NJI2NICA
CELJE
CENA 100 SIT
SLOVENIJA, SiREPA, 24. MAREC 1993	ST. 12, LETO XXVII
VLADA PROTI	MINISTROVA ŽENA	V SOBI S TROBCEM
LJUDSTVU	IN SEKS_________REJC BO UKREPAL
KUČAN PRI	LEPE MARKE IZ	TRUTA O KRANJSKI
SPOVEDI	BEOGRADA	MAFIJI
JURMES dd - dimljena svinjska šunka JJA VELIKO NOČ
- dimljeni svinjski vrat
SAMO ZA VAS - dimljena svinjska krača • • • ZA VAS VSE
rx
24. marca
STRAN 2
V'
Zenska
miselna
slika
V	igri spočetja se z določitvijo spola prvič determinira del poti, ki naj bi bila človeku (= moški ali ženska) na voljo, seveda v širšem globalnem kontekstu, ki ga ponujajo uveljavljene in priznane norme, organizacije in združenja, miselni vzorci in prevladujoča mnenja. Ne pa osebnost, ki lahko vsaj v določeni meri vpliva na tok svoje usode.
Otroci odraščajo ob dvojni vzgoji, fantovski in dekliški. Najbrž se res ločujemo po določenih značilnostih, morda celo čustvovanju, bistveno pa je, da se tovrstna razlikovanja ohranjajo in priznavajo od samega začetka, počasi se vkalupljajo v našo zavest in delovanje, nevede jih širimo naprej. Deklica, ki se v otroških igrah in morda tudi v družinskem krogu ne zaveda in ne začuti razlikovanja v spolu, sprejemanja enega in drugega, bo v prihodu v igre za odrasle kmalu izvedela, da je ogrožena, diskriminirana in manj cenjena, morda podcenjena in izkoriščana. Izvedela bo, da so zanjo ustanovili ženske urade, da ji posvečajo svetovne konference in da se zanjo kot pripadnico ženskega spola zanimajo celo Združeni narodi. Jasno je, da bo čutila, da je nekaj narobe. Vprašala se bo, zakaj ne obstajajo uradi za ostarele, za otroke, za bolne, za debele ali pa uradi za moške. Vsem naj bi pripadal nekakšen manjko.
V	mislih imamo žensko, ki živi v „nor-malnemu okolju, kjer ima na voljo vsaj nujnosti za življenje, odmislimo si pomanjkanje hrane ali materialnih dobrin, odmislimo si vojno in izredne razmere, kajti v takih okoliščinah ne trpi samo ženska, ampak tudi moški in njun otrok. Enakopravnost spolov lahko v tem primeru zanemarimo. Svinjarije, ki jih nosi vojna, so del človekove pokvarjenosti, pa naj si lastita to ime moški ali ženska. V nekaterih državah smo priča sistematični uporabi spolnega nasilja nad ženami kot sredstva vojskovanja, z namenom ponižati in osramotiti celotno prebivalstvo. Masovno posilstvo je srhljiva groza.
Vprašanje pa je, če je možno srhljivost človekove pokvarjenosti prepovedati z zakonom. Za iztrebljanje tovrstnih zločinskih oblik vojskovanja si prizadevajo Združeni narodi, za odpravljanje razlik med spoloma razne organizacije in feministična gibanja. Veselimo se četrte Svetovne konference o ženah, ki bo v Beijingu leta 1995? Barbarizem bo ustavljen in krivci bodo kaznovani?
Javno mnenje, vladne in nevladne organizacije skušajo upoštevati pravice žena, nekatere države pa za pravičnost nimajo časa. V teh ženske rojevajo, da bi gledale, kako jim otroci umirajo. Človekova poslanstva so različna in nekatera za dobro življenje nimajo osnovnih preddispozi-cij. Dostojanstvo, enakopravnost spolov in družbena pravičnost v teh okvirih razpadejo v neznaten prah, ki ne pušča sledi, ker ne dela korakov. Ravna se po drugačnih smerokazih.
Če pa ženska živi v sprejemljivem okolju sprejemljivih meril, naj najprej odloči, kaj si v življenju želi, drobnih reči ali uradnega priznanja njenih pravic na kakšni svetovni konferenci čez nekaj let. Z lastno srečo in z uresničitvijo prve želje lahko vpliva na realizacijo druge.
Ksenija Lekič
30 milijonov DEM m
Na tiskovni konferenci, ki so jo po besedah predsedujočega poslovodnega odbora mag. Riharda Videa sklicali tudi zaradi nenatančnega poročanja medijev o spremebah v Štajerski Banki, so poudarili, da banke niso prodali, pač pa le dokapitalizirala s prodajo novega razpisa delnic, ki jih je za 210 milijonov šilingov kupila avstrijska banka Volksban-ken AG z Dunaja.
S to investicijo ima avstrijski partner 73-odstotni lastninski delež v Štajerski Banki, ki se bo v kratkem preimenovala v Ljudsko banko d. d. Celje. Banko po principu štirih oči vodita direktorja mag. Rihard Vide in dipl. oec. Harold Karner, ki sporazumno odločata, če pa sporazumna odločitev ne bi bila mogoča, bi odločal Upravni odbor banke.
Kot so poudarili na tiskovni konferenci, je imela banka 8 mesecev odprt razpis za nakup delnic, saj je bila potrebna njena dokapitalizacija do višine 350 milijonov SIT, kot jo kot mini-malno predpisuje Banka Slovenije. Ves ta čas je vodstvo banke iskalo morebitne slovenske delničarje, ki jih zaradi slabih gospodarskih razmer ni bilo.
Prav v tem času je avstrijska banka Volksbanken AG z Dunaja iskala svoje mesto na slovenskem finančnem trgu, zato je po besedah magistra Riharda Videa razumljivo, da je prišlo do do-
govora med obema, po filozofiji zelo sorodnima bankama.
„Ideja ljudske banke se je porodila v 19. stoletju v Nemčiji in se v kratkem času razširila po vsej Evropi. Nekdaj smo jo poznali tudi v Sloveniji. Njen cilj, ki se do danes ni veliko spremenil, je predvsem pomoč obrtnikom in malim podjetnikom. Danes imajo Ljudske banke v Avstriji obliko delniških družb in obstaja 55 samostojnih Ljudskih bank s približno 550 ekspoziturami, ki razpolagajo z bilančno vsoto od milijarde do milijarde in pol šilingov. Te banke so lastnice ištituta Volksbanken AG na Dunaju, katerega celotna bilančna vsota znaša 65 milijard šilingov, in ki se je odločil za prodor na vzhod, se zato povezal z bankami v Pragi, Bratislavi, Brnu, Budimpešti in sedaj tudi v Celju. V teh državah načrtujejo razvoj mreže kapitalnih ljudskih bank, ki naj bi bile v večinski lasti domačega kapitala,u je filo-
zofijo Ljudskih bank razložil mag. Richard Vide.
Seveda je sedaj večinski delež v Štajerski banki avstrijski, saj zaradi rizika, ki še obstaja, direktorja ne zagovarjata prostega izpisa delnic, kajti Slovenci še ne poznamo v zadostni meri rizičnega elementa delnice, zato jih zaenkrat še ohranjajo v ožjem krogu. Vendar je njihov dolgoročni cilj prosta odprodaja delnic preko borze tudi na slovenski kapitalski trg, česar se bo banka lotila, ko bo izpolnjevala potrebne pogoje za vključitev na borzo.
Volksbanken AG se je Banki Slovenije zavezala, da bo do 12. 5. 93 nakazala jamstveni kapital 30 milijonov mark ali 210 milijonov šilingov. Ker bo torej banka že v tem polletju razpolagala s skupnim kapitalom 30 milijonov mark, se bo uvrstila v rang srednje velikih bank v Sloveniji.
Harold Karner je pojasnil, da se poslovna usmeritev banke ni spremenila, ravno tako pa tudi njihovi komitenti zaradi preimenovanja banke ne bodo imeli nikakršnih težav, listine in hranilne knjižice bodo zamenjevali postopoma in tudi vse pogodbe ostanejo ne-
spremenjene v veljavi. Poudaril je, da se z večinskim deležem avstrijskega partnerja odpirajo široke možnosti za izmenjavo informacij, podatkov in iskanje kon-taknih oseb v tujih državah, kar je ugodna možnost za malo gospodarstvo.
Posebej je poudaril, da so s to potezo prišli do potrebnega kapitala, novih zvez in znanja. Kajti banka brez stika s svetom danes ne more obstajati in uspešno poslo-' vati.
Banka bo z novim kapitalom razširila svoje devizno poslovanje, kjer bo uvedla dodatno ponudbo. Ponudila bo lahko tudi cenejši kapital, kar bo dodatna ugodnost za klientelo.
V .kratkem bodo odprli ekspozituro v Ljubljani, načrtujejo jih tudi v Kranju, Novem Mestu in Mariboru, s čimer bi vzpostavili okvirno mrežo ekspozitur v Sloveniji. Z notranjimi posodobitvami se tudi pripravljajo na prevzem notranjega poslovanja, ko SDK ne bo imela več monopola nad plačilnim prometom.
Oba direktorja sta ob koncu še posebej poudarila, da je Štajerska banka s to dokapitalizacijo postala prva sanirana Banka v Sloveniji in to brez pomoči države.
Janez Vodnar
Ponarejene marke s Topčiderja?
Ko je pred slabim mesecem hrvaška policija na področju Istre odkrila večjo količino ponarejenih bankovcev v apoenih po 200 mark, se je zdelo, da gre samo za enega iz niza falsifika-torskih kanalov. Analiza dogodka pa je nakazala možnost, da bi lahko šlo za afero, kakršne ne pomnijo v povojni Evropi.
Takoj po odkritju ponarejenih bankovcev, je bilo v policijskem sporočilu poudarjeno, da gre za izredno kvalitetne ponaredke, ki jih lahko od pravih ločijo le pravi strokovnjaki. Imeli so tako vodni žig kakor tudi svileno nitko - dva pomembna elementa, po katerima se pravi bankovci ločijo od ponare-
N0VC

Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever
Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper)
Tajnica redakcije: Suzana Rober
Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo
-	Tisk časopisov in revij, p.o. - Našlov uredništva: Celje
-	knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) .23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žirb račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30.
1.	1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov.
jenih. V interesu preiskave seveda niso sporočili, v čem se ločijo ponarejene marke v Istri od pravih. So pa poudarili, da je bil tudi papir, na katerem so natisnjene zelo dobre kvalitete, skoraj identičen originalnemu. Vse je kazalo na možnost, da so ponarejene marke v Istri samo manjši del večje količine ponarejenega denarja. Takoj se je pojavila tudi hipoteza, da so lažni bankovci izdelani na tleh bivše Jugoslavije. To naj bi bilo nikjer drugje kot v tiskarni denarja v Topčiderju pri Beogradu.
Nekako v tistem času je prišla iz Beograda novica, daje tamkajšnji bankir in poslovnež Jezdimir Vasiljevič pobegnil v Izrael in da je za razlog navedel ogorčenje, ker je moral srbski državi plačevati ogromne provizije. Te dni se po Beogradu govori o tem, da je „Gazda Jezda“ pobegnil, ker sta ga hoteli Varnostna služba Srbije in Jugoarmade prisiliti, da bi preko svojih poslovalnic v Beogradu in poslovnih partnerjev v tujini plasiral večje količine ponarejenega denarja, predvsem nemških mark.
Ideja, da bi topčiderska tiskarna denarja plasirala v Evropo ponarejeni denar (DEM, lire in francoske franke), naj bi, po govoricah, prišla od Mi-halja Kertesa, ki zaseda važno mesto v varnostni službi. Načrt pravzaprav sploh ni originalen. Za časa druge svetovne vojne je nacistična Nemčija poskušala z večjo količino ponarejenih funtov in dolarjev „vrženih“ v Evropo porušiti gospodarsko stabilnost Velike Britanije in ZDA. V ta namen je iz koncentracijskih taborišč izbrala večje število falsifikator-jev in grafikov, ki so pod budnim očesom Gestapa nekaj mesecev tiskali ponarejen denar. Z delom tega denarja je nemška tajna služba plačala tudi slavnega vohuna Elijo Bazna, znanega pod „umetniškim“ imenom Cicero.
NOVI4 90BA
_________
"Če sfc tako naprej, nam bo zavladala mafija, " trdi dr. Ludvik Toplak
Vlada dela proti ljudstvu
Povod za pogovor s poslancem SLS dr. Ludvikom Toplakoln je bila njegova nedavna izjava, da sedanja slovenska vlada načrtno dela proti svojemu ljudstvu. Res smo v teh mesecih slišali dosti krepkih na račun vladajoče koalicije, vendar pa tako hudih obtožb na njen račun le ni bilo.
„Da, izjavil sem, da je sedanja vladna politika proti-Ijudska politika. To lahko preprosto ugotovimo na več področjih. Najprej je to staro vprašanje obrestne mere, ki je veliko previsoka.
Oderuška obrestna mera uničuje vsako ekonomijo, kajti, če je obrestna mera višja, kot je profitna stopnja v ekonomiji, potem se ne splača več delati, zato je takšna obrestna mera protiekonom-ska, protiproduktivna, uničujoča za vsako ekonomijo in za sleherno družbo. In s tem tudi uničujoča za ljud-
stvo, ki živi v takšni družbi. Zakon o obrestnih merah, ki sem ga jaz predlagal, je v prejšnji skupščini zablokiral zbor združenega dela. Pritisk javnosti in vsesplošen učinek mojega predloga je takšen, da so obrestne mere znižali, čeprav še ne do stopnje, ki jo zahtevam.
Podobne primere lahko navedem tudi na številnih drugih gospodarskih področjih. Ugotovimo lahko, da so pred leti z anar-holiberalno politiko uničili domačo informacijsko industrijo in proizvodnjo — uničenje računalniške industrije na Slovenskem. Danes se vodi politika uničenja domače papirne in grafične industrije, ki je podlaga nekaterih drugih gospodarskih panog, vključno z založništvom, časnikarstvom in drugimi oblikami sredstev javnega obveščanja, kakor tudi podlaga knjižne kulturne dejavnosti nekega naroda.
Podobno lahko trdimo tudi za kmetijstvo. Uvoz mesa, vina in sladkorja je uničujoč za domačo kmetijsko proizvodnjo. Trgovci res kdaj pa kdaj plačajo zaščitne carine na uvoženo blago v višini razlike do domače cene, vendar uvozniki uvozno ceno navedejo veliko previsoko in jo z računom praviloma tudi izkažejo, tako da razlike do domače cene ni. Tako je bilo tudi z uvozom sladkorja. Ve se, da je bil slad-
kor na avstrijskem trgu po dvaindvajset tolarjev za kilogram, uvoznik pa je zato, daje zmanjšal zaščitne dajatve pri nas, z računom izka-zal 50 tolarjev, ki naj bi jih plačal v Avstriji. Osnovno razliko med resnično tržno ceno in na papirju izkazano pa je obdržal v tujini.
Lep dokaz za mojo trditev je tudi prepoved najemanja kreditov v tujini našim gospodarstvenikom, ki bi radi doma investirali. Po sklepu vlade maja 1992 naš kreditojemalec ne more neposredno najemati kredita v tujini,
kjer j'c obrestna.mera nižja, zato ker so domači kredi-todajalci zaščiteni, s tem pa je zaščitena tudi monopolna oderuška obrestna mera, ki uničuje domačo proizvodnjo.
Zaradi visoke obrestne mere naši proizvodi tudi na svetovnem trgu ne morejo biti konkurenčni, saj jih obremenitev obratnega kapitala draži.
Protiljudska politika sedanje vlade je očitna tudi na političnem področju. Ta ista vlada in vladajoča koalicija sta si izmislili, da morajo biti poslanci profesionalni, da bi naj bili privezani k državnim jaslim in s tem odvisni od državne plače. Vladajoča koalicija je predlagala zakon o plačah poslancev, ki je bil v naših razmerah nenormalno visok, ga izglasovala, istočasno pa so pričeli kampanjo proti parlamentu kot prvemu kon-stituitivnemu elementu sleherne parlamentarne demokracije. Po moji oceni gre ja to, da se izniči simbol parlamenta - kot parlamentarne demokracije in kot stebra države. To se ne dela nikjer. Parlament je svetinja vsakega državotvorno zrelega naroda.
Gre za veliko in načrtno demagogijo zoper državni zbor in poslance, zato da bi jih izničili, degradirali in diskreditirali v očeh ljudi, zato da bi Slovenci prišli do spoznanja, da takšnega parla-
menta ne rabimo. In zato, da bi dali proste roke tistim, ki znajo vladati in delati brez parlamenta, sami ali pa s tujo pomočjo. V to je vključena celotna sedanja vladna koalicija."
Omenili ste profesionalizacijo poslancev, s katero se ne strinjate. Vendar bi bilo delo poslancev težko usklajevati, če ti ne bi bili profesionalci.
„To je do neke mere res. Ampak vendarle moramo dopustiti možnost, da nekdo dela svoj posel in je poleg tega poslanec. Od poslancev ne smemo zahtevati, da se bodo šli uradnike. Poslanci so tisti, ki s pomočjo strokovnih služb smiselno oblikujejo pravne tekste in jih sprejemajo. Tehnično strokovno pa morajo delati drugi. Za poslanca je važno, da ima predvsem ustrezno znanje, poznavanje življenjske problematike, predvsem pa izdelane vrednostne predstave - vrednostni odnos do določenih vprašanj. Za to ni nujno, da bi morali biti vsi in samo vrhunski strokovnjaki, morajo pa imeti ob sebi poštene in strokovno usposobljene strokovne službe."
Zakon o slovenskem cestnem križu, ki je bil sprejet poleti, je nalagal vladi, da mora v dveh mesecih pripraviti vse potrebno za pripravo koncesijskega akta ter za razpis mednarodnega javnega natečaja za izgradnjo cest. Zakaj do tega še ni prišlo?
„Točno v tem je problem. V zakonu o avtocesti, ki sem ga sam napisal in vložil skupaj z drugimi poslanci, smo predvsem zahtevali: da vlada v roku 60 dni od sprejema zakona o avtocesti predloži skupščini koncesijski akt in v naslednjih tridesetih dneh razpiše mednarodni javni natečaj za izbor najboljšega ponudnika pod parlamentarno kontrolo.
Očitno je, da nekaterim ni ustrezal razpis koncesije, drugim mednarodni natečaj koncesije, tretjim zopet izbor najboljšega ponudnika, predvsem pa je motila parlamentarna kontrola.
V tem primeru je popolnoma jasno, da vlada krši zakon. Gre za aroganten odnos vlade do zakonskih določil, kijih sprejme ta parlament. Zakon o koncesijah, ki bi ga morali vložiti v 60 dneh, so vložili komaj v 6 mesecih in še to kot “skropucalo,,, zato da so izpolnili formalno navidezno obveznost in pridobili na času.
Sedaj imam nov načrt; aprila bomo formirali konzorcij vseh zainteresiranih občin, podjetij, zainteresiranih strokovnih, državnih in paradržavnih institucij. Od Kopra do Lendave, Gorice in Šentilja. Na ta način bomo ustrezno strokovno in argumentirano obravnavali ta problem in preko parlamenta pritisnili tudi na vlado."
Toplak tolče po vladi
Kakšna je sploh moč opozicije oziroma njen vpliv na delo parlamenta, vladino politiko ...?
„Moč odločanja si je vzela rdeče-črna koalicija - komunisti in krščanski demokrati. Eni mislijo, da so se s tem in-filtrirali med druge. Osebno ocenjujem, da taka infiltracija ni niti osebno vrednostno sprejemljiva niti politično učinkovita.
Gre za izključno vprašanje oblasti, ki je sama sebi namen, ki ni v interesu tega ljudstva. V bistvu gre za dva najbolj izključujoča koncepta, ki sta se, kot temu pravijo, iz pragmatičnih praktičnih razlogov, v cilju delitve oblasti, povezala.
Tako imenovani novi liberalizem ali bolje rečeno anarho individualizem, ki ima svoje korenine v anarho komunizmu, je razvil teorijo:	“Nastopa čas po-
litičnega pluralizma, ki predpostavlja pluralizem političnih elit, ta pa predpostavlja pluralizem lastninskih elit.,, Z drugimi besedami, če hočejo kdaj biti politična elita, morajo biti zraven danes, ko bi se naj družbeno premoženje delilo. Moje osebno in stališče moje stranke je, da pripada družbeno premoženje predvsem tistim, ki so ga ustvarili, to so delavci in kmetje, vse drugo ocenjujemo kot krajo. In če se dva povežeta, da bo eden držal vrečo, drugi pa bo kradel, je odgovornost deljena. To pa že meji_ na hudodelske združbe.
Na to smo opozorili že, ko se je govorilo o oblikovanju proporcionalnega volilnega sistema. Povedal sem, kar sedanji čas samo potrjuje, da proporcionalni volilni sistem nujno vodi v vladavino partitokracije, ki poizkuša vladati in obvladati deželo brez ljudstva, če je potrebno s pomočjo policije. Vladavina partitokracije nujno vodi v vladavino mafije. To se je zgodilo v Italiji in je potrebno resno opozoriti na to nevarnost tudi pri nas. V svetovni literaturi v zadnjih mesecih beremo opozorila, da problem korupcije predstavlja enega največjih in najresnejših problemov, ki bodo ogrožali stabilnost zlasti demokracije in gospodarskega razvoja tudi razvitega sveta.
V skrajni konsekvenci gre za moralno vrednostne zablode. Moralno vrednostno so pojmi pomešani, osebni nagoni po lasti in oblasti so premagali kulturno vrednostne zadržke.
Moč opozicije je v tem kontekstu predvsem moralna moralna moč pa je v pogojih, kakršni so, omejena."
Janez Vodnar
j^NOVO, NOVO...‘"v
BiSvSpRcma
GROBELNO
I Tratna 4« ( prt POftTI)
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN NOTRANJO OPREMO
ZA GOTOVINSKA PLAČILA DO 30% POPUST
* Možnost nakupa na več čekov brez obresti TELEFON: 741-330
Odprlo od 8.-18. ure ^ Sobota od 8.-12. ure _j
KOMPRESORSKI SISTEM HERMO
-* DVE PIŠTOLI ZA UKIRANJE
-	PNEVMATSKO KLADIVO
-	PIŠTOLA ZA ZIDOVE
-	PIŠTOLA ZA PRANJE MOTORJA
-	ASPIRATOR (SESALEC)
-	PIŠTOLA ZA PRANJE Z VODO + ROTIRAJOČA KRTAČA
-	PIŠTOLA ZA NAPIHOVANJE GUM
-	PIŠTOLA ZA IZPIHOVANJE
-	PIŠT0U ZA PESKANJE
-	14 m SPIRALNIH CEVI
-	DARILO: KOMPLET ORODJA
Cena: 800 DEM + PD. Informacije in naročila: Hermo d. o. o., Koper, p. p. 52, tel.: 066/25-146 In 34-290.
Količina omejena.
24. marca
STRAN 4
t
Zdravko Turnšek: "Prvič slišim, da gre za politični umor!"
Nova razkritja o
smrti Franca Plohla
V prejšnji številki smo pisali o nepojasnjeni smrti prvega direktorja Radia Ptuj Franca Plohla, ki je umrl 15. novembra 1971. Po izjavah očividcev naj bi ga mučila in umorila UDBA ali pa vojaška KOS. Politične gonje proti Francu Plohlu naj bi se, sodeč po takratnih časopisnih poročilih, udeležil tudi takratni predsednik občinske SZDL Zdravko Turnšek in mladinski funkcionar Alojz Gojčič.
„Kljub temu, da sem Fanca Plohla zelo dobro poznal, o njegovi smrti ne vem kaj dosti, rad pa povem vse, kar vem,“ je pričel pogovor Zdravko Turnšek. „Na Ptuj sem prišel 1964. za sekretarja občinske SZDL. Tam sem našel že ustanovljen kolektiv radia Ptuj, ki je takrat deloval v prostorsko nemogočih pogojih. S Francem Plohlom, ki je bil njegov direktor, sva se dobro razumela. Zato sem radiu pomagal, kolikor se je le dalo, da so z mojo pomočjo našli ustreznejše prostore. Krenil sem tudi v akcijo za izgradnjo radijske antene, ki sem jo sam konstruiral in tudi vodil njeno postavljanje, saj sem po stroki strojni tehnik.
Ker takrat nisem imel avtomobila, me je Plohl vozil okoli po firmah, ko sem zbiral denar za postavitev radijske antene. S selitvijo v nove prostore se j^ radijski
kolektiv sčasoma malo od-aljil od SZDL in pričel delati bolj samostojno, kar sem podpiral. Odgovorni urednik je bil takratni organizacijski sekretar Okrožnega odbora ZKS Franc Fideršek, zato je tudi partija vse bolj prevzemala radio v svoje roke. Ne spomnim se kakšne politične gonje proti Francu Plohlu, kvečjemu je prišlo do kakšne kritike na račun njegovega osebnega obnašanja, saj je precej pil.
Tudi to, da bi naj bil ubit, sem prvič prebral v vašem časopisu. Jaz konfliktov z radiom nisem imel, zapletlo se je le enkrat, ko sem na neki seji predlagal, da naj bi se ptujski Tednik in Radio Ptuj združila. Takrat je direktor Tednika Bauman napisal in objavil članek, v katerem me je zaradi tega predloga hudo žalil. Ta članek so podpisali tudi ostali časopisni in radijski novinarji. Kmalu potem
pa so me obiskali radijski novinarji s Plohlom na čelu, ki so se mi zato opravičili in izjavili, da so bili zavedeni, ko so podpisali članek. Kot se spominjam, smo takrat spili kavo in se prijateljsko pogovorili. Baumana pa sem zaradi žalitev tožil in se mi je na sodišču in tudi javno potem opravičil."
Kij pa veste o smrti Ftina Plohli?
„Možno je, da je bil res ubit, glede na izjave očividcev, ki jih navajate v
članku, čeprav jaz za to ni- dniku- pred pisarno pričakal sem nikoli slišal. Kolikor takratni predsednik ptuj-vem se tudi na Ptuju ni ske mladinske organizacije govorilo o kakšnem umoru. Zvone Masten in mi pove-Franc Plohl je na žalost pre- dal, da se je Franc Plohl cej pil, sicer ne v moji priso- prejšnji večer v hotelu napil tnosti, razen enkrat, ko sem in drl “Heil Hitler.,, Menda
ga srečal v hotelu, kjer je naj bi s« tudi *Pri.in *te' prisedel k meni in mi vinjen P?} z ne*a^ni oficirji. Sto-začel razlagati, kako so mu Pll,s(:m v P;sarno »n vprašal, partizani ubili očeta in za- ce kdo ve’ kaJ Je s Plohlom, plenili njihovo premoženje. Nato je prišel k meni An-Bil je precej pijan, zato tega ton Purg, član IO SZDL, takrat nisem resno jemal. načelnik za gospodarstvo pri Tisti dan, ko so našli Pio- občini Ptuj. Ves bled je hla mrtvega, me je na ho- sedel in rekel:	'Menda ja
ne bodo prehude represalije, saj je bil pijan?' 'Nobenih represalij ne bo z moje strani, saj celo na sodišču upoštevajo vinjenost. Jaz ga bom samo poklical in se pogovoril z njim,’ sem mu odvrnil.
Ravno sva ga hotela poklicati, ko je zazvonil telefon. Moški, ki se ni predstavil, je rekel: 'Plohl vam je naredil samomor.’ Pozneje sem slišal, da so v garaži ob prižganem avtomobilu in njegovem truplu našli na pol prazno steklenico konjaka. To je vse, kar jaz vem o njegovi smrti.
Direktor radia je potem postal upokojeni udbovec Miško Gobec, ki smo mu pravili vohljač. SZDL pri tem ni imela besede, vse je potekalo po partijski direktivi, katere sekretar je bil takrat Franc Tetičkovič. Če je bila kakšna politična gonja proti Plohlu, je potekala s strani radijskega odgovornega urednika Franca Fidrška, ki je bil tudi organizacijski sekretar OK ZKS, in sekretarja ptujske partije Franca Tetičkoviča," je svojo pripoved zaključil Zdravko Turnšek.
Janez Vodnar
Srečko Truta iz Šibenika: Žrtev sem
kranjske mafije in brezpravja Slovenije
Laž je vse okrog mene
Profesor Srečko Truta, lastnik treh propadlih podjetij, trdi, da je žrtev kranjskega podzemlja, ker mu je naprtilo preprodajo orožja, mu dva-krat oropalo skladišča in ga z neplačanimi računi javnosti predstavilo kot kriminalca.
Podjetnik ali goljuf
»Zadnja svinjarija v zvezi z mano je bila objava na televiziji, da sem prekupčevalec z orožjem. Vest je sprožila neustavljiv plaz, ki bi me pokopal, če se ne bi vrnil domov, v Šibenik," pravi 37-letni Srečko Truta, diplomirani ekonomist in po lastnem zatrjevanju tudi profesor s še eno diplomo.
»Hvala, da ste me poiskali in mi omogočili, da razgrnem vso svinjarijo pred slovensko javnost. V Sloveniji sem preživel mnogo let, bil sem vodilni delavec pri INEX ADRII, imam nešteto prijateljev med šahisti in dekleti, ki sprašujejo, če je vse to okrog mene mogoče.
Jaz pravim, da je, čeprav tudi sam vsega ne razumem in čeprav sem enako ali še bolj presenečen, da se vse to v Sloveniji lahko dogaja. Na kratko povedano, vsa tri moja podjetja so zaključila poslovno leto pozitivno, govorijo pa o izgubah okrog ali skoraj dvajset milijonov, ker sploh niso upoštevali dolžnikov. Za moje pravice in uveljavitev zakonitosti sem naprosil za pomoč odvetnico g. Marjano Kavčič, za odkritje pokradenega blaga pa kranjsko podjetje Zaščita."
Verjetno se boste strinjali z nami, da
je vaš beg iz Slovenije na vaše podjetništvo vrgel sumljivo senco?
»Predvsem nisem zbežal, temveč se samo odselil ali bolje in točneje rečeno, preselil nazaj domov, v Šibenik, kjer sem stalno prijavljen in imam svoje bivališče."
Kaj pa neporavnani dolgovi, ki bi naj ostali za vami tu v Sloveniji?
»Vso zadevo je potrebno obrniti. Jaz sem bil oropan in to dvakrat. Najprej so me oropali prijatelji, s katerimi sem soustanovil podjetje, ki so ga potopili in sem ga nato sam prevzel, da bi upnikom vrnil dolgove. Ponavljam, da imam v Sloveniji na stotine prijateljev in prijateljic, zato mi ni vseeno, kaj si o meni mislijo, najmanj pa, da imam dva obraza, dve življenji ..."
Slovenska država je sokriva
V časopisju je bilo moč prebrati, da so izgube in neporavnan hotelski račun posledica življenja na veliki nogi.
»Lepo vas prosim, vse j'e tam, vsi računi, vsi stroški. Zatrjujem vam, da nobeno poslovno kosilo ni presegalo običajne vrednosti, nobeno darilo več, kot je to v poslovnem svetu običaj."
Poznavalci naših razmer pravijo, da
vas dokončno niso pokopali prijatelji, temveč neporavnani računi.
»Kot diplomirani ekonomist in človek s še eno diplomo bom verjetno razlikoval dilentantizem od ekonomije. Kradli so mi vsi, od skladiščnika do nekdanjih solastnikov. Da ne govorim o kranjski mafiji, ki jo vodijo nekdanji policaji in leskovi politiki.
Prav za to sem najel detektive, da priženejo na plan enega izmed znanih ljubljanskih podjetnikov Vladimirja V. iz Bežigrada, ki se čez dan skriva pred upniki, mene pa je napetnajstil za 55 tisoč mark. Možak je velik frajer z velikimi očali, boem z brado in vikendom, ki je lastnino prenesel na ženo, ker je zaposlena na SDK, in bi naj bil strah in trepet vseh podjetnikov, zaradi zvez in vplivov ..."
Ne zamerite, mar kljub vsemu ne bi lažje teh stvari uredili, če bi ostali v Kranju, v Sloveniji?
»Ali ste prebrali, kaj je o meni pisalo Delo? Ali mi verjamete, da sem že na začetku vso reč predal kriminalistični službi, vendar je inšpektor Dežman porabil več časa, daje zasliševal mene, kot za pregon osumljenih, katerih imena in početja sem mu ovadil.
Po drugi strani pa boste priznali, da se Slovenija trenutno nahaja v brezpravju, ker izkrvaveva v zaščiti sitema in države in ne v zaščiti zakonitosti ali pregonu kriminalcev vseh vrst in narodnosti. Ne gre namreč pozabiti, da v slovenskem
podzemlju kroji usodo brez števila nekdanjih visokih uslužbencev policije, vojske, politikov in kriminalcev vseh vrst in narodnosti, ki so v času tik pred propadom Jugoslavije in v tem času po odcepitvi Slovenije dodobra razpredli mreže in dejansko s svojim kapitalom nedokazanega porekla krojijo usodo tako podjetništvu kot politiki ..."
Ali lahko to s čim dokažete?
»Prav to poskušam in ne bom dal toliko časa miru, dokler s svojega imena ne operem vse umazanije, ki so mi jo navesili."
Mar tega ne bi lažje storili, če bi se vrnili?
»Kdo pa pravi, da se ne mislim vrniti? Verjemite mi, da bom zadevo počistil!"
Jani Sova
Zoro, d.o.o.
(063) 741-173
Prodaja novih vozil VW, FORD, OPEL
- vsi modeli -
Vsa vozila so z dodatno opremo, po
KONKURENČNIH CENAH. Obiščite nas v avtosalonu, Šentjur, Ljubljanska 19/a
Težave Pomurcev - cena volilnih rezultatov?
Kučan pri spovedi!
Gospodarstvo pomurske regije bo, v kolikor ne bo vlada sprejela ustreznih kratkoročnih rešitev, v parih mesecih na tleh. Iz pogovora, ki so ga v sredo pripravili gospodarstveniki v Murski Soboti in nanj povabili predsednika Milana Kučana, pa je mogoče sklepati, da praktično ni več izhoda. Kaj pa naj stori Drnovškova nesposobna vlada ob tem, ko ne vidijo prav nobenega izhoda niti takšni in drugačni pomurski velmožje?
Zakaj Kučan in ne Drnovšek?
Prva in največja napaka četrtkovega sedenja v sejni sobi murskosoboške gospodarske zbornice je bila v tem, da v centru pozornosti ni sedela prava oseba. Po-murci bi morali na zatožno klop posaditi predsednika vlade, ne pa njihovega predsedniškega rojaka. Le kako naj uničenemu Pomurju pomaga predsednik Kučan, ki nima na manevre njegovega kolega po funkciji iz državne vlade prav nobenega vpliva. Je pa bil Kučan fer v to-
brih naravnih pogojih za kmetijstvo nima ustrezne agrarne politike. To se vidi v enostavni ugotovitvi, da ni več mogoče živeti samo od prodaje pšenice, mleka in svinjskega mesa. „Nujno je, da se čimprej sprejme strategija razvoja. Hočemo hitre ukrepe, mi pa čutimo, da nas nihče ne upošteva," je potarnal podpredsednik radgonske vlade Janko Slavič. Poslanec Državnega zbora RS Geza Džuba mu je očitno poskušal odgovoriti. „Za Pomurje, ki ima nekaj specifičnosti
ja,“ ni bil nič kaj optimističen poslanec Džuba.
Živinoreja je živi mrlič!
Nič čudnega, saj se na primer semenarstvo, ki zahteva veliko delovne sile, pobija z omejevanjem investicij. Zelenjadarstvo - visoko delovno intenzivna proizvodnja nima dovolj struktur. Živinoreja je na psu, ker hitro pada število plamenic. tudi svinje so na čedalje slabšem glasu in vse manj jih je. Skratka, pomurski kmet ne vidi nobene rešitve, saj mora za spomladansko setev pripraviti en milijon tolarjev, ker pa ni odkupa, mora čakati na ta denar od 45 do 60 dni. Je pa res, da je doživelo velik razvoj sadjarstvo pa tudi vinogradništvo. Na Goričkem so končno ugotovili, da lahko naprešajo prav tako kvali-
:o, da je tarnanju prisluh-1 in mile jere - pokaral. Pomurski funkcionarji in rokovnjaki, ki se ubadajo kmetijstvom, so si bili lotni, da Pomurje ob do-
na področju poljedelstva, so izdelane teze razvoja. Kaj velikega pa ne moremo pričakovati. Kar tiče živinoreje in svinjereje, se nam obetajo prestrukturiran-
tetno vino kot kjerkoli drugje v Sloveniji. Pa tudi kmečki turizem bi lahko prinesel kakšno marko.
Državni svetnik Evgen Supač je ugotovil, da Po-
murja ni mogoče rešiti z nikakršno formulo. Naj večje težave so se bojda začele z Drnovškom. Po zadnji suši so Pomurci dobili povrnjenih le 7 do 9 odstotkov ocenjene škode. „2ivinoreja, ki je živi mrlič, lahko v nekaj mesecih propade. Ne more pa se popraviti v dveh - treh mesecih. Zato so kratkoročni ukrepi vlade nujni," je opozoril Evgen Supač.
V temi so tudi pomurski delavci, ki jih je posebej prizadela tudi zadnja zamrznitev plač. Kaj pa jim pomeni možnost odkupa lastnih podjetij, ko pa za to dejanje nimajo denarja! Posebno pereče je vprašanje brezposelnih Pomurcev. Za primer je število Lendavčanov pri „Sončni u-pravi", čeprav v tisočih, dvakrat manjše od številke zaposlenih migrantskih delavcev v občini. Nekoč so Pomurci očitali, da jim vso akumulacijo požira država (SFRJ). Isto trdijo tudi danes in ve se, na katero državno tvorbo mislijo. Da je tudi v obrti in drobem gospodarstvu, bančništvu in še kje, vse narobe, je bilo mogoče razbrati iz „govorov“
Razvojna vizija ne obstaja
Kučan ni potreboval veliko do ugotovitve, da pogovor ni dal nobenega odgovora na to, če sploh obstaja predstava o nujni rešitvi Pomurja. Pouda-ril je nujnost razvojne vizije regije, ob ugotovitvi, da kaj takšnega nima niti Republika Slovenija. „Naša država naj bi čimprej postala članica Evropske skupnosti, katere standarde bo morala sprejeti. Veliko se govori o izgubi jugoslovan-
skega trga, ne smemo pa pozabiti, da bi slovensko gospodarstvo prišlo v težave tudi brez tega. Vse se bo še zaostrilo, ko bo Avstrija prehitela Slovenijo z vstopom v ES, s čimer ne bo niti meja več tisto, kar je sedaj," je menil predsednik Kučan in proti koncu povedal še: „0 težavah, o katerih ste govorili, težko presojam. Tu sta parlament in vlada. Vendarle ne morem mimo vprašanja, če to ni tudi cena volilnih rezultatov."
F. F.
Zakaj je predsednik mariborske vlade Anton Rous napisa! strogo zaupno pismo politikom, gospodarstvenikom in varnostni službi
Nisem pisal Beriji
Videl je, daje slabo, pa je sedel, vzel pero in se pripravil k pisanju. Tako bi mogoče korak Toneta Ro-usa, predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Maribor, ko je napisal pismo, v katerem je opozoril na težaven položaj, predvsem gospodarski, v štajerski metropoli, in ga poslal najvišjim slovenskim oblastnikom, videl poet. Da ne bi pisanje prišlo v roke „nepovabijenim“, ga je izvršnik opremil s „Strogo zaupno".
Slednje je tako razburilo nekatere služabnike sedme sile, da so Antona Rousa prikazali kot nasprotnika delavcev. Označbe, da je ble-fer, kar je bila ena od napisanih cvetk, si človek s takšnimi rezultati v gospodarstvu, kot so strnjeno prikazani na propagandni zgibanki ob Rousovi lanskoletni kandidaturi za Državni svet RS, res ne zasluži.
Kaj vas je napeljalo k pisanju tajnega pisma slovenskemu političnemu vrhu?
„Moje pismo velikemu številu političnega in oblastvenega establishmenta Slove-
nije je imelo namen opozoriti na nekatera konkretna vprašanja, ki se nanašajo na sedanji status delavcev v Mariboru in okolici, predvsem zaradi tega, ker nekatera vprašanja rešujejo premalo učinkovito in nekvalificirano.
Na prvem mestu je bila bojazen, da bi v času, ko se v Sloveniji lomijo kopja ob vprašanju, ali je bila zamrznitev osebnih dohodkov na mestu ali ne, del te eufo-rije, ki je v dobršni meri negativna v odnosu do sprejema zakona o zamrznitvi plač, soprispeval k nemiru,
ki nam v nekaterih mariborskih tovarnah že preti. Predvsem zaradi tega, ker se delavci z veliko težavo soočajo z dejstvom, da bo potrebno marsikakšen kolektiv še bistveno razredčiti, saj sedanje programe težko prilagajajo spremembam na tržišču."
Zakaj ste naslovili pismo strogo zaupne narave tudi na direktorja Varnostno informativne službe?
»Bistvena poanta mojega pisanja je:	Relativna so-
cialna spokojnost v Mariboru se utegne sprevreči v neobvladljiv socialni nemir. Ali slednje ne prizadeva tudi vseh organov varnosti? VIS prav tako. Menda nimamo v tej službi nekakšnega Berije, kot je bilo nekoč v nekem totalitarnem sistemu. Varnostno-informativna služba je del našega sistema."
Nekateri novinarji vam očitajo, da ste svojčas poslali tajno pismo tudi Anteju Markoviču ...
„Tudi v času obstoja prejšnje Jugoslavije sem opozarjal tako Anteja Markoviča kakor tudi naše politike. Gre za opozorilno pismo tedanjemu predsedniku zvezne vlade, da plove njegova gospodarska politika v vode, ki ne omogočajo dejanske stabilizacije gospodarskih gibanj. Ni možno delati para-
lel med enim in drugim pismom. Dejstvo je, da sem tudi takrat poskušal opozoriti na gospodarske probleme, ki se tedaj niso razreševali in imajo toliko težje posledice za reševanje v tem času."
Se bojite delavcev, ali bi jim radi pomagali?
»Sedemindvajset let sem kot direktor uspešno stal na čelu delavcev."
Pravite, da imate v rokah program „Maribor jutri". Nekateri menijo, da ga ni
»Tisti, ki so včeraj pisali temu programu hvalo, danes ocenjujejo ravno obratno. Ne vem, kaj so počeli takrat, ko so služili sebi kruh s tem, da so ga hvalili. Očitno je nekaj talah, ki jim je bilo prav, da je program, ki so ga ocenjevali, eden izmed vzvodov za iztrganje iz
gospodarskih težav. Še vedno sem prepričan, da moramo drugo fazo učinkovito in resno nadaljevati s konkretizacijo v posameznih tovarnah, podjetjih in kolektivih. Prvi del je opredelil makroekonomski pogled nadaljnjega razvoja gospodarstva, drugi del pa pomeni aplikacijo."
To bo najbrž zelo težko glede na »strašno" stanje v Mariboru?
»Za aplikativnost se že konkretno dogovarjamo. Z ministrstvom za znanost, republiško agencijo za prestrukturiranje, skladom za razvoj in vodstvi podjetij, poskušamo ugotoviti konkreten pristop k sanaciji slednjih. Tekstilna tovarna na Taboru lahko služi kot primer."
Franc Furland
Izidor Rejc: "Kjer z denacionalizacijo zavlačujejo, bomo ukrepali"
Imel, izgubil, dobil?
Mineva že leto in pol od sprejetja zakona o denaci-onalizacyi, ki je dodobra sprl Slovence - namreč tiste, ki bi morali kaj dobiti nazaj in tiste, ki bi morali vrniti. Vendar pa je zelo malo tistih, ki so že dobili vrnjeno po vojni odvzeto premoženje — očitno je, da denacionalizacija ne poteka tako, kot bi morala, oziroma kot je po zakonu predvideno. Za sogovornika o tej temi smo izbrali predsednika parlamentarne komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, pod katere pristojnost spada tudi denacionalizacija, Izidorja Rejca.
Kako daleč je proces denacionalizacije?
„Naša komisija je komaj dobro pričela s svojim delovanjem, saj se je doslej sestala samo enkrat. Vendar pa smo že na tem prvem sestanku od pravosodnega ministrstva zahtevali predložitev poročila o poteku denacionalizacije, ki nam bo povedalo, kaj se v Sloveniji na tem področju dogaja. Vemo, da so na določenih področjih denacionalizacijo pričeli izvajati dokaj pošteno in odgovorno, drugje pa se srečujemo tudi z zaviranji in zavlačevanjem postopkov. Tako je Gozdno gospodarstvo Nazarje glede vračanja gozdov Cerkvi vložilo ugovor na Ustavne sodišče, ki pa je odločilo, da je vračanje gozdov Cerkvi v skladu z zakonom, saj je Cerkev pravna oseba in zato pri vračanju gozdov v njeno last ni nejasnosti.
Res pa je tudi, da se sedaj, ko je naša komisija oživela, pojavlja precej ljudi
- združenje bivših lastnikov, ki seveda preko medijev razlagajo, kako zadev ne urejajo prav in zahtevajo zaščito države. Potrebno je predvsem oblikovati odškodninski sklad, kije bistven za to, da bodo nekdanji razlaščenci nekaj dobili nazaj, česar pač ne bo mogoče vrniti v naravi. Takoj, ko bomo dobili vladino poročilo o poteku denacionalizacije, bomo tudi pregledali, kje so zastoji in ustrezno ukrepali oziroma pritisnili na odgovorne v posameznih občinah.
Naša komisija se je v svojem delu dobro ujela, saj vsi njeni člani, ki smo iz različnih strank, zelo podobno in usklajeno razmišljamo o poteku denacionalizacije. Mi bomo tisti, ki bomo pač urejevali, odločali, zahtevali in ob pritožbah, ki bodo prišle na naš naslov, tudi ukrepali. Zahtevali bomo sodelovanje vseh strokovnih skupin, v parlamentu, na ministrstvih in na nižjih nivojih, da bodo
stvari potekale v skladu z zakonom. Zakon o denacionalizaciji je v bistvu dokaj pošten, seveda pa se bomo pri njegovem izvajanju v praksi srečevali s precejšnjimi težavami, kajti zadeve so lahko idealne samo na papirju.”
Po volitvah smo slišali mnenje, da bo sedanja vlada denacionalizacijo poizkušala zaustaviti ali vsaj zavleči. Marsikaj kaže na to, da se to res dogaja.
„MisIim, da tega ni. Lahko, da kdo kje na terenu razmišlja tako. Ko bomo dobili poročilo na mizo, bomo lahko natančneje pogledali,
kakšno je stanje na posameznih območjih, kakšna je stopnja reševanja, ali zadeve zadržujejo ali se enostavno nič ne zgodi. To poročilo bomo predstavili javnosti, kar bo po eni strani tudi opozorilo tistim, ki nič ne storijo oziroma zavlačujejo po nepotrebnem. Komisija gotovo ne bo zavlačevaia denacionalizacije, ampak si bomo prizadevali pošteno opraviti svoje delo.”
Dostikrat se zdi, da predvsem v občinah za reševanje teh problemov ni prave volje. Res je, da so postopki mnogokrat zapleteni in dolgotrajni, dostikrat pa le ni
tako in bi se dalo v letu in pol marsikaj razrešiti.
„Tu je mnogo različnih vrst teh problemov. Vendar pa jih v nekaterih občinah zelo uspešno rešujejo - njihovo reševanje je lahko za vzgled tudi ostalim, kjer zadeve ne potekajo, kot bi bilo potrebno. V takšnih primerih po pač potrebno zamenjati kadre, ki se s tem ukvarjajo. Če ljudje zadolženi za denacionalizacijske postopke, ne opravljajo svojega dela, so pač ti zavore in to je potrebno tudi povedati, če sem jaz tisti, ki nečesa ne opravim, potem sem jaz kriv, ne pa država. Zato bomo v določenih rokih zahtevali tudi poročila, iz katerih bo razvidno, kaj se dogaja. Tako bomo tudi ekipe v občinah, ki ne bodo opravljale svojega dela, opozorili in po potrebi zamenjali.
Mislim, da bodo z denacionalizacijo rešeni mnogi problemi tudi v podjetniškem smislu, saj lastnikom gotovo ne bo vseeno, kaj se bo dogajalo z njihovim premoženjem. Zato bo denacionalizacija pomenila tudi nov podjetniški val.”
Glede na vse divje privatizacije in malverzacije z družbeno lastnino, ki smo jim priča že lep čas, se zdi, da vaša komisija, ki bi morala nadzorovati preoblikovanje družbene lastnine, na tem področju kaj malo dela.
,,Pred tremi tedni smo bili imenovani na seji parlamenta in delujemo šele zelo kratek čas. S tem se ne opravičujem. Je pa to področje divjega lastninjenja in nepravilnosti pri lastninjenju glavno področje našega dela. čas za prijavo revizije bo vsekakor potrebno podaljšati, ker je sedanji rok prekratek, saj ni omogočal prijave vseh dvomljivih primerov lastninjenja. Najprej je bil rok za vložitev revizije 5. marec, sedaj so rok podaljšali do četrtega maja, vendar je tudi to prekratko, zato bomo predlagali podaljšanje še za dve leti. Pri tej zahtevi nas je podprl tudi državni svet. Ugotavljamo, da kljub temu, da je pri SDK prijavljenih okoli 600 primerov zahtev za revizijo lastninskega preoblikovanja, to verjetno še zdaleč ni vse.
Po normalnih rokih lastninskega zakona delavci v podjetjih, kjer bi potekala revizija, ne bi mogli sodelovati pri lastninjenju. To velja tudi za podjetja, ki so v skladu za razvoj. Skratka, gre za to, da vsem slovenskim državljanom, kjerkoli so zaposleni, ne glede na revizijske postopke, omogočimo sodelovanje pri lastninskem preoblikovanju, ki je le enkraten zgodovinski dogodek.”
Janez Vodnar
Zakaj je invalid Cveto Blagojevič za ^nekdanjo pomoč rokometašem znova kaznovan?
V sobi ^trobcem
Cveto Blagojevič, Srb iz Bosne, je prišel v Slovenijo že pred skoraj četrt stoletja, si ustvaril dom in družino ter pridobil ugled, ki ga je zaradi športnega entuzijazma tudi kmalu zapravil. Podeljevalci slovenskega državljanstva imajo njegovo napako, ki jo je drago plačal v zaporih Dob in v Starem piskru, očitno še vedno pred očmi. Bo prosilec za rumeni kartonček, ki bi mu po veljavnih slovenskih zakonih pripadal, uspel z upravno pravnim sporom?
Greh in kazen
V Celju živečemu Cvetu Blagojeviču, invalidu tretje kategorije zaradi kroničnega hepatitisa, je rokometni klub Aero pomenil toliko, da mu je, kot pravi sam, „protiprav-no priskrbel denar, ko je Surovini prodajal odpadne materiale iz Cinkarne in izkupiček vlagal v rokometni klub”. Za goljufijo so mu sodili in v letu 1983 odšteli sedem let zapora. Odsedel, bolje rečeno oddelal, je zaradi dobrega obnašanja le polovico. Najtežje mu je bilo na Dobu, kjer je bil v isti sobi s Trobcem. Slednjega so baje ostali „sostanovalci“ maltretirali, kjer so mogli. Cvetu se ni zdel posebej nevaren, vendar se je kljub temu oddahnil, ko so ga premesili v celjski Stari pi-sker. Najlepši dan je bil 25. november 1986, ko je bil izpuščen na prostost, kljub temu, da ga ni pričakal noben prijatelj iz kluba. Zaposlil se je v Obnovi, kjer je dočakal njen stečaj, nakar je odšel med podjetnike.
Deseti člen zakona uničil štiridesetega
Ko je Cveto lanskega oktobra vložil prošnjo za državljanstvo, ni pričakoval neprijetnosti, ki so sledile. Na občini so mu pod nos
Cveto Blagojevič:	Za
mene so vsi kriteriji strožji
Začeli metati, da je „bivši“, iz Ljubljane pa so prihajala sporočila, daje v „obdelavi“.
Ko je iz Ministrstva za notranje zadeve končno prišla odločba, z dne 10. 11. 1992, je bila na Cvetovo žalost -negativna. V obrazložitvi so ljubljanski policaji med drugim zapisali:	„V postopku
je bilo ugotovljeno, da je bil Cvijetin Blagojevič od prihoda v RepubUko Slovenijo obravnavan za 28 kaznivih dejanj in dva prekrška. Zadnja zaporna kazen mu je iztekla maja 1990. Imenovani je bil doslej neprestani kršilec predpisov Republike Slovenije, zato je Ministrstvo za notranje zadeve ocenilo, da za njegov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zaenkrat obstaja nevarnost za javni red,
Cveto v upravnem sporu na izdajo odločbe dokazuje, da je bil obravnavan za 28 kaznivih dejanj in jih priznava, vendar so bila vsa iz omenjenega posla za klub in da je bil obsojen za vse na enotno kazen. Niti mu ni jasno, zakaj so v Ljubljani zapisali, da je prišel iz kehe šele leta 1990, saj ima dokaze, da je „odslužil“ že štiri leta prej. Zakaj bi bil nevaren za Republiko Slovenijo, tudi mnogim drugim ni jasno.
»Zanima me, kako mi lahko potem kot obrtniku jemljejo davke?
Imam stalno bivališče in stanovanjske pravice v Slo-
veniji, moja otroka in žena imajo državljanstvo, ki ga jaz ne morem dobiti. Čigav državljan sem potem? Jugoslavije ni več, z Bosno in Srbijo pa nimam že več kot dvajset let - nič.”
Državljan Cveto - po 40. členu ali po naturalizaciji?
Glede na to, da bo Cveto kot nenevaren naši državi lahko dokazal, da razlogi iz 8. točke 10. člena zakona o državljanstvu zanj ne pridejo v poštev, se lahko avtomatsko nadeja rumenemu kartončku po 40. členu omenjenega zakona, katerega prvi odstavek določa, da pridobi državljanstvo Republike Slovenije državljan druge republike, ki ima na dan 23. 12. 1990 prijavljeno stalno prebivališče v deželici na sončni strani Alp.
Za nekatere liberalno zakonsko določilo, za druge restriktivno. Za Cveta velja slednje, čeprav ga izpolnjuje. Kaj o njem mislijo mnogi zares pravi kriminalci, ki so jim slovenski uradniki nosili dokazila o slovenskem državljanstvu na dom, je brezpredmetno vprašanje. Posebej za tiste »Slovence”, ki so imeli in še imajo stalno bivališče daleč preko Sotle ...
Anci Solan
Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji
RADIO ALFA
Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure
107,8 Mhz
NOV£ 190BA
_____ v:-;____
V steklarski šoli v Rogaški Slatini
Steklo kot sanje
Ni mogoče piti kvalitetnega vinca iz kozarca za senf! Zakaj bi posiljevali človekova čutila, ki lahko ob kulturnem uživanju tekoče blagodeti matere narave uživajo le ob popolni kombinaciji vsebine in embalaže? Umetniško in funkcionalno oblikovana kupica ne pusti na cedilu niti sluha. Le za pecelj jo je potrebno držati, ko se nazdravlja s prijatelji. Kako lepo zazveni taksna iz Steklarske šole v Rogaški Slatini!
steklopihalce, brusilce kristalnega stekla in steklosli-karje. Pri gradnji, ki jo je delno financiral Zvezni sklad za kadre, so veliko pripomogli tudi učenci in pedagogi.
Država financira samo stroške teoretičnega po uka
To in še več je mogože izvedeti iz pogovora z direktorjem šole z danes osnovno dejavnostjo vzgoje kadrov za steklarsko industrijo Slovenije Brankom Pucljem, tehničnim direktorjem Mihom Kolarjem in pedagoško voditeljico Marjano Bradič.
„Naša šola
Direktor BRANKO PUCELJ: »V teh letih smo opremili več kot dva tisoč hotelov, od Slavlje v Mariboru do najeminentnejših na Jadranu...
Začetek je bil težak, vendar obetaven
Če mislite, da si je Rogaška Slatina zaslužila sloves „mondenosti“ samo po zaslugi zdraviliškega in ,,navadnega" turizma, pogojenega predvsem s termalno vodo in lepim okoljem, živite v slepi veri. V lepem mestecu živijo, vsaj določen čas, pravi mojstri steklarske obrti. Na srečo potem „odletijo“ in po svetu trosijo svoje znanje v obliki umetniških steklenih stvaritev, ob katerih je človeku toplo pri srcu.
Institucija, ki je vsemu temu „kriva“ - steklarska šola, ima svoje korenine v letu 1947, ko je bila ustanovljena z dekretom Zvezne direkcije za steklarstvo. Prvi
dijaki, predvsem vojne sirote z območja celotne Jugoslavije, še niso imeli svojih prostorov. Z mnogo improvizacije, ki je bila nujno potrebna ob tem, da so mladi steklarji teoretični del pouka opravljali v stavbi, ki je bila že po prvi svetovni vojni tik pred tem, da se sesuje, praktično znanje pa so si pridobivali v steklarni Borisa Kidriča, so dočakali leto 1954. Takrat se je marsikaj spremenilo. Predvsem po zaslugi ravnatelja Simona Goriška, ki je ob dejanski ukinitvi „Industrijske steklarske šole" s strani zveznih oblasti, vzel stvari v svoje roke. Tako je steklarska šola na prehodu v drugo desetletje delovanja „imela“ svoje poslopje z internatom in delavnicami za
že dve
leti javni zavod, šteje 250 učencev in 370 zaposlenih. Dolgoletne programe steklo-pihalcev, steklobrusilcev in stekloslikarjev smo razširili z industrijsko optiko, stavbnim steklarstvom in steklarsko tehniko. To je rezultat tega, ker se trudimo, da bi se ves pri nas izučeni kader tudi zaposlil.
Država, ki je naš dejanski lastnik, financira samo stroške teoretičnega pouka, praktično delo in amortizacija pa sta na naših ramenih. To ni malo, saj imamo dom s 66 ležišči in precej šolskih delavnic. Za primer znašajo letni stroški praktičnega pouka celih 700.000 DEM. Z Ministrstvom za šolstvo in šport bojujemo težko bitko, v kateri doslej nismo bili uspešni. V celotnem prihodku iz svobodne menjave dela je država zastopana le s petimi, kvečjemu sedmimi odstotki, ostalo ustvarimo s prodajo naših proizvodov. Prodaja izdelkov učencev pa je vsak dan težja, saj je zahtevnost trga zelo porasla," pripoveduje direktor Branko Pucelj.
Kje je rešitev?
Da je nekdo, v tem primeru država, lastnik nečesa, v kar zelo malo vlaga, je nesmisel. Poleg tega je bila steklarska šola zgrajena ob zveznem tudi z denarjem ljudi, ki so v njej delali. Kupili so tudi nekaj počitniških kapacitet, katerih lastnik je pred dvema letoma avtomatsko postala država. Čeprav v steklarski šoli ne skrivajo, da so šli zavestno v to varianto, želijo menjati trenutni status in se „olastniniti“. Ena izmed različic je celo, da bi
Marjana Bradič
šolski in proizvodni program ločili.
Poslovanje rogaških steklarskih umetnikov ni najbolj rožnato. Ker je na Zahodu stekla kot „listja in trave", ne morejo tam prodati niti enega kozarca, čeprav imajo naročil samo za mesec vnaprej, niso odpustili niti enega samega de-
Miha Kolar
nih mestih dosegajo visoke funkcije. Struktura šolarjev je mešana, malce prevladujejo dekleta. Po posameznih programih nežnejši spol prevladuje tudi pri brusilcih, stekloslikarjih in tehničnem steklarstvu. Pri steklopihal-cih in stavbnih steklarjih je več fantov, pri optiki so izenačeni.
"K nam prihajajo mladi iz vse Slovenije. Nekoč je bilo nepojmljivo, da bi se v Rogaško vozili iz Celja, danes pa imamo tukaj tudi učence z Jesenic in iz Tolmina. Med njimi je tudi dosti problematičnih učencev, ki so jih na drugih šolah odbili. Pri nas se z delom in učenjem formirajo kot osebnosti. So primeri, da so solze v očeh, ko se ob vikendih razidejo po domovih,,, govori Marjana Bradič.
Prejšnji teden je bilo najbrž nekaj mokrote tudi v očeh in kozarcih maturantov steklarske šole. Prav, saj se bodo kmalu za vedno razleteli po svetli. Na srečo bodo mladci, ki so lahko na svojem plesu zaužili šampanjec iz lastnih kristalnih stvaritev, ohranili vse, kar so se naučili. Lepih stvari se namreč ne pozabi. V pozabo ne pade niti ogled razstavne sobe steklarske šole. Le slona ne vodite vanjo!
Franc Furland
Mladi pihalci so njega dni morali na »šiht« ob treh, da bi se lahko učili
lavca niti so za en dan zamujali s plačami. Povsem drugačna slika kot pred leti, ko so se njihovi komercialisti dobesedno skrivali pred naročili. V Rogaški si obetajo boljše čase, ko se bo znova odprlo srbsko, črnogorsko in makedonsko tržišče. Kdaj bo to, ne ve niti policija!
Tehnični direktor Milan Kolar pa je prepričan, da se je ob razvoju novih oblik in novih vrst plemenitenja proizvodni del steklarske šole hitro in uspešno razvijal. „Mnoge težave in otroške bolezni smo že preboleli in danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da prehojena pot ni bila napačna," meni Milan Kolar.
V Rogaški je čudovito biti mlad in - dijak!
Kot na dlani je dejstvo, da je zaslugo, da šola sploh še obratuje, pripisati v njej zaposlenim, ki izkazujejo ogromno entuziazma. Veliko vlagajo v izobraževanje mladih, ki morajo obvladovati vse zahtevnejše programe, saj je strojno delo že dohitelo ročno. „Učenci se v delo vključujejo z lahkoto. Mnogi naši maturanti nadaljujejo šolanje na višjih in visokih šolah ter na delov-
Krti
Slike LucaS
NOlB^OBfl
24. marca
STRAN 8
17. STRAN
24. marca
NOVf^OBA
RES JE...
-	da so v Rogaško povabili Milana Kučana,
da bi mu šepetajo povedali, kako in kaj. Šepetanje so lahko vlekli na ušesa samo najzaupnejši novinarji:	Vlado Smole iz
Dela, Večerova Violeta Einspieler in Mimica Kidrič, šmarska radijka; zvečine nagrajenci za dobro poročanje o zdravilišču pred izbruhom težav.
-	da Jože Volfand, legendarni organizator Celjskih večerov na Dobrni, svojih naporov ni vnovčeval ne v markah in ne v pfenigih, kot je to širilo nemarno ljudstvo. Z gospodom direktorjem v nezaupnici Stanetom Bizjakom sta imela to drugače urejeno. Sploh ni - računov.
-	da si ekipe za odstranjevanje črnih gradenj upajo lotiti le nekaterih objektov. Janša ima mir, ker ima - puške.
-	da bo bodoča slovenska zakonodaja prepovedala uvoz rabljenih avtomobilov. Res pa je tudi, da je stari nemški avtomobil boljši od novega slovenskega.
*
-	da v deželi razsajajo požari. Enkrat gorijo gozdovi, drugič pa je vroče poslancem, ko se vname ljudski srd.
-	da je vlamljanje v cerkve in župnišča postalo donosno. To ne velja za farovž raz-kriškega župnika Slavička. Je bilo premalo za ukrasti.
-	da Peter Glavič obvlada angleščino, vendar jo v Sloveniji ne uporablja. Pač ni poslovnež, temveč navadni univerzitetni profesor.
-	da so slovenske banke delniške družbe, čeprav za depozite jamči država. Res pa je tildi, da guverner Arhar pleše tako, kakor igra Drnovšek.
-	da je papež pred kratkim razglasil dve novi svetnici. Ni pa res, da je ena izmed njiju Jožica Puhar.
Božo Bork
FOTO ATELJE
[®
63000 Celje, Na Okopih 2c, ® 063/25-889
TVTTTVTTTTTvvTTVTrvTrrTnnrTTrrTrBTTTnnnnnnrinnr
BREZ DLAKE NA JEZIKU
Mmmhm Kam« imam %9mhz^.
trbTfdirvbtf o* Ttiinrbirtrtf insTrstrbirirbc ooc#»o ovbinrt
Zaradi požiga ostankov fižolove trte je z vetrom zagorelo šeststo hektarjev zemljišča
Ognjeni zublji na strmini
Na hribu nad vasjo Škendravec med Zagorjem in Trbovljami je prejšnji dni požar s klasičnimi in naj-	f
Na hribu nad vasjo Škendravec med Zagorjem in Trbovljami je prejšnji četrtek popoldne izbruhnil požar - zaradi nepremišljenega ravnanja dveh mladeničev, ki sta zažigala ostanke fižolove trte. Veter je raznesel ogenj v suho travo in resje, tako da so nevarne zublje, ki so plamteli na površini šestotih hektarjev zeljišča, predvsem gozda, ukrotili šele naslednji dan.
Požara, ki je izbruhnil okoli sedemnajste ure, so se nemudoma lotili zagorski' in trboveljski gasilci, a popoldne in ponoči so ga lahko le
nemočno spremljali, saj zaradi velike strmine in nedostopnega terena niso mogli uspešno posredovati, tako so v noči s četrtka na petek po-
stavili opazovalce in se trudili, da se ogenj ne bi še bolj razširil.
V zgodnjih jutranjih urah so začeli gasiti obsežen goz-
V gozdnem požaru na obronkih zasavske soteske je zagorelo okoli šesto hektarjev
h
dni požar s klasičnimi in najmodernejšimi razpoložljivimi sredstvi, na pomoč so priskočili tudi mnogi krajani z motikami in lopatami. Gasilci in prostovoljci so se spopadli z gorečo podrastjo in dimom, ogenj so krotili s kovinskimi metlami in z vodo iz naprtnjač. Iz zraka sta posredovala policijska helikopterja, ki ju je ponudil republiški štab za civilno zaščito, in gasila z vodo iz platnenih malh. Na nogometnem stadionu so jima gasilci pripravili vodni bazen, kamor sta prihajala po vodo in ob vsakem poletu nad gorečim gozdom zalivala teren s približno tisoč litri vode.
Zagorski in trboveljski gasilci so se spopadli z največjim požarjem v zadnjih desetih [etih, mnogi krajani, predvsem tisti iz Škendravca. pa so trepetali, da se ogenj ne bi razširil na njihove domove, najprej so zrli v opozorilni dim, potem pa v rdečeoranžno nebo. “Če ne bi vedeli, za kaj gre, bi bil pogled celo lep,,, je povedal možakar iz Škendravca, ki je pomagal dvakrat tudi gasiti.
Nad gozdnim požarom, ki po obsežnosti presega vse letošnje, je bedelo okoli sto gasilcev, med odgovor-
S policijskima helikopterjema so gasili z neba: ob preletih so goreči teren polivali s tisoč litri vode
nejšimi, tistimi, ki so skušali akcijo koordinirati, uslda-diti in imeti nad dogajanjem pregled, je bil tudi poveljnik občinske gasilske zveze iz Zagorja Janez Groboljšek: “Alarmirani smo bili ob sedemnajsti uri in pet minut, na kraju dogodka smo bili v nekaj minutah. Požar se je zaradi vetra širil z veliko hitrostjo in v slabih petnajstih minutah je bil že na vrhu hriba, iz suhe trave in resja ga je zaneslo v borov gozd. Najprej smo zaščitili kmetijo, kjer je ogenj izbruhnil, kaj več pa zaradi terena nismo mogli storiti, zato smo se z območja umaknili in nadaljevali z gašenjem v jutranjih urah. V veliko pomoč sta nam bila helikopterja, ki
začelo v občini Zagorje, sedaj pa ocenjujemo, da je večji del pogorišča na trboveljski strani. Nevarnost podtalnega požara, ki lahko čez kak dan ponovno zagori, še vedno obstaja, zagotovo bo pogašen šele ob prvem deževju.,, Nad zasavsko sotesko bodo bedeli gasilci, pa tudi letalske enote teritorialne obrambe bodo področje preventivno nadzorovale.
Prejšnji četrtek je gorelo na različnih koncih Slovenije, kar osemkrat. Pogoreli travniki in gozdovi imajo skupen vzročni imenovalec -malomarnost in skupno posledico - veliko ekološko in materialno škodo.
Ksenija Lekič
Poveljnik gasilske zveze iz Zagorja Janež Groboljšek: Zaradi nevarnosti podtalnega ognja bomo o uspešno pogašenem požaru govorili šele ob prvem enodnevnem deževju
Pepca Drnovšek iz Škendravca je ena izmed oškodovanih, pogorel je del njenega gozda, koliko, je še niso obvestili
Pol
kilograma čistega zlata
za stare
in nove naročnike tednika Nova doba
NAGRADA ZA ZVESTOBO
Začetek nove velike nagradne igre
Nova doba obvešča, osvešča in nagrajuje
Edini pogoj: plačana naročnina
M. Sobota: Bog pomagaj kmetu in Ivanu O balu
Zahvaljena bodi stranka in banka
Soboška občina je dobila prenovo: starega novega svoje odgovorno poslanstvo predsednika Andreja Gerenčerja in iz izvršnega župana opravljal za vbo-sveta iztrelila v republiko predsednika Ivana Obala, gajme, saj je bil zaposlen na V prvem primeru je eden izgubil en stolček, v dru- visokem položaju v banki, gem pa drugi dva. In svet ob Muri živi na- Gospod ^ ^ predse_
_	dnik soboške vlade, pa po-
Zadnje zasedanje poslan- je za biti ali ne biti, za vod- klicno, vendar je meril višje, cev soboške skupščine je raz- stvo te največje prekmur- v vodstvo države, žal pa mu krilo nekaj težav, ki so jih ske občine. Kot je znano, neuki narod tega na voli-poslanci dolgo votkali. Šlo je gospod Andrej Gerenčer tvah ni odmeril in je go-
Števan Hajdinjak, dolgoletni direktor Pomurske banke, ki je motor pomurskemu gospodarstvu
spod Obal, kot rečeno, pogorel.
Zdaj se je izkazalo in potrdilo, da je gospod Ivan Obal svoj odhod iz občinske vlade trdo zakoličil:	prija-
vil se je na razpis za direktorja soboške banke. Toda medtem je, kot kaže, gospodu Obalu tudi njegova stranka poravnala dolg. Kot bi naj bilo obljubljeno, bi naj krščanski demokrati vsakemu svojemu kandidatu, ki navzlic vsestranski pomoči na volitvah kljub vsemu ne bi bili po godu narodu, zagotovili dober državni stolček, imenovan je bil kar za državnega sekretarja za kmetijstvo.
Nato so pred dnevi odprli ovojnice s kandidati za bankirje in ugotovili, da je gospod Obal prijavljen tudi tam. Glede na njegove bančniške sposobnosti, mož ima s tem’ že več izkušenj, je komisija zadevo resno obravnavala, vendar se tudi po dolgem premisleku s težkim srcem ni odločila zanj v eni sami grozi, da bi kmetijstvo izgubilo pomembnega strokovnjaka, ki je v teh zaga-manih dneh bolj potreben pšenici in plemenski živini. Vendar nas zgodovina uči, da ni nič dokončnega.
js
NI RES...
-	da bo obrambni minister Janez Janša iz protesta, ker je vlada proračun za njegovo ministrstvo precej oklestila, odstopil. Za njegovo plačo se bo že še našlo.
-	da nam manjka varstvenikov okolja. Sedaj smo dobili še eno zeleno strankov in sicer ekološko socialno. Le kako je ob vseh zelenih strankah in gibanjih mogoče, da je Slovenija vse bo^j zasvinjana.
-	da dovoljen uvoz rabljenih avtomobilov iz tujine pomeni možnost, da z malo denarja pridemo do dobrega avtomobila. Uvoz je sicer dovoljen, nikakor pa ne poceni.
-	da je Janez Drnovšek slab predsednik vlade. Le ljudstvo, ki ni zadovoljno z njim, bo potrebno zamenjati, pa bo vse v redu.
-	da je Zmago Jelinčič zaradi odhoda polovice svojih poslancev, ki so se mu odrekli, pogorel. Na kongresu njemu zvestih nacionalistov se je zaradi njihovih ovacij edinemu pravemu fuererju počutil kot nekoč, v dobrih starih časih.
-	da so se častniki JLA poročali v uniformah. Res pa je, da se častniki TO poročajo z ženskami, čeprav so že poročeni z - uniformami.
-	da je zmanjkalo najvišjih slovenskih odlikovanj. Res pa je, da tudi za tovrstno blago, ki se najbolje prodaja v Italijo, velja zakonitost, da se njegova vrednost manjša z razširjenostjo.
MICHAEL KEATON, še najbolj znan kot vitez noči - Batman, ki se nam je pred leti predstavil kot novi hit, lani pa kot vele uspešnica Batmans Return (Vrnitev človeka-netopirja). V obeh delih igra poleg od glave do pete v črn plastičen ščit oblečenega bojevnika Gothama, že rahlo zmedenega bogataša. V prvem delu mu v orjaškem dvoru, katerega kleti so pravi sistem strojev in nadzornih računalnikov (da ne omenimo garaže), dela družbo lepa Kirn Basinger, fotoreporterka in glavni razlog, zakaj je prvi na listi za odstrel zloglasnega Jockerja, v drugem pa ima kot delno prijateljico delno nasprotnico bojevito Catvvoman ali - Michele Pfeifer.
TV PROGRAM
GLASBA
STOPITE
BLIŽE
SLOVENSKI
VOJAKI
HOROSKOP
TA TEDEN NA TV
ČETRTEK, 25. MARCA
Petek, 26. marec Slovenija 1
UBIJALSKI MAGNUM, ameriški barvni film, 1973, režija Ted Post, v glavnih vlogah Clint Eastvvood, Hal Holbrook, David Soul, Felton Perry, Robert Urich, Kip Niven, Tim Mathen-son
Film Neoproščeno - režiserja in igralce Clinta Eastvrooda je posvečen režiserjema Donu Siglu in Sergiu Leoneju, ki sta nanj odločilno vplivala. Film, nominiran v kar devetih kategorijah za oskarja, ki prav zdaj kroži po naših kinematografih, ne predstavlja samo vrh Clin-tove ustvarjalnosti, ampak tudi svojevrsten obračun s preteklostjo- z junaki, ki jih je tako vehementno predsta-
vljal-
Eden izmed njih je zagotovo Umazani Harry Callahan - inšpektor policije, o katerem je posnel kar pet filmov. Prvi, Umazani Harry, ali, če se še kdo spominja kinematografskega naslova Škorpijon ubija, je pod vodstvom Dona Siegla zakoličil glavne značilnosti lika v vseh ostalih nadaljevanjih različnih režiserjev in scenaristov. Med prvim (1971) in zadnjim (1988) je minilo kar 17 let.
Slovenija 2
OBČUTEK ZA SMRT, angleška barvna nadaljevanka, 1988, šest delov, re-ija John Davies, igrajo Roy Marsden, Wendy Hiller, Simon Ward, Fiona Ful-lerton
Gledalke in gledalci nočnega programa SOVA so že spoznali policijskega načelnika Adama Dalgleisha: v februarju je TVS predvajala nadaljevanko Načrti in želj€, v kateri je mož lovil množičnega morilca Žvižgača. Tudi v nadaljevanki Občutek za smrt se spopada z zelo zahtevnim in občutljivim primerom. Za
pomoč ga je namreč zaprosil minister v angleški vladi sir Paul Berowne.
Medtem ko se sprehajata po St. James parku, pove minister, da je v preteklih dneh prejel šest anonimnih pisem. Neznani avtor odlično pozna njegove šibke točle ...
Adam obljubi pomoč ne nazadnje tudi zato, ker je pravkar prevzel Oddelek za občutljive zadeve, ki naj bi se ukvarjal s težavami pomembnih predstavnikov angleškega javnega življenja. Še preden njegov oddelek prav zaživi, se že spopade s svojim prvim primerom. Hitro odkrije, da sir Berovvne ni pretirano priljubljen v družinskem krogu. Njegova soproga sploh ne prikriva, da ga vara s svojim ginekologom. Lordova hči Sarah je zagrizena levičarska aktivistka, njegova mama pa še vedno ni prebolela smrti svojega najljubšega sina Huga. V krogu visoke aristokracije in politike čaka načelnika Adama težka naloga. Še zlasti potem, ko anonimnim pismom sledijo trupla ... Nadaljevanka Občutek za smrt bo s svojim občutkom za napetost zanesljivo pritegnila televizijske gledalce.
Slovenija 1
10.20	Zgodbe iz školjke
11.10	Tedenski izbor, Film tedna- Evropska kinematografija: Evropa, danski film
13.00	Poročila
14.05	Filmsko popoldne, Buntz z Beverly Hillsa, ponovitev zadnje epizode, Odletel bom, ponovitev ameriške nadaljevanke, Bennyjev prostor, a-meriški film
17.00	Dnevnik - Slovenska kronika
17.15	Otroški program, Ziv žav
18.00	Regionalni studio - Maribor
18.50	Besede, besede, besede, TV igrica
19.30	Dnevnik
20.05	Žarišče
20.40	Iskanje Salome, švicarska nadaljevanka
21.30	Tednik
22.15	Dnevnik
22.43 Poslovna borza
22.55	Video strani
Slovenija 2
10.00	Tedenski izbor, Madeira, Sanjska potovanja, nemška poljudnoznanstvena serija, Športna sreda, Pred Planico, Košarka, NBA figa
11.55	Are: SP v alpskem smučanju, smuk
(Ž)
12.55	Smuk (M)
15.30	Obiski, ponovitev
17.20	Svet poroča, ponovitev
18.00	Videošpon
18.45	Že veste
19.17 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
19.30	Dnevnik
20.05	Povečava, Pogovor: Slovenska kine-mafografija jutri, kratki igrani filmi
22.40	Sova, On in ona, ameriška nanizanka, Odletel bom, zadnji del a-meriške nadaljevanke
23.50	Video strani
TV KOPER
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50	Stara devica, francoska komedija, 1973
15.10	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
15.35	Pustite jih živeti, dokumentarna serija
16.00	Oresedici - TV novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program, Tečaj italijanskega jezika, Sprehod po moderni umetnosti
17.00	Bersaglio - v studiu Tatiana Jura-tovec
17.40	Arhitektovi nasveti
18.00	Turistična oddaja
18.20	Primorska poslovno
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	Meridiani, aktualna tema
21.20	Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija
21.50	Vsedanes - TV dnevnik
22.0	Juke box, glasbena oddaja v živo
HTV 1
7.50	TV koledar 8.00 Dobro jutro Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella
10.00	Poročila 10.05 Prva stoletja cerkve na Hrvaškem, K novi dobi 10.30 Azija
11.00	TV leksikon, kinematografske teme, Vojni film 11.15 Nemški jezik 11.30 Recite mi, kaj naj delam 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 The Ginger Tree 15.50 The Big Blue 16.00 Poročila
16.05	Učimo Hrvaško, starohrvaško kiparstvo 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanstveno ozračje 18.35 Santa Barbara 19.18 Male tajne velikih mojstrov kuhinje 19.30 Dnevnik 20.05 Poslovni klub
20.50	Me je kdo iskal 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
16.00	TV koledar 16.10 Time Bandits, britanski film 18.00 Aure: zaključek svetovnega smuka 19.30 Dnevnik 20.05 Bru-klinski most, humoristična serija 20.35 The Ginger Tree, serijski film 21.40 Japonske sanje, dokumentarni film 22.35 Metal manija 23.35 Horoskop
_________ ___________-j._ ________ t	,	- -	- -- --	-	-
NEDELJA, 28. MARCA	PONEDELJEK, 29. MARCA
9 __ ' ' •
Slovenija 1
8.25	Otroški program, Živ žav, ponovitev, F. Milčinski:	Zvezdica za-
spanka, Huckleberry Finn in prijatelji, ponovitev kanadsko-ameri-ško-nemške nadaljevanka
10.40	VVerner Fend:	Moja knjiga o
džungli, ponovitev nemške poljudnoznanstvene serije
11.00	Pojemo, zato smo, Mladinski zbor Maribor
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja <
12.30	Videomeh
13.00	Poročila
13.05	Eurosong ’93, finalisti se predstavijo
14.35	Filmsko popoldne, ’Alo, ’Alo, ponovitev angleške nanizanke, Občutek za smrt, ponovitev angleške nadaljevanke, Velika pričakovanja, angleška nadaljevanka
17.00	Dnevnik
17.10	Charo, ameriški film
19.17 Slovenski loto
19.30	Dnevnik
20.05	Zrcalo tedna
20.25	Nedeljskih 60
21.30	Ofalahat z Everesta, angleška dokumentarna serija
22.15	Dnevnik
22.40	Športni pregled
23.25	Video strani
Slovenija 2
8.35	Tedenski izbor
9.20	Športna nedelja, Planica, finale, smučarski skoki
13.00	Are, slalom (Ž), posnetek
15.20	Amorebieta: ŠP v krosu (M), posnetek
16.20	Planica, v živo v studiu
17.00	NBA liga
17.50	Interlagos, F-l
19.30	Dnevnik
20.05	Mednarodne nagrade za klasično glasbo
21.05	Nigel Kennedy izvaja Štiri letne čase
21.55	Glasbeni utrinek
22.35	Sova, Hal Roach predstavlja: ameriška burleska, Občutek za smrt, angleška nadaljevanka, Hiša iz kart, finska nadaljevanka
00.45 Video strani
TV KOPER
13.00	Horoskop
13.10	Mannix, ameriška nanizanka
14.00	VValkabout, angleški film, 1971
15.35	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
16.00	Čarobna svetilka, otroški program, Pustolovščine mornarja Šimbada, risani film
17.15	Stanje stvari
18.15	Istrska paberkovanja
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.35	Žrebanje lota
20.40	Anthony, uporni umetnik, angleška komedija, 1960
22.20	Vsedanes - TV dnevnik
22.30	Slovenski magazin
23.00	Vohuna, ameriška nanizanka
HTV 1
8.30	Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Huckleberry Finn in prijatelji 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci 10.30 Ulica Sezam 11.30 Rad te imam, slavonski dom, oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Palček David, risana serija 13.55 Nerazumljena pošast, ameriški TV film za otroke
15.00	Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.20 Time Stalkers, ameriški film 18.50 Zekoslavske zgodbe
19.15	TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.05 Nokturno, britanska drama 21.00 Sedma noč 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko
23.45	Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
Slovenija 1
10.35	Tedenski izbor, Ovčar Hobo, ameriška nanizanka
11.00	Forum
11.15	TV mernik
11.30	Nedeljskih 60
12.30	Videomeh
13.00	Poročila
13.05	Blaznost, ponovitev angleške dokumentarne serije
14.05	Filmsko popoldne, Hal Roach predstavlja:	ameriška burleska, pono-
vitev, Občutek za smrt, ponovitev angleške nadaljevanka, Footli-ght Parade, ameriški film
17.00	Dnevnik - Slovenska kronika
17.15	Otroški program, Radovedni Taček, Pet prijateljev, angleška nanizanka
18.00	Regionalni studio - Maribor
18.50	Pari, TV igrica
19.30	Dnevnik
20.05	Sedma steza
20.30	Tuji show
21.30	Oči Bosne, dokumentarna oddaja
22.15	Dnevnik
20.50	Gospodarska oddaja, R & R
23.15	Video strani
Slovenija 2
10.15	Tedenski izbor, Znanje za znanje, učite se z nami, Pojemo, zato smo, Euroritem, Športni pregled
13.00	Poročila
16.00	Utrip, ponovitev
16.15	Zrcalo tedna, ponovitev
16.30	Dober dan, Koroška
17.00	Ljudje in zemlja, ponovitev
17.30	Obzorja duha, ponovitev
18.00	V službi rockVrolla
18.50	4 x 4, svetovalno namenski program
19.30	Dnevnik
20.05	Znastvena oddaja
20.35	Znanost
21.00	Velika želja, ameriška drama
22.00	Glasbeni utrinek
22.35	Sova, Najstrašnejši umor, angleška
nanizanka, Občutek za smrt, angleška nadaljevanka, Hollywood se jih spominja, ameriška dokumentarna serija
TV KOPER
13.00	Mannix, ameriška nanizaka
13.50	Anthony, uporni umetnik, ameriška komedija, 1960
15.30	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
16.00	Oresedici - TV novice
16.05	čarobna svetilka, otroški program, Heidi, avstrijsko-nemška nadaljevanka, Pustite jih živeti, dokumentarna serija
17.00	Slovenski magazin
17.30	N. Y. P. D., serijski film
18.00	Studio 2, šport
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	Ponedeljkov športni pregled 21-45 Vsedanes - TV dnevnik
21.55	Diana Castellera - živa piramida, katalonsko dokumentarni film, 1953
22.25	Upornik z Jave, ameriški pustolovski film, 1953
HTV 1
7.50	Tv koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella
10.00	Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ah ste vedeli? 11.45 Mala kinoteka 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev
14.50	Spet se bomo srečali 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško
16.35	Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Besede, besede, besede 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška in svet 20.50 De-sperate Journey, ameriški film 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
PETEK, 26. MARCA
SOBOTA, 27. MARCA
Slovenija 1
9.20	Tedenski izbor, Ovčar Hobo, ameriška nanizanka, Videošpon, Povečava, Kratki igrani filmi
13.00	Poročila
14.45	Filmsko popoldne, On in ona, ponovitev ameriške nanizanke, Odletel bom, ponovitev zadnjega dela a-meriške nadaljevanke, Vrnitev na otok zakladov, angleška nadaljevanka
17.00	Dnevnik - Slovenska kronika
17.15	Otroški program, Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka, Prvi uspehi: Balončki se igrajo, Včasih tudi na TV čaramo
18.00	Regionalni studio - Koper
18.50	Besede, besede, besede, TV igrica
19.30	Dnevnik
20.05	Forum
20.25	Ubijalski magnum, ameriški film
22.25	Dnevnik
23.00	Moški, ženske
00.00 Video strani
Slovenija 2
10.00	Tedenski izbor, Že veste, Gospodarska oddaja, 10.000 obratov, Iskanje Salome, švicarska nadaljevanka
11.55	Are: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (Ž)
12.55	Are, superveleslalom (M)
15.40	Okrogla miza o politični kulturi, ponovitev
16.40	Osmi dan, ponovitev
17.30	Alpe - Donava - Jadran
18.00	Tok rok, kontaktna oddaja za mladostnike
18.45	Znanje za znanje, učite se z nami
19.00	Euroritem
19.30	Dnevnik
20.05	Studio City
22.10	Glasbeni utrinek:	Jana Čadež,
flavta
22.20	Sova, Popolna tujca, ameriška nanizanka, Občutek za smrt, angleška nadaljevanka, Do zadnjega diha, a-meriški film
01.15	Video strani
TV KOPER
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50^ Juke box, glasbena oddaja
16.00	Oresedici - TV novice
16.05	čarobna svetilka, otroški program, Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija, Vohuna, ameriška nanizanka
17.20	Meridiani, aktualna tema, ponovitev
18.00	Studio 2, pogovor z gosti
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, L. van Beethoven: 9. simfonija
21.45	Vsedanes - TV dnevnik
21.55	Globus
22.25	Rdeče noči, ameriški film, 1987
HTV 1
7.50	TV koledar 8.00 Dobro jutro Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella
10.00	Poročila 10.30 Izbor iz tujega pro-
grama: Antika na Sredozemlju 11.00 Sociološki TV leksikon:	Sodobna družina
11.15	Nemški jezik 11.30 Hrvaške zgodbe in novele, Otroštvo v Agramu 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Mikser M 14.00 Poročila
14.05	Slika na sliko, ponovitev 14.50 The Ginger Tree 15.50 The Big Blue
16.00	Poročila 16.05 Otrok, šola in dom
16.35	Malavizija, Velike avanture: Trije mušketirji 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 1$.00 Poročila 18.05 Klic duhov 18.10 Turizem a la carte 18.40 Santa Barbara
19.30	Dnevnik 20.05 Film - video - film
20.45	„Le petit criminel“, francoski film
22.35	Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
16.35	TV koledar 16.45 Aure: zaključek svetovnega pokala v smučanju, superveleslalom 18.00 Turbo Limach Show 19.30 Dnevnik 20.05 As Time Goes By, humoristična serija 20.30 Potovanja, zadnji vlak za Kanado 21.35 Cro pop rock 22.25 Lovejoy, serijski film 23.15 Nočna izmena, humoristična serija, družina Adams, „Demonstone“, ameriški film 03.05 Horoskop
TOREK, 30. MARCA
Slovenija 1
10.10	Tedenski izbor, Ovčar Hobo, ameriška nanizanka, V službi rockVrolla, Potovanje po človeškem telesu, nemška poljudnoznanstvena serija, Znanstvena oddaja, Znanost
13.00	Poročila
14.40	Filmsko popoldne, Najstrašnejši umor, ponovitev angleške nanizanke, Občutek za smrt, ponovitev angleške nadaljevanke, Holly-wood se jih spominja, ponovitev a-meriške dokumentarne serije
17.00	Dnevnik - Slovenska kronika
17.15	Otroški program, Erazem in potepuh, otroška nadaljevanka, Oscar Junior
18.00	Regionalni studio - Koper
18.50	Pari, TV igrica
19.30	Dnevnik
20.05	Žarišče
20.40	Glasba, show in cirkus
21.40	Nebesa naj počakajo, angleška dokumentarna serija
22.15	Dnevnik
22.55	Omizje
Slovenija 2
10.10	Tedenski izbor’ 4x4, Sedma steza, Velika želja, ameriška drama, Tuji show
13.00	Poročila
16.00	Sobotna noč, ponovitev
18.00	Sprehodi po stari Ljubljani
18.25	Iz življenja za življenje, Da ne bi bolelo
19.30	Dnevnik
20.05	Marie Curie, francoska nadaljevanka
20.45	Osmi dan
21.25	Svet poroča
22.05	Sova, V avtobusu, angleška nanizanka, Občutek za smrt, angleška nadaljevanka, Ciklus filmov J. L.
Godarda: Prenom Carmen, francoski film
01.05	Video strani
TV KOPER
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50	Jaguar, ameriški pustolovski film, 1955
15.00	Ponedeljkov športni pregled, ponovitev
16.00	Oresedici - TV novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program, Tečaj italijanskega jezika, Pustite jih živeti, dokumentarna serija
17.00	Diana Castellera - živa piramida, katalonski dokumentarni film
17.30	N. Y. P. D., serijski film
18.00	Studio 2, magazin
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	Zadnja cesarica, kitajski barvni film
22.20	Vsedanes - TV dnevnik
22.30	Severovzhod - TV magazin
23.30	N. Y. P. D., serijski film
HTV 1
7.50	Tv koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella
10.00	Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon
14.00	Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Serijski film 15.35 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško
16.35	Malavizija 17.30'Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Resnik ni ob cesti, izobraževalna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Churchill, dokumentarna serija 21.00 V prvem planu, kontaktna oddaja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini
23.50	Poročila 00.00 Sanje brez meja
Slovenija 1
9.10	Tedenski izbor, Jakec in čarobna lučka, ameriška risana serija, Radovedni Taček, Erazem in potepuh, otroška nadaljevanka, Oscar Junior: Zala, Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike, Ubijalski magnum, a-meriški film
13.00	Poročila
13.05	Tednik, ponovitev
14.00	Filmsko popoldne, Popolna tujca, ponovitev ameriške nanizanke, Občutek za smrt, ponovitev angleške nadaljevanke, Ciklus filmov F. čapa: V znaku sidra, češki film
17.00	Dnevnik
17.10	Potovanje po človeškem telesu, zadnji del nemške poljudnoznanstvene serije
18.00	RPL
18.45	TV mernik
19.12 Žrebanje 3 krat 3
19.30	Dnevnik
20.05	Eurosong ’93, finalisti se predstavijo
21.30	Na dnu, brazilska nadaljevanka
22.20	Dnevnik
23.05	Sobotna noč, Nočni videomeh, Joan Baez na koncertu
01.25	Video strani
Slovenija 2
7.50	Tedenski izbor, Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
9.20	Športna sobota, Planica, finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, ekipno, prenos
13.30	SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž), posnetek iz Areja
14.50	SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), posnetek iz Areja
16.20	Planica, v živo iz studia
17.00	DP v odbojki (M), Salonit: Vi-leda, posnetek iz Nove Gorice
19.00	VVerner Fend:	Moja knjiga o
džungli, nemška poljudnoznanstvena serija
19.30	Dnevnik
20.05	Blaznost, angleška dokumentarna serija
21.05	Slike iz Sečuana: Tržnica
21.35	Poglej in zadeni
23.10	Sova, ’Alo, ’Alo, angleška nanizanka, Občutek za smrt, angleška nadaljevanka, Črni Lun, francoski film
01.45	Video strani
TV KOPER
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50	Upornik z Jave, ameriški pustolovski film, 1953
15.20	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
15.45	Čarobna svetilka, otroški program, Klic zle zemlje, angleški mladinski televizijski film
17.00	Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ponovitejj,
18.10	Glasbeni utrinek
18.20	Globus
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Jutri je nedelja, verska oddaja
19.35	Mannix, ameriška nanizanka
20.30	VValkabout, angleški film, 1971
22.05	Vsedanes - TV dnevnik
22.15	Stanje stvari, vodi Lorenzo Josa
23.15	Vohuna, ameriška nanizanka 00.05 Horoskop
HTV 1
8.00	TV koledar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko, ponovitev 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 „Edukon“, šolski kontaktni program 11.30 Magija 12.00 Poročila
12.05	„Obstati v divjini" 12.35 Humoristična serija 13.05 Me je kdo iskal 13.50 Pozdravi iz domovine 14.25 Poročila 14.30 Multinacionalni magazin
15.15	Dopolnitev 15.30 Iz stare skrinje, zabavno glasbena oddaja 16.00 Poročila
16.15	Televizija o televiziji 16.45 Turbo Limach Show 18.00 Poročila 18.05 TV razstava: Jezusova dediščina na Hrvaškem
18.20	Santa Barbara 19.05 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.00 TV tednik 20.20 Božji smeh, britanski film
22.00	Preteklost v sedanjosti 22.35 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
SREDA, 31. MARCA
Slovenija 1
10.50	Tedenski izbor, Ovčar Hobo, koprodukcijska nadaljevanka, Sprehodi po stari Ljubljani, Marie Curie, francoska nadaljevanka, Osmi dan
13.00	Poročila
13.15	Galahat z Everesta, ponovitev angleške dokumentarne serije
14.15	Filmsko popoldne, V avtobusu, ponovitev angleške nanizanke, Občutek za smrt, ponovitev angleške nadaljevanke, Ciklus filmov J. L. Godarda: Prenom Carmen, francoski film, ponovitev
17.00	Dnevnik - Slovenska kronika
17.15	Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
18.50	Pari, TV igrica
19.30	Dnevnik
20.05	Žarišče
20.40	Film tedna, Evropska kinematografija: Birthday Trip, danski film
22.15	Dnevnik
22.45	Oči kritike 00.00 Video strani
Slovenija 2
10.10	Tedenski izbor, Iz življenja za življenja, Da ne bi bolelo, Najpomembnejše se sporoča v tišini: Lojze Lebič, koncert RTV, Nebesa naj počakajo, angleška dokumentarna serija, Glasba, show in cirkus
13.00	Poročila
16.00	Omizje, ponovitev
18.00	Beverly Hills 90210, ponovitev ameriške nanizanke
18.45	Turizem
19.00	Sanjska potovanja, nemška dokumentarna serija
19.30	Dnevnik
20.05	Športna sreda
22.15	Glasbeni utrinek
22.35	Sova, Good Sports, ameriška nanizanka, Občutek za smrt, angleška nadaljevanka
23.55	Video strani
TV KOPER
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50	Istrska paberkovanja
14.35	Mesto, ki nikoli ne spi, ameriški policijski film, 1953
16.00	Oresedici - TV novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program, Heidi, avstrijsko-nemška otroška nadaljevanka, Pustite jih živeti, dokumentarna serija
17.00	Severovzhod - TV magazin
18.00	Studio 2, mladi
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	Bersaglio - v studiu Tatiana Jura-tovec
21.20	Sprehodi po moderni umetnosti, italijanska dokumentarna serija
21.45	Vsedanes - TV dnevnik
21.55	Arhitektovi nasveti
22.15	Mesto, ki nikoli ne spi, ameriški policijski film, 1953
23.40	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
HTV 1
7.50	TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella
10.00	Poročila 10.05 TV šola 11.30 Tom in Jerry kot smrkavca 12.00 Točno opol-dnd, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Serijski film 15.35 The Big Blue 16.00 Poročila
16.05	Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija
17.30	Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 W. Fend: Moja knjiga o džungli 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Diabolo Menthe, francoski film
21.45	Znanstveno prizorišče 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
Človekoljubnost Blance Jagger
Spremenjene
vrednote
Bianca Jagger se je po ločitvi od znanega roc-kerja Micka Jaggerja posvetila svoji hčerki in humanitarnemu delu. Zaradi slavnega primka so jo poznali in sprejemali v svetovnem jet-setu, znana je « bila tudi kot nekdapja miss Nikaragve ter ognjevita obiskovalka sprejemov in bogatih zabav širom sveta, danes pa se predaja človekoljubnosti.
Postala je članica številnih tranzitnem taborišču v Kar-humanitarnih organizacij, pro lovcu. Prizori, ki jih je v tivojnih gibanj, gibanj za času svojega obiska doživela, pravice žensk, aktivistka pri so prekašali njena predvide-zbiranju pomoči za žrtve vanja, pravi, da se s takšno vojne, potresov in poplav, okrutnostjo še ni srečala, kar Ob dogajanju na Hrvaškem pa je le še okrepilo njeno in v Bosni ni ostala imuna željo, da v ZDA oznani gro-na trpljenje žensk in otrok, zljiva dogajanja. “Javnost kar je potrdila kot pred- nameravam seznaniti z dostavnica misije ameriške ne- godki, predvsem pa pouda-vladne humanitarne orga- riti, da sem zgrožena nad nizacije z obiskom v Re- ravnodušnostjo sveta in nad sniku, begunskem centru pri molkom intelektualcev, ki bi Zagrebu, v Sarajevu in v morali prvi reagirati in na-
Bianca Jagger:	Ne domišljam si, da sem velika
rešiteljica, zavedam pa se vrednosti življenja
V begunskem kampu v Resniku
Vroči prizori
V nouem svetovnem filmskem Hitu „Medeni mesec u Vegasu“ glauni junak, ki ga igra Nicolas Cage, skoraj ostane brez suoje ljubljene, ki jo je odigrala Jessica Parker. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi u realnosti. Cage se je u ljubezenske prizore s kolegico resnično dobro vžiuel, kar je razjezilo njenega zaročenca, igralca Matheum Broder-ricka. Ampak, kot zahteua happg end, sta se Par-kerjeua in Broderrick uspela sporazumeti. Cagu pa je ostala se ena titula zapeljivca, prva mu je pripadla z Lauro Dern in filmom „Divji v srcu“.
V zakonu z Mickom Jaggrejem in na vrhu svetovnega jet-seta
stopiti v vlogi svetovne vesti. Skušala bom vplivati na politike, ki imajo moč in lahko pomagajo,,, pravi Bianca Ja-
ggcr. .	. ,
“Ne domišlam si, da sem velika rešiteljica in zavedam se, da je moje delo le kapljica v morju in ne prinaša odločilnih premikov pri tistih, ki v Washingtonu odločajo, verjamem pa, da enemu človeškemu življenju pripada ogromna vrednost.,,
Bianca Marica Peres Morena de Macias Jagger se je rodila v dobro situirani družini v Nikaragvi, ki ji je omogočila študij politologije na pariški Sorboni. Ko je leta 1973 njeno domovino prizadel potres, je nagovorila svojega soproga, da je priredil dobrodelni koncert, katerega izkupiček so namenili žrtvam nesreče. Aktivno se je udejstvovala pri reševanju becuncev iz El
Salvadorja v Hondurasu, govorila je pred ameriškim Kongresom in zbirala pomoč za prizadete, dosegla je, da so v svetu pobliže spoznali trpljenje njenega naroda.
Po sedmih letih zakona sta se z Mickom Jagger-jem razšla in takrat se je končalo Biancino življenje brezskrbne in materialno dobro preskrbljene lepotice. Mick je seveda ni pustil brez denarja, ampak odločila se je živeti povsem drugače kot v prejšnji vlogi soproge in zveste spremljevalke rock zvezdnika. Posvetila se je hčerki Jade, ki ji je danes dvajset let in je Bi-anci poklonila že prvega vnuka. Kljub temu, da je na ameriški televiziji že dosegla mnoge pomembne uspehe, seje svetu shovv bus-sinesa odrekla in se usmerila v človekoljubno delo, ki ne ostaja brez rezultatov.
Idealni
partner
✓ Sedemindvajsetletna igralka Brooke Shields je osrednja tarča novinarjev, odkar je Michael Jackson v intervjuju izjavil, da je njegovo dekle. Brooke so v zadnjih letih v medijih že kar nekajkrat zaročili, ali jo povezovali s princi, pevci in igralci. 0 Jacksonu je povedala vse najlepše, na vprašanje, s kakšnim moškim hi se želela poročiti, pa je odgovorila: „S tistim, ki hi znal v meni sprejeti odraslo žensko in dekletce.
Priznanja in ponudbe
Mlada angleška igralka Emily Loyd je požela številna priznanja za vlogo v filmu Roberta Redforda „A Ri-ver Runs Through It *, kmalu pa so sledile še nove filmske ponudbe. Emily si je vlogo, ki ji je prinesla uspeh, pridobila na avdiciji, njena partnerja pa sta Brad Pitt in Craig Sheffer.
Whitney Houston je rodila deklico
Velika mama
Whitney Houston je 4. marca v glavni bolnišnici v Mendhamu rodila zdravo deklico, ki so jo najavljali in nestrpno pričakovali že nekaj mesecev. Popularni pevki in igralki so v zadnjem času rekli kar »Velika Mama", saj se je izredno vitka in postavna VVhitnev zredila za petdeset kilogramov.
Krhka lepotica, ki meri v višino stodvainsedemde-set centimetrov in je pred nosečnostjo tehtala le petdeset kilogramov, je v zadnjih dnevih nosečnosti s
Whitney Houston v januarju na premieri filma „Bodyguard", mnogi sojo komaj spoznali
pomočjo apetita in seveda narave dosegla nič manj kot okroglih sto kilogramov. Tisti manj obzirni so jo primerjali z nasedlim kitom, eden izmed redkih novinarjev, ki so jo videli v zadnjem času, pa jo je, šokiran ob tem, kar je videl, opisal takole: „Kot ladja širokih bokov z razširjenimi jadri Whitney Houston počasi napreduje med mizami in naslonjači v prostorni dnevni sobi, kot da se po mirnem morju premika od enega do drugega otoka. Na njenem okroglem obrazu sta dve majhni odprtini, prsti na rokah so kot nabuhlo testo, noge pa tako zatečene, da se kot puding prelivajo iz copat."
Sanjska figura lepe pevke se je preobrazila v telesno težo iz nočnih mor. Whitney, ki ravno slavi uspeh filma „Bodyguard“, vrtijo ga po vsem svetu in gledalci ga dobro sprejemajo, se bo očitno po prvem materinskem navdušenju morala spopasti z napornimi dietami in fitness programi, če se bo želela vrniti na oder takšna, kot je bila prei.
V svetu popa so redke tako drastične spremembe imidža od privlačne in razvajene dive do v usodo vdane mamice. Meryl Streep, Jessica Lang ali Tina Turner so rojevale tri ali več otrok, nobena od njih pa se ni karieri že vnaprej odrekala za daljši čas, kot je to storila Whitney Houston, ki je najavila najmanj dveletni premor. Nekateri menijo, da Je vzrok le v začasni zasičenosti z življenjem, ki so ga odrejale in spremljale črede šminkerjev, frizerjev, modnih kreator-jev, koreografov in ostalega osebja.
Velika sprememba zunanjega videza pevke pa je vzpodbudila neusmiljeni ameriški tisk, da je začel pisati o preobrazbi iz hit-makerja v kit-makerja, kot da gre za osebno napako ali krivdo Houstonove. Nedvomno pa se je začela resničnost oddaljevati od romantične filmske predstave: medtem ko igra Whi-;tney v filmu nežno divo Rachel, v katero se do ušes zaljubi seksipilni detektiv, na MTV-ju pa ves čas vrtijo „1 Will Always Love Vou", melodramatičen hit do skraj-
nosti, se v stvarnosti pevka ne srečuje s privlačnimi in sanjskimi preobrati. Njen mož Bobby Brovvn, pevec rapa, odstopa od filmskega in možatega Kevina Costnerja, nikakor ga ne uvrščajo med fatalne lepotce. Na eni strani torej namišljena stvarnost, na drugi pa resnična - v tej je postala Who-tney Houston mamica zdrave deklice, ki ji ob veselem dogodku mnogi čestitajo. Vsi pač niso opravljivci.
Kokainski kralj je neulovljiv
Pablo Escobar, šef kartela Medellin, ki je na begu že sedem mesecev, je v zadnjem te-
Pablo Escobar Gaviria
dnu izgubil šest goril, ki jih imajo oblasti za njegove najvernejše poročnike. Čeprav iz-gleda kokainski gospodar vse bo|j izoliran, mu še vedno uspe varati več kot tisoč vojakov in policajev.
Po spektakularnem Escobafovem begu lanskega 22. avgusta, je kartel droge Medellin doživel pravo krvavitev. Za kokainski kartel zelo neugodna bilanca je oblasti utrdila v prepričanju, da bo do aretacije ali predaje Escobara prišlo v kratkem. ..Escobarova organizacija je znatno reducirana. Iščemo ga 24 ur na dan, pri čemer je kriminalec z vsakim dnem v vse slabšem položaju," je izjavil kolumbijski obrambni minister Rafael Padro.
Escobar ne beži samo pred tisoč policaji in vojaki, temveč se mora izogibati tudi dveh paravojaških skupin »Columbie Libre" in „Los Pepes", ki sta si zadali nalogo, da ga bosta ubili. „Los Pepes" so zažgali nekaj Escobarjevih posestev in v prejšnjem tednu ubili enega njegovih ljudi - arhitekta Luisa Guillerma Lon-dono VVhiteja. Ta paravojaška skupina je po nekih virih sestavljena iz „narkosov“, ki so se svojčas razšli z Medellinom.
Preganjan z vseh strani Je Escobar še naprej zvest svoji legendi — izgleda neulovljiv. Po dobro obveščenih virih razpolaga s široko mrežo obveščevalcev, ki ga vnaprej opozarjajo na operacije vojske in policije.
Draga
ločitev
Jane Seymour je pristala v hudi finančni krizi, razmišlja celo o prodaji svojega impresivnega angleškega dvorca iz 15. stoletja. Štiriinštiridesetletna igralka je po ločitvi od Davida Flynna živela predvsem v Ameriki, zelo pa je ponosna na svoje angleško domovanje. V ločitvenem postopku je Flynn zahteval polovico njenega premoženja, prihodkov in nepremičnin, ker pa sta oha otroka ostala pri materi, je svoje zahteve nekoliko omilil, kljuh temu pa ga je Seymour-jeva dohro izplačala. Njen novi prijatelj in spremljevalec je James Keach, igralec, producent in režiser.
MUZIKA JE BIZNIS
Jonathan Poneman, šef trenutno najbolj vroče neodvisne rockovske založbe, SUB POP je nekoč izjavil, da je stara rockovska klasika z naslovom „Louie, Louie“ pravzaprav prva grunge himna. Končno je to pesem izvajalo nešteto bendov v različnih inačicah, ime izvirnega izvajalca pa je ostalo mlajšim generacijam dokaj neznano. Prva marčevska številka Melody Makerja v rubriki Info Freako razkriva to in še nekatere druge podrobnosti v zvezi z legendarno skladbo, zato po njem povzemamo nekaj najbolj zanimivih informacij.
„Louie, Louie“ je bila prvič pripisana Rhytm & Blues zasedbi z zahodne obale, Richard Berry & The Pha-roahs, izšla pa je leta 1957 pri založbi Flip. Ob koncu petdesetih jo je priredila skupina The Wailers iz Seattla, v začetku šestedesetih pa jo je izvajalo nešteto zahodnobalnih izvajalcev. The Kingsmen iz Oregona so si omislili kar 45-minutno verzijo in leta 1963 izdali skrajšano inačico na debitantskem sin-glu v maju 1963 pri založbi Wand Re-cords. Paul Revere & The Raiders iz Idaha so le dan za njimi v istem studiu v Portlandu posneli svojo „Louie, Louie“, ki so jo izdali pri Columbia Re-cords, toda njiha interpretacija se kljub podpori velike založbe ni mogla meriti s Kingsmeni. Le ti so s svojim sin-glom v decembru 1963 dosegli drugo mesto ameriške lestvice. Zgodaj naslednjega leta so Kingsmen kljub uradni prepovedi na BBC-ju, šlo bi naj za pornografsko besedilo, pristali na Top 30 angleške lestvice. Ob tej pesmi so takrat najraje rajali modsi. Po razpadu Kingsmenov leta 1967 so na svoj račun prišli zopet Raidersi, ki so kljub neuspehu nadaljevanja te pesmi z naslovom „Louie Go Home“ uspeli prodati prvo verzijo v štirikratni zlati nakladi.
Od tedaj do danes so „Louie, Lo-uie “med drugimi izvajali še The Cult,
Iggy k The Stooges:„ Zdaj vam bomo' odigrali enourno verzijo pesmi Louie, Louie!“
Motorhead, Black Flag, The Fat Boys, Bad Manners, pregovorno manična verzijo pa je moč slišai tudi na bootlegu z zadnjega živega nastopa praočetov punka Iggy k The Stooges, „Metallic K. O.v Julija 1989 pa je kar 432 kitaristov na nekem festivalu 30 minut izvajalo “Louie, Louie,, in s tem podrlo rekord Guinnessove knjige v kategoriji najštevilčnejšega kitarskega ansambla z najdaljšim časom skupnega igranja.
NOVICE
ALIČE DONUT so pri Alternative Tentacles izdali single “Medication,,, ki je na voljo na dveh formatih, 7“ vinilu in CD-ju.
DAISY CHAINSAVV so nogirali pevko Katie Jane. Skupina bo poslej delovala kot trio, petje pa o prevzel kitarist Cri-spin Gray. Prvi singl brez pevke je napovedan za konec pomladi.
Helmet: brez kitarista
HELMET se prav tako ubadajo s kadrovskimi težavami. Nagnali so kitarista Petra Mengendeja. Vzrok: razhajanja v bodoči glasbeni usmeritvi. Helmet tačas že iščejo novega kitarista.
The Fali: igrajo na novi založbi
THE FALL so v ponedeljek izdali svoj prvi single pri založbi Permanent Records. Single nosi naslov „Why Are People Grudgeful", na njem pa se nahajajo še posnetki „Glam Racket“, „The Remixer“ in priredba pesmi „Lost In Music“ originalno v izvedbi Sister Sledge.
ICE-T je končno izdal težko pričakovani album „Home Invasion“ pri lastni založbi Rhyme Syndicate. Razlog ^a-snitve je bil v nedokončanih pogovorih za licenčno izdajo izven severne Amerike. Licenco je prevzela Virgin in ne Is-
Forehead
land, kot je bilo na začetku pričakovati.
HENRV ROLLINS bo v Angliji odprl podružnico njegove knjižne založbe „2. 13. 61“. Ob koncu marca bodo na voljo knjige, ki so jih napisali pevec skupine X, Excene, Rollinsov preminuli prijatelj Joe Cole, vietnamski veteran Bill Shields in Don Bajema. Katalog lahko naročite direktno pri založbi, na naslovu: 2. 3. 61, 29 Beethoven Street, London W104LG, UK.
VIDENO
FOREHEAD, Barfly, 17. 3. Jam-session, Barfly, 18. 3. Resnično škoda, da ima večina celjskega rockovskega občinstva po neprijetni izkušnji z ljubljanskimi grind/death/bebo diletanti ves čas občutek, da se v Barflyu enostavno ne da slišati dobre godbe. Če bi si namreč bili ogledali sredin koncert Švicarjev Forehead, bi prav gotovo spremenili mnenje. Forehead so namreč že v osnovi zelo moderen bend, z pravo mero Red Hot Chili Peppers štimunge, povrhu vsega pa so še odlični instrumentalisti. Tako nam je bilo tistim tridesetim prisotnim kar malce nerodno, saj je Celje tistega večera dajalo vtis zadnje govedinarske luknje na svetu. Hvalabogu, da so vsaj Forehead svoj del posla vzeli povsem resno in odigrali odličen koncert z več kot dobro priredbo „Touch Me, I’m Sick“ na koncu. Pohvala bendu in organizatorju ter nezadostno-sedi-ena vsem celjskim mulcem, ki nosijo dolge lase in usnjene vetrovke le zato, ker je to danes moderno. Ah, ko bi vsaj bilo moderno še kje drugje kot tukaj. Očitno celjski mulariji ni do živih rock koncertov, ki že na prvo ne spominjajo na MTV.
Kar se je še enkrat potrdilo dan kasneje, na jam-sessionu bendov Phone Box Vandals, Baby Zdravo, Safiri in Marcel k Draš. Obiskovalcev je bilo tokrat precej več, Celjani namreč še zmeraj trznemo na koncerte brez vstopnine,-
le daje bila povprečna starost dokaj visoka. Očitno je del celjske undergro-und scene že malce v letih. Ja, ja, staramo se. Prvi so na oder stopili Phone Box Vandals in kolikor nam je uspelo razumeti načrte te zasedbe, je bil to eden izmed Zadnjih nastopov pod tem imenom. Vandali se namreč odpravljajo koncertirati v London, z novimi pesmimi, novimi posnetki in novim imenom. Držimo jim pesti.
Za njimi sta nastopila čudaka, Marcel in Draš, ki sta v zasedbi bas/bobni navdušila že malce vinjeno občinstvo. Še najb.olj je vžgala, kaj bi drugega, priredba Nirvanine „In The Bloom“. Potem so nastopili Baby Zdravo z ne preveč posrečenim repertoarjem, nakar je pevec PBV povabil na oder celjsko al-ter „supergrupo“ Safiri, sestavljeno iz bolj ali manj bivših članov bendov Non Finire Mai, Baby Zdravo in Strelnikoff. Vsekakor so vsi bendi poskrbeli za dobro vzdušje in rečem lahko, da smo v četrtek v Flyu dobro žurali. Za konec pa le še to: menim, da ne bi nič škodilo, če bi se kaj takšnega dogajalo vsaj enkrat na mesec. Morda bi se celjsko občinstvo le počasi navadilo, da koncerti niso nikakršen bav-bav.
KONCERTI
V četrtek, 25. 3. v ljubljanskem klubu K4 žur z enim izmed najeminentnejših škotskih folk zabavnjakov HAMISHEM IMLACHOM ob spremljavi angleške glasbenice MURIEL GRAVES.
Društvo prijateljev Rogaške Slatine v dneh med 26. 3. in 3. 4. prireja PEGAZOVE DNEVE, polikulturalno prireditev, na kateri se bo predstavila vrsta glasbenikov, gledališčnikov, pesnikov in drugih ustvarjalcev, predstavili pa se bodo tudi nekateri akterji slovenskega New Age-a.
TREND
Koncert za dvanajst in pol ljudi
i
I
LESTVE
Velika Britanija (MM) - neodvisni albumi
1.	SAINT ETIENNE - So Tough
2.	THE AUTEURS - Nevv Wave
3.	BELLV - Star
4.	GALLON DRUNK - From The He-art Of Town
5.	POND - Pond
6.	POLVGON WINDOW - Surfing On Sine Waves
7.	SUGAR - Copper Blue
8.	ADORABLE - Against Perfection
9.	THE APHEX TWIN - Selected Am-bient Works
10.	V/A - Pay It Back Vol IV.
Velika Britanija (MM) - neodvisni singli
1.	SUEDE - Animal Nitrate
2.	THE JESUS LIZARD/NIRVANA -Puss/Oh, The Guilt
3.	HUGGY BEAR - Her Jazz
4.	DEPECHE MODE - I Feel You
5.	THE SHAMEN - Re-evolution
6.	PULP - Razzmatazz
7.	MERCURY REV - The Hum
8.	HAVANNA - Ethnic Prayer
9.	BLOOD SAUSAGE - Touching You In Ways
10.	BIZARRE INC. - Took My Love
ZDA (Billboard)-singli
1.	SNOW - Informer
2.	PAEBO BRYSON k REGINA BELLE - A Whole New World
3.	DR DRE - Nothing But A’G’Thang
4.	DURAN DURAN - Ordinary World
5.	WHITNEY HOUSTON - Um Every Woman
6.	SILK - Freak Me
7.	WHITNEY HOUSTON - I Will Al-ways Love You
8.	ARRESTED DEVELOPMENT - Mr Wendal
9.	JADE - Don’t Walk Away
10.	BON JOVI- Bed Of Roses
Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ
1.	CONSOLIDATED - You Suck
2.	THERAPY? - Nausea
3.	MINISTRY - Just One Fix
4.	LIVING COLOUR - Leave It Alone
5.	NINE INCH NAILS - Wish
6.	DEPECHE MODE - I Feel You
7.	DINOSAUR JR. - Start Choppin’
8.	STRELNIKOFF - Urn So Pretty (But She Don’t Čare)
9.	INFECTIOUS GROOVES - Immi-grant Song
10.	RAGE AGAINST THE MACHINE - Killing In The Name

OGLED DESNEGA BREGA SAVE
Misel pobudnika akcije „Od nekdaj se je človeštvo naseljevalo ob rekah", lahko bi rekli, da so bile te pogonska sila materialnega in duhovnega razvoja. Kaj pa mi? Obremenjeni smo s starim pojmovanjem, če je bilo kaj grdega, smo rekli, „bomo“ pa v vodo vrgli, saj voda vse vzame in se po devetih kamnih očisti. To vodo pa smo onesnaževali tako, da smo ogrozili celo pitno, kjer le-ta napaja podtalnico. V zadnjem času se je kakovost vode Save nekoliko zboljšala na račun manjše proizvodnje industrije, vendar s stanjem še ne moremo biti zadovoljni. Zato mora biti družbena akcija naravnana na izboljšanje kakovosti vode.
Naloga predlaganega samostojnega društvi pa je, da odkriva, opozarja «n izvaja akcije za dosego izboljšanje vode reke Save «'n pritokov. Še pomembnejša pa je možnost vpliva na urejenost okolice reke.
Sedanji izgled je porazen. Sprehajalcem se nudi sprostitve ob reki, saj se na vsakem koraku srečujejo z vsemi mogočimi odpadki, divjimi odkopi peska in nedovoljenimi poseki. Ljubljana kot glavno mesto države ima do največje slovenske reke neustrezen odnos (npr. čistilna napravaj. Verjetno z obsegom problema niso v celoti seznanjeni ljudje, ki bi pri odpravi nezadovoljivega stanja lahko odločno pripomogli. Slovensko ekološko gibanje - SEG in tudi Poslanska skupina Zelenih (dr. Leo Šešerko) podpirata ustanovitev Društva prijateljev reke SAVE. Doslej že obstojajo podobna društva za reko KRKO, KOLPO in Društvo ljubiteljev Ljubljanskega barja.
SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE LJUBLJANA Iniciativni odbor za ustanovitev Društva prijateljev reke Save
Za 10 društva, KAREL LAZAR
ODPRTO PISMO POSLANCEM IN VLADI SLOVENIJE! ,
Kako dolgo bodo Slovenci še stiskali pasove na račun vas in države Slovenije?
Davek na dohodek, zamrznitev plač, itd. Sami pa pri tem ne pomagate veliko. Delite si bajne plače, da se nam lahko zvrti v glavi. Vem, da nimate večjih želodcev kod ostala raja. Razlika je samo ta, da ste bili zmeraj navajeni živeti na veliki nogi. Seveda si sedaj niti slučajno ne morete zamisliti, da bi živeli kot povprečni lačni Slovenec. Ali ni lepo sedeti v skupščinski klopi, se kregati s polnim trebuhom in polnim žepom denarja ter navadni delovni raji trobiti o inflaciji, proračunu, zakaj, da vse rabite denar. Ljudstvo pa medtem strada in iz dneva t> dan misli, kako bo preživelo. Zanima me, kateri pameten je izračunal, da lahko štiričlanska družina preživi s 35.000,00 tolarji mesečno. Potujete iz države u državo, zapravljate denar davkoplačevalcev ter govorite, da je to potrebno. Zato vas sprašujem, a vas ni čisto nič sram? Mislim, da vsaka stvar ima svojo mejo in tudi vi jo boste morali imeti/
Res je, da smo samostojna država, balkanske navade so pa ostale, vsaj kar se tiče pobiranja denarja revežem. Podpirate pa izkoriščevalce in bogataše, kar se lepo vidi pri odmeri dohodnine. Živeti na račun delavcev ter socialno ogroženih, pomeni za mene biti parazit!
Odgovora ne pričakujem, ker kakršenkoli bi bil, bi bil enak tistemu, ki ga gledam dan na dan na televiziji.
Davkoplačevalka, JOŽICA RAZGOVŠEK, Celje
TONE PERŠAK: STALISCE POSLANSKEGA KLUBA DEMOKRATOV DO NEKATERIH VPRAŠANJ SLOVENSKO -ITALIJANSKIH ODNOSOV
ITALIJANI STEGUJEJO ROKO
V zadnjem času se v Italiji, še posebej pa v Furlaniji - Julijski krajini pojavljajo nekateri pogledi, ki zahtevajo re-
sen premislek o slovenski politiki do zahodne sosede. Demokratski poslangi sodimo, da mora o tej politiki čimprej razpravljati in sprejeti ustrezne smernice Državni zbor Republike Slovenije, pred tem pa mora o nekaterih odprtih vprašanjih povedati svoje mnenje tudi strokovna in politična javnost.
V italijanski javnosti se odpirajo naslednja vprašanja: zadoščenje za medvojne sovražnosti s strani jugoslovanske vojske in K P do italijanskih državljanov („fojbe‘‘ ipd.); revizija Osimskih sporazumov v zvezi s premoženjem državljanov, ki so se po vojni izselili iz Istre in Dalmacije, torej iz današnje Slovenije in Hrvaške; pogojevanje italijanske pomoči Sloveniji pri vključevanju v evropske integracijske procese s spremembo slovenske ustave, zakonodaje in politike glede možnosti, da bi tujci postali lastniki nepremičnin, predvsem zemljišč, v Republiki Sloveniji.
Fojbe in druge sovražnosti, ki jih je zagrešila jugoslovanska vojska, spadajo med sklepna dejanja druge svetovne vojne. V isto kategorijo spadajo tudi domači pokoli domobrancev, s to razliko, da je šlo za dve vrsti sovraštva: za ideološko sovraštvo med komunisti in nekomunisti, in za nacionalno sovraštvo. To sovraštvo se je sprožilo že davno, ob koncu Avstro-Ogrske in ob vzponu fašizma. Fašizem - o tem je veliko dokumentov - je zatiral Slovence in izvajal etnično čiščenje že v dvajsetih.letih. Takrat se je veliko primorskih Slovencev preselilo v Jugoslavijo. Dejstvo je, da je bila etnična struktura tržaškega ozemlja pred letom 1819 bistveno drugačna, kot je bila po njem ali celo po 2. svetovni vojni. Slovencev je tu živelo mnogo več. Zmagoviti in evforični komunizem je bil nasilen do Italijanov, tudi če niso bili fašisti, to je treba priznati. Nobenega smisla nima primerjati nasilnosti fašizma in komunizma. Oba sta bila nečloveška. Navsezadnje so bili fašisti okupatorji ljubljanske province itn. Sicer pa bi bilo treba dodati tudi teror nad Slovenci na Tržaškem pred vojno, italizacijo slovenskih imen, sistematično uničevanje slovenske kulture itd. Toda, kam pridemo, če se začnemo sklicevati na zgodovino. Do katerega datuma naprej bomo šteli žrtve na eni in drugi strani?
2.	Drug problem so „ezuli“ ali „optanti". Šlo je dejansko za izseljevanje Italijanov iz Jugoslavije, pa naj je bilo nasilno, stimulirano z manj grobimi sredstvi, ali pa je šlo za izbiro. V štiridesetih in petdesetih letih jih je bilo veliko - in ne samo Italijanov - ki so bili veseli, da so se lahko rešili revščine in komunističnega terorja. Tudi vzhodni Nemci so bežali na Zahod. Veliko Slovencev je zbežalo v Italijo skupaj z Italijani, še več pa jih tega ni moglo narediti in so pristali v socialističnih zaporih. Usoda teh beguncev ali optantov ni bila samo tragična, za večino je poskrbela italijanska država (pokojnine, službe ...). Na tej meji je šlo tudi za primerjavo sistemov in za demonstracijo superiornega ekonomskega sistema zahoda. Kako so se vedle jugoslovanske oblasti, je drugo vprašanje. Jugoslavija je premoženjske probleme, ki so izhajali iz te selitve, uredila z Osimskimi sporazumi. Slovenija kot naslednica Jugoslavije in teh sporazumov ni ničesar dolžna.
3.	Osimski sporazumi so velika pridobitev za Slovenijo (in seveda Hrvaško). Italija jih je sprejela in naš interes bi moral biti, da se jih ne dotikamo. Radikalni predlogi gredo celo v smer zahtev po spreminjanju meja, češ, da je to (če je sporazumno) mogoče celo v kontekstu K VSE. Na ozemlju bivše Jugoslavije so zahteve po spreminjanju meja povzročile vojno. Ne bi tudi smeli pozabiti, da je danes Italija gospodar ozemlja, na katerem zgodovinsko živijo Slovenci (Trst, Gorica, Videm). V kolikor bi dopustili razpravo o spreminjanju meja ti našo škodo, bi dolgoročno ne delali le proti slovenskim nacionalnim interesom, ampak proti Slovencem, ki živijo v Italiji. Izolirali bi jih sredi italijanskega etničnega ozemlja.
4- Pogosto se v razpravah ti Italiji omenjajo „evropske meje", ki so lahko prehodne itd. Ta ideja je vsekakor imenitna, vendar nevarna. Predvsem gre za mejo med Slovenijo in Hrvaško, ki vznemirja nekatere kroge v Italiji in Hrvaški. Slovenska strategija v sedanjih razmerah mora biti strog mejni režim med Slovenijo in Hrvaško in pri tem je treba biti nepopustljiv. Bistvena strategija Hrvaške je „evropeizacija" slovensko - hrvaške meje. S takšno „evropeizacijo" bi Slovenija prav lahko tvegala vrnitev v Jugoslavijo. Odprta, nenadzorovana meja s Hrvaško v sedanjem trenutka pomeni gonjo z begunci in prodiranje balkanskega problema k nam. Seveda se postavlja vprašanje, ali je Italija zares zainteresirana za nenadzorovano mejo med Slovenijo in Hrvaško? S tem Italija meji na balkansko vojno.
5.	Pogosto se omenja podpora Sloveniji in Hrvaški pri integraciji v Evropsko skupnost in pogojevanje te podpore. Če bi se Italija postavila v vlogo, kot jo igra Grčija proti Makedoniji, bi nastale velike nevarnosti. Kaže, da bi nekateri v Italiji najrajši videli Slovenijo v navezavi s Hrvaško, o čemer pričajo zahteve o enotnosti italijanske manjšine u obeh državah. To enotnost je mogoče postaviti le v primeru, če sta Slovenija in Hrvaška mednarodno v enakem položaju. To bi pomenilo, da bi morala Slovenija čakati Hrvaško pri vstopanju v evropske integracije. Toda razlika med Slovenijo in Hrvaško postaja za ostalo Evropo vse bolj očitna, medtem ko ti Italiji nekateri še vztrajajo na enakem odnosu do obeh držav. Že spet se torej kaže nujnost postavitve prave strategije in iskanja novih rešitev v odnosih z Italijo.
6.	Za urejanje odnosov z Italijo je potrebna jasna strategija in pa zavest, da je ta država pomemben gospodarski faktor in da so slovenski interesi z italijanskimi v veliki meri skladni. Važna je na primer cestna in železniška strategija, transverzala Italija - Slovenija - Madžarska. Italija pritiska, ker se boji nemškega vpliva. Naša naloga je ohranjati neodvisnost in pogojevati sodelovanje s podporo hitrim korakom Sloevenije v smeri Evropske skupnosti. Pri tem mora biti Slovenija samostojna in svoje zunanje politike v nobenem primeru ne sme podrejati interesom kogarkoli drugega.
Poslanski klub Demokratov - Demokratske stranke
(Naslov je dodalo uredništvo)
PREBIJANJE LEDU O STROKOVNI PRIPRAVI SEJMOV NA GOLOVCU
Dolgo srna čakali, kdo bo tisti, ki si bo upal „prebiti led" in spregovoriti javnosti o tem, kako se pripravljajo sejmi na Golovcu. To je storila ugledna strokovnjakinja za vzgojo otrok Ana Cetkovič - Vodovnik, ravnateljica VVZ Anice černejeve v Celju. Ugledna strokovnjakinja je dolgoletna strokovna sodelavka pri pripravi sejma Vse za otroka, zato ni nobenega dvoma, da ocena o strokovni pripravi sejma ni objektivna in korektna. Še vpč, služi lahko tudi o dvomljivi strokovnosti za pripravo ostalih sejmov na Golovcu. Nezadovoljstvo, ki ga je gospa Cetkovič izrazila pri pripravi za sejem v Večeru, dne 10. marca 1993, je pravzaprav prebijanje ledu o strokovni pripravi sejmov na golovcu.
Smo skupina nezadovoljnih razstavljal-cev, ki želimo opozoriti javnost in vse tiste, ki so pooblaščeni vplivati, da bi se stanje popravilo. Iz zanesljivih virov vemo, da tega prispevka ne bodo hotele objaviti vse časopisne hiše, predvsem pa ne Novi tednik iz Celja. Novi tednik je režimski časopis Golovca, ki ima sklenjen „pakt o nenapadanju" Golovca in gospoda direktorja Pangerla v vrednosti 50.000 DEM: Da se lahko pravočasno prepreči nezaželjen komentar, sta sklenila Novi tednik in Golovec, da bo gospod Pangerl član časopisnega sveta Novega tednika.
Prepričan smo, da naš prispevek nima namena obrekovati ali natolcevati, temveč objektivno poročati, kar dejansko obstoja in je nevarno za razvoj neke potrebne dejavnosti. Minilo je že nekaj časa, odkar se je vodila polemika o celjskih sejmih. Takratne razprave in dokazovanja so bila usmerjena predvsem v to, kdo je bolj zaslužen za nastanek, razvoj in pomen celjskih sejmov s posebnim poudarkom na obrtništvu. Takratna polemika se ni dotaknila osnovnega problema, to je strokovne priprave za sejemske prireditve. Ocene o strokovnosti in uspešnosti sejemskih prireditev do sedaj ni bilo, vsaj s strani legitimnih institucij, razen ocen, ki jih je dal Celjski sejem sam sebi preko medijev in notiinar-skih konferenc.
Na področju sejemskih prireditev se v republiki Sloveniji vodi agresivna konkurenca. V tej konkurenci poraženci jokajo in stokajo o vseh mogočih in nemogočih nepravilnostih. Ne priznajo svoje osnovne napake, to je nesposobnosti strokovne priprave za posamezne prireditve. Sejmi bodo uspešni le, če jih bodo pripravljali in organizirali izkušeni sejemski delavci, ki bodo znali pridobiti zanimive in atraktivne razstavljalce, ki bodo znali pridobiti zanimive spremljajoče prireditve podprte z najuglednejšimi strokovnjaki, ki bodo znali učinkovito obveščati strokovno javnost in obiskovalce, ki bodo znali sejemske storitve ponuditi kvalitetno in po konkurenčni ceni enakih storitev doma in v tujini. Vse to je Celjski sejem že nekdaj uspel ponuditi, vendar danes stro-
kovnjaki, razstavljalci in obiskovalci ugotavljajo, da je bil ta proces prekinjen in da strokovnost na celjskih sejmih upada. Nov koncept priprav je dosedanje izkušnje povsem zanemaril. Vodstvo podjetja in vodstvo sejma sta prepričana, da je premik za izboljšanje sejemskih storitev mogoč le v spremembi vsega dosedanjega. Vodstvi ne dojameta, da je sejemska dejavnost živ organizem, ki je občutljiv za vsako spremembo, to še tembolj, če je ta radikalna in ne daje občutka zaupanja in izkušenosti. Dosedanji vodstvi sta v celoti zamenjali strokovni tim za pripravo sejmov z novimi strokovnjaki, ki so strokovno neizkušeni, polovico teh je pripravnikov, torej se prvič seznanjajo z delom nasploh. Vodstvi sta svoj koncept zasnovali na množični animaciji in pričakovanem spontanem odzivu, torej na živem oziroma menedžerskem principu. Strokovno pridobivanje razstavljal-cev ni profesionalno. Zradi tega so posamezni sejmi dvomljive strokovne ravni. Ni mogoče pričakovati od ekonomista, da bo uspešno in profesionalno tržil za posamezne specializirane strokovne sejme (kovinska, elektro, lesna, ipd. stroka). Vodstvi tudi ne dojameta, da so dosedanje pobude in ponudbe izkušenih sodelavcev reševale in zagotavljale dokaj dober uspeh sejmov. Pojmovanje o obveščenosti strokovne javnosti potencialnih kupcev in obiskovalcev je pri vodstvu Golovca pod ravnijo profesionalnosti. Podatki o udeležbah na sejmih so močno predimenzionirani, s čimer se nesramno zavaja javnost o pravi udeležbi na sejmih. Tako se na primer na Golovcu pomnožijo prodane vstopnice za posamezne sejme s 50 ali več, čeprav je v svetu znano, da je ta faktor le od 10 do 20.
Kvalitetne sejemske storitve in cene le teh so ti večini sejemskih prireditev v diametralnem nasprotju. Cenenost storitev in visoke cene storitve so posebnost vodstva Golovca. Na rob temu še želimo zapisati, da so celjski sejmi imeli v preteklosti dobro zasnovan koncept, h kateremu je bilo potrebno dodati le modernejši način poslovanja in tudi ta je že bil na pragu leta 1991, vendar ga je novo vodstvo Golovca z izigravanjem in izživljanjem na sebi svojstven način odstranilo. Tu predvsem mislimo na še vedno nerazčiščene odnose, tudi po finančni plati, s firmo Step iz Maribora in Obrtno zbornico Slovenije. Javnosti se prikazuje lažna predstava odnosov. Prepričani smo, da bo to vodstvo in neizkušen tim sejemsko dejavnost v prihodnosti neopazno spravilo na najnižjo strokovno raven. Na koncu želimo napovedati prihodnost Mednarodnega obrtnega sejma MOS. Kje bo ta sejem? MOS bo ostal ti Celju (ker ga ni mogoče s košem prenesti). Vodstvo Golovca naivno misli, da ima sejem v svojih rokah. Ta sejem je politično, poslovno, ekonomsko, organizacijsko in finančno v rokah obrtnega lobija, kar je tudi prav. Golovcu bo ostala le ozka tehnična plat dela (najemnina prostora, tehnično delo delavcev).
Zasluga za takšno prihodnost sejmov gre dosedanjemu vodstvu, ki ni sposobno poslovnega sodelovanja z drugimi in kooperativno s strokovnimi institucijami. Podjetništvo je zamenjalo s finančnimi špekulacijami, kadrovsko politiko je zasnovalo na kanibalizmu, ni se sposobno spopasti z močno sejemsko konkurenco, čeprav je porabilo veliko časa in denarja za tuje sejemske modele. K našemu razmišljanju vabimo tudi ostale kritike, ki bi konstruktivno prispevali k pravočasni odpravi zastojev.
Skupina nezadovoljnih razstavljalcev
ELUV compurm shop
ZIDANŠKOVA 7 CELJE TEL&FAK: 441-640 int.4
Prodaja PC konfiguracij, dolov bi pribora po ugodnih conah.
Tiskalniki EPSON. HP Trakovi za tiskalnike Diskete 5.25" HD 130 SIT
KOMISIJSKA PRODAJA Fotokopirni papir.telefax papir
Garancija in servis zagotovljena, HVALA ZA OBISK f
Galina Brežnjev le še človeška razvalina
Na koncu poti
Galina Brežnjev, nekoč močna ženska, ki so jo v času dolgoletne vladavine njenega očeta Leonida Brežnjeva slavili kot najzname-nitejSo Rusinjo in ob njeno ime navezovali zgodbe o ljubimcih, preprodajanju zlata in umetnin ter Se mnoge druge škandale, je danes le Se okorela zapita starka.
Pri sedeminšestdesetih letih je človeška razvalina, ne razmišlja o pisanju zanimivih spominov, pač pa o alkoholu. 2e zdavnaj seje poslovila od svoje dače v Podmoskovlju in velikega1 stanovanja v Moskvi, trinajst let bo minilo, odkar živi v majhnem stanovanju, ki je neke vrste prostovoljno izbran hiSni zapor in v katerem je prvič sprejela novinarja zahodnjaka, in sicer iz italijanskega tednika ..Panorama".
Francesco Bigazzi pravi, da ga je ob vstopu v stanovanje sprejel smrad po alkoholu in cigaretah. V sobi dominira ogromen divan, ki je pripadal Brežnjevu, nad njim pa visi njegov veliki portret, delo slikarja Ilia Glazu-nova. Galina Brežnjev, njen soprog general Jurij čurbanov je zaradi korupcije na prestajanju zaporne kazni v sibirskem zaporu, je oblečena v dolgo obleko s cvetnim vzorcem, obuta v ra-znoSene copate. Njeni lasje, ki so pri
giavi povsem sivi, neurejeno padajo kot umazani rezanci. Po prostoru so nametane prazne, polprazne in polne steklenice ter kozarci. „Kot da želijo ruski alkoholiki puSčati relikvije svojega početja," zaključuje italijanski novinar. In Galina Brežnjeva Čurbanova naj bi bila ena izmed njih.
..Poglejte me, umiram od lakote. Sem ženska v zatonu in na robu izčrpanosti. Želela bi prodati stanovanje in dobila bi vsaj nekaj denarja, s čimer pa se ne strinja mati Viktorija. Edina vrednost je očetov portret. Poglejte, kako je bil lep," govori in pije, pije in govori Galina. ..Dolgočasni ste, vi novinarji, želeli bi vedeti, Joj mislim o Jelcinu. Kreten je. Kdo je boljši, on ali Gorbačov? Oba ..." Ob omenjenem imenu Raise Gorbačo'. precej oživi: „Vedno je bila name ljubosumna zaradi Vladimira Sergejeviča, s katerim smo se spoznali na smučanju v Dombaju."
HOROSKOP
Oven 21. 3.-20. 4.
Ukvarjate se s pomembnimi
odločitvami, in če ne veste, kako naprej, si vzemite še več časa. Nastopil bo vaš trenutek in prepoznali ga boste. Vaši odnosi, čustveni in drugi, lovijo ravnotežje na ostrem robu. Manj se opirajte na pomoč drugih. Srečne številke: 4, 5, 8, 13, 21.
Bik21. 4.-20. 5.
kT'"' JCasa, ki ga preživljate, ne mo-UHUrete označiti kot negativnega, veste pa, da mnogi od vas pričakujejo mnogo več, kar utegne postati razlog za potrtost, slabo voljo in pasivnost. Delu, ki vam ga bodo naložili, boste zlahka kos. Pokažite več veselja. Srečne števlke: 2, 3, 7. 12, 24.
Dvojčki
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
jZačetek tedna vam ne bo prinesel bistvenih sprememb, negativne okoliščine, ki vas spremljajo, se bodo začele reševati kasneje. Takrat se vam obeta bistveno izboljšanje še posebno na profesionalnem področju. Zastavljeni načrti se vam
bodo uresničili. Srečne številke: 1, 4, 7, 16, 28.
Rak 22. 6.-22. 7.
I če ste si zadali kakšne po-Imembne naloge, jih čimprej uresničite, kajti pred vami je naporno negativno obdobje, ki pa ima velik pomen za vašo kariero in napredovanje. Zdravje se bo nekoliko poslabšalo, v zasebnosti pa lahko pričakujete burne prizore. Srečne številke: 3, 4, 9, 15, 26.
Lev 23. 7.-23. 8.
Pričakujete lahko pozitivne pre-U^flmike v zasebnem in poslovnem življenju, sreča bo na vaši strani. Morali pa se boste znati prav obrniti, zato sledite notranjemu glasu in zaupajte v svoje sposobnosti. Od drugih ne pričakujte preveč, bodite aktivni vi. Srečne številke: 2, 5, 9, 16, 29.
Devica 24. 8.-23. 9.
Ubadate se s težavami v bližnji “^"okolici, z občutljivimi odnosi, na drugi strani pa s slabšim zdravjem in kondicijo ter s finančnimi pro-
blemi. Tudi v ljubezni ne bo vse teklo gladko, prepirljivi boste, vaš partner pa občutljiv. Pazite na zdravje. Srečne številke: 5, 6, 9, 10, 24.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
j Pred vami je vrsta preizkušenj, _____I tako v ljubezenskem kot v poslovnem partnerstvu. Zastavljali vam bodo zahtevne naloge, vi pa se boste borili s pomanjkanjem energije in volje. Poskusite iztržiti največ, prizadevajte si z optimizmom in delo organizirajte. Srečne številke: 2, 5, 8, 13, 28.
Škorpijon 24. 10.-22. 11..
čas, ugoden za vaše delovanje, ■iillsse počasi izteka, zato čimprej opravite pomembne naloge, ki ste jih načrtovali. Tudi prihodnje obdobje za vas ne bo izrazito negativno, vendar bo imelo staro napako, ki je v pričakovanjih zelo moteča, ne bo presenečenj. Srečne številke: 3, 6, 7, 12, 25.
Strelec 23. 11.-21. 12.
Sreča seje od vas nekoliko od-
daljila, tako si vsaj mislite. Res imate težave na več področjih, nimate pa razloga za paniko ali neracionalno ravnanje. Prisluhnite si, skušajte najti mir in ravnajte, kot mislite, da je prav. Rezultati bodo
kmalu vidni. Srečne številke: 2, 4, 5, 13, 28.
Kozo. og 22. 12.-20. 1.
Naloge in aktivnosti načrtujte Iftlflz dobrodošlo mero previdnosti, vse se vam ne bo posrečilo in spopasti se boste morali s podvojenimi negativnimi učinki. Ublažite ritem brezglavih dejanj, pokažite pa, kaj zmorete. Skušajte se sprostiti v naravi. Srečne številke: 3, 7, 8, 11, 22.
Vodnar 21. 1.-19. 2.
I Nekaj zastavljenih načrtov se
____|ne bo dobro izteklo, vendar
ne boste preveč razočarani, saj vendarle veste, kaj je pomembno. Na poslovnem področju vam bodo ponujali nove možnosti za uveljavitev in napredovanje. V ljubezni boste presenečeni. Srečne številke: 3, 5, 9, 17, 26.
Ribi 20. 2.-20. 3.
[Vsakodnevnim problemom, ki j so povezani s pomanjkanjem denarja, ne smete dopustiti, da bi vam kvarili srečo. S partnerjem se dobro razumete, če pa še nimate trajne zveze, je zdaj ugoden čas, da vanjo vstopite. Doživeli boste zanimiva srečanja. Srečne številke: 2, 5, 8, 12, 27.
Galerija Loškega muzeja
Benečani v Sloveniji
Razstava beneških umetnikov v Škofji Loki, odprta dva dni pred uradnim začetkom pomladi, predstavlja izsek iz likovne dejavnosti zadnjih let v beneškem prostoru.
Že na prvi pogled se nam v njej pokaže velika raznolikost v motiviki kot tudi v izraznih sredstvih in tehnikah. Te razlike znotraj skupine ne izhajajo le iz osebnih izbir in nagnenj posameznikov, temveč jih v dokajšnji meri pogojujejo tudi razlike v likovnem šolanju posameznih ustvarjalcev. V večini primerov so dela izključno rezultat osebnih prizadevanj in samostojnega študija, plod trenutkov, ki so v življenju posameznika prosti vsakdanjih skrbi.
Prikazane likovne tehnike so zelo različne: prevladujejo slikarska dela, ob katerih zavzemajo pomembno mesto tudi izdelki iz žgane gline in keramike — ti so delo skupine, ki se zbira okrog keramične delavnice v Špetru.
Kot pri drugih skupinskih razstavah po Sloveniji je za skupino beneških likovnih ustvarjalcev tudi razstava v tej galerjji pomemben trenutek v procesu boljšega poznavanja slovenske skupnosti v Videmski pokrajini, priložnost za tesnejšo povezanost znotraj Beneške Slovenije same in med slovenskimi pokrajinami.
Antologija
slovenske
poezije
Hrvaški založniki, speci-alizirani predvsem za izobraževalno literaturo, iz
zagrebške “Šolske knjige,, bodo v kratkem objavili razširjeno izdajo Atologije slovenske poezije, v kateri bodo predstavljeni pesniki iz predprešernovega obdobja do najmlajšega poetičnega naraščaja.
Antologijo je sestavil akademik Ciril Zlobec, ki je tudi avtor predgovora in spremljevalnih tekstov o vsakem pesniku.
Stihe in tekste so v hrvaščino prepesnili in prevedli Vladimir Gerič, Zvonimir Golob, Mirjana Hečimovič, Ivan Goran Kovačič, Slavko Mihalič, Anamarija Palje-tak, Luka Paljetak, Ve-' sna Parun, Dragutin Tadi-janovič in Stanko Tomašič. Ta imena nedvomno jamčijo kvaliteten prevod slovenske poezije, knjiga pa bo dobrodošla spremljevalka ne samo ljubiteljem poezije, pač pa tudi znanstvenikom, profesorjem in študentom.
•isl
GALA ZA VAS
ODLIČNI PLAČILNI POGOJI:
-	5% popust za upokojence
—	5% poust pri vsakem 11 nakupu
—	plačilo na 2 ali več čekov
-	možnost plačila s karticami ACTIVA, EUROCARD, VISA, TIMA, KM in HMEZAD
ŠIROK ASORTIMAN
—	15.000 različnih artiklov
-	popestritev ponudbe z okusnim kru-
hom iz PETERNELOVE pekarne
in ŠKETOVE
Prijazno vas vabimo k obisku v
vas.
m
PC GALA CELJE, Mariborska 128	I! • •
Prodajalna GALA ŠEMPETER, Doberteša S?«* vas.	Je**
*••••<
■	,	— — - ■■—■■■	----• • »T
• •••
• • ••
m
Linhartova
srečanja
Delovna skupina za gledališko in lutkovno dejavnost pri ZKOS je oblikovala scenarij za Srečanje otroških gledališč, ki bo v Murski Soboti od 20. do 23. maja in za Srečanje mladih gledališč, ki bo ha Ptuju od 4. do 6. junija 1993.
Srečanje otroških gledališč bo imelo obliko otroškega gledališkega in lutkovnega tabora, ki bo čez dan potekal v delavnicah, zaključil pa se bo z izbranimi predstavami. Inspirativna tema bodo na podlagi lanskoletne otroške produkcije Kraljevske zgodbe. Kot inspirativna literatura bo služil Zakleti čajnik Normana Hun-terja. Med povabljenimi mentorji bodo priznani slovenski režiserji, igralci, lutkarji, glasbeniki, slikarji, plesalci, ki imajo občutek za delo z otroki.
Selektorski team festivalnega dela bodo sestavljali prof. Marija Vogelnik, Igor Štromajer, Uroš Trefalt in Saša Jovanovič. Vsak po-
sebej si bo ogledal vse prispele kasete in k vsaki zapisal svoje pripombe v obliki napotkov za mentorje, tako da ne bo nihče od slednjih ostal brez povratne informacije, in izbral šest “glavnih,, predstav, ki naj bi nastopile v četrtek, petek in soboto zvečer ter jih uskladil z ostalimi predlogi. To bodo predstave, kjer bosta pedagoški in estetskf princip najbolj uravnotežena. Poleg šestih izbranih bo selektorski team izbral še tri do šest spremljevalnih predstav - to so navadno skupine, ki so pedagoško lepo vodene, šibke pa so v poznavanju gledaliških zakonitosti - in jih predstavil v “nočnem videu,, za mentorje
z ustreznim strokovnim komentarjem. Predvideli so 250 udeležencev.
Srečanje mladih gledališč bo selektiral Blaž Lukan, svetovalka za gib bo Sinja Ožbolt, ki bo hkrati tudi selektorica Dnevov plesa, Uroš Trefalt in Sašo Jovanovič pa bosta prevzela svetoval-stvo za lutke. V spremljevalnem programu (NE) so predlagali produkcije gledaliških in lutlovnih šol ter studiov - LGL, Koper, AGRFT, GILŠ, Bariča Blenkuš, Dramski studio -in gostovanje madžarskega lutkarja.
Za Srečanje amaterskih trških in mestnih gledališč je prispelo 48 prijav. Zanj je Dr. Marija Makarovič, ki strokovno zastopa ta del gledališča, predlagala podoben princip dela, kot so ga uporabili ob lanskem Srečanju podeželskih gledališč - raziskovalno - festi-
Sarajevski dramski umetnik Zijah Sokolovič gostuje v Prešernovem gledališču v Kranju
CABAres
Pred leti je v kranjskem gledališču z nizom svojih uprizoritev »Igralec je . .. igralec je ... igralec je ... “ Zijah Sokolovič, dramski igralec iz Sarajeva, osvojil in navdušil slovensko gledališko občinstvo. Z izjemnim gledališkim ustvarjalcem in njegovo najnovejšo
uprizoritvijo »CABAres, C-ABArei“, ki je doživela premiero na Dunaju v začetku leta, se bodo 25. marca znova srečali v gorenjski prestolnici.
Tokrat je Zijah Sokolovič svoje igralske bravuroznosti vpel v žanr kabareja, v ka-
terem motivno govori o zakonu med spoloma in državi. Svojo literaturo je v kaba-reju oplemenitil z mislimi in aforizmi številnih svetovnih mislecev. Monodramo Igralec je ...je ponovil 1300-krat, njega najnovejša igra pa si je že pridobila sloves na mednarodnih odrih.
valski projekt, pri čemer bi izsledke raziskave primerjali z značilnostmi vaškega gledališča in ugotovili “bratstvo in različnost,, v repertoarju, metodi, estetiki in pomenu. To srečanje, ki bi pri izbiri kandidatov izhajalo iz regijskega načela, znotraj katerega bi bile najbolj dobrodošle bodisi najstarejša - po stažu delovanja - bodisi najmlajša skupina, načrtujejo v poznem jesenskem času.
A. S.
VULKANIZACUA
In
AVTOPRALNICA
nudi storitve z najbolj sodobnimi stroji
; Rosando PREVOLNIK
\ Teharje,
tel.: (063) 32-900
Joe Sotriani
Divji jezdec na kitari
V roclUiUrollu se vse, želeli ali ne, začne in konča s kitaro, tako je bilo pred petdesetimi leti in tako je danes kljub veliki tehnološki glasbeni revoluciji. Po mnenju mnogih je največji virtuoz na kitari Joe Sa-triani, ki trenutno na koncertih širom Evrope prikazuje svoje umetnije.
Kot mnogi mladostniki z Long Islanda je tudi Joe kot prvi ojačevalec uporabil navaden kasetofon, v katerega je vklopil kitaro. Ko je udarno bučanje po ne-
kaj letih presedlo sosedom in načelo živce staršem, je dobil dbvoljenje, da pri osemnajstih letih povede svoj band “Justice,, na prvo turnejo. Sledila je selitev
v Kalifornijo in deset let ubijalskega tempa vaj, rezultat:	EP “Joe Satriani,,
(1984), LP “Not Of This Earth,, in trije svetovno priznani albumi “Surfing With The Alien,, (1987), “Flying In A Blue Dream,, (1989) in “The Extremist„ (1992). Ob predstavitvi zadnjega albuma je Satriani nastopil v milanski športni dvorani “Palasesto,,.
Joe Stariani je v svojem stilu najbolj naklonjen težko metalnemu igranju kitare, a večji del njegove publike ne pripada tovrstnemu občinstvu, pač pa gre predvsem za zaljubljence vseh generacij v ta instrument. Med raznoliko tri-tisoč glavo publiko so bili na njegovem koncertu pristaši Jimija Hendrixa, heroja šestdesetih, kamor se uvrščajo še Clapton, Beck, Mayall in drugi, nekoliko mlajši oboževalci iz sedemdesetih, ki so častili Pagea, Blackmoora, pa tudi najmlajši sodobniki, ki so ra-stli ob zvokih Slasheve kitare in ritma “Guns and Roses,, ter ob “Metallici,,. Kljub razlikam v glasbeni opredeljenosti in generacijski pri-
padnosti je Satrianijev koncert navdušil vse. Od uvodnega songa “Satch Boogie,, do zadnje pesmi “Fool Moon Fever,, je Joe iz svoje Iba-nez kitare izvabljal zvoke zavijanja puščavskih vetrov, eksplozije vesoljskih bitk, božjega joka iz grških mitov, ščebetanja zaljubljencev v parku in še mnogo drugih.
Tudi naj večji skeptiki, ki so dvomili o Satrianijevi umetnosti, in so se naključno znaš]i med publiko, so se po koncertu otresli vseh dvomov. Dr. Faust na kitari je torej še enkrat zapeljal legijo svojih oboževalcev, ki pa jim je treba priznati, da vedo, kaj je dobro.
NOVfi90BA
$rk ■
Polemika
Dopolnilo Stefanu Kuharju
Za pisanje te je najbrž vspodbudilo, ker ni bilo v „ Vestniku" reakcije na Odprto pismo Tarča Franca z dne 17. 9. 1992. V pojasnilo le toliko: Za isto klevetanje, žalitve in pisanje neresnic je bil Tarča že sodno kaznovan pri Temeljnem sodišču M. Sobota, Enota M. Sobota dne 29. 6. 1982 pod štev. K-114/80-15, sodbo pa je na njegovo pritožbo potrdilo Višje sodišče v Mariboru pod štev. KP-773/82-3 z dne 10. 12. 1982. Tožba je ponovno vložena, ker sem mnenja, da se take obtožbe rešujejo na sodišču in ne po časopisih.
Kuhar Štefan, kar pa zadeva tvoje pisanje kot dopolnilo k pisanju Tarče, pa bi ti najprej povedal naš prleški pregovor: „Kljuka se za kvako zadene!" Oba imata iste probleme. Natančno si ne morem predstavljati, zakaj pišeš, da nismo bili poslani na teren Medjimurja in Prekmurja na politično delo po nalogu Ivana Nemca - Vojka. Vem pa, in o tem imam tudi dokumentacijo, da si to isto pisal že najmanj 40 let ob raznih priložnostih, da se je Bojan oglasil pri tebi po nalogu Ivana Nemca aprila 1944.
Za osvežitev spomina, ki te kakor je videti že zelo zapušča, kar pa seveda ni nič čudnega, Ti priporočam, da ponovno prečitaš Vojkove spomine iz leta 1949, stran 71, kjer med drugim piše:	červiču sem
naročil, da po ozdravitvi gre v Prekmurje (Arhiv - Institut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani).
Nadalje Ivan Nemec - Vojko piše v izjavi z dne 3. 5. 1948:
„ V januarju 1944 sem Červič Bojana poslal v Prekmurje in Medjimurje v svrho organizacije OF, ker sem smatral, da je bil že usposobljen za samostojno delo ... itd. “
Izjava Založnik Franca - Leona z dne 27. 1. 1967: „Vem tudi, da je bil januarja 1944 poslan po nalogu Ivana Nemca -Vojka t; Prekmurje na politično delo, za-kar je bil vseskozi sposoben".
Izjava Hari Ivana iz Čakovca z dne 23. 11. 1966:
U januaru 1944 godine je došel k meni Bojan, se legitimiral sa propustnicom Slovenskih partizana, te od tada datira moja veza i suradnja sa Bojanom i njegovom grupam.
V konceptu iz leta 1965 pa pišeš sam: „V Prekmurju 1941-1945, stran 12. Nemec Ivan - Vojko je pred odhodom na Dolenjsko Červič Bojanu naročil, naj v Prekmurju poišče Štefan Kuhara, ki ga je poznal iz predvojne. Červič je na poti do Pu-conec s svojo skupino ustanovil terenske organizacije in postojanke OF itd. V Pu-conce je Bojan prišel 16. aprila 1944- Tu
je Štefan Kuharja seznanil z nalogo, ki jo je dobil od Ivana Nemca - Vojka. S seboj je prinesel tudi nekaj literature . . . To, kar si tukaj napisal, je tudi res! Da pa pišeš, da si pred mojim prihodom v Prekmurje dobival pošto z Vojkovim podpisom, pa ni res! Pošta in propagandni ma-terijal sta začela prihajati po mojem pri- • hodu in nič prej. Zakaj se nismo mogli v pičlih 26 dnevih s teboj večrat sestati, pa ni bila moja krivda. Pišeš tudi o nekakšnem tvojem vodstvu.
1.	Nobenega vodstva NOG v Prekmurju do mojega prihoda ni bilo. V mesecu marcu pa je bil postavljen odbor OF pod vodstvom Rogan Ludvika, s katerim pa smo imeli stalne stike, t; tem odboru pa ti nisi bil!
2.	Bil si zaposlen kot ireden nakupovalec poljskih pridelkov za madjarsko vojsko in zato nisi bil dosegljiv.
Nujno je poudariti, da od oktobra 1941 in to po aretacijah in smrti Štefana Kovača, Štefana Cvetka in Evgena Kardoša ni bilo več organiziranega političnega dela do mojega prihoda januarja 1944. Še manj pa je obstajala kakšna organizacija v Budimpešti. To je potrdil tudi Simonič Stane, katerega sem poslal v Budimpešto, ko meni dvakrat te organizacije ni uspelo najti. Šele mnogo pozneje je v Budimpešto šel tudi Šumenjak Miran, po moji vezi, katero sva postavila z arhitektom Novakom v mesecu maju 1944 v Budimpešti. Koliko je bilo aretacij ob izdaji od 5. do 22. maja 1944, ne bi ponavljal, ker sem to že natančno opisal v svojih spominih na partizansko leto 1944 v Prekmurju. V številu, ki ga ti omenjaš, so zajete vse aretacije pred majem in po- njem, kar opisuje tudi Miran Štubl v članku z dne 21. 10. 1954, ki pa z našo organizacijo niso imele nobene zveze. Tako je namreč v Med-jimurju bilo aretiranih 6 ljudi, od tega so se vrnili 4, dva pa sta umrla v konctr. taborišču Dachau. Vse ostalo so le fantazija in podtikanja namenjena ljudem, ki zgodovine ne poznajo. Glej knjigo Medjimurje v NOB 1941-1945. Kot sem že omenil, sem postavil odbor OF v M. Soboti meseca marca 1944, v katerega sta bila vključena tudi arh. Novak in Rogan, tebe niso hoteli vključiti, ker si bil stalno v madžarski sredini, že junija pa si tako odšel v madžarsko vojsko. Pišeš tudi, da se nisem pri organizacijskem delu NOG povezal s plitičnim vodstvom v Prekmurju. Važno je, da tega političnega vodstva ni nikjer bilo, važno pa je tudi, da noben aktivist, ki je kdajkoli bil poslan v Prekmurje, ni dobil naloge, da naj dela pod tvojim vodstvom, čeprav je bilo za menoj poslanih t Prek-
murje še več aktivistov kot so: Miran Juš, Atena, itd. Bilo je vedno le obratno, saj so v Prekmurje bili poslani le politični delavci z velikimi izkušnjami. Šam sem bil že leta 1942 borec I. Pohorskega bataljona, leta 1949 pa spremljevalec in politični aktivist Ivana Nemca - Vojka, ki je bil vedno najvišji politični funkcionar. V Radencih smo imeli do nove “Demokracije,, poimenovano osnovno šolo po njem. Svoje delo in naloge pri org. NOG v Prekmurju sem s pomočjo preverjenih izjav svojih sodelavcev opisal od Globoke do Puconec in ni takega človeka, ki bo to resnico lahko ovrgel z lažnimi izmišljotinami. Laž ima namreč vedno le kratke in prekratke noge. Ko pišeš o zapiskih, ki naj bi jih pisal pri Nemec - Vojku, bi ti povedal le to: Med pregledovanjem moje dokumentacije sem naletel na pismo datirano iz leta 1951, v katerem mi postavljaš dve strani vprašanj. Dragi Pišta, 6 let po koncu vojne nisi vedel praktično nič. Ne za postavljene odbore ne za člane teh odborov ne za kraje, kjer so bili, ne kdaj so bili postavljeni itd. Porazno! Najrajši bi ti poslal fotokopijo, ali pa v “Vestnik,,, da bi videl, kakšna reva si bil v poznavanju organizacije NOG, in vendar sedaj tako velik funkcionar. In potem se začne tvoje znanje rapidno dvigovati in sicer do te mere, da soliš pamet vsem po vpsti in imaš za norca svoje rojake Prekmurce, ki jih ti tituliraš s kvazi aktivisti itd. Ko pišeš o 100 dnevih vrzeli, ki jih tako izrabljaš, pa sledeče: Brumen Jožko, član odbora OF od marca 1944, je dne 20. septembra 1956 v izjavi na Zapisnik pri Okrajnem sodišču v M. Soboti pod štev. 05-INV-1513/11-19 podal sledečo izjavo: Na mojem domu se je Bojan zadrževal v “presledkih,, 103 dni. Vsekakor pa tudi to ni pravilen podatek. Ko je bil ustanovljen OF odbor za M. Soboto, je bila pri Brumnovih postavljena tudi postojanka za druge aktiviste OF. Izjava bi zato morala zajeti vse aktiviste, ki so koristili to postojanko od marca do oktobra, to pa je 200 dni in ne samo 103 dni.
Iz Tarčovega odprtega pisma ponavljaš o dvomljivih borcih in aktivistih. S tem se tudi jaz strinjam, kajti posebej je dvomljivo pri tistih, ki so se prej imeli za aktiviste OF, pozneje pa so se prijavili v okupatorsko vojsko in nagovarjali še v imenu neke neobstoječe org. NOG druge k temu. Pri takih bi upravičeno rekli, da marsikaj ni izključeno. Med dokumentacijo imam tudi več tvojih konceptov, kako naj bi napisal izjave za tebe, tvoje sorodnike in tvoje “sodelavce,, iz Budimpešte. Mogoče bi bilo zanimivo katero objaviti! če bi jaz pisal izjave po tvojem naročilu, ali po naročilu ne-
katerih drugih, potem bi me dali v zlat okvir s tvojo parolo: roka roko umije!
Ko poudarjaš, da je moje pisanje o akcijah, reorganizacijah in raznih dogodkih pol neresnic in da po tvojem pri vsem tem ne bi mogel biti prisoten, da so mi pri pisanju spominov neke 100-dnevne vrzeli pomagali zapolniti “dvomljivi borci in aktivisti,,, pa tole:	Smatram, da delaš hudo kri-
vico vsem tistim, ki so kakorkoli bili povezani z osvobodilnim gibanjem v Prekmurju, bili po zaporih in dali največ kar so imeli, tudi življenja, ter s tem prispevali neprecenljiv delež za osvoboditev. Sigurno sodiš to po sebi in svojih "kvazi so-lunaših,, v Budimpešti in drugih madžarskih mestih, kjer so se šli osvobodilno gibanje po kasarnah, v madžarski vojski, madžarskih službah in univerzi, nekateri pa tudi po bunkerjih in lagodno preživeli okupacijo, iz katere so prišli 1945. leta kot aktivni sodelavci NOG, nekateri pa so celo na konju prijahali v zlato svobodo.
Ko te spomin še ni tako zapustil, kakor sedaj, si pisal tudi take pripombe in sicer dne 30. 5. 1979, zadnji odstavek:
Bojan je nam aktivistom v Prekmurju s svojim prihodom bil v veliko oporo, saj je prišel z določenimi izkušnjami. V delu je partizan prevagal aktivista. Zato je bil drzen, celo predrzen. Morda si je prav zaradi tega v zelo kratkem času od prihoda ti Prekmurje do prihoda skupin Mirana in Juša z nekaterimi akcijami v Prekmurju pridobil sloves legendarne osebnosti. Prvi in zadnji v Prekmurju po Štefanu Kovaču.
Ali pa: Pripombe k zapisniku mladinskih voditeljev z dne 10. 1. 1959: Iz tega se vidi, kaj je pomenila ena sama skupina partizanov v Prekmurju, zlasti Bojanova, važno pa je tudi, da je bil Bojan aktiven celo leto, t. j. do njegove aretacije 20. okt. 1944 na Vaneči.
Pišeš tudi o spravi. Mene to ne moti, če želi kdo spravo posebej, če ima zato svoje razloge. Jaz jih namreč nimam. Drugi pa, ki so tako po vojni zasedli taka delovna mesta, da so imeli veliko možnosti delati ljudem krivice, recimo ob občutljivi kmetijski politiki, ali pa kot sodniki narodne časti, naj se kar spravljajo, če so kaj zgrešili. Naša družina je prišla iz lagerja' zelo pozno, s popolnoma skrahiranim zdravjem in smo šele po 6 mesecih začeli opravljati lažja dela. Seveda pa tudi služb nismo dobili, kajti “lobi,, iznajdljivih “solunašev,, je zasedel že vsa boljša mesta.
Na koncu še pripominjam, da ne nameravam več po časopisih odgovarjati na nobene komentarje in napade, zato je pač sodišče, kjer se vse lepo in prav uredi.
ČERVIČ STANE - BOJAN
Ne gre le za Babji ložič
Prekmurci med seboj in drugimi
V petem nadaljevanju svojih ^Spominov na partizansko leto 1944 v Prekmurju^ (Vestnik, 22. marec 1984), je Stane Červič - Bojan potem, ko je že pojasnil, da sta z Danijelom Hojsom — Ljubom že na desni strani Mure in še isti dan, 9. maja 1944, izvedela za aretacije v Prekmurju, in da se je zaradi nesoglašanja z Ljubom odločil, da se vrne sam, še zapisal: „ ...Previdno sem se najprej oglasil pri Slavku Jandlu, poverjeniku OF v M. Soboti, da izvem za razmere. Jandl je bil ves preplašen. Komaj da me je sprejel. V M. Soboti je zaradi pričakovanja aretacij vladal preplah. Sicer pa so, kljub temu da sem svetoval umik v ilegalo, pozneje aretirali še Slavka Jandla in Štefana Antaliča, ker se nista umaknila."
Po tem Bojanovem pisanju bi sklepali, da sta bila strah in preplah med Prekmurci po Bojanovi vrnitvi v Prekmurje komaj po začetku aretacij podobno kot mora in strah ob obešanjih in aretacijah 1941. Pa vendar je bila bistvena razlika. Prisotno je bilo spoznanje, daje val aretacij sprožil Bojanov kurir, katerega je z njim marsikateri videval. Zato se ne gre čuditi, daje tudi Bojan izgubil dotedanje zaupanje.
V šestem’ nadaljevanju sem omenil, da seje upor, kljub boljšim razmeram v primerjavi z onimi pod nemško okupacijo, tudi v Prekmurju kmalu začel, saj sodi v isti zgodnji čas 1941. leta kot v ostalih predelih Slovenije. To je nedvomno bil uspeh dokaj poenotenega gledanja mlade prekmurske šolane generacije, ne glede na svetovni nazor. Z redkimi izjemami. Zasluge za to, da v Pre-
kmurju ni bilo beie game ne meuseooj-nih obračunavanj, gredo tako vodilnim levičarjem, zlasti Štefanu Kovaču, kakor tudi katoliškemu in evangeličanskemu kleru na čelu z dekanom Ivanom Jeričem in Ludvikom Gurmanom, ter katoliških izobražencev, katerih priznani predstavnik je bil prof. Vilko Novak. Zato pa je bil toliko bolj boleč hiter konec tega upora s sorazmerno velikimi žrtvami!
V naslednjem, sedmem nadaljevanju, sem opozoril, kakšne posledice upora in strahu med Prekmurci smo čutili tisti, ki smo upor hoteli ponovno vzplamteti. Kako smo bili nemočni na domačih tleh, kako brezuspešni v izkanju povezav in kako zapuščeni od „centra“.
Kljub temu dogodku oktobra 1941 v Prekmurju niso zaustavili teženj po svobodi ... Nobene, še tako množične in krute aretacije pa odvažanja v koncen-
tracijska taborišča niso zatrli osvobodilnega gibanja. Čeprav se je nekako tako zapisalo tudi Stanetu Červiču - Bojanu, pa dejstva in zgodovinska resnica ne dajejo pravice niti njemu niti komurkoli drugemu, da bi resnico izkrivljal. Ne dajejo pravice, da bi se, kakor se je v svojih spominih, postavil za vodjo nekakšne neformalne družinske skupine, po svoje krojil organizacijsko shemo in podeljeval funkcije, postavljal odbore, po vrhu pa se še norčeval iz »nobene skupine OF v Budimpešti", ki je bila še kako resna in pomembna organizacija v samem sovragovem gnezdu! Vsekakor vredna posebne obdelave. Preden pa bosta za to čas in prilika, v osnovnih črtah poglejmo okoliščine, potrebe, koristnost in nujnost ostati na domačih tleh in med svojimi ljudmi.
Predvsem je treba poudariti, da je velik del mlade prekmurske generacije prve mesece nemške in nato madžarske okupacije 1941, zlasti še po razbitju uporniške organizacije, obešanj in tran-sportiranja velikega dela izobražencev na robijo, doživel hud pretres. To, kar jih je, z izjemo nekoliko sodelavcev NOG, ki jim je v kritičnih in neurejenih dneh še uspelo pobegniti čez Muro ali se umakniti v notranjost Ma-darske - ostalo doma, je bila posle-
dica:
1.	Madžarske politike na »osvobojenem" Prekmurju, s katero so iz zaporov izpustili velik del »zapeljanih", velik del osumljenih.
2.	Zavestne odločitve posameznikov -po analizi minulih dogodkov in ocene položaja - da je treba ostati v Prekmurju in s svojimi ljudmi!
Ta zavestna odločitev - dokazljiva že s časom, kmalu po 31. oktobru 1941 - gotovo ni -bila posledica strahu, kajti jasno je bilo, da vsak politično dejaven, a neoborožen Prekmurec v »materi domovini", nosi glavo na prodaj bolj kakor borec z brzostrelko v Kočevskem Rogu ali kje drugod v boju z »makaronarsko" soldatesko ali na vojaško organiziranem osvobojenem ozemlju!
Zaradi tega Prekmurci niso bili nikakršni skrivači, kakor jih skušajo etiketirati Bojan in številni drugi, ki so prišli za njim pozneje, nekateri celo tik pred osvoboditvijo, drugi pa šele po osvoboditvi prvič prestopili Muro - v Prekmurje. Vsi pa so, začudo, bili »vodje" oživljanja NOG, ustanavljali »prve" odbore OF in »prvi" ... 1944. leta!!! Do takrat ni bilo, po njihovem - nič! Pa je bilo res tako?
Dalje prihodnjič
ŠTEFAN KUHAR
Otroci nacizma
Kaj sili otroke v teror
Mladinski upor z desne pretresa Nemčijo. Polmočni ubijajo ljudi brez strehe nad glavo, otroci zažigajo domove azilantov. Frustracije in življenjska praznina priganjajo že otroke k desnim skrajnežem, ki va-byo s popolno antikulturo. Politiki, pedagogi in starši so že zdavnaj odpovedali.
Desni uporniki se ne borijo proti principu inhumanosti socialnega darvinizma, temveč ga občutijo in nato obrnejo. Apel, da bi se čim bolj dopadljivo uveljavili, je padel na plodna tla: že celo na mnogih šolah vlaga nasilje. Brutalno obračunavajo med seboj osovražene klike, tujci pa predstavljajo lovno divjad. Nastaja desna antikul-tura z lastno glasbo, lastnim časopisjem in lastno modo, ki daje prejšnji, posamični, novo identiteto. Skupina vabi z močno enotnostjo.
»Počasi drsijo otroci," je spoznal notranji minister VVestfalije Herbert Sch-nor, v »plazeči se, desni ekstremizem", ki ga na začetku le težko spoznamo. Seveda je desno angažiranje »pri mnogih le modna muha", je stokal skinhead - Blatt Oistereich. »Tipični razgrajači še nimajo biografije desnih skrajnežev," je povedal šef deželne službe za kriminologijo v Wiesbadnu.
Profil nasilnežev je podan le v golih obrisih. Prevladujejo moški med 17 in 24 letom, v večini primerov šolarji, ki doslej še niso bili kaznovani. Na nekem seznamu deželne vlade v Westfaliji so se sicer pogosto pojavili osnovnošolci in učenci posebnih šol, ki so prekinili šolanje; toda vedno znova vzletijo bande kot »Sinstorfer skinheads". Le te so v veliki hamburški četrti poskrbele s svojimi napadi in zažigi za naslovne časopisne strani. Med mladeniči med petnajstim in dvajsetim letom starosti sta bila dva iz uglednih družin. »Iz uglednih družin pa prihaja tudi 17 otrok nacizma, ki so konec septembra prišli pred sodišče zaradi diverzantskih napadov na tujce," je povedal državni advokat Heiko Scho-ene.
Nejasne predstave so običajno vse, kar razberemo iz odgovorov mladih prestopnikov. Tako so bili nejasni tudi cilji tistih petih skinheadov, ki so prišli
pred sodišče zaradi poskusa umora tujcev v podzemni železnici. Bili so strogo uniformirani, plešasti, eden je imel poleg kljukastega križa vtetoviran na vratu še napis »Nemčija, zbudi se!" »Mladenič bi si naj 'prisvojil dobro misel’, ne da bi o tem razmislil," je poskušala motive obelodaniti sodna pomoč za mladostnike. Sodniku pa je obtoženi povedal samb: »S tem si nisem belil glave."
Po neki študiji iz Leipziga kar 54 odstotkov ljudi v vzhodni Nemčiji odklanja tujce; po IBM študiji 28 odstotkov mladine v vsej Nemčiji bolj ali manj sovraži tujce. Z malo uspeha so politiki doslej poskušali odkriti, kje so korenine sovraštva. Obseg nasilja je torej nekaterim liberalnim znanstvenikom priporočal masivno državno obrambo.
Kriminolog iz Hannovra Christian Pfe-iffer tako zahteva, da država ne sme »ceste prepustiti sodrgi", temveč Ji mora dati jasno vedeti", kakšno je njeno mnenje; za ogrožene hiše mora biti pripravljena odločna policijska zaščita. Povedal je tudi, da prav desno usmerjeni razumejo to govorico.
Ali pa jo celo potrebujejo: pri nekaterih razgrajanjih so razgrajači stokali, češ, nihče ne pride, da bi se lahko kaj zgodilo. Mladostniki očitno pričakujejo takojšnjo kazen in razločno mejo; namesto tega pa se policija umakne. Zaradi tega razgrajači s primitivnimi zločini, z vračanjem k nacističnim simbolom in desno skrajnim kričanjem, pridobivajo na pomenu. Končno so nekdo, pa četudi le strah v človeški podobi. Stotisoči so demonstrirali proti njim, predsednik jih je zmerjal in z njim ves tisk. »Obmetujem s kamenjem, torej sem," je narekoval razgrajač policiji v uradni zapisnik. »Nasilje vzbuja pozornost," so otroci nacizma že zdavnaj spoznali. Drugače kot organiziranim neonacistom z njihovimi okamene-limi pogledi na svet pripisujejo soci-
ologi ideološko navadno majavim razgrajačem politično negotovost.
Napajajo se, kot pravi strokovnjaki za desne skrajneže, iz družbene »dezintegracije" - iz enoličnega, neprijaznega vsakdana, ki je poln življenjske praznine in občutka nemoči. Psihoterapevt Hanz-Joachim Maaz jih razume kot »krik razžaljenih duš", K temu pa do-' daja sociolog in psiholog Heinz Stei-nert iz Frankfurta še militantno pretirano mentaliteto prerivanja s komolci -pospešeni thatcherisem v Angliji, reago-nomiko v ZDA in preokret v Nemčiji.
S protinapadom konzervativcev in kapitalistov bi se/ kot navaja Steiner, naj razširila tudi »klima" meščanske hladnosti. Otroci nacizma, ki so sami pogosto neuspešni, gojijo brutalno »zaničevanje do neuspešnih" (Steinert) še posebej intenzivno. Njihove klike so »bratske horde", ki so odpovedale.
Tako od »materinstva" kot od države zahtevajo več, kot so sami pripravljeni dati od sebe. »Mladeniči imajo tehten razlog, da čutijo, da so jih odrasli ogoljufali," piše psihoanalitičarka Ute Benz v svojem prispevku za Suddeut-sche Zeitung: »V tem je jedro njihovega besa."
Na Vzhodu pa koraka predvsem frustracija:	približno 80 odstotkov mla-
dostnikov se ocenjuje za ljudi drugega razreda. »Moje življenje je že sedaj posvinjano," meni 18-letni Lilly. Odkar je končal šolanje, popiva in se potika naokoli ter zaman išče kakšno zanimivo delo. Njegov drugi dom je mladinski klub »Kiste" (zaboj), zbirno mesto desne scene v Wismarju. Skupaj s svojimi prijatelji preganja čas ob video igrah, skin-glasbi in pivu. Nadzoruje jih socialna delavka, ki se po lastni izpovedi »ne želi preveč vmešavati v prosti čas mladostnikov".
K temu prostemu času pa spadajo tudi napadi na tujce. Dom azilantov je blizu trgovine v getu novih zgradb. V septembru je mladina dom oblegala pet noči. Tudi njegovi prijatelji Grubner, Mutz in Nico so bili prisotni, saj »z azilanti tako več ne moremo nadaljevati". Prav tako malo kot socialna delavka
se pri tem vmešavajo starši. »Kar zadeva tujce, se s svojimi starši popolnoma razumemo," je povedal 18-letni Mutz. Tudi Lillijeva mati meni, da je prav, da bi nekaj ukrenili proti brezdomcem. »Paziti moram samo, da si ne bom nakopal težav s policijo," je povedal Lilly.
14-letna Wiebke pa je bila takoj kre-gana, ko je na svojo šolsko torbo nakracala »Tujci ven". Obiskuje gimnazijo in želi postati odvetnica. Matije zaposlena v bolnici in dela tudi ponoči, oče je kot vodilni delavec prav tako veliko zdoma. Wiebke bi rada, »da ne bi že vsak Turek postavil svoje stojnice z zelenjavo" in se boji, da bodo tujci posvinjali njihov jezik. »Ko so starši opazili na moji torbi napis, so se seveda hoteli z mano pogovoriti," je povedala učenka, »toda zvečer zopet nikogar ni bilo doma in tako sta zadevo opustila".
Njihovi desni nazori tudi v šoli niso skrivnost. »Pri nas nihče ni za tujce," je povedala. Njeni sošolci so ali »politično usmerjeni močno desno ali nevtralni". Tudi učitelji molčijo. Preslišijo sovražne reke, ki merijo na tujce in spregledajo, kadar sošolci razkazujejo nacistične simbole.
Na Zahodu in na Vzhodu so kapitulirali tako učitelji kot starši. »Razmere so kritične," meni Richard Sigel, učitelj neke osnovne šole v Muenchnu. »Morala je padla in lažje kot pred meseci je izražati sovraštvo do tujcev". Najdražji vzgojni sistem namenjen neki generaciji, odpočitim otrokom očitno več ni kos.
Šolarji na zahodu so odraščali v družbi, ki je postavljala visoke zahteve, ne da bi jih lahko zadovoljila. Na pragu odraslosti se morajo sprijazniti s podrejenim položajem. Večino čaka frustrirana učenost - nekaj, kar je verjetno atentatorju v Moellnu Larsu Chiristi-ansenu pri kopičenju pločevink v supermarketu že postalo jasno. Njegov prijatelj Michael Peters je že prišel do zadnje postaje brezposelnosti. Na vzhodu je druga skrajnost privedla do istega rezultata. Najprej avtoritativni režim ni dovolil nobenega izbruha, naenkrat pa so odpravili sleherno avtoriteto.
Uho iz predsednikovega dvorca
Dva tedna pred francoskimi parlamentarnimi volitvami je izbila sodu dno Se ena afera. Elizejska palača je prisluškovala razgovorom. Med prisluškovanci je bil tudi nek znan novinar „Le Monda". Iz »tajnih virov" je pariški »Liberation" prišel do dokumentov, ki dokazujejo, da je bil Edwy Plenel priključen na »uho" predsedniškega dvorca najmanj dva meseca na začetku leta 1986, ko je raziskoval neko policijsko-politično afero, v katero je bilo vmešana »protiteroristična celica" iz Elizejske palače.



1.1
Kakor so pozneje dokazali na sodiSču, so neki njeni elitni člani v Parizu podtaknili ekspoziv skupini Ircev, s čimer naj bi dobili dokaze o terorističnih pretnjah. Irce so pozneje oprostili krivde, kaznovali pa so akterje »corpusa delicti".
V knjigi, ki jo Je pred kratkim o svojih aferah objavil novinar Le Monda, piše, da je vedel za prisluškovanje, vendar ni imel dokazov. Tudi po tistem, ko je novinar, vodili so ga pod imenom Benet, dobil vso dokazno gradivo, ki se nanaSa na »protiteroristično celico", Se vedno ne ve, kdo je zadevo naročil. Elizejska palača in vlada nista hoteli dati uradnega odgovora. Novinar in njegova redakcija sta za zdaj vložila le brezimeno tožbo.
Znano Je, da so v času, ko se je francoska vlada zanimala za »Beneta", prisluškovali na črno. Obstajala je po-
sebna centrala, več ali manj pod kontrolo vlade - Sefa kabineta prvega ministra, z nekaj tisoč priključki. Ta »tehnični urad" je bil nameščen pod znanim Trgom invalidov. V njem so dobili in shranili mnoge važne in nevažne tajnosti, ki so policiji služile za preiskave pa tudi za zasmehovanje. Nekatere so kot v primeru »Le Mondovega" novinarja zabeležili in jih zdaj komentirajo po časopisih.
Pred dvema letoma Je vlada »regulirala", kdo lahko prisluškuje državljanom. Seveda samo pod pogoji, ko so posredi nacionalna varnost, zaSčita znanstvenega in gospodarskega potenciala, obramba pred terorizmom in kriminalom ter prepovedanimi skupinami. V skladu s taksnim kodeksom so lani oblasti posluSale razgovore okrog dva tisoč ljudi.
NOW190BA
________
■v>r.
•M


MALI OGLASI
FOTOAPARAT CO-NTAREX z vso pripadajočo opremo, zelo primeren za zbiralce, prodam. Tel.: 066/ 31-351
ENOSOBNO STANOVANJE, Žalec-center, 4-2,7 m2, centralna, V. nadstropje, dvigalo, balkon, staro tri leta, takoj vseljivo, prodam. Tel.: 061/ 325-002, med 9. in 15. uro TROSOBNO STANOVANJE v centru Velenja, I. nadstropje, s telefo-
nom, kupim. Tel.: 063/ 856-902, zvečer
BIRMANCI, PRVO-OBHAJANCI, ali potrebujete obleko? Pokličite KATARINO. Tel.:	o63/
779-211, Velika Pirešica 31, 63310 Žalec
TRAKTORSKO B-RANO, klinasto, štiridelno, s predsetvenim valjem, prodam ali menjam za tele. Tel.: 062/ 816-546
KOMPLETNA TEHNOLOGIJA DONOS-
%	POPRAVILO IN IZDELAVA VSEH VRST USNJENIH IZDELKOV
	» EVA CESTNIK
wjjk	Zidanškova 2 tel. 063/27 884 63000 CEUE
	
0
POTROŠNIK
reklamne nižje cene ugodni plačilni pogoji pokušine proizvodov
pri nakupu nad ^000,00ar DARILO^ ^mnnv\ 11\\mweS
NEGA POSLA, kjer lahko zaslužite 3.000,00 SIT dnevno, ali honorarno ali redno na svojem domu. Ideja, p. p. 41, 62105 Maribor POCENI PREPROGE za dnevno sobo ali spalnico prodam. Dragica Fister, Krajgherjeva 7, 63000 Celje, tel.: o63/ 32-042
ZAMRZOVALNO O-
MARO na šest predalov, nerabljeno, 1 leto staro, prodam za 43.000 SIT. Tel.: 063/ 832-378
FIAT RITMO 65, letnik 81, registriran do oktobra, prodam za 2.300 DEM ali menjam za yugota. Tel.: 063/ 832-378
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, bele barve, ugodno prodam. Tel.: 063/ 26-981
Vroči
obože-
valec
Helena Bonham Carter, ki igra v „Howards Endu, filmu, predlaganem za Oskarji je zahtevala od londonskega sodišča zaščito. Izjavila je, da obžaluje, ker je prisiljena tako ravnati, ob tem pa je poudarila, da je sedemindvajsetletni Andrew Farquharson, oboževalec, naredil iz njenega življenja pekel. Odkar jo je prvikrat videl nastopiti v filmu “Soba z ragledom,,, jo je pričel vznemirjati s pismi, telefonskimi pozivi, zasledovanjem in dežuranjem pred njeno hišo v severnem Londonu. Vztrajni oboževalec se je, da bi ji bil bliže, preselil iz Škotske v London. Šestindvajsetletna Helena pa je izgubila potrpljenje, angažirala advokata in od sodišča zahtevala, da preprečijo nadaljnje nadlegovanje.
MALI OGLAS ZASTONJ Kyp0N
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
I llKO CELJE
VELEBLAGOVNICA T
1. NADSTROPJE



boG'^***


ZA VSAKO PRILOŽNOST PO NAJNOVEJŠI MODI
4e - fadavolfaU
t
GOSTINSTVO IN TRGOVINA d.o.o. KOPER
BIL0SLAV Rozmanova 24,
Tel.; 066/ 37-355, 22-110

Posebne ugodnosti:
Krožnik pizza velikost 31 cm 557 SIT, velikost 28 cm 459 SIT, vrči 1 I 307 SIT, posoda za djus 381 SIT.
NOV/^DOBA'

NAROČILNICA
Ime..................................priimek........
naslov...............................................
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite...............izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
NOVfiOOBA
____Y-'; •__
Zanima j o samo seks
Bivši italijanski minister za okolje Carlo Ripa di Meana se je sprijaznil s tem, da njegovo ženo Marino zanima seks malce bolj, kot bi bilo potrebno. Ko se je njegova žena za neko moško revijo pretegovala na rdečem satenu, ni imel dvainšestdesetletni fini gospod z valovitimi lasmi nič proti objavi fotografij. Še več: ponosno jih je kazal naokoli!
Mož nima nič proti
Nič čudnega, saj je marsičesa navajen. Marina nosi na sprejemih na primer najraje obleke iz prozornega sifona. Ko jo je na nekem showu moderatorka vprašala, kaj je najpomembnejše v njenem življenju, je brez razmišljanja odgovorila: „Seks, seks, seks.“ Naslednje vprašanje:	„Kateri karnevalski ko-
stum vam je bil doslej najbolj všeč?“ je dobilo odgovor „Penis na dveh nogah!"
Enainpetdesetletna Marina, ki se že enajst let piše Ripa de Meana, je marsikaj o svojem življenju zapisala tudi v sočnih romanih „Mojih prvih 40 let" in „Najlepša v deželi". Dala je tudi narisati porno strip, v katerem ima glavno vlogo rdečelasa nimfomanka, čisto podobna Marini, ki sedaj piše novo knjigo „Kurba visoke družbe". Tudi ta knjigo bo verjetno uspešnica, saj je polna »posteljnih" zgodb. Na primer s princem Mu-leom, bratom maroškega kralja. Marina ga je ujela na neki prekoocenski ladji. Vanjo se je tako zatrapal, da jo je hotel vzeti kar s sabo. »Valjala sva se v strasti po preprogi njegove kabine, ko sem pod posteljo opazila velike črne noge. Tam je ležal njegov telesni stražar in bral koran. Dojela sem, da bi bile palače v Rabatu same zlate kletke - in sem pobegnila," je zapisala Marina.
Ljubila se je tudi z ženskami
Marina je vsestranska, saj je imela tudi lezbične afere, na primer s sobarico v nekem lizbonskem hotelu. Spominja se, daje tistega popoldneva doživela osem orgazmov. Zabavala se je tudi z nekim socialističnim ministrom v grmovju vile Borghese. Minister je zanikal le to, da bi bilo v grmovju_ Brez dlake na je-
ziku pripoveduje tudi, kako je bilo prvikrat s sedanjim možem: »Nosil je teniške copate in vojaški plašč, jaz pa sem se slekla do golega in rekla: Dovolite? Pa sem smuknila pod odejo."
Družbeni vzpon z - ritjo
Svoj družbeni vzpon je hčerka rimskega odvetnika
Rdeča griva in globok izrez - Marina hoče pokazati čim več
načrtovala kot v generalnem štabu. Na vogalu ulice, kjer so stanovali njeni starši, je bila palača plemenite družine Lante della Rovere, v kateri je bilo pet sinov. Marina je šolske knjige zamenjala za nogavice in zapeljala mladega Alessandra. Dve leti pozneje je bil zakon končan. »Bil je bolehen tip brez duha, komunicirala sva samo preko seksa," se spominja Marina.
V divjih sedemdesetih letih je Marina živela z bogatim debeluhom grofom Pezzo, najbolj erotične urice pa je doživljala s komunističnim slikarjem Frankom An-gelije. »Varala sva se in pretepala, ker je Franko jemal mamila. Ko sva se pobotala, sva šla kadit opij v Kathmandu." Ljubezni je bilo potem konec, ker je Marina petkrat splavila. Ko se je pojavila še igralka Isa-bella Rossellini, ji je Franco rekel, da je stara in pri koncu.
Pa ni bilo tako. Kmalu je imela na trnku drugo zlato ribico: bogatega ameriškega producenta Boba Evansa. »Bil je čisto noro zaljubljen vame, hotel seje poročiti z mano in me narediti za zvezdo. Vendar sem ga zapustila, ker je v posteljo jemal - telefon."
Marini ni bilo nikoli dovolj ljubimcev in orgij. Zadovoljna pravi:	»Moje življenje se je začelo s ka-
meno dobo, potem je prišla bronasta, ko sem se s težavo borila za priznanje. Danes živim ob svojem Carlu v zlati dobi. Vojščak lahko sedaj v meni uživa sadove zmage."
Na zvestobo seveda Marina ne da veliko. Zato je bila tembolj začudena, ko je hotela svojega mopsa (ima par) pripraviti k skoku čez plot. Pes pa ni hotel. »Sploh ga ni, zanimalo: Ali ni to ganljivo?"
Strip, ki je šokiral Italijo: Marina kot junakinja brez sramu, ki se ljubi v tisočih posteljah
Piše Franci Horvat
Sončni zahod na Matterhornu
Dan kot 2e toliko podobnih dne-vov, pa vendar drugaCen. Ponedeljek, 10. avgusta, je nag dan, ko naj bi odšli proti Matterhornu, pred tem pa v Dolomite.
Matterhorn spada v moj oZji izbor gora, ki so mi zelo blizu:	CERRO
TORE, ALPAMAVO, ARTESONRA-JU, AMADABLAM in MATTERHORN, Prav slednji je na zelo slabem glasu, Kjer smrt kosi z veliko koso. 2e prvopri-stopniki so imeli pri sestopu leta 1865 hudo nesreCo.
Osvajanje severne stene spada v posebno poglavje »ZADNJI TRIJE PROBLEMI ALP". Kljub temu, da je bila prviC osvojena leta 1931 (brata Schmidt), je pobrala ogromen davek. Objektivne nevarnosti so v steni velike, od padajočega kamenja do ledu in hitrih vremenskih sprememb.
Zopet je tu stara zasedba, Božo in BlaZ Razlag ter moja malenkost. Prednost te naveze je, da se dokaj dobro poznamo, slabost pa, da smo trije. Pri vsej stvari gre še za obljubo, ki sem jo dal pred dvema letoma, ko smo bili na Breithornu.
Nekaj Cez sedmo je Božo tu, še slovo od domaCih in že drvimo protj Gradcu. Dokupiti moramo še nekaj alpinistične opreme v Northlandu. Ko je oprema izbrana, sreCamo še Zlato iz našega odseka s prijateljem. Naša pot nas pelje do Siliana je na avstrijsko-italijanski
meji. V Gortino d’Ampezzo prispemo popoldan Cez prelaz Misurino. Gortina Je smučarsko in alpinistično središče Dolomitov. Pri cerkvi ima svoje spomenik italijanskega mojstra dolomitske vertikale ANGELA DIBONA. Ker si je Božo že ogledal, kje bomo prenočevali na Misurini, smo se zapeljali na to sedlo. Zame je našel napušC, ki mi je nudil zavetje pred dežjem.
Božo in BlaZ pa sta prenočila v avtomobilu, sam sem bil na boljšem. Oster in Cist gorski zrak te spravi v deveto deželo. 5e noCni naliv mi ni prišel do živega. Zasmilili so se mi ljubitelji zdravega spanja na prostem. Škoda, da moj napušC ni bil veCji.
Okoli šeste se odpeljemo proti koCi Auronzo. še sanja se nam ne, kako se bo ta dan oziroma plezanje zavleklo. V Veliki Cini imamo namen preplezati Dibonov raz. Tine Mihelič opisuje njegovo elegantnost in izpostavljenost. Le dolžina me je malce plašila. Smer je dolga 500 metrov, precej za navezo treh. Božo kar nekako nejeverno gleda v te vitke stebre. Od daleC težko najdeš prehode, ko si v steni, je stvar povsem drugačna.
Pred vstopom me izdajo Se živci ali preveliko spoštovanje. Po hitrem postopku sem moral na osamljeno mesto, da ohranim Čast spodnjih hlaC. KonCno se le navežem in vstopim. 2e iz vodnika mi Je poznano, da bo prvih 120 metrov
najtežjih. Zato plezam poCasi in preudarno. Prvi raztežaj je kratek, teCe po poCi na poliCko. Nato se stena postavi še bolj pokonci, mestoma smer pelje povsem po razu. Raztežaj sledi raztežaju, skala je solidna, tu in tam se najde še kakšen klin. Vsa stojišča so opremljena. Ker smo trije, vsa stvar poteka dokaj poCasi. Vso smer plezam kot prvi, drugi Je Blaž in na koncu Božo. Nekatera stojišča so kar pretesna za dva, kaj šele za tri. Za spremembo sem si tokrat obesil za pas še vreCko z magnezijem, ki pa je nisem uporabljal.
Ure so minevale kot le kaj, smeri ni bilo konca. Zadnji sprehodi na greben so bili posebno doživetje. Desno se je bahala severna stena, popolnoma navpična. Pod mano pa melišCe slabih 500 metrov nižje. Izpostavljenost je izredna. Nekako proti veCeru, ko Mala Cina res postane »mala", priplezam na tako željen predvrh. Bližnji vrhovi izmenično pokukajo iz megle, ki se že nekaj Časa podi sem ter tja. Tudi vrh Velike Cine je še kar daleC.
Najprej išCem prehod na gruSC pod sabo in konCno najdem klin za vrvni spust. Odpeljemo se v gruščnati kotel, nato hitro na vrh. Dan ugaša, mi pa na vrhu, s katerega Je kar težko sestopiti. Stisk rok in iskrica v oCeh ter toplota v srcu. Lepa smer, Čeprav je trajala malce dlje, kot smo predvidevali.
Napravim nekaj posnetkov pri križu in pri »Mariji", bili sta dve, pa se na moje prošnje nista odzvali. Zato menim, da nimata niC skupnega z Marijo iz Medjugorja. Skupno Je morda le to, da k obema hitijo ljudje. K eni s takšnimi nagibi, k drugi z drugačnimi.
Prvi metri sestopa so nezahtevni, tako kar hitro izgubljamo višino. Pri krožni polici seje že potrebno spuščati po vrvi. Priprava na spuščanje je zamudna, še posebno, Ce se vrvi zapletejo. Zaradi občasne megle je težko doloCiti pravo smer sestopa. Nekajkrat se za kratek Cas ustavimo, da najdemo pravi prehod. Luna se odkrije, nato zopet zakrije kot sramežljiva dama. Spustov Je precej, pa še vsi niso pravi. En izmed takšnih seje skoraj konCal v zraku, da bi obvisel kot kakšna salama na podstrehi. Vračanje po vrvi bi bila dokaj kočljiva zadeva, še tako moram dobrih dvajset metrov nazaj do Božota.
2e ko mislimo, da smo rešeni, izgubimo sled. Spuščanje po grapi ni obrodilo sadov, tudi prečenje levo in desno ne. Po nekajurnem iskanju prehoda se dogovorimo, da preostanek noCi predremljemo na udobni polici. Z Blažem se namestiva v bližnji korita-sti polici, Božo je pod nama. Ko se telo ohladi, priCno šklepetati zobje. če pa ti uspe za kratek Cas zadremati, ti zaspi še kakšna okončina.
Se nadaljuje
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM SLQVENSKA 41, LJUBLJANA
Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje doma (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS.
1. SL003-01650 PONUDBA:
-	PRETOVORNI KESONI PROSTORNINE CCA 42 M3,
-	NADGRADNJE ZA PREVOZ ŽIVIL: KRUHA, SADJA, MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV, ZELENJAVE, ZDRAVIL, KONFEKCIJE, POŠTNIH POŠILJK, POTUJOČE TRGOVINE NADGRADNJE SO LAHKO IZDELANE NA RAZLIČNE ŠASIJE VOZIL; DIMENZIJSKO SO LAHKO IZDELANE STANDARDNO ALI PO ZAHTEVAH NAROČNIKA.
Naziv : KOVINARSKA, D.O.O. VRHNIKA
Kraj : VRHNIKA Pošta : 61360
Naslov : SINJA GORICA 106 Telefon : 061/755-423 Telefaks : 061/755-401 Teleks *
Kontakt: MARIJA PERKO
2.	SL003-01651 PONUDBA:
1.	POPRAVILO IN VZDRŽEVANJE VOZIL (AVTOKLEPARSKIH, LIČARSKIH, KLJUČAVNIČARSKIH DEL, POPRAVILO HIDRAVLIKE OZ. IZDELAVA NOVE.
2.	PREOBLIKOVANJE PLOČEVIN (RAZREZ, KRIVLJENJE, IZSEK) IZ NAŠEGA ALI VAŠEGA MATERIALA. Naziv : KOVINARSKA, D.O.O. VRHNIKA
Kraj : VRHNIKA Pošta : 61360
Naslov : SINJA GORICA 106 Telefon : 061/755-423 Telefaks : 061/755-401 Teleks i
Kontakt: MARIJA PERKO
3.	SL003-01653
NUDIMO PROSTE KAPACITETE:
-	STRUŽENJE DO FI 600 MM
-	OKROGLO BRUŠENJE DO FI 350 MM
-	OBDELAVA NA HORIZONTALNEM VRTALNO REZKALNEM STROJU 1320 X 1000 X 900 MM.
Naziv : METALING, D.O.O., RADEČE
Kraj : RADEČE
Pošta : 61433
Naslov : KRAKOVO 11
Telefon : 0601/81-613
Telefaks : 0601/81-613
Teleks :
Kontakt: MITJA UHAN
4.	SL003-01655
IŠČEM PARTNERJE ZA FINANCIRANJE IN UREDITEV LOKALA ZA PRODAJO OPREME ZA OPREME ZA TENIS IN GOLF V ROG. SLATINI. ROGAŠKA JE ZELO VELIKO TURISTIČNO MESTO IN NA NOVO IMA GOLF IGRIŠČE, IN ZATO ŽELI
PARTNERJA KI PROIZVAJA ALI DISTRIBUIRA TE VRSTE PROIZVODOV. LOKAL IMAM V NAJEM.
Naziv : CIS GZS
Kraj : LJUBLJANA
Pošta : 61000
Naslov : SLOVENSKA 41
Telefon : 061/150-122
Telefaks : 061/219-536
Teleks : 31-138 GZ YU
Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA
CIS GZS
5.	SL003-01659 PONUJAMO:
1.	ROBOTIZIRANO CELICO ZA RAZLIČNE TEHNOLOŠKE POSTOPKE /VARJENJE, BARVANJE, ' NANOS LEPILA.../
2.	AVTOMATSKE TRANSPORTNE VOZIČKE ZA PRENOS MATERIALA POLIZDELKOV IN KONČNIH IZDELKOV MED PROIZVODNIM PROCESOM ALI V SKLADIŠČU
3.	PREBIJALNE STROJE RASKIN /ŠVICA - DO 6 MM.
Naziv : ROBOTIKA, D.O.O.
Kraj : RIBNICA
Pošta : 61310
Naslov : LEPOVČE 23
Telefon : 061/861-611
Telefaks : 061/861-607
Teleks : 31-482 RIKOSI
Kontakt: TOMI GAVRANIČ
6.	SL003-01660
PONUJAMO PROJEKTIRANJE IN IZDELAVO:
-	KOMANDNIH PULTOV ZA INDUSTRIJSKA KRMILJA V RELEJSKI TEHNIKI ALI S PROGRAMATIBIL-NIMI LOGIČNIMI KRMILNIKI PLC /HITACHI, SIEMENS/ S PRI PADAJOČO PROGRAMSKO OPREMO
-	ZAHTEVNIH INDUSTRIJSKIH KRMILU ZA AVTOMATSKE TRANSPORTNE SISTEME /V PROIZVODNJI IN SKLADIŠČIH/ POLATOMA-TIKE IN AVTOMATIKE ZA SUŠENJE LESA
-	AVTOELEKTRIKE ZA SPECIALNA VOZILA.
Naziv : ROBOTIKA, D.O.O. .
Kraj : RIBNICA
Pošta : 61310
Naslov : LEPOVČE 23
Telefon : 061/861-611
Telefaks : 061/861-607
Teleks : 31-482 RIKOSI
Kontakt: TOMO GAVRANIČ
7.	SL003-01662
POVPRAŠUJEMO PO SKUPNIH V-LAGANJIH NA PODROČJU ROBOTSKE TEHNIKE, AVTOMATSKIH TRANSPORTNIH SISTEMIH, STROJEGRADNJI.
Naziv : ROBOTIKA, D.O.O.
Kraj : RIBNICA
Pošta : 61310
Naslov : LEPOVČE 23
Telefon : 061/861-611
Telefaks : 061/861-607
Teleks : 31-482 RIKOSI
Kontakt: TOMO GAVRANIČ
8.	SL003-01664
PONUJAMO AVTOMATIZACIJO IN MODERNIZACIJO ŽE OBSTOJEČIH STROJEV DOMAČE IN TUJE PROIZVODNJE /STISKALNICE, OBDELOVALNI STROJI, TRANSPORTNE NAPRAVE.../.
Naziv : ROBOTIKA, D.O.O.
Kraj : RIBNICA Pošta : 61310
Naslov : LEPOVČE 23 Telefon : 061/861-611 Telefaks : 061/861-607 Teleks : 31-482 RIKOSI Kontakt: TOMO GAVRANIČ
9.	SL003-01666
POVPRAŠUJEMO PO ZASTOPANJU TUJIH PODJETIJ S PODROČJA ELEKTROTEHNIKE IN STROJNIŠTVA.
Naziv : ROBOTIKA, D.O.O.
Kraj : RIBNICA
Pošta : 61310
Naslov : LEPOVČE 23
Telefon : 061/861-611
Telefaks : 061/861-607
Teleks : 31-482 RIKOSI
Kontakt: TOMO GAVRANIČ
10.	SL003-01673
PONUDBA LESENIH DRŽAL: VEČJE KOLIČINE, SUROVINA JESEN: IZDELANE PO DIN STANDARDIH, SEKIRA: 40 CM; 45 CM; 36 CM; 46 CM; 70 CM; 80 CM. VILE: 135 CM FI 34 ŠTIHARICA: 70 CM FI 30; 85 CM FI 35; 95 CM FI 40. MACOLA : 70 CM. DOBAVA TAKOJ. SEZNAM PALET JE NA VPOGLED V INFORMACIJSKI PISARNI.
Naziv : RIKO HOLDING Kraj : RIBNICA Pošta : 61310 Naslov : LEPOVČE 23 Telefon : 061/861-611 Telefaks : 061/861-607 Teleks i
Kontakt: ANDREJ ZABUKOVEC
11.	SL003-01674
V NAJEM NUDIMO CCA. 1500 M2 OPREMLJENIH PROIZVODNIH PROSTOROV, 450 M2 POKRITIH SKLADIŠČNIH POVRŠIN IN CCA. 250 M2 PISARNIŠKIH PROSTOROV. POLEG POKRITIH POVRŠIN NUDIMO TUDI PRIPADAJOČE POVRŠINE DVORIŠČ, PRIMERNE ZA NEPOKRITA SKLADIŠČA. PROSTORI SO VSELJIVI TAKOJ. LOKACIJA OB IZVOZU UNEC NA AVTOCESTI LJUBLJANA - POSTOJNA.
Naziv : KOVIND
Kraj : RAKEK
Pošta : 61381
Naslov : UNEC 25
Telefon : 061/791-662; 792-211
Telefaks : 061/796-084
'IVilcks *
Kontakt: JOŽE ŠIRAJ IN SREČKO KNAP
12.	SL003-01676
FIRMA HOLDING SERVICE D.O.O., PREDSTAVNIŠTVO RAIFFEISENBA-NKE SALZBURG, AVSTRIJA IŠČE ZA SODELOVANJE SLOVENSKE FIRME, KI SE UKVARJAJO Z DODELAVNIMI POSLI /LOHN-POSLI/. Naziv : HOLDING SERVICE, D.O.O. Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000
Naslov : KOLODVORSKA 7 Telefon : 061/121-145 Telefaks : 061/131-284 n^clcks *
Kontakt: BARBARA SBRIZAJ
13.	SL003-01677
PONUDBA ZA OPREMO STANOVANJA: UNIKATNE PREPROGE, TAPISERIJE, ZAVESE, TALNE OBLOGE, PREŠITE ODEJE, KOPALNIŠKE KOMPLETE,.... ZA REPRODUKCIJO: NARAMENSKI PODLOŽKI, LEPLJIVE MEDVLOGE, NETKANI TEKSTIL, POLNILA ZA BLAZINE, FILCI,
SINTETIČNA VATA, SUKANCI, GUMBI.., VSE PO MALOPRODAJNIH IN VELEPRODAJNIH CENAH.
Naziv :	REGENERACIJA COM-
MERCE, D.O.O.
Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000
Naslov : CELOVŠKA C. 38 Telefon : 061/120-267 Telefaks : 061/111-291 Teleks !
Kontakt: IVAN ŠEGA
14.	SL003-01680
PODJETJE IŠČE ZASTOPSTVO ZA AUDIO IN VIDEO TEHNIKO.
Naziv : „IMAGE“, D.O.O.
Kraj : NOVO MESTO Pošta : 68000 Naslov : ADAMIČEVA 2 Telefon : 068/22-802 Telefaks : 068/29-059 Teleks i
Kontakt: ZORAN ABAZOVIČ
15.	SL003-01682
INTELEKTUALNE STORITVE:
-	IZOBRAŽEVANJE
-	ANALIZIRANJE IN PLANIRANJE
-	INVESTIRANJE
-	ORGANIZIRANJE
-	INTEGRACIJSKI PROCESI
-	POSL. TEHN. POVEZOVANJE. PROSPEKTI SO NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI.
Naziv : IMAGE JB, D.O.O.
Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61109
Naslov : PRERADOVIČEVA 36 Telefon : 061/322-331 Telefaks
Kontakt: JANEZ BREZOVEC
16.	SL003-01688
NUDIMO POSLOVNE /400 M2/ IN PROIZVODNE PROSTORE /800 M2/ TER IŠČEMO PARTNERJA ZA NADALJNJA SKUPNA VLAGANJA OZIROMA KOOPERACIJO NA KATEREMKOLI PODROČJU; PREDSTAVITEV - FOTOGRAFIJA JE NA RAZ POLAGO V INFORMACIJSKI PISARNI.
Naziv : ŠTEFAN ŠLIHTHUBER
Kraj : MURSKA SOBOTA
Pošta : 69000
Naslov : KLAVNIŠKA 3
Telefon : 069/31-262
Telefaks : 069/31-262
Teleks :
Kontakt: ŠTEFAN ŠLIHTHUBER
17.	SL003-01692
PREDSTAVLJAMO SE Z NOVO BLAGOVNO ZNAMKO ŠPORTNE KONFEKCIJE V TRGOVINAH:
AGILITAS LJUBLJANA /WOLFOVA 1/ J & M ŠPORT POSTOJNA MVM ŠPORT MARIBOR ŠPORT -MIST KOČEVJE.
ASPERA LJUBLJANA - BEŽIGRAD JONATHAN IZOLA PINK ŠPORT CELJE OMNIA KRANJ
OMNIA LJUBLJANA - J. SKLADIŠČA - HALA A
ŠPORT AS LJUBLJANA ŠIŠKA L. ŠPORT LJUBLJANA ŠIŠKA Naziv : OPTIMIZEM, D.O.O.
Kraj : POSTOJNA Pošta : 66230 Naslov : VOLARIČEVA 5 Telefon : 067/22-158 Telefaks : 067/23-302 Teleks :
Kontakt: TANJA AMBROŽIČ
Fotoreportaža: Podjetniki Šaleške in Koroške
Radio Alfa. d. d.