Petdeset oseb našlo smrt v morskih valovih. Na Jožefovo, dne 19. marca popoldne ob 5. uri se"je v prist inišču pri Be.'ietkali zgod',la velika nesreča. Torpedni čoln „56 T" je zadel s svojim ostrim prednjim delom v parni čoln, kivoz: medBenetkami in in Ijiuo, ter je imol na krovu okro^ 80 oseb, večinoma tnjcev. Parni Soln jc prl prifti razklal v dvade]a in se takoj potopil. Vzrok nesreče. Ob uri, ko se je zgodila nesroča, je plul ftrez beneško pristanišče letalni stroj, Kapitan por.esreče- nega Čolna, Amadleo Padovan, strojnik iii kurjač kakor tudi moštvo, so šli na krov in so opazovali gibanje letalnega stroja v zraku nad morjem. Nikce se ni zme.nil za bližajoSo se torpedovko, na kateri menda tudi niso bili posebno paz.ni. Panii čoln je v trenotku, ko se je zgodila nesreča, vozil poševno pred torpednim fiolnom, ki se je z vso siio zaletel vanj. Nepaznost poveljujoSih mož obeli ladjic je kriva grozne nesreče, S tem, da so ti Ijudje pasli sv.ojo radoveclnost, so se igrali z življenjem 80 ljucli, Pjretresliivi prizori. >Ob času nesreSe je bilo morje precej nemlrno, visoki valovi so otežkofiili reševalno delo, Potniki ponesreSe.nega 6olna so bili večinoma tujci, člani boljših krogov. Nahajali so se, kar je onemogočilo vsako rešitev, večinoma po kabinah. Oni, ki so bili jia krovu colna, so poslcakali y morje, se borili z valovi in obupno klicali na pomoe. Oboipni klici so bili vedno redkeji in slabejši, v znak, da so se ponesregenci, nevajeni borbe z morskimi valovi, potapljali, Ubogim žrtvam so sicer hiteli od vseli strani na pomoS, vendar jili je velika večina utonila. Junaško so pri reševanju sodelovali pomorščaki torpednega čolna in drugih ladij. Porocnik 'Bossi s ponesrefienega čolna se je silno trndil, rešiti nekaj potnikov, pri tem pa je sam našel smrt, Iser se je nanj obesilo in se ga oprijelo toliko ponesreEencev, da so se nazadnje vs^ kot velik klopeič potopili, Nekateri pomorščaki so izvrševali reševalno delo z izrednim junaštvom. Pomorščak Scarselli je rešil 4 osebe, požarnik Ruffini tudi vefije število oseb, Na nek coln so rešili Francozinjo Evgenijo Pale, ld je v svoji razburjenosti koraaj svoje ime vedela povadati. Uboga žena je začela grozno knSati, nato se je pa kakor blazna tako smejati, da so bili okoli stojeCi gledailci potrti. Revica je tožila, da sta ji najbrž oba otroka utonila. Nek mladi Madžar, ki se je nahajal na ženitovanjskera potovanju, je tožil, da mu je pri nesreei uto.nila mlada žena, s katero se je koraaj pred 4 d.nevi poroSil. Med rešencLje neka gospa Morasanl, lcatera se je tudi nahajala na ženitovanjskem potovanju in katerj je njen raož pri nesreci uionil, Z obrežja, s hiš in druglii ladij so opazovali Ijudje potek reševalnih del. Pretresujoče je bilo gledati ocl daleč, kako so se uboge žrtve borile z valovi na življenje in smrt. Grozen je bil posebno pogled, ko so posaimezni nesrečneži se pogrezovali in fo, bore'6 se za ¦življenje, Še zadnji lnp z roka.mi in nogami v smrtnem straim brcali in bili okrog sebe in se slednjio s pretresujočimi klici pogrezali v globocino Na lice mesta je priplulo mnogo ladij, med niimi tudi .avstrijskJi, imenom .,Titan", katera je po noŠi s svojim velikim metalcem luei razsvetljevala rn.or.je. Rfiševalna deTa so trajala oelo no8. Ševeda so v no6nih urah zaimogli reševalci spraviti v i5olne in ladje Ie še mrtvece. Med mrtvimi je tudi poveljnik ponesreSene ladje, kapitan Amadeo Padovan, ki je glavni krivec nesrefie. Kapita.na torpedovke, Bmilija Paganini, so zaprli i.n se bo moral radi svoje neprevidne vožnje zagovarjatl pred vojnim sodišČem. Benetke žalujejo. Celo mesto, v katerem se nahaja ravno sedaj, ko se pr^8akuje prihod nemškega cesarja in italijanskega kralja, mnogo tujcev, se je obleklo v žalno obleko. Zaprta so gledališča in drug,! zabavm prostori, Srne zastave vihrajo raz liiše in številna poslopja v pristanišču. Mestni zastop v Benetkah je imel žalno sejo, v kateri se je župan z iskrenimi besedami spomlnjal ponesrecencev. Obe.nem ]e mestni zastop zavoljo žalosti odpovedal slovesni sprejem ob prihodu nemškega cesarja i.n italijanskega Sralja, Potopljeni čoln dvignill. V petek, dne 20. t. m., ob %5. uri popoldne, se je posrečilo, potopljeni coln dvigniti. Na njem so dosedaj našli saono 2 mrliča, drnge so najbrž valovi odnesli. Izmed dveli mrlifiev na ladjici je bil eden podjetnik Grisostolo in neka žena, koje niso takoj spoznali. Ko pa je ležala na mrliškem odru, jo je zagledal nek gospod K.avs iz Galicije ln je prestraše.no zakričal; spoznal je svojo mrtvo ženo. Število vseli žrtev ge ni natančno doignano, vendar je gotovo, da je pad 50 oseb našlo zgodnjo smrt v morslrih valovih, Rešenili je 39 oseb, PonesreCe.nci so bili v ponedeljek z veliko svefanostio poicopani. Politični ogled. — PrestolonaslednikJPranc Ferdiiiand s svojo družino "še*naliaja se'dajVgradu MiramaiPpri Trstu, Pred dnevi je obiskal tržaškega knezoškoia dr. Karlina in se je ž njim zelo prijazno pogovarjal. Prestolonasled.nik s svojo soprogo gre večkrat k sv. spovedi in obhajilu, Tako je odličen Slan cesarske hiša marsikateremu mlachemu kristja^iu vzgled pobožnega katoličajia. Na izprehodili se b<xloci cesair posebno rad pogovarja s priprostimi tirvatsklmf: in slovenskiml možmi in ženicami, — Državnl zbor se je v ponedeljek, dne 16. t. m., zakljuSil, Predsedstvo državnega zbora je polagalo važnost na to, da se za torek, dne 17. marca, napovedajia seja niti ne otvori, ampak se že naprej državna zborntca odgodi, tako, da se ne nudi javnosti zopetni prizor obstrukcije. Vlada je seilaj zvišanje števila rekrutov, nadalje državno posojilo, udejstvila s paragrafom 14. Po Veliki noči bodo zborovali deželni zbori, dr.e 21. aprila, oziroma dne 5. maja, se za6nejo delegacije v Budimpešti. Novi delegatje se n& bodo volili, ampalc ostanejo dosedanji. Kcr dne 15. maja potece dosedanji opravilnik, bo vlada stopila s strankami v pogajanja, ali bi ne dopustile, da se sedanji opravilnik podaljša v seji, ki bo brez obštrukcije. Ako se ji to posreci, potera bosta meseca maja vsaj dve seji državnega zbora. Saniouraevno je, da se bodo med tem nadaljevala posajanja na Ceškem. K'aj se bo zgodilo po delegacijaK, tega ne vemo. 0 tem bi mogli samo prerokovati, od tega bi pa Sitatelji ni6 ne imeli. — Zvišanje števila vojašldh novincev. DunajsVa ,,Wiener Zeitung" objavlja cesarjevo odredbo, ki določa, cla se poviša število vojaških novincev v letu 1914 za 5600 mož m da odpade od tega povišanja na Avstrijo 3212 mož glede na skupno armado, število vojašklli rekrutov za deželno brambo se pa povlša leta 1914. za 4580 mož. Potrdili bodo zato letos za skupno armado 49.694, za deželno brapibo pa 28,287 mož, Nadalje pa določa cesarjeva odredba, da se poviša ^tevilo relcrutov leta 1915. za x11.300, leta 1916. za 17.000, leta 1917, za 17.600 in leta 1918, in nadajjnih 5 let pa vsako leto 10.324 mož. Število rekrutov za dezel.no bram.bo se poviša leta 1915. za 5785, leta 1816. za 6749, leta 1917. za 6845, za leto 1918. 111 za naslednjili 5 let pa za 7038 mož. — Vojaški naborii se bodo vršili letos med 20. aprilom in 1. junijem. Kedaj se bodo vršili na Spodnjem Štajerskem nabori, bomo poro^ali. — Novi dolgovi. Kontrol.na .(jiadzorna) komisija za državne dolgove je odobrila naČrt finanSnega ministrstva in najame sedaj avstrijska vlada posojilo v znesku 375 milijonov kron, ki se porabijo najveC za oboroževanje, oziroma za stroške' baJkanske mobilizacije. — Oboroževanje. Na drugem mesti.i porocamo o določbi, da se bo v naši držav" povišalo število vojaškili novincev.. Poleg novincev bo država rabila tudi veliko število novšh topov, pušk, častnikov itd. A ne samo naša, tudi druge države se neprestano oborožujejo. Listi poroSajo, da se bo mirovno stanje ruske nrmade zvišalo za 460.000 mož na 1,700 000 10 ,je 2 do 300,000 mož več kakor znašajo mirovna stanja Nem,čije, Avstrije in Ttalije skupaj. Kljub temu se Rusiji to ne 1» veliko pozjialo, ker znaša Število tega. rairovrnega stanja le 1% prebivajstva. — Dose"daji]i načelnik ruskega generalnega štaba, Shilinslci, je i~ meirovan generalnim guvernerjem v Varšavi za Rusko-Poljsko in je namenjen za poveljnika armadi, prodlrajoči proti Nemftiji in Avstriji. — Z veliko iiaglico se oborožuiejo tudi vse drnge države. V Nemčiji so povišali stanje novincev za 19.500 mož, na Trrancos>[fem za 21,000, Anglija, Nemcija in Rnsija tudi s 6udovito hitrostjo gradijo nove bojne ladje.. Kam bo to peljalo? — Zmaga krščanske. misli na cesarskern Dunajju. Pri občinslcih volitvah, ki so se vršile pred kratkim, so pri nadomestnih volitva,h iz IV, razreda. krščanski socialei obdržali svoj mandat, v TIT. pa so zmagali z vsemi 48 kandidati in so celo odvzeli socialnim demokratom edinega zastopnika v tem razredu, Krščanski socialci so dobiili 7700 vee glasov kot pri zadnjili volitvah, Stevilo socialno-demokrašldh, posebno pa liberalnih, je moSno padlo. Liberalri na Dunaju sploh ne pridejo več v poštev. — Tnjemu narodu se prortajiajjo. Na HrvaŠkem «e snka politika vedno boij na r?alost!iO plat. Zaslep-. Ijeni liberalni Hrvatie in Srbi, ki so združeni v takozvani ,,koalieiji", so se skoro popolnoma udmjali najhujSemu protivniki, oholemu Madžarir. Ta jim lioče vzeti hrvaško obal v Primorju in Hrvflte taico odtrga-. V od morja, liberalni Hrvat in Srb pa ponižno kimata; Madžar zahteva, da mora biti Hrvašlca Še, nadalje na vsak nafiin zdrnžena z Dgrsko i.n se ne sine osaraosvojiti v družbi s Slovenijo; liberalni Hrvntje in Srbi, ki imajo ve8i.no v hrvaškem saboru, zopet kima,jo iz same hvaležnosti. da smojo kot vladna veSina tlačaniti madžarskim mogotoem. Uboga Hrvaška! — Rnsffj,,nrinr.-u:lia,Jj?dnx.JJLa.^aBalkaim. O*dkar se je odigral na lialkann, krvavi ples in so se posaimezne državice kolikor toliko med seboj pomirile, skrbi Rusija, da si pridobi ft/m vefi upliva na balkanskem polotnkn. Za 8asa vojsVo je Rns na tihem dejanski podp:'ral nekntere drživioe. n. pr. Srbijo, sedaj pa so pametnl ruski politiki odprli zopet novo pot za ojačitev ruskeiga npliva jm Bnlkann. Mlade rnske prlncesinje se možijo na ]ug. Listi namreS po- rocajo, da se bo najstarejSa hSerka ruskega oarja poročila s srbskim prestolonaslednikom Aleksandrom, velika kneginja Olga pa se bo poročila z rumunskim prestolo.iiasiednikom Karolom, Poleg te«ga pa še ruski politiki pomagajo grškemu prestolonasledniku snubiti rnmunsko princesinjo. S temi sorodnimi in prijateljskimi zvezami si Rusija ntnja tla za bodočnost na Balkanu, Razun Bolgarije, Albajiije iji TurBije so sedaj vse državice na Balkanu pod ruskim uplivojn. Avstrijski državniki bi za bodočnost in procvit Avstrije veliko več storili, 6e bi svoje politi8iio delovanje tako uravnali,, da bi Avstrija z halkanskimi slovanskimi državami stopila v prijateljsko razimerje. To, kar bo enkrat imel Rais, bi lahko imela v posesti Avstrija. — Nemšlfi cesar Viljem je na D/unaju dne 23, maroa obiskal našega cesarja Franca Jožeia. Pri sprejemu sta se oba vladarja prisrBno pozdravila, v znak prijateljstva drug drugega potjubila, na kar sta se oba odpeljala v Šenbrun, kjer se je na 6ast visokemu gostu vrjšil slovesen obed, Zvečer se je o'dpeljal nemški cesar proti Trstu.. Naanenjen je na otok Krf, kjer ostane delj Basa, 'Med potjo se bo sestal z italijanskim kraliemvBenetkah m z našira prestolonasledjiikom Francom Ferdi.nandom v Miramaru,. — Novo italijansko mlnistrstvo je sesfevil liberalni poslanec Salaiidra. Za mi.nistre so imenovani sami mirni in zmerni liberalci. Pravijo, da bo novo ministrstvo vrglo svobodamiselno zahtevo, da se poroka pred državnim pravdnikom mora vršiti pred cerkveno poroko, v koš. Ce bo res, bo pokazala bodočnost. — Boji za svobodo Irske. Kakor smo že poročaJi, liače anglješka zbornica poslancev sklen,i'ti postavo, po kateri bi dobila Irska svojo narodno svobodo, to je lastno vlado, kakor jo ima n. pr. -Ogrska. Že stoletja se borijo katoliški Irci za to. Angleži sami so spoznali, da bi bila taka postava pravicna, A med Prci samirai so se našli izdajalci, namre6 svobodomiselni protestanti, ki hoBejo sedaj s poiaoBjo bogatih angleških veleposestnikov i.n zatiralcev uprizor,iti vstajo zoper svoje rodne brate in vlado. V pokrajini Ulster se pripravlja siloviti upor. Po celi državi vre, Vlada oborožuje armado,. Ujpati je, da vlada ostane trdna in izpelje pravi8.no irsko stvar do konca. Obžarlovati bi bilo, Če bi zopet zmagala proteistantovska krivi8nost in nasilnost. — Preobrat na Španskem. Listi poroSajo, da so se politične razmere na Španskem tako spremenile, da bo v kratkem 6asu .najbrže zopet prišla katoliška stranka na krmilo, Stranka, ki je zahtevala leta in leta, naj pride na kraljevi prestol clan Don Karlosove ftiše, je svojo zaMevo opustila in priznavasedanjega vladarja. Obe stranki: Karlistova in katoliška, se bosta baje združili in sldupno podpirali sodanjo vladarsko hišo. Na Spanskem so bile razmere sedaj že skoro ;ste kot na Francx)skem; liberalci zatirajo katoliško cerkev, kolikor se da. Edino sloga krš8anskih strank še lahko reši Spansko žalostnega propatfa.