Poštnina plačana v gotovini POD VOSTVOM SLAVNE KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE Z VODITELJEM IN UČITELJEM NAŠIH NARODOV TOVARIŠEM TITOM NA ČELU BOMO SPREMENILI SVOJO LJUBLJENO DEŽELO V CVETOČO SOCIALISTIČNO DOMOVINO VSEH DELOVNIH LJUDI. TO JE TUDI NAŠA ZAOBLJUBA IN NAŠA DOLŽNOST PRED MEDNAROD-NIM PROLETARIATOM. Djuro Salaj na I. kongresu Enotnih sindikatov Jugoslavije GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE leto V. — Št. 21. Ljubljana, 27. maja 1949 Mesečna naročnina 12 din. Izvod 3 din vrr ^ru9i kongres Zveze sindikatov Slovenije se nrpSn obd°bju najpomembnejših zgodovinskih kon-nisrs’ k®#* sdaj, ko sta nam V. kongres Komu-nisr*ne partije Jugoslavije in 11. kongres Komu-zag- "Partije Slovenije osvetlila in razčlenila vso in n?*110 delavskega gibanja, nam je laže razumeti J občutiti vse ogromne sile protislovij, ki so trčile juga ob drugo v gigantski borbi približno- enega rl0‘otja za pravice delovnega ljudstva naših na-pr;OV *n vsega sveta. Oba kongresa sta nam skozi dalj10 dialektičnega proučevanja pogojev pove-n„x ’ Po kakšnih poteh je hodilo delovno ljudstvo Pričeln do kam je prišlo na ta dan} ko delejl0 drugi kongres. Danes, •ko se zbirajo sečC) kongresa, je prilika kakor nalašč, da po-redn° vsakem stavku svojih debat v svojo raziti J s.avest s ponosom na svojo herojsko Partijo, vgj? je ves čas razredne borbe vodila, učila, navala in ga končno pripeljala do zmage. luc-. *ndikati so bili Partiji roki za orožje revo-• Ko si je Partija utrdila svoj vpliv v vSe jfnjk sindikatih, ji je kmalu uspelo pripeljati harJtt&S-ove organizacije na linijo revolucionarne s p Partija se je tako vedno bolj povezovala s0 g brskimi množicami in pod njenim vodstvom polit% ekonomske stavke vedno bolj razraščale v livno,’ Prepovedi URSS-a je Partija vso ak-PaJJt razrednega sindikalnega gibanja prevzela Odbori »Delavske enotnosti« so v pogojih vatnega terorja protiljudskih režimov nadalje-til0 * delavsko razredno borbo, pripravljali so ne-bene 0 ljudsko vstajo, sestavljali oborožene bor-je nafkupine takoj ob vdoru okupatorja. Ko pa nieMtn Partiia pozvala narode na vstajo, so pod nejŠiri v?dslvom prvi prijeli za orožje najborbe-njifrii doli delavcev in napredne inteligence. Med 4 So hil: rrnocf Z j_____ Zaradi klevet, ki dežujejo na našo iiisjji® Partijo, pa je zlasti treba obdržati v da je v času najhujše preizkušnje Pfvct JJužnjenih narodov v Evropi, naša Partija r}ar^.azPmrrttela ljudsko vstajo takrat, ko so vsi l^Perinti Evropi ječali v suženjstvu osvajalnega prva od vseh ostalih Partij pozvala Pafr.J:ni - ... r°ke. t$i °bodi kapitala in prevzame. oblast v svoje 0sVob()faJetniki, ki skušajo ponižati našo narodno tF^eznih*0 borbo na raven pretepaških akcij po-.tija tajS^uPin> so pozabili, da je imela naša cj°namfh‘l<:?.at ea seboj že mogočno zvezo revolu-j /e n? ljudskih množic — Ljudsko fronto in d°*načih!i Centralni komite s Tmim na čelu na j0a.niZjr„Jb, med svojim ljudstvom, pričenjal z hzem sin borbo takrat, ko je fašistični imperia-^°djarmijeni krvave orgije zmagoslavja v vije smn v°dstvom Komunistične partije Jugosla-P°d vodstiJ10"311}}1 Krov zato, ker so se sindikati jeklenitim. Partiie razvijali, rastli, se krepili h°zi to o:,’ 3e, Potem razumljivo, da so postali no uoroo po osvoboditvi pod vodstvom prav iste Partije »množična organizacija vladajočega in vodilnega delavskega razreda, naj močnejši steber ljudske oblasti in Ljudske fronte«, kakor je o sindikatih dejal Edvard Kardelj na V. kongresu KPJ. In ker je tako in ker so naloge sindikatov pod novimi pogoji torej, da razvijajo nov odnos delavskega razreda in delovnih množic sploh do dela in ker so sindikati od osvoboditve do danes v okviru teh nalog rastli in razvili silno dejavnost v presajanju partijskih direktiv v akcije, je pomembnost II. kongresa Zveze sindikatov Slovenije toliko večja, zlasti še, ker je razdobje od 1. pa do II. kongresa po času sicer majhno, po vsebini pa za razvoj delavskega razreda našega naroda silno bogato in polno zgodovinskih pomembnosti. Potem, ko smo pregnali okupatorje in porušili temelje starega družbenega reda pri nas, se je za nekaj tisočev svet prevrnil na glavo, ea milijone delovnih ljudi pa se je postavil na noge, kar se reče: ko smo pregnali buržuje in jim vzeli proizvodna sredstva, smo poslali mi milijoni, mi delovni ljudje gospodar vsega bogastva naše dežele, pričeli smo upravljati svojo državo, svoje tovarne, svoje rudnike, svoje gozdove. Kako je to delavski razred izvrševal, bo pokazal prav ta kongres njegov, kajti pred vsem delovnim ljudstvom bo delavski razred Slovenije podal svoje račune, svoje uspehe in napake ter bo sklepal, kako bo treba delali vnaprej, da bo bodočnost naša vedno lepša. Kongres Zveze sindikatov Slovenije je zalo prav za prav parlament delavskega razreda Slovenije, najvišji organiziran izraz dela, volje in delovnih načrtov silne armade delovnih ljudi, ki je uresničila Cankarjevo napoved, ko je dejal: *Ljudstvo si je napisalo sodbo samo, ni mu je ne frak ne talar!* Napak pa bi bilo, zlasti v teh časih, ko nam klevetniki iz Infornibiroja trdijo, da smo nacionalisti, če ne bi na tem kongresu govorili, kako je Partija borbo našega delavskega razjeda zvesto po nauku marksizma-leninizma razporedila po vsej fronti mednarodnega delavskega gibanja. Svetle tradicije zvestobe in ljubezni do delovnih ljudi vsega sveta je plemenito gojil naš proletariat od vsega začetka delavskega gibanja, zlasti pa, ko ga je pričela vzgajati njegova Partija. Silna ljubezen našega delovnega ljudstva do narodov Sovjetske zveze, ki je ostala čista in neskaljena tudi danes, čeprav nas tvorci Resolucije is Moskve blatijo na način, kakor so to delali belogardisti, je rezultat pravilne, plemenite inlernacionalislične vzgoje delavskega razreda po Partiji, ki je z enako plemenitostjo, izvirajočo iz inlernacionalističnih dolžnosti nasproti delovnim ljudem vsega sveta, znala popeljali jugoslovanske komuniste na bojno fronto delovnega ljudstva Španije, kakor je med vojno s svojimi partizanskimi brigadami pomagala sosedom v borbi proti skupnemu sovražniku. Prav tako je znala v času, ko nam je vsega primanjkovalo, prepričati naše delovne ljudi, da so resnično predani svetlemu internacionalizmu, poslali pomoč v hrani češkemu, bolgarskemu, romunskemu in albanskemu delovnemu ljudstvu, prav tako pa so s stvarno pomočjo izkazovali pomoč francoskim stavkajočim rudarjem, grškemu borečemu se ljud- stvu; po navdihu svoje Partije so z navdušenjem odhajali naši delavci in strokovnjaki albanskemu delovnemu ljudstvu v njihovo zaostalo deželo gradit njihovo prvo železnico, od srca radi so jim dali naši delovni ljudje kruha in obleke, ker so bili bolj potrebni kot mi, čeprav smo tudi mi vsega tega malo imeli. Seveda največ bomo govorili na tem kongresu o uspehih, ki smo jih že izbojevali v tej gigantski borbi za socializem, o izpolnjevanju in preseganju plana, o naših lastnih silah, ki jih vsak dan bolj sproščamo v akcijo, o udarnikih, novatorjih in ra-cionalizatorjih, o prehrani, o socializaciji vasi, o kulturno-ideološkem delu, o napakah in slabostih — skratka o vsem, kar koli je važnega za naše delovne ljudi. Govorili pa bomo in to na glas govorili, tudi o tem, kako je naš delavski razred trčil na ovire, kakršnih ni pričakoval, zlasti pa celo ne od tam, od koder so prišle. Da, bolje bi bilo, če tega ne bi bilo treba! Toda zgodilo se je! Kakor vreščeče vrane so se dvignile ob naših mejah v Informbiroju skovane laži in klevete na našo Partijo, na njeno vodstvo, to se pravi na nas vse, ker je vse naše delovno ljudstvo spojeno s svojo Partijo na življenje in smrt — zaradi tega, ker nočemo priznati, da je laž resnica. To pa je tudi vsa modrost in vsa znanost Infornibiroja in v tej zasukani modrosti je tudi že vsebovana vsa tragična zmota in zloba tvorcev klevetniške kampanje, saj so tako z nekim posebnim namenom stopili s poti marksizma-leninizma, poteptali načela enakopravnosti in mednarodne solidarnosti v delavskem gibanju, ustvar-jajoč' tako nabuhlo suverenost ene Partije nad drugimi Partijami. S tem pa, da nanj ovirajo graditev socializma, so zatajili interese delavskega razreda vsega sveta, kajti svetovni proletariat ima v vsaki novi socialistični deželi novega, mogočnega zaveznika v borbi proti imperializmu. Tako gradimo socializem z lastnimi silami. Pot, po kateri nas vodi naša Partija, je dosledna pot marksizma-leninizma, kajti če ne bi hodili po tej poti, bi ne pričeli z oboroženim uporom in ne bi tvegali ljudske revolucije; ne bi obnovili domovine, niti ne bi mogli graditi socializma, skratka — ostali bi kravji pastirji, kakršni smo bili v zaostali kraljevski Jugoslaviji. In prav zaradi lega, ker kravji pastirji nismo hoteli ostali, so si izmislili tisoč najogabnejših laži, da bi nas prestrašili in spokorili Niso hoteli priti k nam, da bi se prepričali o našem delu; čemu tudi, laž si lahko izmisli človek ludi v Moskvi, v Pragi, v Varšavi, v Sofiji, v Bukarešti, v Budimpešti, v Tirani — ali pa tudi na koncu sveta! Mi se zavedamo po zaslugi svoje Partije, ki je znala poklicati vse sile delovnega ljudstva za izgradnjo socializma, da graditev socializma v eni deželi ni le stvar ene dežele, temveč da je to stvar proletariata vsega sveta. Nikdar nikoli si nismo umišljali graditi socializem brez sodelovanja prijateljskih in zavezniških demokratičnih držav, kajti mi nismo nikdar podvomili v internacionali-stično dolžnost, ki je ne narekuje samo nauk mar- kshma-leninizma, temveč ki 'izvira iz 'internacionalne proletarske solidarnosti za skupno frontb proti skupnemu sovražniku. Toda Sovjetska zveza in države ljudske demokracije na ukaz Inform-biroja nočejo izpolnjevati niti dolžnosti, ki izvirajo iz obojestranskih trgovinskih in prijateljskih pogodb, da o socialistični pomoči, ki nam je ne nudijo, sploh ne govorimo. če sklene Sovjetska zveza trgovinsko pogodbo z Ameriko — je to v njihovih glasilih velika diplomatska zmaga. Če sklenemo mi trgovinsko pogodbo z Ameriko — je to v njihovih glasilih izdajstvo proletariata. Ali je k temu še kaj dodati? Dvojna morala Informbiroja je očitna, če vemo, da gre sovjetsko jeklo, da gredo češki stroji, da gre madžarska pločevina raje v dežele Marshallovega plana, to se pravi v antidemokratični tabor, nego k nam, ki moramo gradili socializem zato z lastnimi silami! Mi občutimo to kol frontalen napad na množice naših delovnih ljudi, naših narodov, ki za nobeno ceno nočejo ostati več kravji pastirji, temveč hočejo poslali ponosni, svobodni, napredni, socialistični, enakopravni delovni ljudje Titove Jugoslavije, kar bodo z zgraditvijo socializma, ki ga uči graditi njihova Partija, tudi kmalu dosegli. »Težko nam je,* je dejal tovariš Tito v svoji novoletni poslanici narodom Jugoslavije za l. 1949. »Toda kdaj pa nam je bilo lahko? Navadili smo se na težave, toda ne morejo nas omajati, kaj šele zlomiti. Verjeli smo v zmago in borili smo se takrat, ko je vsa Evropa ječala v fašistični temi. ■. Mi tudi danes ne omahujemo. Tisti, ki upajo, da nas bodo s klevetami in lažmi prisilili priznati, da resnica ni resnica, naj vedo, da to ni prav. Ljubezen do resnice in pravice je pri nas tista sila, ki nam ne dovoljuje, da bi bili brez hrbtenice ... Prepričani smo, da bo tudi to pot zmagala resnica in pravica, ker sicer bi bila na svetu zelo mračna perspektiva.* Ko bodo delegati kongresa zborovali v imenu tisočev in tisočev rudarjev, železarjev, zidarjev, tckstilk. železničarjev, gozdnih delavcev, v imenu inženirjev, učiteljev, zdravnikov in znanstvenikov pod zastavo Partije, ne bodo govorili o težavah z mračnim čelom, temveč z vedrim pogledom v bodočnost. Trdno smo prepričani, da bo kongres z navdušenjem sprejel vse nove in še večje obveznosti 'do Partije in do domovine in da bodo sindikati kot šola komunizma premagali vse težave, pa. naj bi se pojavile še kakršne koli, kajti Partija, prav tista Partija, ki nas je vodila od štrajka. do štrajka, ki je bila z nami v ječah in povsod, kjer je borba za pravice delovnega ljudstva izzvala trpljenje in smrt, tista Partija, ki nas je vodila v naskoke na. sovražnikove bunkerje in tanke, nas tudi danes vodi v juriš na vse težave — je z nami vred na tem kongresu! Delavski razred Slovenije, bratsko in enotno združen z delavskim razredom vseh narodov Jugoslavije, gleda smelo in vedro v bodočnost, kajti 11. kongres bo ponovno dokazal vsemu svetu, da ga vodi njegova Partija s Titom na čelu pravilno in hitro v socializem! K i 7? 0 Kolektiv rudnika lignita Velenje uspešno izpolnjuje sprejete obveznosti v počastitev H. kongresa ESS Po vsej Sloveniji sprejemajo delovni kolektivi že več mesecev razne obveznosti ter si napovedujejo tekmovanja v počastitev il. kongresa ZSS. To socialistično tekmovanje si danes prisvajajo vsi delovni kolektivi kot nov način dela za čim^ hitrejšo izvedbo planskih nalog, ki stojijo pred nami. S tem novim načinom dela, s tekmovalnimi in individualnimi obveznostmi dokazujejo kolektivi svojo odločno voljo za premagovanje vseh težav, ki nastajajo pri izpolnjevanju planskih nalog. So pa tudi jasen odgovor vsem sovražnikom, vsem tistim, ki na kakršen koli način hočejo zavirati našo pot v socializem. Naše delovne ljudi vodi v tej težki borbi za ustvaritev postavljenih ciljev prekaljena Partija pod vodstvom tovariša Tita. Eno stoji trdno pred očmi našega delavca: zgraditi socializem z lastnimi silami. Rudarji kolektiva rudnika lignita Velenje delajo v predkongresnem tekmovanju z velikim delovnim poletom in odločno trejo vse zapreke, ki se pojavljajo na naši poti v socializem. Z visoko moralno zavestjo pa se borijo v prvih vrstah komunisti, ki s svojo požrtvovalnostjo dokazujejo, kako se je treba boriti za izpolnitev planskih nalog. Delovni kolektiv je v počastitev II kongresa ZSS sprejel obveznosti, ki jih že tudi pridno izpolnjuje. 16. maja so ustanovili partijsko številko, ki jo sestavljajo predvsem komunisti kolektiva. Vanjo je vključenih tudi večje število nepartijcev, ki delajo skupaj s svojimi tovariši. Ta številka je pokazala že minulo leto svojo visoko politično zavest ter svojo udarno moč. Vodja je tovariš Rednak Rafko, ki kljub slabemu zdravju s svojo številko neumorno dela dan za dnem pod zemljo. Obvezali so se, da bodo do 1. junija izkopali 600 ton premoga, a že v pičlih štirih dneh so dosegli 350 ton. V nedeljo 15. maja je bilo organizirano delo v jami za čimprejšnjo dosego plana. Odziv je bi! na prvi tretjini 100-odstoten, toda tudi ostali dv® tretjini nista zaostajali. Do 15. maja je bi! rudnik 14 odstotkov pod planom, s pravilno organizacijo dela in prostovoljnim delom pa so ta odstotek znižali za 12,5 %>. V lastni opekarni žgejo na prostovoljni osnovi opeko, ki bo služila potrebam rudnika in nekaterim rudarjem za popravila stanovanjskih hiš. Študij so ponovno poživili, ker se je zadnje čase nekoliko poslabšal. V dnevih do i. junija se bo vse članstvo poglobilo v problematiko naše vasi, študirali bodo o zadružništvu ter se seznanjali s kmetijsko-obdelovalnimi zadrugami, njihovimi pravili in delom. Po vseh obratih so imeli množične sestanke, ki so imeli namen dvigniti delovni polet delavcev. Ekonomija rudnika se je odzvala tekmovanju, ki ji ga je napovedala ekonomija splošno-stavbenega gospodarstva v Ljubljani, Dne 8, maja je priredila organizacija Zveze borcev Pesje skupaj z delovnim kolektivom rudnika partizanski pohod na Graško goro, v spomin na junaški pohod 14, divizije na Štajersko. Ob tej priliki je bilo obdarovanih mnogo ljudi s praktičnimi darili v skupnem znesku 18.000 dinarjev. Na Plešivcu pa so pridni kovači in mehaniki rudnika Velenje popravljali našim delovnim kmetom vozove, lopate, sekire, stroje in drugo orodje. V letošnjem letu je bilo proglašenih 62 udarnikov in 2 racionalizatorja, ki so bili nagrajeni na dan 1. maja. Sindikalna podružnica je z denarno pomočjo omogočila nakup šolske mladinske knjižnice nižji industrijski rudarski šoli. Na rudniški ekonomiji se je ustanovila partijska celica, ki šteje pet ljudi. Na pobudo tov. Jožeta Vrabiča, vodje rudniškega zunanjega obrata, so sprejeli na svojem zadnjem sestanku nekateri delavci individualne obveznosti, kjer so se posebno izkazali komunisti in s tem potrdili veliko politično zavest in predanost naši Partiji in tovarišu Titu. \ ---------------------------------------- Berta za dosego polletnega plana ¥ tovarni »Splošna« Maribor Na proizvodnih posvetovanjih v tovarni »Splošna« v Mariboru so delavci sklenili, da se bodo z vsemi silami borili za pravočasno dosego polletnega plana. Posamezne brigade so si napovedale tekmovanje. Tako je zakovičarska brigada tov. Vragešiča napovedala tekmovanje vsem ostalim zakovičarskim brigadam v konstrukcijski delavnici. V konstrukcijski delavnici, ki je grlo proizvodnje, se je delo še bolj kot v drugih delavnicah poživilo. Besede direktorja tov. Šturma, da je dosega polletnega plana najlepši dokaz zvestobe našemu narodu, Partiji ter maršalu Titu in obenem najlepši odgovor klevetnikom, so našle odmev pri slednjem delavcu. Tudi tisti, ki jih prej ni toliko zanimal naš plan in borba Za njegovo dosego, se sedaj na pobudo naših najboljših in najbolj zavednih delavcev učvrščajo v prve vrste borcev za dosego polletnega plana. To se vidi predvsem pri skupini se stavljačev pod vodstvom mojstra tov. Ju-rečka Sestavljajo razne železokonstruk cijske dele. Z dobro organizacijo dela in s požrtvovalnostjo vseh tovarišev te skupine žanjejo velike uspehe. Tu si posebno prizadevata tovariša Ribič in Mlina- rič, ne zaostajajo pa tudi tovariši iz pred-obdelave. Njihov mladi mojster tov. Zor-jan s svojo veliko požrtvovalnostjo, veliko prispeva k skupnim uspehom. Hiti od stroja do stroja, od delavca do delavca, daje navodila in nasvete ter vodi organizacijo dela. Tovarišem pa, ki so prišli pred kratkim v podjetje, daje tovariške nasvete ter jih izobražuje, da bodo čim-prej usposobljeni za delo v naši težki industriji. Tudi delavci iz drugih skupin in delavnic so delavni, vendar učinek njihovega dela ne pride toliko do izraza, ker brigadni način ni dobro vpeljan. Tako je v mehanični delavnici, kjer je ena izmed prvih brigad- Uspeh brigade ni zadovoljiv. ker se ne vodi točna evidenca med brigado samo Treba bo povsem med brigadami uvesti še večje tekmovanje, organizirati dobro evidenco tekmovanja ter spraviti v življenje tekmovalne komisije, ki zelo ‘površno delajo v kolikor že obstajajo: Tako bo tovarna »Splošna« 's pravilnim tekmovanjem brigad ter z dobrim brigadnim načinom dela dosegla ir- še predčasno izpolnila svoi polletni plan. H. Kolektiv državnega posestva Jeruzalem casino izpolnjuje svol polletni plan in enomesečno predkongresno tekmovanje Na državnem posestvu v Jera zale- politično izobraževali imajo mesečno mu so že v letu 1947 uvedli delovne norme za vsako kulturo, kar omogoča evidenco nad delom posameznega delavca ali skupine. Za vsako brigado, desetino ih tudi za posamezne delavce imajo grafikone, k; prikazujejo nji hove uspehe. Polletni plan so do 22 maja izpolnili 90 odstotno ter se borijo, da ga bodo dosegli 100 odstotno do zaključka predkongresnega tekmovanja. Da bi si delavci pridobili potrebno strokovno znanje pri svojem delu. so organizirali enomesečni strokovni tečaj, ki je pod vodstvom tov. upravnika dobro uspel- Tečaj je obiskalo 26 tečajnikov, med njimi tudi 4 ženske. Da bi se delavci dim bolj seznami«; z delom in nalogami na posestvu in se V gospodarske politične sestanke, katerih se udeležuje nad 95% »sega delavstva. Na posestvu imajo tudi dom igre in dela, ki je za njih posebno velikega pomena. V njem se vzgajajo otroci delavcev. v nove. vedre, socialistične lin di. To odgovorno nalogo v domu vrš vzgojiteljica tov. Tuco .Mara, ki je tem otrokom res prava mati. Trideset najboljših delavcev, ki se v delu najbolj odlikujejo, bo dobilo nagrade in polivale Velik delovni polet, s katerim delajo delavo: na državnem posestvu v Jeruzalemu kaže, da kljub klevetam delavstvo ne uased-a njihovim izmišljotinam. \ Tudi poljedelski delavci državnega prosiva Dornava so zvesti in neumorni graditelli socializma V obdobju pred II. kongresom ZSS je tudi delovni kolektiv poljedelskih delavcev državnega posestva v Dornavi pri Ptuju sprejel velike naloge za izpolnitev proizvodnega plana v I. pol letju. Pri izpolnjevanju planskih nalog so usposobili v raznih tečajih 24 članov sindikata za kvalificirane in polkvali-ficirane delavce za vse panoge kmetijstva. S pravilnimi prijemi in smotrno vzgojo članstva ter z uvedbo bri-gadnega načina dela so dvignili delovno disciplino za 50%. Z velikim veseljem so se lotili nad vse važne planske naloge, t. j. gradnje modernih svinjakov za svinjsko farmo, ki bo štela okrog 600 svinj. Pod strokovnim vodstvom okrajnega gradbenega podjetja Ptuj je v enem mesecu zraslo iz tal pet ličnih objektov, ki so zgotovljeni v surovem stanju. Njihovo veselje pa se je podvojilo ko so zvedeli, da bo 50 njihovih molznih krav dobilo nov. najmoderneje opremljen hlev, čigar temelji se že dvigajo iz zemlje. Pri gradnji navedenih objektov je ves kolektiv ki šteje okrog 150 elanov, doslej opravil že 1500 ur prostovoljnega dela, ' , Kljub vsem tem nalogam niso pozabil; na izpolnitev nalog, kj jih postavlja pred nas naš petletni plan, za dvig vseh poljedelskih proizvodov V pomladni setveni kampanji niso pozabili, da je kakovost in količina pridel- ka odvisna od, pravilne izbire in selek cije semena, pravočasne saditve in do bre obdelave zemlje Kljub neugodni zimi in dolgotrajni pomladni suši »o njihovi posevki vsestransko zadovoljivi ter pričakujejo najboljši pridelek. Vinogradniški kolektiv podružnice je pomladil njihove vinograde v velikosti 2 ha, zasadil 200 novih sadnih dreves, ves sadni nasad pa je z zimskim in pomladnim škropljenjem odlično zavaroval pred sadnimi škodljivci. Tudi vrtnarski kolektiv jih je v letošnjem letu preseneti! z izdelavo novih toplih gred, v katerih že vzga ja nešteto mladih sadik. Postreči jim hoče z najrazličnejšo okusno zelenjavo, ki jo bo s pridom uporabljala njihova vzorno urejena sindikalna kuhinja, ogromne količine pa bo vrtnarstvo lahko nudilo tudi našemu delovnemu ljudstvu za prehrano. Pri vsem delu in izvajanju nalog pa se niso postavili na stališče ozkosrčnosti, ampak so se odzvali klicu domovine za izpolnitev večjih in obširnejših nalog. Pri gradnji novega Beograda sodeluje 6 članov, v borbo za izpolnitev letošnjega plana gozdarstva pa je šlo 7 članov njihovega kolektiva. Vse planske naloge izvaja po večini mladi kader, zajet iz domače In okoliških vasi, kj ga z vzorom neumornega, vestnega in vseskozi marljivega delavca vodi dolgoletni kmetijski strokovnjak upravnik tov. Retelj Alojz. Naperi za dosego plana usnjarjev v Kamniku Zimski meseci so hudi in zahrbtni sovražniki našega planskega dela, ker so naše apnene jame v odprtih prostorih in nam voda v jamah zamrzne pri vsakem močnejšem mrazu. V takšni ledeni vodi se vložene kože ne lužijo tako hitro kot v normalni vodi. Posledica tega pa je, da morajo kože več dni ležati v jamah, kot je po planu določeno. Izdelani so že načrti za nove lužilne jame, toda dokler novih jam nimamo, moramo pač sami skrbeti, da bo plan izpolnjen. Statistika prvega četrtletja je pokazala, da plana nismo dosegli niti v količini, niti v kakovosti. Naši delavci dobro vedo, da se ne borijo le za domače tržišče, ampak da vodijo neusmiljeno bitko s tovarnarji-kapitalisti na svetovnem tržišču, kjer odloča edinole kakovost svinjskih kož, in da je naša proizvodnja namenjena v prvi vrsti le za izvoz. Od Trsta, Italije, Švice, Holandiie in Švedske do Amerike je naše svinjsko galanterijsko usnje znamke UTOK v stalnem boju s kapitalistično proizvodnjo in zmaguje s svojo kakovostjo. Ker je kakovost galanterijskega usnia v zimskih mesecih nekoliko padla, je završalo med našim delavstvom. Na številnih konferencah komisij za kakovost bi lahko videli pravilno sliko o velikem trudu naših delavcev iti mojstrov, ki so skušali odkriti vzroke poslabšanja kakovosti. Prav vsaka faza izdelave je bila kritično pregledana in starejši delavci so povedali b svojih izkušnjah ter opazovanjih pri delu. Njihovi skupni napori niso ostali brez uspeha. Vsak oddelek je hotel dokazati z vestnejšim in natančnejšim delom, da ie proizvodnja v njegovi jazi res v redu. Napetost je naraščala iz dneva v dan in vsi so čakali poročila o kakovosti novo-izdelane partije Naš delovni kolektiv je zmagal in kakovost je zopet na višku. Izboljšanje kakovosti na pomeni novo zmago na svetovnem tržišču, a ne samo gospodarsko zmago temveč še boli politično zmago, ker raste ugled Titove Jugoslavije in njene socialistične proizvodnje. Ista železna volja, M je zmagala pri delu za dvig kakovosti, zmaguje tudi pri planu. Ker plan prvega četrtletja ni )il dosežen, je naše delavstvo na množičnem sestanku sklenilo, da bodo vsi delavci delali v nedeljo 15. maja v počastitev našega kongresa. Ni ostalo le pri sklepu V nedeljo ie tovarna obratovala pri polnem številu delavstva in dosegla- dnevni plan. Borbenost našega kolektiva narašča, napovedali smo tekmovanje Industriji usnia na Vrhniki, da preizkusimo svoje sile. S prostovoljnim delom bomo nadomestiti zaostanke piana iz Zimskih mesecev, a naš plan za lote 1949 bomo do«<-gti vsaj v istem roku kot v letu 1948 O. €<*mentar"‘! Trbovlje za lil. ZSS Cementarna Trbovlje je v predkongresnem tekmovanju dosegla velike uspehe in izpolnila obveznosti, ki si jih je zadala že 1. aprila t. 1. Ves čas tekmovanja je dnevno presegala plan. Na dan kongresa bo mesečni plan za mai že dosežen i'n presežen. Ves čas tekmovanja je kolektiv stalno skrbel za kakovost cementa. Pri znižanju proizvodnih stroškov je pri-, šla predvsem do izraza poraba pre-mogovga prahu namesto zdroba, kar znižuje proizvodne stroške. Pr.; tem je treba upoštevati, da je s kurjenjem prahu teže doseči dnevno proizvodnjo, ker je ta vrsta goriva slabše kakovosti Kljub temu je cementarna obdržala proizvodnjo in jo celo dvignila. Na dan kongresa bo delovni kolektiv cementarne nape] vse sile, da bo dnevni plan čim bolj presegel, istočasno pa bo s prostovoljnim delom v dneh kongresa popolnoma izpraznil skladišče kliiikerja. Ves kolektiv se zaveda važnost: 11 kongresa Zveze sindikatov Slovenije in je kakor doslej tako tudi danes vedno v prvih vrstah borbe za čim prejšnjo zgraditev socializma Najboljši rudarski kolektiv rudnik Trbovlje napoveduje za čimprejšnjo izpolnitev polletnega plana enomesečno tekmovanje vsem rudnikom v državi Na dan 25. maja 1949. ko vsi narodi Jugoslavije proslavljajo 57. rojstni dan našega ljubljenega učitelja maršala Tita in v dneh, ko se vsi člani sindikalnih organizacij pripravljajo na II. kongres Zveze sindikatov Slovenije, so se sestali rudarji rudnika Trbovlje na množičnih medizmeničnih sestankih. Na teh sestankih so pregledali dosedanje delo kot najboljši rudnik v mesecu aprilu v zveznem in republiškem merilu ter sprejeli nove obveznosti. V januarju so izpolnili plan 100%, v februarju 102%, v marcu 107% in v aprilu 108%. Do dne 25, maja so presegli majski proizvodni plan že za 2,8%. Trdno so se odločili, da bodo polletni plan tretjega leta Titove petletke zmagovito izvršili in ga presegli za 4,2%. Na podlagi više postavljenega plana in sprejetih obveznosti na 11. kongresu rudarjev v Beogradu, da bodo letni, plan izvršili do 29 novembra, so sprejeli rudarji rudnika Trbovlje nove obveznosti, s katerimi bodo pomagali izvršili polletni in letni plan. Za čimprejšnjo izpolnitev polletnega plana napoveduje rudnik Trbovlje enomesečno tekmovanje vsem rudnikom v državi. Tekmovanje bo trajalo od 1. junija do 1. julija 1949. Da bodo tekmovanje tudi v celoti uspešno izvedli, so sprejeli najboljši rudarji in nameščenci individualne obveznosti, na podlagi katerih bodo na Vzhodnem obratu nakopali 3300 ton premoga, na Zapahnem obratu 1500 ton, Doberni Neži 1110 ton; tovariši iz uprave rudnika Trbovlje bodo nakopali 1036 ton, uslužbenci delavsko-nameščenske restavracije 770 ton; člani celice KP separacija bodo nakopali do 29. maja 70 ton. Poleg tega bo upravni odbor sindikalne podružnice nakopal 1042, zufianji obrat pa 680 ton premoga. Do sedaj sprejete obveznosti znašajo 9508 ton. Tovarišice, ki delajo na vožnji, bodo opravile 160 ur, delovodja na Neži in obratovodja pa vsak po 50 ur prostovoljnega dela. Kolektiv rudnika koplje poleg dela pri premogu še vodovod, pri čemer je že opravil 1410 ur prostovoljnega dela. Kolektiv opekarne pa bo v prostovoljnem delu napravil 15.000 komadov zidne opeke in jo podaril partizanskima Pogorelcema tov. Peklarju in Koširju, rudarjema iz Laškega. Kolektiv elektroobrata Trbovlje bo do 29. novembra napeljal elektriko do sindikalnega počitniškega doma na Partizanskem vrhu. Trboveljski rudarski kolektiv poziva na tekmovanje vse rudarske kolektive v državi. S temi obveznostmi hočejo trboveljski rudarji zmagovito preseči plan prvega polletja, I Kolektiv rudnika Hrastnik se ie odzval pozivu trboveljskega rudnika Kolektiv rudnika Hrastnik je na osnovi tekmovalne napovedi rudnika Trbovlje vsem premogovnikom v Jugoslaviji, pristopil k sprejemanju novih individualnih obveznosti. Kljub težkočam in težkim jamskim prilikam so se na dan rojstnega dne maršala Tita obvezali, da se bodo vse tri tretjine izmenjavale na deloviščih. V obratu Ojstro bo nadzorniška številka do 30, junija v svojem prostem času natovorila 150 ton premoga. Prav tako druga pazniška številka, ki se je obvezala natovoriti 350 ton premoga. Pazniška številka obrata Hrastnik bo naložila 120 ton, a druga pazniška številka 250 ton premoga Poleg teh so sprejeli individualne obveznosti še nekateri najboljši delavci. Tudi sindikalni aktiv in rudniški komitet KP bo naložil 150 ton. Skupna obveznost, ki so jo sprejeli 25. t, m. znaša 1235 ton premoga, ki ga bodo natovorili na vagone. Rudarji v Zagorju že sprejemajo nove obveznosti Poziv rudnika Trbovlje na tekmovanje odjekuje že v vseh rudnikih Slovenije. Prve obveznosti v Zagorju so sprejeli 25. maja. Obrat Kisovec bo naložil 400 ton in obrat Kotredež 500 ton premoga. Sprejemanje skupinskih in individualnih obveznosti se nadaljuje V Zagrebu se |e začel II. kongres Zveze sindikatov Hrvatske V Zagrebu se je začel v nedeljo II, kongres Zveze sindikatov Hrvatske Kon gresa so se poleg sekretarja politbiroja CK KP Hrvatske Vladimirja Bakariča udeležili tudi ostali člani Politbiroja CK KP Hrvatske in vlade, predstavnik Jugoslovanske armade. Centralnega odbora ZS Jugoslavije in predstavniki glavnih odborov drugih liudskih republik Po izvolitvi častnega i n delovnega predsedstva in po pozdravnih govorih ie Podal referat o delu sindikatov od prvega do današniega kongresa predsednik Glavnega odbora ZS Hrvatske. ki ie v svo-iem referatu prikazal kakšen delež so prispevati sindikati v Hrvatski pri uresničevanju gospodarskih nalog, kaj so do slej storili v pogledu usposabtiania strokovnih kadrov in kolikšno skrb so posvečati sindikati oreskrbi in stanovanjskim vprašanjem delovnih ljudi V poročilu, ki ga ie za tem podal tajnik Glavnega odbora ZS Hrvatske Dragotin Bogdanovič, je govoril o izrednem tekmovalnem poletu vseh delovnih kolek-titov v Hrvatski. kar je omogočilo, da 'e bil lansko leto plan, čeprav ie bil znatno povišan, dosežen s 106%. Govoreč potem še o prenašanju izkušeni racio-nalrzatoriev in novatorjev. katerim se je posvečalo do zdaj vse premalo pozorno- sti, je prešel na vprašanje delovne sile in usposabljanja strokovnih kadrov Samo letos bo Hr-vatska rabila 68.000 novih delavcev in poleg tega še 18.000 polkva-lificiranih in 19.000 kvalificiranih delavcev V ideološkovzgojnem pogledu so sindikati Hrvatske dosegli dosedaj celo vrsto pomembnih uspehov Samo v lanskem letu je bilo več kot 50.000 predavani, imeli so 15.240 krožkov, v katerih ie bilo zajetih 133 115 članov sindikata; v seminarjih, kjer so predelavah vprašanja iz našega družbenega in politične^® življenja, pa je bilo vključenih 8987 članovi Kultumoumetniška dejavnost postaj* tudi v Hrvatski z vsakim letom boli množična Medtem ko je bilo leta 1947 šel® 39 društev, jih je danes že 68, k čemtil so v znatni meri pripomogla denarn® sredstva vlade LR Hrvatske in Centralnega odbora, ki je letos dal na razpolag® za kulturnoprosvetno delo v Hrvatsk' 71,800000 dinarjev. Po referatih se je razvila diskusija, * kateri so delegati analizirali delo h* uspehe, pa tudi napake in pomanjkljivosti. ki itb bo še treba odpraviti, da bod® čimprej ustvariti vse osnovne pogoje Z< zmago socializma. Po zašlij*i slPtSikalnih organizacij dosegajo kolektivi gostliisko taaristiersa stroke velike uspehe Te dni je Republiški odbor sindikata gostinsko-luristične stroke Slovenije na letnem občnem zboru pregledal svoje dosedanje delo. Sindikat gostinsko turistične stroke zajema hotele, restavracije, zdravilišča, letovišča, prehodne in oficirske menze ter ostala gostinska podjetja. Kljub pomanjkljivosti pa so podjetja gostinsko-turistične stroke dosegla tudi lepe uspehe V letu 1948 je bil zajet v tekmovanje slednji delovni kolektiv gostinsko-turistične stroke Posebno priznanje zasluži kolektiv hotela »Uniona< v Ljubljani, ki je vse sprejete obveznosti zavestno in častno izpolnil. Člani tega kolektiva so sodelovali pri krasitvah in med kongresi e postrežbo. Kljub temu, da v tekmovanju ni bilo trdnega vodstva in da je bilo organizirano od zgoraj navzdol, so se nekateri kolektivi zelo dobro izkazali z delom na gradbiščih. Člani podružnice Uniona so opravili 11.132. Slona 9678 in Kolodvorske restavracije v Ljubljani 6189 ur prostovoljnega dela na terenu. Za dosežene uspehe so bili kolektivi zdravilišča Rogaška. Slatina, Dobrna in hotela Slon v Ljubljani nagrajeni s prehodnimi zastavami in diplomami. Tudi v gostinsko-turistični stroki je tekmovanje stalen način dela. Tekmujejo počitniški domovi, zdravilišča, hoteli in množična prehrana. V gostinstvu in turizmu še marsikje jemljejo uredbo o plačah uslužbencev preveč šablonsko. Sindikalne podružnice in referenti so premalo storili za pravil^ sistemizacijo delovnih mest, To delo ^ prepustili kar upravam podjetij. V stinsko-turistični stroki je še vedno v Ijavi uredba o plačah iz leta 1945 in ", nova uredba, ki se sedaj pripravlja, A6, dvomno popravila vse nepravilnosti, ki G še doslej dogajajo, da bo tudi v tej 6tr°j\ uvedeno socialistično plačevanje in grajevanje: vsakemu po učinku dela 1 po sposobnosti. Uspehi tehnične in higienske za^*l dela so vidni predvsem v podjetju Slo ' restavraciji Slamič in slaščičarni »P®,1.*., ček< v Ljubljani, nadalje v Rogaški Si. tini, Šmarjeških Toplicah, Gozd-Martn ku. Dobrni. Cateških Toplicah in D0,1® na Pokljuki Za dvig strokovnih kadrov je Kon1 . za turizem organiziral tečaje za v0 pomožno in tehniško osebje, poleg pa še srednjo in nižjo gostinsko šolo učence v gostinstvu. Leta 1948 je valo gostinsko šolo 41 učencev in učenk. Tehnično-pomožni tečaj je zavr 615, vodilne tečaje pa 175 tovariše tovarišic. V ietu 1949 je končalo 1 ~ 395 tečajnikov, za vodilno osebje 1™‘k možni tečaj pa 25. Za dvig strokov ^ kadra so največ storile podružnice jj, na Pokljuki., hotel Slon in Union v w Ijani. vin e® Na kulturnoprosvetnem Podr?;J*niC® med najboljšimi kolektivi pod.ru^g. Šmarješke Toplice. Rogaška Slatina, brna, Gozd-Martuljek, Union, Ljudska kuhinja v Ljubljani. Slon Frontne brigada Stavba Šlandra v pzievib a Bistrici le med pmmb začela borb© za izvršitev gozdarskega plana Se pred petimi dnevi je delalo v naših Vidovih le okoli 300 frontovcev. Danes jdi je že nad 1200. Klic Osvobodilne fron-e je močno odjeknil tudi na področju y:raja Celje-okolica. Zbiranje frontovcev ni zaključeno. Pet brigad: med njimi Lundrova, Kajuhova, Matije Gubca in dneta Rozmana je že m delu. Pred dnevi sem se srečal v vlaku s % Tratnikom, komandantom brigade Šoštanjem, v kateri delajo brigadirji l? okraja Celje-okolica. Pripovedoval mi 3e! da je njegova brigada sprejela ime 'ft' Kajuhu, ki je tam v okolici padel. n>e Slavka Šlandra, ki je živel in delal ne daleč od tod, v St. Pavlu. Ko so brigadirji odhajali iz Celja, so obljubili sekretarju komiteja KP in predsedniku OF 0y- Ocvirku, da ne bodo osramotili svet-,e00 lika komunista in heroja Slavka Sandra. Odločil sem se, da bom obiskal to sku-P no frontovcev pri njihovem delu. .8 tov. Jakom, ki je uspešno končal do tečaj v Rogaški Slatini, hitiva, naii tront°vce našla še pri delu. Naproti pripeljeta dva kamiona, okrašena ceiAentem *n zastavami, polna mladin-’ ki nas veselo pozdravljajo. Oad-am-‘g Odgovor dobiva pozneje v bri-Bila sva prepozna, brigadirji in brina J1'®> ki so bili že od 6. ure zjutraj bll^anu je jo v prostorni graščini, ki je Piu v. prejšnji Jugoslaviji last Italijana p afa; veleposestvo je s približno 400 ha t-e, f*ine. Bivša jugoslovanska »agrarna nJ°.rma« ga ni razlastila. Pravijo, da zanj tud-0 lepšega kraja na svetu in to mu 1 verjamemo. $dfT0rnandant brigade tov. Vodovnik nas Pred im videl. Sedel je na hlodih kitn tjraščino, zatopljen v pogovor z ne-kuz„i°Varišem. Njegov resen obraz je dani' se zaveda odgovornosti koman-Sade -^ade z 200 frontovci. Štab bri-bara^-na svoje prostore v novopostavljeni rrin^jžlab prihajajo komandirji čet. Ko-•mr čete Gorič Jože raportira: ■ »Tovariš komandant, 3. četa — 12 ljudi i Prišla v redu. Delali — 8 ur — izde-a 1 19 in pol kub. m celuloznega lesa.« n Njegov strumen pozdrav s stisnjeno j 8tjo me spominja na partizanske bor-?eneedinice. Za njim raportira komandir IS |£*»drosa brigada ima 10 čet po 16 do *ethu> i°.?cew- Čete so razdeljene na de-PH deh, “f8ej0fj» m čelu, desetine pa se Priliko še v skupine, iišia in s® ie sama najprej uredila le-dvorišč,, nSrraviia potrebne barake na 60 brinnT.1 dan ie štela nekaj nad kajuti Jt!UlrJev. Kmalu pa so začeli pri-in Že do 20. maja so posekali ni roti 284 kub. m žagovcev, 274 kub. kub °Ze’ Vdelali in spravili 9 in pol c6k ', ra bukovine, 21 kub. m razžagane Hnh,e• Prve dni so imeli težave zaradi & orodja. Setina* 9 i|i usPek do sedaj kaže 1. de-Be\c čete, katere desetar je tov. šele iz Preserja. Prišel je iz JA V iriM in se takoj med prvimi javil na kar' Prav nič ni čakal na čevlje, sc prav radi izgovarjajo marsi- kofe?* za plan sodeluje tudi *l,v gozdnega gospodar- stva v Mariboru ,■ lepše proslavili in počastili r-j 6lriObveščevalca«, tudi nikoli ni gledal na uro. Oba, Matjašec in Oblakov a, sta bila na dan pred 1. majem odlikovana, od Prezidija Ljudske skupščine FLRJ z medaljo dela. Prezidij Ljudske skupščine pa je odlikoval z medaljo dela poleg njiju še 10 najboljših članov delovnega kolektiva Triglavske tiskarne, ki si je o preteklem letu priboril tudi prehodno zastavo LRS. V tovarni likerjev m sadnih sokov A!dov$čina Tudi ribiči imajo v gospodarstvu važno vlogo S prelomom starega sistema in z našo ljudsko revolucijo se je tudi v ribarstvu pojavila nova pot, pot velikih možnosti, da se dvigne ribogojstvo, kakor tudi ribištvo v dobrobit skupnosti vsega našega ljudstva. Kljub temu, da so pri tem delu še težave, pa morajo ribiči kot pionirji že sedaj zgladiti pot novim kadrom, ki pridejo za njimi. Pri nas smo v teh letih pridobili nad 4 milijone ribarskih proizvodov žlahtnih rib, predvsem postrvi, sulcev in lipanov ter dali za prehrano v široko potrošnjo okoli 50,000 kg ribjega mesa. Naše vode, ki so bile od okupatorja povsem uničene, so že na povoljni višini in nudijo našim delovnim ljudem z ribiškim športom dovolj zabave in potrebnega razvedrila. Ribiški šport je bil pred vojno in je še danes v zapadnth deželah šport in zabava izvoljencev, pri nas pa si ga lahko privošči vsak član socialistične družbe. Ribiško delo, lov in ribovzgoja je združena z velikimi napori in zahtevami slehernega delavca-ribiča. Ne samo, da mora biti vešč loviti ribe, temveč mora obvladati vso tehniko pletenja mrež, znati opazovati in vzgajati množično vse vrste rib. Mora biti dober praktik, iznajdljiv in tudi teoretično podkovan c vseh načinih vzgoie, vrstah, boleznih in drugih nevšečnostih, ki se pri vzgoji rib pojavljajo v ribogojnicah. Delavci v ribo- ><><><><>0000000000-C Ena izmed težkih posledic kapitalističnega gospodarstva je brezposelnost. Medsebojna konkurenca in brezobzirna tekma za vedno večjimi dobički sili kapitalistične mogotce, da odpuščajo ljudi od dela. Nasprotje med družbeno proizvodnjo in privatnim prisvajanjem se odraža tudi tukaj v ostrem nasprotju med delavskim in kapitalističnim razredom. Brezposelnost v predvojni Jugoslaviji Zadržali bi se na zadnjih desetih letih, to je od dobe, ko je ves kapitalistični svet zajela gospodarska kriza. To ne pomeni, da brezposelnosti pred to dobo ni bilo, pa čeprav je veljala doba od leta 1926. pa do začetka krize kot da so se za nastop dobro pripra-ln da je njihovo znanje na precejšnji Jnni višini. ^ ;.°Poldne se je predstavila igralska a ,2tna kulturno - umetniškega društva Zn -?n.a Aškerca iz Rimskih toplic, z upri-M,r». 1° Nušičeve komedije »Dr.«. Zdrav ^usičev humor, ki so ga igralci podali VoVu . dobri igri, je v polni meri zado-V 1 , igralce. Sodeloval pa je tudi lut-R?V°! !°der pionirjev iz Sv. Miklavža nad .niekim; toplicami, ki je, zlasti pri naj-aJ"ib, žel veliko priznanje. turna prireditev je veliko koristila tnrno-prosvetnemu delu v okraju, pobi^ V6ai najvažnejše, kar je. v zvezi z ŽPoselnostjo. vro,°da Javna borza dela je bila orodje staviivi • 'dajajočih in pravi delavski pred-Nen k* niso imeli besede in vpliva pri da .ertl . poslovanju. Zato je razumljivo, p bila pri delavstvu zasovražena. skušal ^ ^e«a' da 1® Javna borza dela j6 ® a najti, za brezposelne zaposlitev, m0r , Jobi vse večje brezposelnosti rejn a začeti dajati tudi podpore, tako nan^e' izredne in podpore v naturi. Fi-ki A*a sredstva je črpala iz prispevkov, ciajjj0 jih po predpisu ministra za so-Politiko in narodno zdravje pla- va.rCl' Zaposleni delavci od dnevne za- V an® mezde. *eta ,Q®Jmih letih, to je od vključno M3.25j je prejelo denarne podpore Povpr^seb v znesku 44,902.497 din ali Zar^?.° po 73.22 din na osebo. °reZDoe i odločno prenizke podpore ge uSf,e nim so biile prisiljene tudi dru-narna ®0;ve in organizacije zbrati de-nim. MSr®dstva in jih podeliti brezposel-I^Vstv-j8, ,Vsestranski pritisk od strani deje zaradi vedno večjega uboštva Ta dajati dotacije tudi država. BaŽavkakšn671 določila a upr.av Donavske banovine je leto celili „sv°iem proračunu za 1931/32 vina . \?P'Č00 din, Vardarska bano-pzimor„t, lsilla' da ie dovolj 30.000 din, pTo*ačm^ b?nPvina 50.000 din itd. V tik o ;n ministrstva za socialno poii-1932/33 ZlT,dno zdraivie je bila za leto fbiarjev 'MČena pomoč v znesku 130.000 kakor n?0Tem,° si drugače misliti, yačala g •» I® takratna oblast norčeve n: ®;?.ll?°ei brezposelnimi, na ka-dinar' P Šel Povprečno niti en sam sebno ker so udeleženci lahko primerjali svoje znanje in uspehe z znanjem kulturnih skupin iz sosednih krajev, kar velja v prvi vrsti za pevske zbore. Udeleženci iz krajev, kjer še prosvetno udejstvovanje ni razvito, bodo ponesli domov vzpodbudo za poživitev dela na tem polju. Velika škoda je, da je iz programa zaradi pomanjkanja oblek izpadel nastop folklornih skupin. Zato bo treba podobne prireditve v bodoče bolje pripraviti in širše zajeti, tako da bodo zastopana vsa prosvetna društva in vse .panoge kulturno-umetniškega udejstvovanja. Statistika Ljubljanske drame Naša Drama je od 29. septembra 1918. do 6. februarja 1949 uprizorila 113 slovenskih del s 1842 predstavami, 125 slovanskih del s 1598 predstavami in 519 del drugih književnosti s 7251 predltavami. Upoštevane so tu le dramske predstave, ki jih je odigral domači ansambl, predstave, ki jih je odigralo Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju, predstave Akademije za igralsko umetnost, uprizoritve mariborskih igralcev po njihovem prihodu v Ljubljano spomladi 1941 in nekaj predstav ruske igralske družine, ki ji je bil vodja M. Muratov, in ki je bila angažirana v septembru 1920. Tako je ljubljanska drama dala v celoti od 29. / septembra 1918 do 6. februarja 1949: 757 del s 10.691 predstavami. Da so bili brezposelni držarvi v nadlego, da so videli v njih »nevarne elemente«, nam je dobro znano. Z njimi je imela opravka tudi policija, ki jih je povsod preganjala. »Slovenija« je 26. maja 1939 prinesla o tem naslednjo notico: »Vsak čas vidimo, kako v Celju s postaje vodijo cele skupine bednih brezposelnih, ki jih iz Zagreba in drugih krajev po odgonu pošiljajo v njihove domovinske občine. Tudi v sredo dopoldne smo videli tak pogon, ki pa je na opazovalca napravil prav čuden vtis. Med bedniki, ki so bili vsi uklenjeni po dva in dva, sta bila tudi dva mlada fantiča.« Raizen podpor brezposelnim, ki naj bi do neke mere blažilno vplivale na stalno naraščajočo brezposelnost, so poskušali to stanje izboljšati z raznimi javnimi deli, s pomočjo iz sredstev državne loterije, z odbitki od tantijem, s prepovedjo dvojnih zaslužkarjev, omejitvijo števila inozemskih delavcev in dotoka učencev v gospodarstvu itd. V Sloveniji je bil uveden še »Bed-nostni fond« iz odtegljajev od plače zaposlenih. Za javnost je bilo rečeno, da gre znesek v pomoč brezposelnim, in to predvsem v obliki javnih del. Stvarno pa so iz »Bednostnega fonda« prejemali »plače« novonastavljeni profesorji in učitelji, v še večji meri pa so fond uporabljali v politično-agitacijske namene vladajočih. Leta 1936. je Finžgar zapisal: »Bridko poglavje je .Bednoetni fond*. Saj je že ime sramotno in nesrečno. Še večja sramota je to, da je vanj tekel denar revnih, denarja resnično imovitih ni bilo tja. Okrog 24' milijonov se je nabralo iz teh dinarjev in vinarjev in kaj se je za to storilo? Naj pokaže, če kdo more,«. 20. maja je poteklo 150 let, odkar se je rodil eden največjih svetovnih pisateljev, romanopisee Honorč Balzac, čigar nekatera dela imamo tudi mi prevedena (»Teta Liza*, »Stric Pons*, »Izgubljene iluzije* itd.). Bodil se je 20. maja '1799 v mestu Thur na Loari, ko je Francija jadrala v napoleonsko avanturo — umrl pa je leta 1850, ko je vstajal nov družbeni razred, delavski razred. Tako je njegovo življenje teklo ob dveh revolucijah, od revolucije l. 1789 do revolucije i. 1848. In tako je bil Balsac pisatelj moderne francoske družbe, ki jo je slikal tako verno, odkrito in objektivno, da so njegova dela naravnost ogledalo dobe, v kateri je živel, pisana pa s tako umetniško močjo, da bodo živela, dokler bo živelo človeštvo in njegova kultura. »Postavil je resnico za največji umetniški ideal in s tem zasnoval v književnosti novo smer, realizem, kritični realizem« (Dušan Matič). Engels je o njem dejal, da je napisal Študentsko kulturnoumeimško društvo Tone Tomšič Da bi se" na naši univerzi čim bolj razgibalo tudi kulturno prosvetno delo, so naši študenti ustanovi^ svojo študentsko kulturno umetniško društvo z imenom ŠKTJD »Tone Tomšič«, ki bo imelo svoj pevski zbor, folklorno podsekciijo, plesno, baletno in dramat-sko podseikcijo ter zabavni orkester. V društvo * niso šteti mladi književniki, ki so včlanjeni v Zvezi mladih kulturnih delavcev Slovenije (ZMKDS). V društvo je do s e daj vstopilo ISO študentov, kar ne daje s te strani prevelike časti študentom, k'i jih je na naši univerzi 5000, vendar pg je možno, da je vzrok nizkemu številu članstva v tem, ker je društvo prav za prav šele začelo s svojim delom. In ko bodo študenti imeli od 29. t. m. do 5. junija t. L v, Ljubl jani svoj festival, bodo vsak večer v mestu njihove prireditve — vse sekcije pa bodo priredile samostojne večere po delavskih in kmetskih centrih v okolici Ljubljane. Pri festivalu bodo sodelovale tudi Akademija za likovno,^ Akademija za igral-1 s ko in Akademija za glasbeno umetnost, katerih slušatel ji n 'so v ŠKUD, mladi književniki, fci so slušatelji univerze, pa bodo imeli samostojen literaren večer. Nagrada za vestno delo Prvega maja so bile po vseh večjih središčih Slovenije velike manifestacije, prireditve in proslave, na katerih so sodelovale številne kulturao-umetni-ške skupine, zbori, godbe, orkestri, plesne skupine itd. Ta dan eo se vršile v Ljubljani prireditve večjega obsega, na katere so bile vabljene najboljše skupine iz posameznih sindikalnih kulturno- umetniških društev i'z vse Slovenije. _ Med skupinami je bila vabljena v Ljubljano tudi delavska godba na pihala iz Guštanja, ki se je ponovno izkazala s svojim vestnim in kvalitetno izvajanim programom. Od zgodnjega jutra pa do večera, ko so godbeniki z ostalimi delavci iz severne Slovenije prispeli v Ljubljano, je godba neprenehoma sodelovala na prireditvah v Ljubljani in pred svojim odhodom izvedla z nekaterimi ljubljanskimi skupinami in plesno skupino iz Javornika prireditev v filharmonični dvorani. Za njihov trud in vestnost na prvomajskih prireditvah jih je Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije nagradil s 5990 dinarji. To kulturno-umetniško skupino si lahko vzamejo za vzgled tiste skupine, k; niso smatrale za potrebno, da bi na prvomajskih prireditvah nastopale, kot na primer harmonikarski zbor in plesna skupina iz Kranja in mladinski pevski zbor »Jože Moškrič« iz Ljubljane. Vse do vojne se stanje ni dosti popravilo, Nasprotno; celo Dragiša Cvetkovič je v ek sp oz e ju pred Narodno skupščino izjavil, da je pri vseh javnih borzah dela v Jugoslaviji v letu 1937 491.000 brezposelnih. Od navedenega števila je bilo 290.000 nekvalificiranih delavcev. Naj večje število brezposelnih je bilo iz takrat pasivnih banovin in minister je moral priznati: »Radnike iz pasivnih banovin baca na radnu pijacu nestašica hrane.« To so samo nekateri obrisi iz poglavja brezposelnosti v predvojni Jugoslaviji, ki je posebno_ v zadnjih desetih letih stotisočem grenila življenje in jih vodila v obup. Tisti pa, ki so bili zaposleni, so iz dneva v dan trepetali za svoj košček kruha. Poleg tega so še od svojega bornega zaslužka dajali prostovoljne prispevke za svoje brezposelne tovariše. Po podatkih so ti prispevki znašali okoli 40 milijonov dinarjev. Brezposelnost je bila silen 'bič in v tem pogledu se stanje v kapitalističnem svetu tudi po drugi svetovni vojni ni nič spremenilo. Vsak dan beremo v časopisih o vedno večjem številu brezposelnih posebno v tistih državah, katere je zajel ameriški kapitalistični plan, Tu se ponavlja zopet isto: Najprej so profiti finančnih družb in politična nadmoč kapitalističnega razreda. Oni odobravajo Maltusovo teorijo o prehitrem razvoju prebivalstva v primeri s proizvodnjo in tako je zanje vprašanje brezposelnosti zelo nedolžna stvar, ki se jih ne tiče ... Toda nasprotja so se že in se še bodo zaostrila med dvema nasprotujočima si taboroma. Nam in proletariatu v kapitalističnih državah je jasno, na kateri strani je zmaga. J. Jurači »popolno zgodovino francoske družbe (od 1816 do 1848), iz katere sem se jaz — celo v pogledu ekonomskih potankosti (kakor je razdelitev realne in osebne imovine po revoluciji) — naučil več kakor od vseh profesionalnih zgodovinarjev, ekonomistov in statistikov te dobe skupaj. ..« Bil je sicer legitimist in vse njegove simpatije so bile na strani propadajočega razreda — toda kot velikemu umetniku mu njegovo umetniško poštenje ni dovolilo, da bi slikal ljudi drugačne, kot so bili, zato biča prav tiste, s katerimi najbolj simpatizira — aristokrate, poveličuje pa svoje politične nasprotnike, republikance, ker sluti propast svojega razreda, a je noče prikriti, zavedajoč se svojega umetniškega poslanstva. Njegovo delo je ogromno, njegov vpliv na sodobnike in poznejše pisatelje velik, njegova umetnost pa tako globoka in poštena, da je postal vzor tudi naprednim pisateljem sveta. Lep nupredeh šol za splošno izobrazbo v Srbiji Vedno več možnosti se nudi našemu delovnemu človeku za pridobitev znanja tudi iz splošnih predmetov. Delovni ljudje v stari Jugoslaviji dostikrat niso imeli niti prilike, da obiščejo vsaj osnovno šolo, kaj šele višje. To vidimo tudi iz tega, da je stara Jugoslavija imela v šolskem letu 1937-38 le 8956 osnovnih šol z 782.789 učenci, dočim jih imamo danes 15.165 z 1,669.578 učenci. Iz tega lahko vidimo, kako malo zanimanja je imela za šolstvo predvojna oblast in da je ni dosti brigalo, če si je mladina pridobila vsaj osnovno znanje. Tako stanje je bilo posebno kričeče na jugu naše države. Po vojni so poleg številnih tečajev za nepismene, tečajev za mladino, ki je delala pri velikih delovnih akcijah, postale šole za splošno izobrazbo važno sredstvo za večje pridobivanje znanja. V Ljudski republiki Srbiji so bile te vrste šol odprte že v letu 1946-47. Obstojale so predvsem v važnejših industrijskih centrih .in se je število teh šol dvignilo že v prvem letu na 28. Po takratnem odloku so bili v šolo sprejeti le udarniki in drugi najboljši delavci. V letu 1947-48 je nova uredba omogočila vstop tudi kvalificiranim delavcem od 16 do 30 let starosti. Omenjene šole so prišle v položaj nižjih gimnazij in absolventi lahko po uspešnem zaključku vstopijo v delavske tehnikume. Vsi ti pogoji so bili zelo ugodni in je razumljivo, da ,se je število obiskovalcev vedno bolj dvigalo. V tem mesecu je bila v Beogradu konferenca, ki so se je udeležili vsi direktorji omenjenih šol ter predstavnik; okrajnih svetov. Konferenca je imela namen proučiti vse možnosti, kako naj bi te šole še bolj uspešno služile svojemu namenu, Poročali so tudi, da je v Srbiji zdaj že 43 šol za splošno izobrazbo ki jih obiskuje 3337 delavcev, — Za vzgled je kolektiv tovarne »Zmaj« iz Zemuna, iz katere 40 delavk in delavcev obiskuje to šolo. V Beogradu pa obiskuje šolo 1038 učencev-delavcev. S tesnim sodelovanjem sindikalnih podružnic so dani vsi pogoji za večji razvoj in obisk v teh šolah, saj so predvsem namenjene industrijskemu delavstvu za splošno šolsko in tudi strokovno izpopolnjevanje Film NICH0LAS NICKLEBV je angleški film, ki ga je režiral Ca-valcanti- Izdelal ga je Studio Ealing, London, scenarij pa je napisal John. Dighton po Dickensovem romana z istim npslovom. Obravnava usodo mladega človeka, ki ve, kakšna krivičnost vlada v svetu, a vseeno sklene, da bo ostal pošten in pravičen kljub lažnivosti, licemerstvu in izrabljanju okrog sebe. Ta njegov sklep in življenje, ki ga živi po tem sklepu, je na koncu bogato poplačan, toda ne poplača ga dosežena ^pravica čoveštva, temveč dva bogata človeka, ki ju slučajno spozna. Dickens in^ za njim tudi režiser, ni razčlenjeval človeške družbe, ni iskal vzrokov, zakaj je v oni dob] življenje tako, kakršno orisuje, zakaj je šolstvo, sodstvo, trgovina in z njo zvezan pohlep prav tako, kakršno je popisal — pa tudi poznal ni teh vzrokov, zakaj je tako, in ker je hotel neke pravične rešitve problemov, katere je postavljal, se je oprijel slučaja, ki naj njegovega junaka Nicholasa nagradi za njegovo poštenost, kaznuje pa krivičneže in izkoriščevalce, ki jih v filmu predstavlja predvsem Nicholasov stric Ralph-Tako nam je zaključek filma odmaknjen, romantičen. Toda celota nam pokaže Dickensovo dobo, kakršna je bila, z vsemi sredstvi, ki so modernemu filmu na razpolago. Scene, kakor šola, kjer j© prikazana tedanja pedagogika in metodika (učitel j ukaže na taiblo napisati besedico »okno«, in ko jo učenec napiše, mora iti čistit okna po hiši), sveta jeza Nicholasa nad njegovim predstojnikom v šoli, oris poslanca, ki išče tajnika in ga nažene, ko le-ta ne sprejme njegovih sramotnih plačilnih pogojev, voditeljica internata, ki usipa otrokom žveplo v usta, da bi izgubili tek in bi toliko ne pojedli, usoda mladega Smikeja in njegova _ ne-utešena ljubezen itd. — so stvari, ki so nepozabne. Igralsko film ni na taki višini, kakor prejšnja dva, vendar so vsi akterji svojo vlogo zlili v celoto, tako da v nas zadiha živo življenje* neke človeške epohe v vsej svoji polnosti. Črnogorska filmska proizvodnja V črni gori je bilo pred kratkim ustanovljeno republiško filmsko podjetje z imenom »Lovčen film«. Ze lani so črnogorski snemalci izdelali t mesečnik (»Ustanovni kongres Komunistične partije Črne gore« im »Proslava 250. obletnice morske zveze črne gore z Rusijo«)- Plan novega podjetja za letos obsega 6 mesečnih pregledov in 1 dokumentaren film o izsuševanju Skadr-skega jezera. Prvi mesečnik^ bo izdelan in bo šel v promet že prihodnji mesec. Vseboval bo: življenje v prvi črnogorski kmetijski obdelovalni zadrugi, delo IV. kongresa črnogorske ljudske mladine, prvomajsko proslavo v Titogradu itd. Da bi bilo filmsko ustvarjanje cim bolj uspešno, so jioslali dva režiserja iin dva snematelja v tečaj v Beograd-Ko se bodo vrnili, bo podjetje začelo večja dela. Postavilo bo svoje ateljeje, vzgojilo kadre — in tako zmoglo izpolniti petletni plan, ki predvideva za leto 1951 sneman je prvega črnogorskega umetniškega filma. Razstava lokalne SndusfrHe in obrti LRS Od 25. junija do 3. julija t. L bo v vseh ]>rostorih Tehnične srednje šole v Ljubljani razstava lokalne industrije in obrti LRS. Za razstavo vlada veliko zanimanje. Glavni odbor za razstavo, ki ga je imenovalo ministrstvo za komunalne zadeve, je dosedaj prejel že nad 600 prijav razstavljalcev iz državnega, zadružnega in privajnega sektorja. Tako bo na tej razstavi razstavljalo več razstavljalcev kot pa na nekdanjih ljubljanskih velesejmih. Razstava ima tudi predvsem druge namene kot pa nekdanji velesejmi. Ne gre tu toliko za kupčijske namene kot pa za prikaz ustvarjalne moči naših delovnih aktivov. Na tej razstavi se bomo lahko sami prepričali, da je. naša not v socializem pravilna i’n da je zato naša borba za gospodarsko osamosvojitev, za iskanje novih virov surovin, za temeljitejše izrabljanje starega materiala in odpadkov ob izkoriščanju in pospeševanju novatorskib in racionali-* zatorskih predlogov pot, po kateri dosegata svoje uspehe tudi lokalna industrija ter obrt. MLO glavnega mesta Ljubljane je te dni priredil v podjetju »Tribuna« na Karlovški cest; 4 skromno interno razstavo nekaterih mestnih podjetij papirne, kemične, kovinske, tekstilne, cementne in živilske stroke. Na tej razstavi so razstavljeni predvsem izdelki, kj smo jih še do nedavnega marali uvažati, a smo jih v letošnjem letu začeli izdelovat; sami in to pretežno tudi iz domačih virov surovin ob znatnem izkoriščanju odpadkov. Razstava sama kaže, da se je dvignil asortiment in kakovost ob serijski proiz vodu ji ter da bomo imeli tako kmalu dovolj predmetov' široke potrošnje, ob enem pa tudi večjo izbiro. Ta skromna razstava, k; prvotno ni bila namenjena niti javnosti', j e pr: vseh gledalcih v zb n j a la presenečenje ker niso_ poznali in ne dovolj cenil' pomena in važnosti lokalno, dopolnilne industrije. Koliko več nam bo pa v tem pogledu šele nudila republiška raz- stava lokalne industrije, ki Bo prikazala sistematičen pregled o razvoju in napredku ter nas seznanila tudi z velikimi zaslugami naši^f udarnikov, novatorjev, racionalizatorjev ter sploh vseh požrtvovalnih sodelavcev v naši borbi za gospodarsko oasmosvojitev ter izgradnjo socializma. Za udeležence razstave je že odobrena znižana voznina. Razstavljalni odbor pa se trudi, da ob tej priliki poskrbi tudi za bogat kulturni', športni in izletni program. Š. Tečaj delavskih inšpektorjev okraja Celje-okolica Poverjeništvo za delo OLO Celje-okolica je organiziralo skupno z okrajnim svetom 4-dnevni tečaj za vse delavske inšpektorje svojega področja. Tečaja so se udeležili, razen redkih izjem (opekarne Ljubečna, nekaterih železniških postaj in Gozdne uprave Vitanje) vsi inšpektorji proizvodnih podjetij. Krajevni svet Žalec je, razumevajoč potrebo in korist tečaja, poslal tudi referenta za zaščito dela. Na tečaju so bile v glavnem obdelane vse do sedaj izišle uredbe, pravilniki in predpisi iz nove delovno-pravne zakonodaje. Tečajniki sami so z vprašanji v teku oredavanj, kakor tudi z odgovori pri konsultaciji dopolnili nekatere nejasnosti iz programa in dosegli prav dober uspeh. Udeležba na tečaju, zanimanje za predavanja, predvsem pa končni rezultat, so porok, da bo tečaj tudi na terenu, v podrtjih — delovnih kolektivih odpravil številne pomanjkljivosti in nejasnosti, ki so se do sedaj pojavljale v pogledu nove zakonodaje in še prav posebne v pogledu novih uredb o plačah, normah ter pravilnikih o razporeditvi del v skupine. Vsi navzoči tečajniki — delavski inšpektorji in namestniki so ob zaključku tečaja prejeli knjižne nagrade kot priznanje za prizadevanje pri delu in na teč »ju Ob konferenci Sveta zunanjih ministrov Gospodarsko in politično enotnost Nemčije je mogoče doseči, če se ustvari državni svet za vso Nemčijo V ponedeljek 23. maja se je začelo v Parizu šesto zasedanje Sveta zunanjih ministrov. Na zasedanju sodelujejo zunanji ministri vlade Sovjetske zveze, Francije, ZDA in Anglije: Andrej Višinski, Schu-man, Acheson in Bevin. Prvi dan, ko so se sestali, so sprejeli dnevni red zasedanja in določili, da bodo na tem zaseda-njo razpravljali o enotnosti Nemčije skupno z gospodarskimi in političnimi načeli in o zavezniškem nadzorstvu, posebej o berlinskem vprašanju in denarnem vprašanju, o pripravi mirovne pogodbe z Nemčijo in končno še o pogodbi z Avstrijo. V zvezi z vprašanjem Berlina in denarnega vprašanja je Višinski poudaril, da je treba rešiti denarno vprašanje za Nemčijo v celoti in ne samo za Berlin. Po razpravljanju o vseh vprašanjih, ki so se nanašala na določitev dnevnega reda, je na naslednji seji kot prvi govoril Andrej Višinski, ki je poudaril, da so o gospodarski in politični enotnosti Nemčije razpravljali že voditelji treh velesil Sovjetske zveze, ZDA in Anglije med vojno, ko so se sestali na krimski konferenci in da je pozneje tudi potsdamska konferenca proglasila za najvažnejši cilj politiko štirih glede Nemčije, da pride do njene preobrazbe na miroljubni in demokratični podlagi. Že takrat so se sile zmagovalke izjavile, da je naloge, k: so sijih zadali voditelji štirih vlad v svoji politiki do Nemčije, mogoče izvesti le, če se bodo spo- štovala načela enotnosti Nemčije v gospodarskem in političnem pogledu. Sklicujoč se prav tako na potsdamsko konferenco, ki je določila, da bi naj bilo po-rursko industrijsko središče kot sestavni del Nemčije pod skupnim nadzorstvom ZDA, Anglije, Sovjetske zveze in Francije, je Višinski poudaril, da naj bi to področje upravljal poseben zavezniški svet, s katerim bi sodelovali ostali sosedje Nemčije — Belgija, Holandska, Luxemburg, Danska, Poljska, Češkoslovaška in predstavniki nemških gospodarskih organov, ker je to najbolj zanesljivo sredstvo, da se zagotovi mednarodno nadzorstvo tako zelo potrebno za Porurje. Zato je ob koncu svojega govora predložil Svetu ministrov predloge sovjetske delegacije, in sicer: vzpostavi naj se delovanje nadzorstvenega sveta Nemčije, uvede naj se medzavezniško upravljanje Berlina, ustanovi državni svet 'za vso Nemčijo in uvede enotni sodni sistem za ves Berlin. Tem predlogom je prvi ugovarjal ameriški zunanji minister Acheson, za njim pa še francoski in angleški zunanji minister Schuman in Bevin, ki so bili mnenja, da bi bilo treba najti druga sredstva in načine za obnovitev enotnosti Nemčije, ne pa tista, ki jih je predlagal Višinski in ki »doslej niso uspela«, ko bi bilo treba ustanoviti »svobodno izvoljeno« nemško vlado ter vključiti Nemčijo v skupnost narodov. Narodnoosvobodilna armada Kitajske trga verige imperiaiitma Šanghaj osvobojen Zmage in uspehi, katere dosega narodnoosvobodilna armada Kitajske, postajajo vsak dan večje. Važno, največje in najpomembnejše pristanišče Kitajske — Šanghaj — ki je bilo že 14 dni obkoljeno od vseh strani, je v sredo osvobodila narcdnoosvobpdilna armada Kitajske. Osvoboditev Šanghaja pomeni osvoboditev največjega kitajskega mesta, v katerem živi 6 milijonov prebivalcev in velja kot največje industrijsko mesto Kitajske, saj je v njem skoncentrirano več kot polovica bombažne industrije Kitajske, poleg tega pa je to pristanišče predstavljalo tudi važno trgovsko središče. Z izgubo Šanghaja je izgubila Kuomintango-va vlada silno važno industrijsko središče in tržišče. S tem se je položaj Kuo-mintangove vojske še bolj poslabšal. Z izgubo tega pristanišča je Čangkajškove-mu reakcionarnemu režimu ostalo na razpolago le še nekaj pristanišč na jugu Kitajske, ki nimajo prave zveze z zaledjem. Zato pomeni osvoboditev Šanghaja za Kuomintangov režim nov poraz, ker se je še bolj skrčila njegova gospodarska baza. S padcem Šanghaja pa so prizadeti tudi anglo-ameriški interesi na Daljnem vzhodu, ko tudi imperialisti vsak dan bolj izgubljajo možnost, da bi se še vmešavali v notranje zadeve Kitajske in jo gospodarsko izkoriščali. Čeprav so ZDA še pred kratkim povečale svoje sile v Kitajski, ko so poslale še eno pošiljko vojnih ladij, letal in čet v pristanišče Cingtau, gre ofenziva Mao Ce Tungove armade nevzdržema svojo pot. Narodnoosvobodilna armada je uspešno odbila vse napade Kuomintangove vojske in prešla sedaj v odločilno ofenzivo, v kateri uničuje Kuomintangovo vojsko in z bliskovito naglico napreduje v južne predele Kitajske. V dveh letih je Mao Ce Tungova armada uničila in ujela 2,600.000 Kuomin-tangovih vojakov in oficirjev in osvobodila eno četrtino države. Danes je v njenih rokah že več kot 3 milijone kvadratnih kilometrov kitajskega ozemlja, na katerem živi več kot 250 milijonov ljudi. Ob teh uspehih narodnoosvobodilne armade Kitajske postaja jasno, da Kitajske ljudske armade ne more ustaviti na njeni zmagoviti poti nobena sila več. Vsak dan postajajo sile narodnoosvobodilne armade večje in močnejše. Ob njenih udarcih se lomijo in trgajo verige imperializma, v osvobojenih predelih pa ljudska oblast pod vodstvom Komunistične partije Kitajske že uresničuje pričakovanja vseh delovnih ljudi v Kitajski. »Demokratične sile Kitajske čaka še borba — je rekel Mao Ce Tung — toda ni več daleč dan, ko bo kitajsko ljudstvo razbilo vse reakcionarne sile Kitajske. Kitajsko ljudstvo in Komunistična partija imata dovolj moči, da bosta za vselej osvobodila Kitajsko iz okovov imperializma.« CILJ SEDANJE PROTITUBERKDLOZNE BORBE JE ODVZETI JETIKI DRUŽBENI IN MNOŽIČNI ZNAČAJ Cilj protituberkulozne borbe v socialistični družbi je, da odvzamemo jetiki družbeni in možični značaj. Tudi letos manifestiramo svojo proti-tuberkulozno borbo v »Protituberkutoznem tednu«. Letošnji »Protituberkulozni teden« je v prvi vrsti posvečen naši mladini, ki ji je jetika najbolj nevarna. Žo v predvojnih, asocialnih in neurejenih prilikah je za protituberkulozno borbo, predstavljalo vprašanje jetike med mladino in uspešne zaščite pred njo velik problem, ki so ga nekateri idealni posamezniki v resnici poizkušali reševati, vendar niso v svojih naporih in prizadevanjih niti malenkostno uspeli. Predvojna protituberkulozna borba je jasno pokazala in dokazala, da ni uspešne borbe z jetiko brez urejenih in pravičnih socialnih razmer, brez najbolj globokih iz-prcmemb v družbenem ustroju. Z osvoboditvijo so so prilike povsem tzpremenile. Zmaga v borbi za nacionalno svobodo je pomenila tudi zmago za socialno pravičnost. Odprla se je epoha ustvarjanja socializma — družbene stvarnosti, ki edina nudi vse možnosti za pravilen in najbolj obsežen razvoj protituberkulozne borbe. V takšnih prilikah imajo Protituberkulozni tedni povsem drugačen značaj in pomen. Razumljivo je, da se večina ljudi vprašuje: zakaj Protituberkulozni tedni? Na. kratko bi odgovorili takole: naši Protituberkulozni tedni imajo dvojno nalogo. Predvsem morajo z največjim poudarkom manifestirati protituberkulozno borbo v socialistični družbeni stvarnosti, . obenem pa morajo vanjo mobilizirati najbolj široke plasti ljudstva, predvsem pa njega najnaprednejši del — delovne ljudi. To so sicer stalno in vedno aktualno naloge protituberkulozne borbe, vendar naj bodo Protituberkulozni tedni še prav posebno močgn poudarek tem bistvenim dolžnostim naše množične protituberkulozne dejavnosti. Naša protituberkulozna borba se je v teh nekaj letih nove družbene stvarnosti in organiziranega ter sistematičnega dela že lepo razmahnila. Zrastli so novi protituberkulozni dispanzerji, nova zdravilišča — dostopna vsemu ljudstvu, ki je potrebno zdravljenja v njih in novi oddelki za jetiko pri naših bolnišnicah. Pa ne samo to — zdravljenje jetike je danes povsem brezplačno in tako omogočeno vsakomur, ki ga potrebuje. Protituberkulozna borba je pa izvedla že nekaj širokih in pomembnih akcij, ki jih ni bilo niti mogoče zamišljati v preteklosti. Spomnimo se samo na naše masovno cepljenje otrok in mladine proti jetiki z bese-žejem (BCG), ki je v slabem pol letu doseglo večje, uspehe, kakor so jih n. pr. dosegli v štirih letih Švedi, katere moramo šteti med najbolj napredne na področju protituberkulozne borbe. Prav v letošnjem Protituberkutoznem tednu pa bomo našo množično protituberkulozno borbo okrepili z novim, modernim orožjem. Protituberkulozna sekcija pri Glavnem odboru Rdečega križa Slovenije je namreč s pomočjo ameriških rojakov opremila prvo potujočo fluo-rografsko ekipo v Sloveniji. Fluorografira-nje ali množično rentgensko slikanje ima za protituberkulozno borbo velik pomen. Omogoča nam namreč, da v kratkem času s pomočjo rentgenskega slikanja pljuč pregledamo veliko število ljudstva. To je naj- boljša pot za spoznavanje skritih ali pa celo nepoznanih tuberkuloznih obolenj in izvorov okuženja. Naši fluorografski pregledi veljajo v prvi vrsti delovnim kolektivom, kmečkim zadrugam, zelo oddaljenim vasem in naseljem in končno vsemu našemu ljudstvu. Protituberkulozni teden mora vzbuditi v vsakem izmed nas zanimanje za razvoj, delo in uspehe protituberkulozne borbe. Naša družbena stvarnost nalaga vsakomur med nami dolžnost, da vodi računa tako o svojem osebnem kakor seveda tudi o kolektivnem zdravju. Prav posebno še to velja za odnos vsakogar do tuberkuloze. Pred njo ni nihče varen, prav gotovo pa ne, če je do protituberkulozne borbe brezbrižen. Cilj protituberkulozne borbe v socialistični družbi mora biti, da odvzamemo jetiki družbeni in množični značaj. To bomo dosegli, če bomo z vsemi močmi delali, da čimprej ustvarimo socializem, če bomo njega izgradnjo povsod podprli, kajti socializem nam zagotavlja pogoje za uspefi v naših protituber-kuloznih stremljenjih. Cilj letošnjega Proti tuberkuloznega tedna mora biti čim bolj široka pritegnitev ljudstva, predvsem pa delovnega, v protituberkulozno borbo. Teden naj sproži zanimanje zanjo, ki seveda naj ob koncu Protituberku-loznea tedna ne ugasne, temveč se stopnjuje do resnično uspešnega sodelovanja v najbolj široki, vseljudski borbi proti jetiki! M. Objava V zadnji številki »Delavske enotnosti« je bil objavljen članek pod naslovom »Članom sindikata, ki potujejo na dopust«. Ker so se pojavile v vezi s tem nekatere nejasnosti, ponovno pojasnjujemo: Vsak član sindikata, kakor tudi družinski člani, razen otrok, starih manj kot 14 let morajo, kadar se poslužujejo objave s 75% popustom za člane sindikatov, predložiti železniškemu ali revizijskemu osebju brezpogojno svojo osebno ali kakšno drugo legitimacijo. Zato si naj člani sindikatov, če nimajo osebno izkaznice izstavljene od Uprave NM, opremijo svojo sindikalno člansko knjižico s sliko, katero naj prežigosa z žigom njihova sindikalna podružnica. Družinski člani, ki niso člani sindikata, pa naj si v takem primeru, opremijo kakršno koli drugo legitimacijo (OF, Zveze borcev, LMS itd.) s sliko, katero naj žigosa s svojim žigom do-tična organizacija. Po teh navodilih naj se ravnajo tudi učenci v gospodarstvu. Ponovno pa opozarjamo, da bo železniško osebje postopalo po določbah potniške tarife proti vsakomur, ki bi ne mogel dokazati svoje Identitete z legitimacijo, opremljeno s sliko. Dom na Jezerskem Tam, kjer so nekod letovali le petični ljudje, majhni in veliki kapitalisti, stran od mestnega hrušča, v čudovitem, ostro-nežnem zraku, pod mrkim Grintovcem in temno Kočno, na Jezerskem, danes uživajo lepoto gozdov, trat, potočkov delovni ljudje, ki so prišli iz tovarn, delavnic, pisarn, kamor so jih poslale ustanove ljudske oblasti, da bi tu dobili novih moči za bodoče delo, zdravja, odpočitka. Jezersko leži na prevalu Karavank med Gorenjsko in Koroško, čisto na severni meji, še korak, dva... in že bi bil človek med koroškimi brati. Od tod sta tekli Titovi štafeti, graničarska in pionirska, in nesli pozdrave Titu s tega prečudovitega koščka slovenske zemlje. Jezersko je dolga, dolga vas v dolini med strmimi gorami in hribovji, obdana od gozdov in pašnikov, z zrakom, ki se usipa s Kočne, Grintovca, Dolgega hrbta, Štruce in prinaša s seboj zdravje, mir... Ali je čudno po vsem tem, da so ob cesti, ki reže dolino, vzrastle stavbe, ki zdaj sprejemajo delovno ljudstvo: bolnike, okrevance, člane sindikatov, ki prihajajo na oddih in ki jim Fronta nudi počitek? Gostinsko podjetje »Dom na Jezerskem« vodi in upravlja to zdravilišče in okrevališče. Uprava podjetja ima zdaj prostora za 170 oseb. Danes preživlja tu svoj dopust 38 Slovencev, 55 Hrvatov in 34 Srbov, skupaj 127 delovnih ljudi, ki se bodo tu odpočili in se vrnili v novo, še ostrejšo borbo za petletni plan. Za njimi pa bodo spet prišli drugi iz vseli naših ljudskih republik. Lansko leto še je bila n. pr. kapaciteta kuhinje le za 80 ljudi. Potrebno je bilo razširiti prostore, postaviti nov štedilnik, urediti odtok, igrišča itd. — Tu je poleg ljudske oblasti storila veliko delo sindikalna podružnica podjetja, ki šteje 51 članov in članic. Podružnica je sklenila, da bo od 3. do 14. maja letos preuredila in dopolnila stavbe, prepleskala zidove in stene, postavila novo točilnico, razširila kuhinjske prostore, očistila pohištvo, uredila poti, napeljala pomanjkljive električne naprave, napravila in popravila klopi, stole in notranjo opremo, prepleskala ograje, ustvarila radio od- dajo itd. — 14. maja je bilo vse končano, tako da so se gostje, ki so prišli 15. maja, znašli v popolnoma prenovljenem domu. Podjetje »Dom na Jezerskem« pa ima tudi svojo ekonomijo, ki jo je na novo postavilo. Moderniziralo je hlev, vse stavbe je prečistilo — in stavbe so stare do 500 let! —, uredilo je gospodarska poslopja, odprlo menzo za delavce na ekonomiji, napravilo kuhinjo za živino, postavilo nov hlev za konje, očistilo sadovnjak, ki ni bil očiščen že 20 let in ki do sedaj sploh ni dajal sadežev, zdaj pa bo kril polovico potreb podjetja za vse leto. Po večini so okrevanci zadovoljni. Razumljivo pa je, da še pride do trenja, saj so tu po večini zaradi živčnih bolezni. Nekaterim je včasih hrane premalo, drugi žele take, ki so je navajeni doma —- včasih tudi osebje poslane živčno... Najde se katera od strežnic, ki pozabi, da niso gostje tu zastonj, temveč da zanje nekdo plačuje, in nekako zviška in milostno ravna z njimi itd. itd. — toda to so le majhne meglice, ki se trenutno prikažejo, kmalu pa je spet vse dobro in lepo, posebno ker imajo gostje-okrevanci svoj koordinacijski odbor, ki v menzi z upravo urejuje vsa taka neznatna nesoglasja. Večina gostov je zadovoljna, da, mnogi so naravnost srečni. Tako sem se zadnjič pogovarjal z dvema delavcema iz usnjarske industrije. Gledali smo proti Grintovcu, ki si je pravkar nadeval svojo megleno kapo, in tedaj je dejal starejši, nekoliko upognjeni človek s svetlimi, sivimi očmi tole: »Nikdar nisem mislil, da bom tudi jaz mogel kdaj uživati odpočitek, oddih ... Vse življenje sem hrepenel, da bi videl planine, gozdove na skalah .. ni mi bilo dano, kajti jaz sem delal., drugi so uživali, jaz sem trpel, drugi so se radovali, jaz sem bil bolan, drugi so se zdravili... Šele danes, v naši državi, kjer je delavec gospodar, mi je to dodeljeno...,« drugi pa je dejal: »In kaj še bo. ko mine nekaj let!« V domu je tudi knjižnica in čitalnica. Vse je še preprosto, majhno. Knjižnica ima okrog 200 knjig, v čitalnici je le ne-kaj' časnikov, od katerih le slovenski prihajajo redno. Od leta do leta Se bo vse izpopolnjevalo, dograjevalo in urejevalo, kar pa bi se lahko zgodilo že sedaj, bo upravo opozarjal koordinacijski odbor. Dnevi v okrevališču na Jezerskem minevajo hitro. Sonce, mir, gozdovi, šum potokov, izleti, hribi... vse je tako lepo, da nihče ne pozna dolgočasja. In vse je tako prisrčno, da so vsi gostje prijatelji med seboj ne glede na svojo narodnost, vse pa veže eno samo občutje: to vse je naše, naše, naše! K. Počitniška letovanja naših otrok Počitniška letovanja so namenjena osnovnošolski, srednješolski in vajeniški mladini, ki je iz zdravstvenih ali socialnih razlogov najbolj potrebna oddiha. Ta letovanja so nova oblika vzgoje otrok med glavnim šolskim odmorom. S pomočjo delovnega in vzgojnega programa usmerjajo otrokovo zaposlitev, ga telesno utrjujejo in navajajo na življenje v kolektivu. V počitniška letovanja bodo sprejemali tudi otroke in mladino, ki se je z delom najbolj izkazala v šoli, pionirski ali mladinski organizaciji. Centralno vodstvo vseh počitniških letovanj v Sloveniji ima republiška komisija pri ministrstvu za prosveto, v kateri so zastopniki vseh ministrstev in množičnih organizacij. Komisija je v preteklem letu organizirala 105 počitniških letovanj, v katjcih je preživelo počitnice 14,800 otrok in mladi, ne. Letos bo število letovanj še bolj na-raslov. Doslej je predvidenih za sprejem nad 17.000 otrok in mladine. Poleg otrok iz Slovenije. ki bodo letovali v centralnih in okrajnih počitniških letovanjih, v počitniških letovanjih Rdečega križa in v pionirskih taborenjih, bodo pri nas letovali še številni otroci iz naše Koroške. Gorice, Trsta, Kopra, Hrvatske in Bosne. Otroci bodo letovali v Sloveniji in v Hrvatskera Primorju, kjer bodo spoznavali nove kraje, noje prirodno okolje In načine gospodarskega življenja ter si tako širili svoje obzorje. V vseh počitniških letovanjih je zagotovljeno tudi dobro vzgojno vodstvo in bodo v ta namen na ministrstvu za prosveto tečaji za osebje, kjer bo učiteljstvo dobilo smernice za svoje delo. Ker pa so do sedaj zbrana denarna sredstva za ta letovanja premajhna, je ministrstvo za notranje zadeve z odlokom IV. št. j, ““volilo akcijo zbiranja prostovolj. nih prispevkov v denarju v mesocn maju t- 1. za vse območje LRS kot akcijo 15 socialnega fonda. Zbirka je namenjena za centralne in okrajne počitniške kolonije in se bodo nabrana sredstva razdelila po poslovniku socialnega fonda OF. fjfakliituhA iiinuuiininiHiiiiiiiniiiiiiniRnuniiiininiiiiinniiniiininiimniiiRiuiuiiuniiiiuinniiiiijpniuiiiiiiii^ip Navodila za kompleksno tekmovanje fizkultumikev industrijskih podjetij in ustanov v Sloveniji Zveza sindikatov Jugoslavije — Glavni odbor za Slovenijo — skupaj s Telovadno zvezo Slovenije razpisuje tekmovanje v sindikalnem mnogoboju za tovariše in tovarišice — člane sindikalnih podružnic — fizkultnrnih aktivov. Mnogoboj obsega naslednje discipline: člani (starejši od 18 let): 1. Prosta vaja s prestrojevanjem 2. Tek na 101) m 3. Tek na 1500 m 4. Suvanje krogle 7.25 kg 5. Skok v daljino z zaletom 6. Plezanje 5 m brez pomoči nog Mladinci (od 14—18 leta): 1. Prosta vaja s prestrojevanjem 2. Tek na 60 m 3. Tek na 1000 m 4. Suvanje krogle 5 kg 5. Skok v daljino z zaletom 6. Plezanje Sms pomočjo nog Članice (starejše od 18 let): 1. Prosta vaja s prestrojevanjem 2. Tek na 60 m 3. Suvanje krogle 4 kg 4. Skok v daljino z zaletom Mladinke (od 14—18 let): 1. Prosta vaja s prestrojevanjem 2. Tek na 60 m 3. Suvanje krogle 2.5 kg 4. Skok v daljino z zaletom Tekmujejo vrste in obenem posamezniki v vrstah in sicer za prvenstvo sindikalne podružnice, za prvenstvo okraja in prvenstvo republike. Moške vrste sestavlja a—8 tekmovalcev, žensko pa 4—6 tekmovalk. Rezultati petih (pri tovarišicah štirih) najboljših se računajo za končni uspeh vrste. Uspehi ostalih se računajo za vrstili red posameznikov. Če se cela vrsta ne more sestaviti, lahko tekmujejo tudi posamezniki. Tekmovanje za prven. stvo republike se bo izvedlo tako, da vsaka sindikalna podružnica v sodelovanju s krajevnim telovadnim društvom organizira izbirno tekmovanje po možnosti vsega svojega članstva in po doseženih rezultatih sestavi eno ali več vrst za tekme v okrajnem merilu In sicer za prvenstvo okraja. Prav tako naj se tekmovanje Izvede med učenci v gospodarstvu po domovih učencev in industrijskih šolah. Prvoplasirane vrste tovarišev in tovarišic, ki jih bosta Glavni odbor ZSS in Telovadna zveza Slovenije na osnovi prejetih pregledov določila za finalne tekme v republiškem merilu, se bodo vršile 10. in 11. septembra 1949. Tekmovanje po podružnicah naj se izvede do konca julija, do 15. avgusta t. 1. pa okrajna tekmovanja. Na republiškem prvenstvu bo sodelovalo 15 moških vrst, 10 ženskih vrst, 10 mladinskih vrst za moške, ter 10 mladinskih vrst za ženske. Uspehi v zgoraj navedenih disciplinah se bodo računali tudi kot položene norme za fizkulturni znak. Da bi pa članstvo sindikalnih podružnnic položilo lahko tudi ostale norme za znak (tek čez zapreke, pohod, streljanje, preskok čez zapreke, za tovarišice še tek na SCO m in nošenje bremena) bo omogočeno tovarišem in tovarišicam, da položijo o priliki tekmovaja za prvenstvo okraja te norme in si tako priborijo mladinski ali bronasti znak. Oni pa, ki žele polagati tudi obvezne normo za srebrni ali zlati fizkulturni znak, bodo to lahko polagali ob priliki republiških tekem. Na ta način bo omogočena članom sindikata največ.ia udeležba na tekmah za fizkulturni znak. Prosta vaja s prestrojevanjem je vaja za bronasti fizkulturni znak (za člane in čla-ce) oz. mladinski znak in se v njej tekmuje po predpisih veljavnih za polaganje norme, po pravilniku tekmovanja za fizkulturni znak. Da bi se tekmovanje uspešno Izvršilo, naj bi se v vsaki sindikalni podružnici postavil odbor za izvedbo tekmovanja. Ta odbor Je Izbrati Iz vrst- najboljših fizkulturnikov podjetja ali ustanove. Naloge odbora se naslednje: a) Da zagotovijo prostore za vadbo (teren) organizirajo redno in sistematično vadbo, b) da sestavi spiske tekmovalcev, truditi se, da bo tekmovanje zajelo čimvečje število delavstva, c) da se izvede zadostna propaganda in popularizacija tekmovanja med delavstvom, d) pred izvedbo tekmovanja v okrajnem merilu izvesti tekmovanje podružnice in sestaviti vrsto, ki bo tekmovala za prvenstvo okraja, e) pravico udeležbe na tekmovanju imajo vse sindikalne podružnice, vendar morajo sestavljati tekmovalno vrsto samo člani ene podružnice, kar se bo nred tekmovanjem ugotovilo. Okrajno prvenstvo vodi in izvede komisija. ki jo sestavljajo referent za fizknlturo pri sindikalnem svetu, zastopnik okrajnega telovadnega odbora, ter referenti za fizkul-turo sindikalnih podružnic. Za vsa podrobna navodila v zvezi tekmo, vanja, na jse sindikalne podružnico obračajo na sindikalne svete oziroma OTO, ki jim bodo nudili vso pomoč. Zveza sindikatov Jugoslavije Glavni odbor za Slovenijo Industrijske kovinarske šole skrbno pripravljajo na fizkulturno tekmovanje Med razpisi za tekmovanja je tudi fizkulturno tekmovanje za republiško prvenstvo vseh industrijskih kovinarskih šol republiškega in zveznega značaja. Iniciativo tekmovanja je prevzeta industrijska kovinarska šola v Kropi. Temu tekmovanju morajo sindikalne podružnice in mladinske organizacije posvetiti vso pozornost, ker bo le pravilna organizacij a in pomoč dala kvalitetno tekmovanje, ki bo zajelo v fizkulturi tudi do sedaj pasivni del delavske mladine. S tekmovanji se bo dvigala kvaliteta fiz-kulturnih organizacij in njihovih aktivov. Dosedanja tekmovanja . so pokazala različne pomanjkljivosti, ki jih moramo letos na licu mesta odpravljati. Ena takih pomanjkljivosti je bila tudi slaba agitacija, ki je dajala vse premalo poudarka na množičnosti fizkulturnih organizacij. Načrtno delo iu temeljite priprave pa bodo izboljšale aktivnost fizkul-turnega delovanja v podjetjih, tako da bodo tekmovanja res množična in tudi manifestativna. Zajeti morajo še neaktivne mlaidince in ostale člane v svoje fiz-kutturne organizacije in njihove aktive. P,o razpisu in v času tekmovanja jim je potreba nuditi vso materialno in stro- kovno pomoč s strani fizkulturnih društev, kjer se bo vršilo tekmovanje. Industrijske kovinarske šole bodo letos prvič samostojno tekmovale za prvenstvo vseh industrijskih šol. Tekmovalne ekipe prijavljenih šol se bodo v dobrih pripravah, vaidbah in v 4oibri formi medsebojno pomerile in pokazale svojo strokovno znanje, ki so si ga pridobile s sistematično vadbo. V tem tekmovanju se bodo pokazali tudi vsi uspehi in delo, ki so ga vršila vodstva med učenci v času šolskih dni. Uspeh tekmovanja pa bo v veliki meri odvisen od sodelovanja in pomoči sindikalnih organizacij. Tekmovanje ima namen, okrepiti društva in aktive z dobrimi fizkulturniki, iz katerih se bo črpal tudi vaditeljski kader. Sindikalne organizacije podjetij z industrijskimi šolami no smejo dopustiti, da bi katera teh šol izostala od tekmovanja. Vsa šolska vodstva so že dobila osnu- tek tekmovanja. Pri večini šol je opaziti: dia se je fizkultura razgibala na področju lahke atletike in športnih, iger. Predstavniki vseh industrijskih šol so pred kratkim na konferenci med 'drugim sklenili, da se bodo vse šole udeležile tekmovanja. Na tekmovanje so povabljeni tudi učenci zvezne industrije na območju LRS, Pravico do tekmovanja imajo sam® učenci industrijskih kovinarskih šol, b1 jih šole vodijo kot regularne učence p°' sameznih letnikov, odnosne razredov. Biti pa morajo stari nad 17 let. Tekmovanje bo obsegalo discipline v tekmi skokih, metih, streljanju in športnih igram Prijave za tekmovanje sprejema šolski odsek Glavne direkcije kovinske industrije LRS v Parmovi ulici, Ljubljana. V$a šolska vodstva morajo prijaviti svoje ekipe in v katerih disciplinah in igr®*1 bodo tekmovale. Tekmovale bodo indu sirijske kovinarske šole iz Maribora, Ce lja, Bistrice, Krope, Lesc, Mute, Lju , ljane - Črnuče, Guštanja in Jesenic, Jesenicah 18. »» Tekmovanje bo na 19. junija 1949. Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik T. Seliškar. — Uredništvo {telefon 45 Miklošičeva cesta 22/11. - Uprava (telefon 49-70) Masarykova «4/11 v — Izhaja vsak petek. — Mesečna naročnina din 12.—. —- Štev. c P 6-90603-9, - Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.