vran, noričan Škrat, noričan
-		Bukovci, p. Ptui	44	Kras, noričan
j		Gabernik, p. Juršinci	329 69	Geant-Goliat, belgijc Dren, noričan
				
		Meretinci, p. Moškanjci	74	Bari Printemps, belgijc
		Mezgovci, p. Moškanjci	39	Rož, noričan
		Pleterje, p. Sv. Lovrenc na Dravskem	445	Brillant, noričan
		polju		
		Podvinci, p. Ptuj	123	Calvados, belgijc
			86	Srnjak, noričan
		Trnovski vrh, p. Sv. Urban pri Ptuju	"65	Bojan, noričan
		Zlatoličje, p. Št. Janž na Dravskem polju	111 441	Dietrich, noričan Allod Norbert 1I„ no-
		Ptuj	10S 4C	ričan Dobrač, noričan Luno, noričan
		Zlatoličje, p. Št. Janž	S	Prizren, noričan
		Turnišče, p. Ptuj	lis	Apollo, noričan
		Spodnji Duplek, pošta Vurberk	92	Lovro, belgijc
		Gajovci, p. Moškanjci		Razor, noričan
		Sejanci, p. Sv. Tomaž	7S	Dan, noričan
		pri Ormožu		
o
J*
Kraj postavitve
1rebca
št. ime in pasma
m o
C -O
<V ul Ki N
XI <v u
>N
Hardek, p. Ormož
Savci, p. Sv. Tomaž pri Ormožu
Bratonečice, p. Sv, Tomaž pri Ormožu
Sv. Martin, p. Slovenj gradeč
Velenje
Muta
Breški vrh, p. Kotlje, Koroško
11
345
120 405
178 18
285 162
<u i/i -o
t«
n
o
Arjavas, p. Petrovče
Šoštanj
j Spodnji Duplek, pošta Vurberk
Zgornja Korena, p. Sv. Barbara
Barislavci - Trnovec -Sela
Turnišče, p. Ptuj
I Zlatoličje, p. Št. Janž na Dravskem polju
p. Ivanjkovci
Šalovic, p. Središče
Dolga vas, p. Dolenja i Lendava
Tromelinci, p. Dolenja Lendava
| Nedeljica
j Crenšovci, p. Čren-! šovci
! Gor. Bistrica, — Crenšovci
| Šatahovci, p. M. Sobota
; Gaberje
| Gornja Bistrica — Crenšovci
Kot, Dolnja Lendava
Trnje, p. Crenšovci
Gaberje, p. D. Lendava
Pinica, p. D. Lendava
p. Dobrovnik
Lukačovci
Murski Petrovci, Ran-kovci
Serdica, p. Rogačovci Skokovci, p. Cankova
Tešanovci, p. Martjanci
; Tišina 8, p. Rankovci
i Zenkovci, p. Bodonci, sedaj Murska Sobota
Goričan, noričan Brillant, noričan
Pollux IV., noričan
Asti - Brillant L, noričan
Perun, noričan
Albert-Brillant, noričan Cadet Theseus, noričan
Gumbert II., noričan Nanos, noričan
4
6
8
19
7
9 32
13
14
16
17
18
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Norbert, noričan Coquet. belgijc
Peter, amerikanec
Plonton, belgijc
Clarion de Longport, belgijc
Martin, belgijc
Monte Christo, ameri-kanski dirkač
Castor, belgijc
Bravo, noričan Sokol, noričan
Princ, belgijc
Gyurka, belgijc
Ruder, begijc
Brabant, belgijc Herko, belgijc
Brabant, belgijc
Intirol, belgijc Leander, belgijc
Gyurka, belgijc
Brabant, belgijc
Ruder, belgijc
Parpay, belgijc
Bismark, belgijc
Sedenkteur, belgijc'
Nacles, orig. belgijc Sarmany, noričan
Morgan, belgijc
Professor, belgijc
Hedor, noričan Cezar, belgijc
Moltke, noričan Marius de Steaume, belgijc
Gambrinus, belgijc Kumps, belgijc
Morgan, belgijc
33i Cezar, belgijc
Kraj postavitve
Ž r e b i
št. ime in pasma
Tešanovci, p. Martjanci
Vanča vas
Pukšinci
Krašci
Kupšinci
Gerlinci, p. Cankova
Brežice
Sevnica
Gaberje pri Celju
Bučečovci
	X.
O	C«
	'č?
	
	</)
*	O OJ
c/>	
	
•—>	'E
aj	'E
i—i	O)
Ol	E aj
—.	O.
C ■	J=
o	5
	xn
	&
	"o"
	>
	cs
	c
	'O
	X2
	O)
	l—
	>N)
	
Ljutomer
Št. Jurij ob Ščavnici
Radvanje-Maribor
-podnja Poljskava
Ptuj
Središče
Murska Sobota
34
35
36
37
38 42
Jaco, belgijc Professor, belgijc Brabant, belgijc Cezar, belgijc Professor, belgijc Jaco, belgijc
110 Przedswit V.—2., angl.
polkrvec 48 Gidran XXVIII. 1., 25 M B Nonius, nonius 261 Siglavy, arab. polkrv. 64 Aylmer, angl. polkrv.
13	Gidran, arab. polkrvec 19 Dahoman XVIII,—13.,
arabski polkrvec
8	Balsam Gre™^r I., no-
ričan
53 Kumps I., belgijc
9	Przedswit V.—1., angl.
polkrvec 10 Furioso VIII.—8., angl.
polkrvec 38 Furioso, angl. polkrvec 89 Bluff, amerikanski dirkač
116	Dealler — 3., angl. pol-
krvec
6 Othello, amer. dirkač 108 Prinz Dillon, amer. dirkač
126 Blocksberg, angl. polkrvec
28 Bogdanv angl. polku;—
41 Nonius IV., nonius 31 Gidran XXVIII.—14., arabski polkrvec
14	Przedswit, angl. pol-
krvec
95 Furioso, angl. polkrvec
16 Dahoman XVIII. — 18., arabski polkrvec
23	Nonius II.— 4., nonius
61 Aylmer — 4., angleški
polkrvec 428 Amurath, arab. čisto-krvec
2 Matschakar, angl. polkrvec 68 Krn, mali ardenec 421 Colonell Blass II., noričan
117	Max III. —9., noričan'
22 Carabas, angleški polkrvec
24	Carabas — 14., angle-
ški polkrvec
57	Furioso X.—4„ angle-
ški polkrvec
58	Gidran XXVI., arabski
polkrvec
30 Pollux, noričan 77 Aflenz Robinzon, noričan
106 Carolus IV., noričan 76 Georg VI,—10., noričan
34 Blocksberg, angl. polkrvec
591 Furioso XIII.—6., angl. I polkrvec__
Poveljstvo drž. žrebearne.