o Imi Leto X - Štev. 2 (219) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 Čedad, 31. januarja 1983 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja Z T T Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 400 lir NAROČNINA: Letna 6.000 lir Za inozemstvo: 8.400 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. 10. ciklus Benečanskih kulturnih dnevov Gospodarska vprašanja v središču pozornosti Marginalnost ali razvoj v naši bodočnosti? Z uvodnim pozdravom profesorja Pavia Petriciga, predsednika študijskega centra Nediža, se je začel v petek 21. januarja v Špetru Slovenov 10. ciklus Benečanskih kulturnih dnevov, ki je letos posvečen gospodarski problematiki in nosi naslov «Benečija na razpotju: marginalnost ali razvoj?». V desetih letih so benečanski kulturni dnevi, s približno 70 predavanj, dali velik prispevel k spoznavanju razmer v Benečiji. Izbira predmeta — kriza gospodarskega sistema v katerem živimo — in njegovo obravnavanje iz različnih zornih kotov, s prispevki predstavnikov raznih socialnih skupin, od sindikalista do gospodarstvenika, od raziskovalca do politika, opozarjata, kot je dejal prof. Pe-tricig, na kvalitetno rast delovanja študijskega centra Nediža in hkrati dokazujeta, da se slovenska skupnost videm-se pokrajine na zapira vase, da išče nasprotno s sodelovanjem Furlanov in Slovencev izhod iz gospodarske nerazvitosti. ' Prisotne sta pozdravila tu-(di špeterski župan prof. Firmino Marinig in predsednik ideželnega sveta Mario Colli, j ki je pozitivno ocenil tako de-ovanje študijskega centra Nediža kot vseh slovenskih organizacij videmske pokrajine. Govoril je o možnosti, ki jih nudijo osimski sporazumi, de-, želni razvojni načrt, ponovno ■inansiranje popotresne obnove in drugi zakoni za razvoj Benečije in še posebej poudaril pravico Slovencev do globalne zaščite, ki jim mora zajamčiti tudi gospodarski Preporod. Po uradni otvoritvi je nekaj misli o namenih pobude podala dr. Laura Bergnach, vodja ciklusa in predstavnica Glori, ustanove ki sodeluje pri organizaciji kulturnih dnevov. V Benečiji, je dejala, smo se že v preteklosti spoprijeli s to temo, toda sedanja strukturalna kriza, ki je zajela ves kapitalistični svet in povzroča določeno politično negotovost, zahteva bolj poglobljeno analizo. Poudarila je ekonomsko marginalnost teritorija, na katerem živimo, ki omogoča s svojo nerazvitostjo razvoj drugih področij (rezerva delovnih sil, na primer) in je o-menila zakonska sredstva, ki os osnovi sodelovanja pokrajinskih in občinskih uprav, gorskih skupnosti ter sindikatov, lahko zagotovijo razvoj Benečije. Sledili sta predavanji univerzitetnega profesorija in ravnatelja Slorija Darka Bra- tine in videmskega raziskovalca pri centru za ekonomske in socialne raziskave (CRES) Roberta Grandinettija, ki sta spregovorila o modelih perifernega gospodarstva in v tem okviru o posebnosti dežele Furlanije Julijske krajine. Bolj teoretično je bilo predavanje prof. Bratine, ki je okviril vprašanje svetovne gospodarske krize, o kateri je težko govoriti ne le zato, ker je globoko vkoreninjena v naši družbi in ji je težko predvideti rešitve ali nadaljnji razvoj. Analitični modeli na katere smo se dosedaj naslanjali, je dejal, so namreč preveč shematični in zato nezadostni. Do šestdesetih let je vladalo prepričanje, da je naraven za vse države prehod od nerazvoja do razvoja. Danes, tudi na o-snovi prepletanja in medsebojnega vpliva med razvitimi, in nerazvitimi, se strokovnjaki zavedajo, da je ta analitični prijem neustrezen, saj je zaostalost nerazvitih funkcionalna nadaljnjemu razvoju razvitih. Bolj pravilno je govoriti o ekonomskih centrih in «robovih». Če se zaustavimo pri Italiji, ugotavljamo, je nadaljeval prof. Bratina, da je z gospodarskega vidika primer zase in še se ne ve, če je zadnja med razvitimi ali prva med nerazvitimi državami. V Italiji opažamo tri gospodarske ravni. Severo-zahod je centralno gospodarsko območje za katerega sta značilna močna prisotnost kapitala in visoka stopnja izvoza. Za se-vero-vzhod in središče lahko govorimo o periferičnem gospodarstvu, z nizko tehnološko stopnjo. Na jugu pa smo priča marginalnem gospodarstvu, kjer sta močno prisotni črno delo in družbena oskrba. V Furlaniji so prisotne vse značilnosti italijanskega gospodarstva in obmejni pas predstavlja periferično a-li marginalno gospodarstvo, ki pa ima določene možnosti razvoja, dosedaj neizkoriščene. Osrednje vprašanje, ki se vsebolj pojavlja in zahteva u-strezne odgovore je vprašanje privatne in družbene podjetnosti. Izhajajoč iz podobnih teoretičnih stališč, je dr. Roberto Grandinetti podal podrobno analizo industrijskega razvoja Furlanije, od povojnega časa do danes, in osvetlil njegove značilnosti in pomanjkljivosti. Zaključil je svoje izvajanje z ugotovitvijo, da se je razvojni industrijski proces v Furla-nji, ki je izredno kompleksen in poln protislovij, zaustavil, zato so danes potrebni učinkoviti in načrtni posegi deželne uprave. V zanimivo debato, ki je sledila, so posegli mnogi med prisotnimi. (j. n.) RIASSUNTO Gli incontri culturali «Benečanski kulturni dnevi» giunti oramai al loro decimo ciclo affrontano quest’anno la problematica economica, cercando di rispondere, con il contributo di diverse parti sociali, agli interrogativi che si pongono quando si vogliano individuare le prospettive di sviluppo per un territorio marginale come quello della Benecia. Sui modelli dell'economia periferica e della specificità regionale hanno parlato alla prima conferenza, venerdì 21 gennaio, a San Pietro al Na-tisone il docente universitario e direttore dello SLORI Darko Bratina e l’economista e ricercatore del CRES Roberto Grandinetti. Più di carattere teorico la relazione del prof. Bratina, che ha sottolineato non solo la complessità dell' attuale crisi strutturale, ma anche I' insufficienza dei modelli analitici finora utilizzati. Nella sua relazione il prof. Bratina ha dato alcune chiavi di (Continua a pag. 2) Benečanski kulturni dnevi 14.2.1983 ob 18. uri v občinski dvorani v Špetru EMIGRAZIONE E MERCATO DEL LAVORO IZSELJEVANJE IN TRŽIŠČE DELOVNE SILE UGO ASCOLI Docente di sociologia economica presso la Facoltà di Economia e Commercio di Ancona Predava ekonomsko sociologijo na ekonomski fakulteti v Anconi ELENA SARACENO Ricercatrice presso il CRES • Centro Ricerche Eco-nomico-Sociali di Udine Raziskovalka pri CRES - Centru za ekonomske in socialne raziskave v Vidmu ALDO GABRIELE RENZULLI Assessore regionale al lavoro, assistenza sociale ed emigrazione Deželni odbornik za delo, socialno skrbstvo in izse-Ijeništvo GIANNINO PADOVAN Segretario generale regionale CGIL Generalni deželni tajnik CGIL U Manzanu je nimer teèkuo uéafat djelo Ekonomska kriza, dižoku-pacion in kasa integracion so besjede, ki jih nimer bolj pogosto čujemo tudi po naših dolinah. Pred kakim Ije-tom je še puno ljudi mislilo, da je kriza njekaj, ki ne bo nikdar prišla do nas. «Dje-la ne manjka, bašta miet dobro voljo», ali pa «Naši ljudje so dobri djelovci, vsi jih majo radi in ne bojo nikdar prišli ob djelo», kduo ni ču takih besjed? Danes je malo takih, ki bi se upali tuole trdit in vsi vedo, da če je kak dišokupan ni samuo zak je lijen. Pa vsedno, ko smo se tjel pogovorit z djelovcem, ki so ga v Manzane jutra ašu-mli in še pred pudnevom li-čencial, nismo mogli prit do njega. Tisti, ki so nam o teli zgodbi pravli, niso tjel po-vjedat kamu se je zgodilo. Zatuo ki tisti dejelovec se boji, da če bojo ljudje vjedel se mu bojo smelai. Kak je šituacion du Manzane in kake težave majo naši djelovci smo vprašal Renza Gariup, ki djela že 10 Ijet du Laškem. «Kar sem se vrnu iz Zvice-re ni manjkalo djela in so nas hodil gledat po hišah. Koriera je bla takuo puna, da od Klodiča naprjej nas je stalo narmanj dvajst. Lani so zaprli du Manzane 1200 delovnih mest in tuole se pozna tudi tle par nas. Če se pelješ s koriero vidiš subit, kuo so se reči spremenile, saj je sigurno 20 prostorov praznih. Pa ne samuo. Vsako jutro ko pridemo v koriero se štiejemo, gledamo dos nas je ostalo. Danes se vsi bojmo. Pred 20 ali 30 Ijet nisi ko napravu vališo in si šu po svjete, pa danes kam SEJA TO SKGZ ZA VIDEMSKO POKRAJINO HOČEMO POVEDATI SVOJE PREDLOGE K ZAKONU O GOSPODARSKEM RAZVOJU (828) PREGLED PROGRAMA DELA ZA LETO 1983 Teritorialni odbor Sloven ske kulturno - gospodarske zveze za videmsko pokrajino hoče s svojimi izvirnimi predlogi sodelovati pri končnem oblikovanju posegov, ki jih predvideva zakon št. 828, za gospodarski razvoj dežele. Izdelali bodo gospodarski dokument o posegih, ki naj jih s pomočjo tega zakona vnesejo v razvojne načrte štirih gorskih skupnosti, na katerih živijo beneški Slovenci. Obenem pa zahtevajo pogovor s predstavni- kom deželnega odbora, da mu pojasnijo svoje specifične zahteve, tiste, ki jih izdelovalci posegov po zakonu 828 niso dovolj, ali jih sploh niso upoštevali. Takšno stališče do v tem trenutku zelo pomembnega vprašanja so izoblikovali po dolgi poglobljeni razpravi, na seji TO SKGZ, ki jo je vodil predsednik Viljem Černo in v kateri so sodelovali Clavora, Bonini, Namor in drugi. V razpravi so poudarili, da predstavnikov be- neških Slovencev niso povabili k sodelovanju, da bi jim omogočili predstavitev njihovih gospodarskih razvojnih pogledov. Poudarili so potrebo po vključitvi gospodarskega odbora TO SKGZ v to akcijo in opozoril na šibkosti gorskih skupnosti v i-skanju dostopa do finančnih sredstev. Da bi jim pomagali, bodo zahtevali tudi sprejem pri gorskih skupnostih. Ker je čas samo do konca meseca, so se odločili, da bodo z delom pohiteli. V nadaljevanju seje so z zadovoljstvom sprejeli povabilo prirediteljev Dneva slovenske kulture v Kulturnem domu v Gorici, da ga izpolnijo s programom, ki bo odražal ustvarjalne napore beneških kulturnih društev. V tem programu bo Beneško gledališče nastopilo s pona-šenim Cankarjevim Hlapcem Jernejem. Tudi govor o sedanjem pomenu Prešerna za zamejstvo in še zlasti za Benečijo bo delo predstavnika (Nadaljevanje na 2 strani) poš?». Povjedau je tudi zakaj se lahko zgodi da tu tistem dnevu ušafaš in zgubiš djelo. Tu fabrikah muorajo ašumit te prvo tiste, ki so vpisani v liste di collocamento kamu-na kjer je fabrika, zatuole pridejo ljudje iz naših dolin zadnji na vrsto. «Trjeba je tudi povjedat», je jau Renzo Gariup, «da če tu velikih fabrikah djelajo bolj pošteno, v te malih, ki so bolj arti-gianal te ličenciajo brez bednega problema od danes do jutre. Vjem za tri Čeče, ki so ušafale djelo kup, ma so djelale vse tri samuo dva dni, dokjer ni gospodar zbral tisto, ki mu je šla narbuj prov. Žene in Čeče pa donas ušafajo zelo, zelo teškuo djelo». Smo ga uprašal tudi kuo je s sindakatom, če se naši ljudje bor e jo za svoje djelo. «Vsi smo vpisani v sindakat, pa le malo so koščient. Vsak skrbi samuo za se. Bojo se, da če ne bojo djelal ko žvi-na, brez se oglednit ali pa zažvižgat, pridejo ob djelo, zatuo ki jih ličenciajo ali pa jih prisilijo se sami ličen-ciat. Rjes je, da nismo vajeni, ma ne samuo mi tudi lah, saj do danes ni bluo problemov, rjes je tudi da dok bomo mučal in skrbjel samuo vsak za se, bojo djelal z nam, kar bojo tjel. Samuo če je union se kaj oteni». Kar smo ga uprašal če vid kako šolucion, če misli da se reči pobuojšajo, je Renzo jau: «Ist bi tokole odgovoriti. Kake rešitve vidijo iz tele krize tisti ljudje, ki so pob j er al firme in so podpisoval, da ne bi odprli tle par nas fabrik, še posebno tistih Z mješanim kapitalom? Naj nam oni odguare». Imprenditori, classe operaia, crisi industriale II Politično življenje - Vita politica La legge 828 e le Valli del Natisone Ritorniamo sui licenziamenti avvenuti durante le feste alla Continental, fabbrica metalmeccanica del Ci-vidalese, che ha visto quaranta operai rimandati a casa perchè la S.P.A. non esiste più, in quanto gli azionisti l’hanno disciolta o si avviano a farlo. Dramma sociale, direte voi, quaranta famiglie in difficoltà economica saranno costrette ad operare al di fuori di un posto di lavoro, in un periodo di grave crisi e di recessione. Sembra che tutto questo sia passato inosservato, ne hanno parlato in pochi, pare quasi che tutto si sia svolto di soppiatto, come un fatto di ordinaria amministrazione, forse per non far vedere quanto la nostra società democratica certe volte sa essere crudele, o forse e riteniamo sia la versione più veritiera, per non creare tensioni ed allarmismi e tutto potesse svolgersi in scioltezza, magari lontano dall’occhio malvagio del sindacato. Gli azionisti, da Milano, perchè da là sono partiti i telegrammi, con cui sono stati annunciati i licenziamenti, hanno applicato la giusta legge dell’economia: quando una fabbrica non rende e la- Recentemente (8 gennaio 1983) la Comunità Montana delle Valli del Torre ha organizzato un convegno sull'Eco-nomia ed occupazione nelle Valli del Torre. Ai lavori sono intervenuti i rappresentanti delle forze e-conomiche e sociali, amministratori, operatori economici, artigiani, rappresentanti delle forze politiche che hanno voluto conoscere il quadro dei fabbisogni occupazionali e delle prospettive che si aprono con l'approvazione della legge 828/1982 al sistema e-conomico dell' area tarcenti-na e della montagna del Torre. Dopo il saluto del Presidente della Comunità Montana p. a. Sergio Sinicco e la presentazione della relazione generale da parte del prof. Marzio Strasoldo dell'Università di Trieste, sono seguiti i contributi e gli interventi delle categorie economico-socia-li degli industriali, delle piccole industrie, degli artigiani, del sindacato unitario, dei coltivatori diretti e di forze politiche che hanno richiesto investimenti per l'intera comunità secondo il bisogno. Ha presieduto il senatore Claudio Beorchia ed ha concluso i lavori il Presidente della Giunta regionale avv. LA CONTINENTAL vora in perdita, per cui è diventata un ramo secco, si tronca, si recide, per impedire. una assistenza dannosa e antieconomica! Chi conosce quale mercato abbia mai a-vuto la Continental? Quali e-rano i suoi clienti, quale la sua consistènza patrimoniale e se ogni operazione è stata fatta proprio secondo le leggi di una sana economia di mercato, o invece non ci sono state speculazioni finanziarie o peggio ancora fughe di capitali e loro riciclaggi? Chi sa tutto questo! Solo la società che formula i suoi bilanci. Si dice che abbia ricevuto sovvenzioni pubbliche in varie forme: dal consorzio industriale, dalle leggi speciali sul terremoto, dalle varie finanziarie regionali. E di tutto questo a chi dovranno rendere conto? Al Tribunale fallimentare che prenderà atto di quanto è avvenuto e ne decreterà lo scioglimento? Siamo persuasi che tutto verrà fatto secondo lo scrupoloso rispetto delle leggi vigenti in materia. Siamo allora soddisfatti e recitiamo un requiem per quanto è successo. Analizziamo il problema, sia da un punto di vista economico sociale e finanziario Antonio Comelli. Le relazioni ed il dibattito hanno evidenziato una preoccupante situazione economica ed un calo occupazionale non solo nelle aree marginali montane, ma anche in quelle economicamente forti. Infatti i tassi di disoccupazione sono tra i più elevati della provincia arrivando al 28,5 per cento dei disoccupati i-scritti nelle liste di collocamento. E’ stato quindi sollecitato un coinvolgimento attivo delle amministrazioni per intervenire con i programmi di sviluppo predisposti tanto nel piano regionale quanto in quello provinciale e della stessa comunità, così da tradurre in progetti operativi i contenuti dei documenti istituzionali. Sono state sollecitate deleghe nell’attuazione della legge 828/1982 ed adeguati finanziamenti per dare stabilizzazione alle attività produttive e quindi capire i fabbisogni occupazionali e richiamare iniziative che si collochino in settori economici diversi da quelli finora sviluppatisi nell’area, quindi sviluppare anche le località montane fino ad oggi escluse da qualsivoglia forma di sviluppo in- 15 e le varie componenti che hanno interreagito in questa drastica soluzione. Dicono gli industriali e lo ripetono ogni momento, che le loro operazioni, anche se talvolta dolorose, sono effettuate per migliorare il contesto sociale ed economico della nostra società, per il bene di tutti. Sarà poi vero! In questo caso specifico sono state accettate in toto le tesi degli operatori che, oltre ad essere industriali poco seri si sono dimostrati anche avventurieri. Accettiamo e diamolo per scontato che gli industriali operino secondo una sana e-conomia di mercato, seguendo le classiche regole del profitto, dove gli ammortamenti, il capitale di rischio ecc., venga tenuto nella giusta considerazione, per cui momenti di congiuntura sfavorevole siano vissuti in un clima di grande serietà che salvi sia l’Imprenditore che le varie componenti di questo apparato economico e sociale. Scaricare la crisi esclusivamente sulle maestranze o sulle strutture pubbliche è poco serio, talvolta denota impreparazione imprenditoriale, scarsa sensibilità, arro- dustriale - artigianale. E' emerso che bisognerebbe offrire almeno 2 mila posti di lavoro che mancano, quindi almeno 200 unità annue per realizzare una situazione di equilibrio, ossia contenere i flussi pendolari e migratori e da ultimo riassorbire la disoccupazione che si farà ancora più pressante via via che la ricostruzione andrà esaurendosi. Le indicazioni fornite andavano dall’intensivo utilizzo delle risorse naturali, ambientali ed agricole esistenti, con gli allevamenti zootecnici intensivi, l’itticoltura, la valorizzazione delle risorse viticole di pregio, le attività di trasformazione dei prodotti del suolo nell’industria agro-alimentare, fino alle iniziative turistiche e all 'uti Iizzo del patrimonio forestale. E’ stata valutata insufficiente l'attuale politica di incentivi, per cui sono stati richiesti interventi privilegiati ed agevolati soprattutto per la montagna, dove maggiori sono i costi e i bisogni, ma anche perché la Comunità Montana delle Valli del Torre, come area di confine, dovrebbe assumere un ruolo particolare nell’ambito degli accordi economici fra Italia e la vicina Repubblica di Jugoslavia, soltanto così è stato considerato possibile realizzare nelle aree confinarie, oggi maggiormente depresse e marginali, un adeguato interscambio economico - commerciale ed una nuova progettualità. Si è cercato inoltre di definire la politica di sviluppo e di rinascita delle vallate montane nel quadro del «progetto montagna» richiesto dalla provincia nel suo documento programmatico e quindi sono stati formulati progetti finalizzati per superare le diseconomie con strumenti di incentivazione, assistenza e promozione. ganza del proprio ruolo, a-spetti negativi che la stessa Confindustria dovrebbe correggere o bandire dai suoi associati. Ci chiediamo chi dovrà pensare a questi quaranta dipendenti e alle loro famiglie. La Confindustria no di certo I vari enti assistenziali nemmeno, altrimenti gravano sulla spesa pubblica improduttiva e creano inflazione. A questo punto invochiamo il Miracolo o L’Onnivotente. Ritorniamo alla realtà dei fatti, decidiamo in modo serio e non demagogico di combattere sia l’inflazione ed anche la disoccupazione, discutendo in modo organico, senza prelusioni ed arroganza, sul costo del lavoro, sul salario degli operai, sugli oneri sociali, sulle varie fiscalizzazioni, sulla scala mobile, sul pensionamento sulle troppo diffuse invalidità. Siedano i Sindacati, la Confindustria, il Governo sia locale che nazionale ad un tavolo di consultazione, convinti e persuasi che ognuno di queste tre forze svolge un ruolo indi spensabile nella nostra società e che nessuno è depositario di alcuna ricetta miracolistica e tanto meno delle verità. Forse troveranno risultati particolari e momentanei, tuttavia si avvie-rà un nuovo clima sociale foriero certamente di un processo produttivo rinnovato nei metodi, ma soprattutto nella mentalità. D. P. Povzetek članka o shodu v Tarčentu Gorska skupnost_ Terske doline je priredila skupščino o gospodarstvu in zaposlovanju v tej dolini. Udeležili so se je vidni gospodarski in politični predstavniki. Po uvodnih besedah predsednika gorske skupnosti Sergia Sinicca in poročilu profesorja Marzia Strassolda z univerze v Trstu se je razvila živahna razprava. Skupščini je predsedoval sen. Claudio Beorchia, sklenil pa jo je predsednik deželnega odbora odv. Antonio Comelli. V poročilu in v razpravi so ugotovili zaskrbljujoče gospodarsko stanje v hribovskih krajih, pa tudi v gospodarsko močnejših območjih. Brezposelnost je največ ja v celi pokrajini in znaša 28,5 odstotka. Predlagali so, naj občinske uprave pošljejo deželi in pokrajini kakor tudi gorski skupnosti svoje predloge o razvoju. Potrebovali bi dva tisoč novih delovnih mest. Problem zaposlovanja bo še bolj težaven, ko bo zaključena obnova po potresu. Konkretno so predlagali izkoriščanje naravnih virov za razvoj kmetijstva, zlasti živinoreje in ribištva, pridelovanje hrane, izkoriščanje gozdnega bogastva in razvoj turizma. Več skrbi bi morali posvetiti predvsem gorskim krajem, kjer so stroški in potrebe večji. Okrebiti bi bilo potrebno gorsko skupnost, ki bi zaradi svoje obmejne lokacije morala opravljati izrazitejšo vlogo pri uresničevanju ekonomskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. La legge 828 sulla ricostruzione contiene delle novità che ne allargano i precedenti campi di applicazione e aprono nuove prospettive specie per le zone socialmente ed economicamente più degradate. In questo nuovo quadro occorrerà guardare anche criticamente alle esperienze fatte nella precedente gestione. Non si può infatti negare che vi sono state anche storture e palesi ingiustizie nella sua applicazione. Non sempre infatti, gli interventi hanno a-vuto come fine prevalente lo interesse della collettività, mentre si sono moltiplicati i casi di finanziamenti individuali e dispersivi con evidente spreco del denaro pubblico. Basterà richiamarsi ai progetti sovradimensionati e alle troppe approvazioni acritiche, alla utilizzazione molte volte ingiustificata (1500 nella regione) di quella parte della legge 30 che prevede interventi per il recupero di beni ambientali di valore storico o tradizionale. Vi è poi la carenza di una efficace sovvenzione per le opere di completamento e finitura che lascia molte volte il danneggiato in balia delle banche. Il rifinanziamento della ri-costruzione offre un’occasione irripetibile anche per le Valli del Natisone e la dotazione di 200 miliardi per la sola montagna, in aggiunta ai 1.000 per lo sviluppo, da la rappresentazione finanziaria delle sensibili possibilità di operare in diversi settori. ! finanziamenti dovranno essere quindi regolamentati secondo precisi piani di svilup- Seja TO SKGZ......................... (Nadaljevanje s 1. strani) beneških Slovencev. Na seji teritorialnega odbora so se seznanili s programom letošnjega delovanja. Tako je Salvatore Venosi o-pisal premagovanje sedanjih težav za postopno obnovitev glasbenega delovanja, delovanja folklorne skupine in vodenja tečajev slovenščine v krajih Kanalske doline. Luigi Paletti, predsednik folklorne skupine iz Rezije, je povedal, da se odpravljajo na gostovanje v Belgijo in da bodo kot vsako leto avgusta priredili vaški praznik. Pogovorili so se o svoj čas sprejetem predlogu za izdajo ciklostiliranega časopisa. V razpravi o vprašanju sredstev množičnega obveščanja so sodili, da bi potrebovali raziskavo, ki bi odgovorila na nekatera vprašanja. Izrazili so zaskrbljenost zaradi upočasnitve postopka za sprejetje zaščitnega zakona in so zato menili, da bi morali nadaljevati obiske pri videmskih strankarskih vo diteljih. Ob koncu so sprejeli nekatere obveznosti, ki jih imajo na Videmskem v zvezi z občnim zborom SKGZ, ki bo predvidoma v prvi polovici letošnjega novembra. RIASSUNTO Il Comitato territoriale della Provincia di Udine del-l’SKGZ - Unione economica culturale slovena, riunitosi il 19.1.1983 ha preso in esame l'attuale situazione economica e sociale della comunità po o di settore, puntando su interventi qualificanti e che si presentino come tali anche sul piano del confronto con le richieste delle altre nove comunità. E’ venuto quindi il momento di dare un segno delle nostre esigenze. Il legislatore ha previsto un settore di interventi per la cooperazione internazionale e questo va da noi utilizzato con richieste precise per la viabilità di frontiera, per gli incentivi per le zone industriali e per gli insediamenti a capitale misto italo-jugoslavo, per la realizzazione coordinata del comparto turistico-economico del Matajur, per lo sfruttamento delle risorse naturali, con particolare riferimento a quello boschivo, per l’utilizzazione dei pascoli, per gli scambi culturali, scientifici, ricreativi e sportivi. Altri settori sono quelli già individuati nei programmi annuali e straordinari e negli stessi piani di sviluppo della Comunità montana, che però vanno resi concreti e calati nella fase progettuale. Sono problematiche che vanno certamente approfondite e verificate con l’apporto di tutte le componenti politiche-economiche e sociali della zona. Sarà comunque su questo terreno che la Comunità montana potrà affrontare in modo concreto la nuova fase della ricostruzione che dovrà essere anche quella dello sviluppo. (Riassunto di un articolo inviatoci dal consigliere della Comunità montana avv. Giovanni Battocletti). slovena delia provincia di U-dine con particolare riferimento al rifinanziamento della legge sulla ricostruzione (828), Il Teritorialni odbor Comitato territoriale ha rilevato l'importanza di tale leg-qe e le opportunità che questa offre agli enti amministrativi operanti sul territorio dove vive la minoranza slovena nella provincia di U-dine. Il Teritorialni odbor-Comita-to territoriale esaminate le possibilità che si offrono ai Comuni e soprattutto alle Comunità Montane con la nuova legge ha deciso di chiedere un incontro con i rappresentanti degli Enti locali per presentare la propria analisi e le proprie proposte. Il Teritorialni odbor-Comitato territoriale auspica che la legge 828 venga applicata al più presto nella prospettiva della ripresa economica delle zone realmente colpite dal sisma del 1976. Benečanski kulturni dnevi . . . (Continuazione dalla 1a pag.) lettura della situazione economica nazionale, indicando la specificità regionale e al suo interno della Benecia. Partendo dagli stessi presupposti teorici il dr. Grandinetti ha in modo approfondito analizzato lo sviluppo economico del Fritdi dal dopoguerra ad oggi, individuandone gli elementi portanti e le inadeguatezze. Entrambi i relatori hanno sottolineato il ruolo che può e deve avere la regione nel riequilibrare e nel dare nuovo impulso allo sviluppo economico. Zavod za slovensko izobraževanje v Čedadu obvešča, da je tudi letos na razpolago deset mest za udeležbo na seminarju SLOVENSKEGA JEZIKA, LITERATURE IN KULTURE v Ljubljani (od 4. do 16. julija) Interesente prosimo, da se osebno, pismeno ali telefonsko zglasijo v uradu zavoda, Ul. IX Agosto 8, Čedad, tel. 731386 CONVEGNO A TARCENTO DELLA COMUNITÀ’ MONTANA DELLE VALLI DEL TORRE 120 - letnica rojstva Ivana Trinka Spodbuda za nov zagon pri našem delu Pred 120 leti se je na Trč-munu rodil Ivan Trinko, rodila se je osebnost, ki je bila zelo pomembna v kulturnem in političnem življenju naših dolin in ki je — to je za nas najpomembnejše — odločilno prispevala k ohranjanju i-dentitete naših ljudi. In to kljub temu, da Trinko ni neposredno deloval v naši beneški stvarnosti, da je večji del svojega življenja preživel zunaj Benečije. S svojim življenjem in delom, s svojo trdno narodnostno in kulturno zavestjo, s svojo globoko in dosledno mislijo je omogočil, da so zrasle in se razvile številne druge, mlajše osebnosti, ki so prispevale k razvoju skupnosti in ki so vplivale tudi na mlajše rodove. Te osebnosti so bile spočetka predvsem iz duhovniških vrst, pozneje, v spremenjenih, čeprav še vedno težkih razmerah, pa tudi iz vrst drugih intelektualcev. Vsi ti so pripomogli, da se je kultura in zavest naših ljudi vedno bolj razvijala in poglabljala. Trinkovo življenje je v bistvu soupadlo s časom, ko so beneški Slovenci doživljali najprej tiho, potem pa tudi nasilno asimilacijo, ko so o priznanju kakršnihkoli narodnostnih pravic lahko sanjali le redki. Tudi čas po Trinko-vi smrti je bil za beneške Slovence poln bolj ali manj težkih trenutkov, ki jih je bilo treba premagati, da je lahko prišlo do današnje rasti. In v tem boju smo se vedno sklicevali tudi in predvsem na nauk Ivana Trinka, ki je v za- Skupinska razstava beneških umetnikov Do 2. febraja je na sedežu kulturnega društva «Ivan Trinko» SKUPINSKA RAZ STAVA BENEŠKIH UMETNIKOV posvečena 120 - letnici rojstva Ivana Trinka. Na njej sodelujejo Carlig Giovanni, Chiabai Giovanni, De Vora Guido, Dorbolò Loretta, Fabbro Carlo, Jacuzzi Pietro, Paoluzzi Renato, Pau letig Tommaso, Petricig Paolo, Vogrig Giovanni, Zompic-chiatti Silvano, Maruška, Osgnach Gianni. Na otvoritvi, ki je bila 25. januarja, prav ob 120-letnici rojstva Ivana Trinka, so s poezijami Ivana Trinka nastopili otroci. Nastopil je tudi pevski zbir Pod Lipo iz Barnasa. To slikarsko razstavo bo do v celoti predstavili na Dnevu slovenske kulture v Kulturnem domu v Gorici. vesti ljudi pognal močne in globoke korenine. Ta nauk, ki oznanja zvestobo svoji zemlji in kulturni, bratske odnose med ljudmi, naj bo tudi danes vzpodbuda, predvsem za mlade generacije. Naj se gibanje za ozave-ščanje in zaščito beneških ljudi, ki ga je Trinko tako močno in dosledno podpiral, še naprej razvija, da bomo dosegli tiste pravice, ki nam pritičejo po republiški ustavi in mednarodnih obveznostih. To je osnovni cilj, ki nam mora biti vedno pred očmi, ne glede na idejne in politične opredelitve vsakogar od nas. Zato tudi ob 120. obletnici rojstva tega velikega sina beneške zemlje ne želimo zgolj proslavljati: obletnica naj bo predvsem vzpodbuda za nov zagon v našem delu, za povečano skrb za razvoj in boljše življenje na naši zemlji. Beppino Crisetig 4 PROSLAVA 120-LETNICE ROJSTVA MSGR. IVANA TRINKA Beppino Crisetig: "Najbolje se spominu Ivana Trinka oddolžimo, če pokažemo, kako živa je njegova govorica,,. «Pred. 120. leti se je v Trč-munu, vasici pod Matajurjem, rodil msgr. Ivan Trinko, naš največji človek, po katerem se imenuj e naše kulturno društvo. Mislim, da se ga bomo najbolje spomnili tako, da ob tej priložnosti spregovorimo po naše in tako pokažemo, kako živa je slovenska govorica, katera je tako ljubil, da živimo in se ravnamo tako, kot nas je učil, kot je pridigal in kot je delal za časa svojega plodnega življenja». S temi besedami je predsednik Kulturnega društva Ivan Trinko prof. Beppino Crisetig začel proslavo, na kateri so odprli slikarsko razstavo beneških slikarjev. Ob tej priložnosti je nastopil pevski zbor Pod lipo iz Barnasa, ki ga vodi Nino Spe-cogna. Prebrali so tudi nekaj Trinkovih pesmi. Kulturno društvo Ivan Trinko je najstarejše društ- IVAN TRINKO ZAMEJSKI Beneška Slovenija - pravljični svet tam za gorami ob Nadiži in Teru in vendar nas izza davnih stoletij, ko so naši pradedje pridrli od seveda do Čedada in od vzhoda do Vidma in strahovali Longobarde, dokler se niso z njimi poravnali in sprijaznili in je naš slovenski jezik vladal celo na dvoru čedajskih vojvod, kot priča Pavel Diakon, govorec o Gisulfovem sinu Rodualdu. Langobardov, že davno ni več, naš rod pa je ostal in živi še danes svoje slovensko življenje, čeprav je po letu 1866 odrezan od našega narodnega telesa. V tej zemlji se je rodil v Trčmunu pod Matajurjem 25. januarja 1863, v preprosti kmečki hiši Ivan Trinko -oče beneških Slovencev in danes nestor slovenskih pesnikov. Iz prijazne gorske vasi, odkoder je gledal preko Nedi-ške doline v Čedad in še v Videm, ki se je svetlikal tam daleč dolj v nepregledni ravnini, ga je izvabilo v svet hrepenenje in želja staršev, da bi postal gospod. Šel je ono pot, ki jo tako lepo opisuje v «Ovčjem kaplanu»: v Čedadu, da se v meščanski šoli privadi kolikor toliko latinščini (Naši paglavci, str. 53), potem pa v semeniško gimnazijo v Videm, kjer se je kar začudil, ko je dobil slučajno v roke prvo slovensko knjigo, ki je vnela v njem navduše- nje za materin jezik. «Dobro pomnim», pravi, «kaj sem moral prestati v šestem razredu, preden sem se naučil brez učitelja, brez slovnice in brez slovarja malce slovenščine, in sicer skrivaj ponoči». Da je na mladega gimnazijca odlično vplival tudi stari kaplan šempeterski, Peter Podreka, prvi beneški slovenski pesnik, priznava Trinko sam, ko pripoveduje, kako mu je posojal slovenske ga njegovi rojaki volili in poslali v videmski pokrajinski zbor in še leta 1923 v izvršilni odbor ljudovcev — partito popolare, ki so ga visoko cenili, saj je bil mož na svojem mestu. Politično se je, seve, vedno udejstvoval kot zvest, lojalen italijanski državljan, skrbeč pa pri tem zlasti za dobrobit svojih ožjih rojakov. Živec na skrajni meji našega življa, se je Trinko vendar živo zanimal za vse naše 6. 2. 83 - Gorica. Kulturni dom, ul. Brass DAN SLOVENSKE KULTURE posvečen beneški kulturi Program: ob 16.00 otvoritev razstave knjig slikarske razstave beneških umetnikov fotografske razstave «Izseljenec Nadiških dolin»; ob 17.00 govor predsednika TO SKGZ za Videmsko pokrajino prof. Viljema Cerna nastop Beneške folklorne skupine, pevskega zbora Rečan in Beneškega gledališča z dramo: Hlapec Jernej Zahvala izvajalcem programa Dneva emigranta Slovenske kulturne organizacije videmske pokrajine se zahvaljujejo vsem nastopajočim na kulturnem programu letošnjega dneva emigranta: Battoia Stefania Blasutig Marino in ansambel Cerno Boris Cerno Igor Checco in ansambel Cernotta Franco Del Medico Ivan Qualizza Guido Saffigna Claudia Saffigna Fabrizio Tomasetig Anita Posebna zahvala naj gre režiserju Adrijanu Ru-stiji, članom Beneškega gledališča in zbora Rečan in vsem tistim, ki so s svojim delom prispevali k uspehu prireditve. Zahvaljujemo se tudi fotografskemu krožku društva Rečan za slikarsko razstavo «Izseljenec Nadiških dolin». knjige in ga navduševal zanje. (Cf. Mohorjev koledar za leto 1924). Po končanih gimnazijskih študijah je vstopil Trinko v videmsko bogoslovje. Preden je bil posvečen, je moral 1886 odslužiti še vojake, nakar je še isto leto, 20. junija pel v domači vasi novo mašo «z nemalim veseljem, povzročenim iz več razlogov, med katerimi ni bil zadnji, da je v oni priložnosti triumf iralaslo-venska ideja. Počastili so ga na njegovih «ojcetih» s slovenskimi pesmimi, izmed katerih je bilo troje v Vidmu tiskanih (Rutar 176). Novomašnik Trinko tti šel v dušno pastirstvo. Poklicali so ga v videmsko nadškofijsko semenišče za prefekta, kjer je postal čez štiri leta profesor škofijske gimnazije, pozneje pa profesor filozofije in teologije v bogoslovju, kar je še danes. Kaj pomeni Trinko kot vzgojitelj in profesor v dobi skoraj pol stoletja, ve oni, ki je kdaj hodil po Beneški Sloveniji. Pa se ni udejstvoval naš jubilant samo za katedrom, tudi kot politik je mnogo, mnogo koristil svoji ožji domovini. Ponovno so slovensko kulturno gibanje. Mnogi se ga gotovo še spominjajo s predvojnih katoliških shodov in velikih zborovanj naše Dijaške zveze v Ljubljani. Potem, ko se je naučil «malce» slovenščine, je Trinko že leta 1884 priobčil v Ljubljanskem Zvonu nekaj pripovedk kot «Narodno blago iz Beneške Slovenije», naslednje leto «Pesmi beneškega Slovenca» pod pravim imenom, poslej pa je pel kot Zamejski ali pa pod šifro I.T. ali D.I.T. Oglašal se je tudi v «Slovanu», ki sta ga izdajala Hribar in Tavčar, in v «Domu in svetu». Leta 1897 so izšle v Gabrščkovi «Slovenski knjižnici» (snopič 60-61) v Gorici «Poezije. Zložil Zamejski». Kritika je te pesmi sprejela hladno, čeprav bi jih bili lahko še danes v novi izdaji veseli. Izza tega leta se Zamejski ni več oglašal v naših revijah s pesmijo — gojil jo je sicer še, vsaj prigod-niško, kot vemo — zato nas je pa vodil s spretnim peresom po svoji ožji domovini. Že leta 1890 je v Ljubljanskem Zvonu opisal življenje Petra Podreke, ki se ga je spomnil ob stoletnici tudi v goriški «Mladiki», leta 1898 smo pa z zanimanjem brali v Domu in svetu njegovo «Beneško Slovenijo», brez katere bi najbrž ne imeli Rutarjeve knjige. Prav tako prijetno in prisrčno za širšo slovensko javnost v Mohorjevem koledarju 1905. «Staro, toda še vedno živo in občutljivo srce» je Trinka, kot pravi, leta 1929 zopet vrnilo leposlovju. V «Goriški Mohorjevi družbi» so izšli njegovi «Naši paglavci črtice in slike iz beneško -slovenskega pogorja». V prisrčnem predgovoru se pisatelj opravičuje, a s svojimi deveterimi zgodbami, ki so čudovito lepi spomini na njegovo mladost, je gotovo razveselil vse, ki so knjigo brali. Nekaj podobnih črtic je isto leto izšlo tudi v goriški «Družini». Trinko je tudi izvrsten prevajalec. Ob Prešernovi stoletnici je prevedel nekaj njegovih pesmi v italijanščino, prej pa je že seznanil italijansko javnost, ki se je zanimala za naše slovstvo, s Stritarjevim «Gospodom Mirodol-skim». Italijanom je tolmačil tudi lepote ruskih pisateljev, tako Gogoljeva Tarasa Buljba». Trinkovo znanstveno delo ni nič manjše. Dolga je vrsta njegovih filozofskih, teoloških in historičnih razprav, ki jih je napisal v latinskem in italijanskem jeziku. Da bo slika našega jubilanta popolna, kolikor jo moremo podati na tem mestu, naj povemo še, da je Trinko tudi slikar. Ob sedemdesetletnici, ko se bodo zbirali okoli svojega očeta rojaki v Beneški Sloveniji, se častljivega jubilanta s hvaležnostjo in ljubeznijo spominjamo tudi mi, želeč mu, da bi ga ljubi Bog ohranil še in še v blagor mladini in narodu, iz katerega je izšel in ki bolj kot kdaj potrebuje v teh časih preizkušenih mož vzornikov. Točno pred petdesetimi leti, ko je Ivan Trinko slavil svojo sedemdesetletnico, je dr. Joža Lovrenčič, pesnik in kritik, v ljubljanskem listu Slovenec objavil sledeči članek o Ivanu Trinku. Zdi se nam, da je ta prispevek lahko zanimivo branje tudi danes. vo v Benečiji. Njegovi ustanovitelji so si izbrali to ime zaradi tega, ker je bil msgr. Ivan Trinko že za časa svojega življenja največja do takrat živeča osebnost na cerkvenem, kulturnem in družbeno-političnem področju Beneške Slovenije. Ustanovitelji društva so si Ivana Trinka vzeli za vzornika, po katerem so se hoteli zgledovati v njegovem odločnem boju za pravice svojega ljudstva, v težkem boju proti raznarodovanju, ki je bilo še posebno kruto v zadnjih letih njegovega življenja. če danes lahko govorimo o dvajsetih beneških kulturnih društvih, če lahko govorimo o procesu identifikacije, kakršnega v Benečiji doslej še ni bilo, če lahko govorimo celo o pluralizmu in o plemenitem tekmovanju pri oblikovanju sodobne podobe kolektivnega subjekta, kakršen so postali Slovenci na Videmskem, tedaj gre zasluga vsem tistim, ki so vztrajali v vrstah društva Ivan Trinko in ki so sodelovali v pobudah, porajajočih se zaradi trdne smeri, ki si jo je začrtalo to društvo. Prireditelji proslave 120-letnice rojstva Ivana Trinka so imeli za potrebno, da prikažejo samo en del kulturnega vtripa Benečije, in sicer da predstavijo slikarsko ustvarjalnost članov društva beneških slikarjev. Ne želeli bi se spuščati v strokovno oceno razstavljenih del (ki bi bila prav gotovo pohvalna). Pač pa želimo navesti imena razstavljalcev: Osgnach, Zompicchiatti, Carlig, De Vora, Dorbolò, Fabbro, Jacuzzi, Maruška, Chiabai, Pauluzzi, Petricig, Vogrig. Specognev zbor sestavljen iz samih mladih fantov in deklet je s svojimi svežimi glasovi izredno lepo izvedel svoj program, v katerega so vključili tudi Trinkovo pesem, ki jo je pevovodja sam uglasbil. Trinko ve pesmi sta nato prebrali Loredana Vogrig in Marina Krajnič. Ob tej priložnosti se je zbralo v prostorih društva lepo število naših ljudi, med katerimi je bilo tudi nekaj za slovensko stvar odprtih Italijanov. Poleg predsednika TO SKGZ prof. Viljema Černa so bili prisotni predsednik društva beneških slikarjev Giovanni Vogrig, odvetnik Giovanni Battocletti, svetovalec gorske skupnosti, Gujon in brata Zuanella od duhovniške skupine Dom, urednik tega časnika Giorgio Banchig, predsednik planinskega društva Joško Ku-kovac in drugi. Iz Tolmina je prišla delegacija, ki jo je vodil predsednik ZKO Ivan Jermol. 120-letnica rojstva msgr. Ivana Trinka Na pobočju Matajurja sredi gromov in neurja se razraslo je drevo, vrh dosega mu nebo. Let 120 je minilo, kar je seme rahlo vzklilo, v zemljo korenine gnalo, s silno se močjo obdalo. V trdnega drevesa senci zbirajo se zdaj Slovenci, čutijo ponos in moč, ne umori jih črna noč. Ivan Trinko plemeniti, Ivan Trinko mož častiti, bodi vedno varuh, vzor sinov tvojih dragih gor. Štefan Tonkli S. Pietro al Natisone Suggestivo incontro di Natale alla Scuola Media Rinnovando una antica consuetudine, i ragazzi della Scuola Media di S. Pietro al Natisone si sono ritrovati fra loro e con i professori ed i genitori nell'atrio della Scuola per scambiarsi gli auguri di Natale con canti, recite e brani musicali. Quest'anno sono venuti ad assistere alla festa anche gli anziani della casa di riposo, ai quali i ragazzi hanno offerto un momento di vero calore domestico. Oltre agli alunni si sono dati da fare in modo particolare il prof. Specogna, insegnante di educazione musicale e il prof, don Luciano Slobbe insegnante di religione. Davanti alla grande capanna 180 voci, dirette dall'impareggiabile maestro Specogna, hanno «raccontato» in una sequenza di dieci canti la storia della Natività. Con la recita «Il sogno di mamma Maria» i ragazzi di prima media hanno mostrato il contrasto tra il Natale consumistico e il dramma di tanti anziani delle nostre valli condannati all’abbandono ed all’inutilità dopo una vita dedicata alla famiglia ed al lavoro. Una nota di apprezzamento ed un plauso particolare per l’orchestrina, cioè il complesso strumentale. Al tocco del maestro Specogna ha accompagnato i vari canti del coro ed ha eseguito bellissi- mi brani musicali creando un'atmosfera altamente suggestiva e perfettamente intonata al Natale. A conclusione ognuno degli anziani ha ricevuto un dono natalizio da parte dei ragazzi. Povzetek v slovenščini Po stari in dobri navadi so se dijaki nižje srednje šole v Špetru srečali s profesorji in starši in si ob petju, deklamacijah in glasbi izmenjali božična voščila. Dogodku so prisostvovali tudi upokojenci, ki živijo v domu počitka. Njim so dijaki priredili prisrčen sprejem. Poleg dijakov sta se pri organizaciji božičnega srečanja angažirala prof. Specogna, profesor glasbene vzgoje in veroučitelj prof. Luciano Slobbe. Pevski zbor sestavljen iz 180 dijakov je pod vodstvom pevovodje Specogne v desetih pesmih obisal božično zgodbo. Z recitacijo Sanje matere Marije so dijaki prvega razreda prikazali protislovje med konzumističnim božičem in dramo številnih ostarelih oseb v naših dolinah, ki so pozabljene od vseh, čeprav so vse svoje življenje posvetile družini in delu. Te sliep an lumin Tele krat san veriezala an kos od adne figurine, ki so jo publikal malo cajta od tegà ta na niekin giornale. Tel giornal nan pošijajo na duom po puošt, za nas parpričat, de tle po naših dolinah niesmo Slovienj, ma vsi — a ja ben nu — smo že ratal Lahi. Nič manj, ku tisti, ki živijo tau Majane al du Cer-vignane. Zatuo tu teli figurin vidimo adnega človieka (ja, sa zgleda mlad an zdrav), ki v bielin dnevu an z luminan tu rok, ku Diogene, gleda an išče Slovenje v Benečiji. Če bi biu tle kajšan Slovienj, ja, lahko bi bluo ga ušafat an ne samuo tu bielin dnevu an z luminan, ma tudi po noč an brez lumina. Kaj nas če tela figurina podučit? fie učit nas an Furlane, de tle v Benečiji (al, recimo, v Sclavaniji) nie muoč Slovienju ušafat. Kajšni, misnejo tisti od giornala, popijo tudi telo. Sada jest san pa lepuo telo figurino pogledala an zatuo san jo veriezala za vas. Poglejta tudi vi. A ja ben nu! Kuo more tel mladenč ušafat Slovienje (al kiek druzega), če na počeše lase proč taz oči? Nie ki, sliepemu človieku nie h nucu obedan lumin an tisti, ki maži, je glih ku, de bi biu sliep an še hujš. MJUTA POVASNICA Interpelaciji svetovalca Battoclettija Svetovalec gorske skupnosti Nadiških dolin odv. Giovanni Battocletti je poslal predsedniku vprašanje v zvezi z revijo Valli del Natisone, ki jo izdaja gorska skupnost. Svetovalec Battocletti sprašuje, če nameravajo ustanoviti uredniški odbor revije, da bi razširili sodelovanje in zagotovili objavljanje vseh stališč. Nadalje želi izvedeti za kriterije pri urejevanju revije in za pooblastila odgovornega urednika glede objave prispevkov. V drugemu vprašanju na- REGIONE Ricostruzione e sviluppo; una torta che fa gola Per la nostra Regione per l’anno nuovo ci è stata preparta una bella torta: lo Stato ci ha infatti assegnato quasi tremila miliardi per completare la ricostruzione nelle zone terremotate e per lo sviluppo. A questi si aggiungono i miliardi. 325, del trattato di Osimo, che dovrebbero essere tutti spesi a Gorizia e Trieste. Circa 1.200 miliardi dovranno essere destinati alla ricostruzione «fisica» (finire le riparazioni, fare le case nuove e le varie opere pubbliche) e circa 1.000 miliardi sarannno destinati allo sviluppo. Sorgono ora diverse questioni: dei 1.200 miliardi per la ricostruzione posto che abbiamo in Friuli ancora 20.000 baraccati, basterà la fetta? Dove investire i 1.000 miliardi dello sviluppo? Senza addentrarci nelle pur interessanti disquisizioni interpretative della legge 828, notiamo subito che tutti si fanno avanti per avere il loro pezzo di torta: gli industriali, gli artigiani, i coltivatori, le varie amministrazioni, ecc. ecc. Non dobbiamo invece dimenticare che i 1.000 miliardi sono destinati: primo, per lo sviluppo delle zone montane terremotate; secondo, per la rinascita economica dell’area colpita dal terremoto; terzo, per le aree in crisi. La Regione, alla vigilia delle elezioni, vuol tenere in pugno la gestione dei fondi, le comunità locali spingono per realizzare i propri progetti, spesso assolutamente fuori posto. Allora? Via, dunque, con le proposte concrete della Comunità, su veri progetti di sviluppo e non su espedienti ed inghiottitoi, e quindi una scelta seria perchè con questa manna, cui pochi credevano fino a poco più di un anno fa, nelle nostre povere vallate si potrebbe davvero cambiare pagina. Fuori, dunque, con i piani di sviluppo: aspettare, ormai, è politicamente «criminoso». RUSCA Cosa la Regione pensa di spendere per la ricostruzione? Spese generali Riparazione abitazioni Ricostruzione abitazioni Opere pubbliche Totali in mi liardi 1982 1983 1984 1985 Totali 37 32 29 22 120 160 120 100 70 450 100 100 120 130 470 53 48 41 38 180 360 320 290 260 1220 "Tra due bandiere,, di Pinuccia Politi presentato all’Italia-URSS All associazione ltalia-Urss di Udine è stato presentato il Libro «Tra due Bandiere» di Pinuccia Politi, ovvero i rapporti italo-jugoslavi nella esperienza di una giornalista italiana collaboratice di Radio Koper-Capodistria. Il libro, che, fino a questo momento, ha ottenuto un notevole successo nelle varie città italiane dove finora è stato presentato, si avvale della prefazione del noto critico e scrittore milanese Dino Villani ed è edito dalle Edizioni Bottazzi di Suzzara (MN). Alla presentazione di cui sopra, che è avvenuta nella sede dell’Italia URSS in V. De Rubeis 21, hanno preso la parola l’on. Giulio Colomba, il Presidente dell'ANPI regionale Federico Vincenti, il direttore di Radio Koper-Capodistria Milan Vergan, il vice-direttore Janko Tedeško g il responsabile del programma italiano Manlio Vidovich; è stata, inoltre, presente l'autrice, che ha concluso la presentazione, ringraziando i numerosi intervenuti, mentre il segretario dell’ Italia - URSS Carlo Pellegrini ha consegnato dei simpatici omaggi sia agli italiani che agli jugoslavi, a ricordo della serata. slovljenem na predsednika Giuseppa Chiucha svetovalec Battocletti vprašuje, če bodo ustanovili prosto cono, ki jo predvideva osimski sporazum, tudi na obmejnem področju videmske pokrajine. V tem smislu so komunistični poslanci Baracetti, Cuf-faro, BottareiIi, Colomba in Migliorini decembra 1982 predložili v poslanski zbornici u-strezno zahtevo. Svetovalec Battocletti zahteva, da to vprašanje vključijo v dnevni red skupščine gorske skupnosti. Benečanski incontri kulturni dnevi culturali 1983 Benečija La Benecia na razpotju: ad una svolta: marginalnost emarginazione ali razvoj? o sviluppo? 3 - 21.2.1983 PAOLO LEON Ordinario di economia presso l’Istituto Universitario di Architettura di Venezia - Docente presso la Scuola Superiore della Pubblica Amministrazione di Roma Redni profesor ekonomije na univerzitetnem inštitutu za arhitekturo v Benetkah - Predavatelj na visoki šoli za javno upravo v Rimu FERRUCCIO CLAVORA Ricercatore presso lo SLORI - Istituto di ricerche sloveno - sede di Cividale Raziskovalec pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu SLORI - sedež v Čedadu LIVIO TAMARO Direttore generale della FININD - Finanziaria Industriale S.p.A. di Pordenone Generalni direktor FININD iz Pordenona ACCUMULAZIONE, INVESTIMENTI E CREDITI: PROSPETTIVE Dl SVILUPPO INTERNAZIONALE DI UNA ECONOMIA INTERNA AL GRUPPO DELLA MINORANZA AKUMULACIJA, INVESTICIJE IN POSOJILA: PERSPEKTIVE MEDNARODNEGA RAZVOJA MANJŠINSKEGA GOSPODARSTVA 4 - 4.3.1983 MARIO BURBA Presidente dell’Associazione Piccole Industrie di Udine Predsednik Združenja malih industrij v Vidmu. ROBERTO MOROS Presidente della Lega delle Cooperative regionale Predsednik deželne Zveze zadrug GIANNI BRAVO Presidente delia Delegazione Friulana della Camera di Commercio Italo-Jugoslava Predsednik furlanske delegacije pri Italijansko-jugo-slovanski trgovinski zbornici MILAN ŠAMEC Vice-presidente della Camera economica della Slovenia Podpredsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije. LIMITI E POSSIBILITÀ' DELL'AZIONE IMPRENDITORIALE E COOPERATIVA SUL TERRITORIO 5 - 18.3.1983 Tavola rotonda con i segretari regionali dei partiti Okrogla miza z deželnimi tajniki političnih strank PIANI REGIONALI Dl SVILUPPO: IL CASO DELLA BENECIA DEŽELNI RAZVOJNI NAČRTI: KAJ PRINAŠAJO BENEČIJI? 6 - 25.3.1983 Incontro con i rappresentanti della Regione Friuli-Venezia Giulia e della RS di Slovenia Srečanje s predstavniki dežele Furlanije - Julijske krajine in SR Slovenije. PROBLEMI E PROSPETTIVE DELLE REGIONI Dl FRONTIERA PROBLEMI IN PERSPEKTIVE OBMEJNIH OBMOČIJ Predavanja bodo potekala v občinski dvorani v Špetru s pričetkom ob 18, uri. Gli incontri avranno luogo a San Pietro al Natisone nella sala consiliare alle ore 18. Beneški študijski center Centro Studi Nediža Špeter / San Pietro al Natisone Slovenski raziskovalni inštitut Istituto di ricerche sloveno PORTOROSE SEMINARIO DI LINGUA E CULTURA ITALIANA A Portorose (Jugoslavia) è cominciato questi giorni il XXII. seminario di lingua e di cultura italiana. Esso durerà otto giorni ed è indirizzato in modo particolare a-gli insegnanti ed agli studenti delle scuole con lingua di insegnamento italiana dei comuni costieri. 1 professori dedicheranno l’interesse alle metodologie per l'insegnamento della lingua italiana, alla pedagogia ed alla psicologia. Gli studenti seguiranno corsi sullo sviluppo del cinema italiano, sulla «pop art», sulla teoria della relatività di Einstein, sullo sport e in genere sulle espressioni della moderna cultura. I docenti del Seminario saranno professori dell'università di Trieste. Nella foto un momento della presentazione a Suzzara (Mantova). Da sinistra: l'on. Renato Sandri della Commissione Esteri del PCI, l'editore Bottazzi, il sindaco Giroldi, Pinuccia Politi che ringrazia il pubblico, lo scrittore Dino Villani, l’on. Antonino Zaniboni della D.C. consigliere particolare del segretario del partito Ciriaco De Mita. ■ »ti»» Graziano Ml: Nogometna ekipa zbira domačo mladino Smo intervistai Graziana Crucil, ki je prešident A.C. «Pulfero» iz Podbuniesca in je tudi prešident in član peu-skega zbora «Nediški puobi». Questo è il terreno di gioco di S. Pietro al Natisone il 14 novembre, più che al campo si può pensare ad un laghetto artificiale od ad una piscina! Mancano solo le barchette. Questa è purtroppo la situazione che nell'arco di una annata sportiva si ripete con puntualità e il trenta per cento degli incontri viene rinviato. LO SPORT CALCIO RISULTATI E MARCATORI (al 16 gennaio) PROMOZIONE Valnatis. - Cordenonese 0-1 Valnatis. - Azzanese 0-0 2a CATEGORIA Audace - Faedese 1-0 Cussignacco - Audace 0-1 Savognese - Reai Udine 0-0 Natisone - Savognese 1-1 3a CATEGORIA Pulfero - Savorgnanese 1-1 Pulfero - Aurora Remanz. 1-0 UNDER 19 Fulgor - Valnatisone 0-0 Sangiorgina - Valnatisone 3-3 Buttrio - Valnatisone 1-2 ALLIEVI Lauzacco - Audace 0-1 GIOVANISSIMI Azzurra - Valnatisone Valnatisone - Faedese Paolo Gubana «il capocannoniere» MARCATORI: 14 Reti: Gubana Paolo 11 Reti: Rot Zarko 9 Reti: Jussig Ezio 7 Reti: Carlig Stefano 6 Reti: Chiacig Walter 5 Reti: Rudi Ermanno 4 Reti: Ipnotico Antonio, Miano Massimo 3 Reti: Dugaro Stefano, Dugaro Antonio, Chiabai Stefano, Fiorentini Massimo, Pi-natto Cesare, Dorbolò Michele, Trusgnach Gianni, Scude-rin Andrea. 2 Reti: Boccolini Luigino, Scaravetto Claudio, Barbiani Cristiano, Manzini Gabriele, Cosson Gianni, Cernoia Paolo, Carbonaro Franco, Petri-cig Walter, Specogna Danie- le, Birtig Roberto, Dugaro Terry, Scaunich Bruno, Vo-grig Simone, Caucig Roby, Zuiz Andrea. Seguono con una rete all'attivo ben ventiquattro calciatori. Graziano Crucil Pravi nam de dedikava pevskemu zboru in skuadri «Pulfero» vse ure, ki ima fraj. «Lietos, 1. marca, bomo fe-štegial 10 liet od ustanovitve škuadre. V vsieh telih cajtih smo muorli afrontat puno težav, predvsem ekonomske, de smo lahko ohranili škuadro, ki igra v trečji kategorji. Zaki ste ustanovil škuadro «Pulfero»? Smo ustanovil tole škuadro ne samuo, da bi kupe dar-žal naše te mlade, ma tud zak smo prepričani, de šport je zlo util za človieka. Ste nam ačenu na ekonomske težave. Pru zaradi tega imamo šele samuo moške člane. O mladinski škuadri na moremo še guorit. Če dodamo še, da smo šele brez našega igrišča (campo sportivo), je tud jasno, da od kampionata se na moremo čakat buj velikih rižu Itatu. Sedam liet smo igral v Špietru, sada pa igramo v Sauodnjem. Vam povjem še, de naši trašferimenti pridejo reč za nas puno špež in tudi, da naša skuadra na more miet puno tifozu, ku da bi igral doma na našem igrišču. Igrišče je že progetano, vse ostale diela pa so šele na karti. Od kod pa pride pomuoč? Kontribut iz javnih ustanov jih je malo. Sami se muormo pomagat. Velik kontribut za našo škuadro daje pevski zbor Ne-diških puobov. Sam prešident telega zbora, piejem v njim kot tudi alenator škuadre Paolo Cont. Naš zbor je vičkrat invitan na ojceta, kjer nam dajo njeki denarja, ki je zlo potrieban za našo škuadro. Po partiti, brez gledat na ri-zultat, se vsi kupe zberemo v kaki ošteriji, kjer pozabimo na vse naše ekonomske probleme in vsi kupe zapiejemo naše vesele domače piesmi. Dostkrat se je že zgodilo, da smo se ušafal vsi kupe le v dni oštariji s tistimi, ki so nas premagali. Čudli so se, kar smo jo po našim zapiel. «Zgubil so pa vsedno pieje-jo». Tuole za nas pride reč šport. Naj povjem še, de naši igralci sami kupavajo čerje-uje za igrat, mi jim damo samuo oblačilo. Tele reči se na dogajajo še v škuadrah od diletantu. Dost domačinu je v vaši škuadri? Ljeta od zat jih je bluo zlo malo. Sada pa je pomuoč od zuna zlo limitana, tuole pride ree za nas velik sučeš. Kajšna je pa vaša kolabora-cjon z drugimi bližnjim škua-drami? S škuadro iz Sauodnjega puno kolaboravamo, dokaz je tudi, da igramo na njih igrišču. Z Audace iz Sv. Ljenarta imamo prijateljiske kontate, večjega kolaboraciona pa ni. Z Val Natisone pa niemamo kontatu. Ka se čakata za napri? Deset liet se tučem, da bi nam napravli igrišče. Upam, da ga bomo preča imjel. Tuo- le bi bluo za nas zlo impor-tant. Kar se tiče ekonomskih težav bomo višno muorli se buj potrudit, da napravimo vic nastopov z Nediškimi puobi», je poškercu simpatični Graziano. Ka mislite pa o sodelovanju s slovenskimi škuadrami Tržaškega in Goriškega. Škoda, da do sada telega sodelovanja nie bluo. Do sada niesmo igrali še ne partite kupe z njimi, zatuo mislim, de bo paršlo najprej do telih prijateljskih partit. Želieli bi invitat tut kako škuadro iz Slovenije, pa kam, če niemamo igrišča». Graziano Crucil, neutrudljivi kulturni in športni delavec, vabi tržaška in goriška društva, da poskarbijo, de se pride do telih srečanj. j. > «*v 7 • %' fl. I j I * * > ***% »s- * * * A.S. Pulfero: stoje od leve proti desni, Corredig Paolo, Bordon Roberto, Zufferli Mariano, Busolini Mauro. Cosson Gianni, Zampari Ennio, Busolini Vanni, lussig Ezio, spodai Vogrig Danilo, Chiabai Luigi, Cedarmaz Dino, lussa Giuseppe, Martinig Silvano, Gujon Luigi, Bordon Paolo. Antonio Straulino « stopper dei Pulcini » Valnatisone. SU' E GIÙ• PER LE VALLI ' Duo vadis Valnatisone? ANCHE IL PROF. LIZZERÒ... HA RINUNCIATO 1 di Paolo Caffi Trusgnach Gabriele « Esordienti » Valnatisone. Dopo le deludenti prestazioni con Cordenonese ed Azzanese, sono in molti gli sportivi delle Valli e di Civi-dale che mi domandano cosa stia succedendo alla u.s. Valnatisone. E’ una domanda fatta alla persona sbagliata, in quanto dallo scorso trenta giugno non sono più consigliere della Valnatisone. Purtroppo le cose ultimamente non stanno andando per il verso giusto e la squadra si trova in grande difficoltà (come avevo previsto all atto delle mie dimissioni), ma sono rimasto nell'ambito societario in quanto svolgo l’attività di dirigente Arbitro e questo è il diciottesimo anno consecutivo. Fio incontrato nei giorni scorsi l’ex mister Nereo Vida che nel vedere le foto pubblicate dal «Novi Matajur» con le scritte ineggianti ad un suo ritorno ha voluto precisare che non vuole essere assolutamente al centro di polemiche, in quanto ha terminato il suo mandato di allenatore il trenta giugno scorso. Una sola cosa ha voluto chiarire Nereo in merito ad un articolo apparso sul periodico «Friuli Sport» dal titolo «Specogna non molla». Ad un certo punto si mette in ballo un disaccordo con i calciatori, mentre a parte qualche caso isolato, non si è verificato, men- tre ci sono state divergenze con alcuni consiglieri con a capo Aldo Sturam Da qui la mancata riconferma. Un vero peccato perchè un allenatore con l’esperienza e la serietà di Vida non poteva fare che bene alla società, senza voler togliere nulla all'attuale mister Giorgio Mesaglio. Volto pagina e spero che tutte le componenti della società svolgano con efficienza i ruoli che hanno assunto all’inizio della presente annata, e che ritorni quell’armonia e quella serietà che da un anno circa sono venute a mancare, perchè è nei momenti di difficoltà che si vede il carattere e la forza di reazione. CICLOCROSS Il 'Clan Beuzer, spadroneggia... Attività ricreative Merita una particolare nota la festicciola con rinfresco che la sezione di S. Pietro dell’Udinese Club ha voluto donare ai propri soci e ai loro figlioli. Domenica 19 dicembre alle ore diciassette alla Trattoria «al Giardino» sede del so- dalizio è arrivato Babbo Natale che ha portato dei doni a tutti i bambini presenti, che hanno ringraziato è stata questa una festa voluta dal nuovo direttivo con in testa il nuovo presidente Roberto Dorbolò, gradita soprattutto dai soci. Vittoria alla grande dei ciclisti del riconfermato presi-dentissimo dell’Unione Ciclisti Cividalesi cav. Bruno Beuzer nel trofeo «Elifriulia» svoltosi a Cividale, con Roberto Sava dominatore incontrastato. Si è concluso anche il campionato regionale di ciclocross con la gara di Cussignacco che ha visto protagonisti gli atleti del direttore sportivo Bruno Bellina che hanno regalato quattro vittorie di categoria sulle sei a disposizione, Valter Pettorosso (cadetti), Roberto Sava (senior), Eros Micheluzzi (veterani) Luciano Nadalin (gentleman) per Bruno Beuzer si è concluso nel migliore dei modi un proficuo 1982. AUDACE . . UMILE . . E GRANDE ! ! ! Walter Chiacig, «goleador determinante» Non possono mancare sul numero attuale le belle imprese delle due formazioni dell'Audace; gli allievi hanno e-spugnato il campo di Lauzacco con una rete del solito Stefano Carlig, (detto «Taha-mata» dai propri compagni di squadra) raggiungendo così quota sette nella classifica dei marcatori. La prima squadra allenata da n'Anrlroa h» Qcm innafn rlnnn oltre due anni il campo della capolista Cussignacco, con rete di Walter Chiacig a tre minuti dalla fine e si è così insediata al secondo posto della classifica. In settimana la lega ha deliberato in merito del ricorso della gara con l’Ancona della categoria allievi, sapendo che il ricorso era improponibile avevamo già in precedenza confermato il risultato e i marcatori. Pio Tomasetig, « colonna dell' Audace ». REZIJANSKI FOLKLORISTI NAGRAJENI Ali verjamete, da je rezijanska folklorna skupina nastala že leta 1838? Morate verjeti, ker za to obstajajo dokumenti. Takrat je namreč skupina Rezijanov v Vidmu nastopala ob prihadu cesarja Ferdinanda. To nam je povedal predsednik skupine Luigi Paletti. Povedal nam je to z zadovoljstvom, ker je prav tiste dni prejel visoko priznanje Slovenske kulturne gospodarske zveze. Osebno ni mogel prosostvovati zasedanju glavnega odbora SKGZ v Kulturnem domu v Trstu, ker je bil zadržan. Pač pa je priznanje v njegovem imenu dvignil prof. Viljem Černo, predsednik teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino, in mu ga prinesel na Ravanco že naslednji dan. Folklorna skupina šteje sedemdeset članov in je razdeljena v dve skupini, v mlajše in v starejše plesalce in citi-ravce. Skupina ima svoj sedež v novi Rezijanski kulturski hiši. Odkar je Paletti predsednik skupine, to pa traja že 12 let, so veliko potovali in nastopali. V Italiji so bili v številnih krajih od Sicilije do Južnega Tirola, pa od Trsta do Piemonta. Veliko so nastopali tudi v inozemstvu, posebno v Sloveniji in v Jugoslaviji. Prijetne spomine imajo na svoje bivanje v Ljubljani, Zagrebu, Zadru, na Reki v Kopru in Kranju, kjer so doživali zelo prisrčen sprejem. Plesali in peli pa so tudi v Grčiji, Nemčiji, Belgiji, Švici, Franciji in na Holandskem. Kakor je s finančnimi sredstvi? Ni ravno dobro, vam bodo znali povedati. V naši deželi so furlanske folklorne skupine, ki so samo na papirju, pa so deležne izdatne deželne pomoči. «Znajo biti glasnejši od nas, delajo pa manj ali celo nič», se upravičeno jezijo v Reziji. DREKA Je Benečanka tista, ki je prodala srečen listek novoletne loterije v Milanu Naše ljudi ušafaš po vsem svetu, srečaš jih po vseh deželah, po vseh mestih. In tako tudi v Milanu živi puno naših ljudi in med njim je tu di Loretta Ruttar - Uerbova iz Brega-Dreka. Nje mož Santo Arcodia je Sicilijan. Na glavni železniški postaji (Stazione Centrale) v Milanu imata edikolo številka 5. Imata sina, ki se kliče Luigi in ima 7 let. U njih edikoli so prodali listek serije AD 531019, ki je povezan s florentinskim igralcem - Giulio Farci - in takuo šenkali Milanu pou milijarda lir. Loretta, nje mož Santo in sinček so veseli, da so prodali srečo ljudem in s tem napravli nove milijonarje. Da bi bluo še hljetu takuo! lje in potrebe? Napovedi, pričevanja, dejstva, nam dajo upati, da bo novi go-riški nadškof, msgr. Antonio Vitale Bonmarco vreden imena svojega predhodnika Co-colina. Ko mu je letos - na dan Sv. treh kraljev podelil papež škofovsko posvečenje v cerkvi Sv. Petra v Rimu, se je obreda udeležilo veliko število vernikov iz goriške nadškofije. Med njimi je bilo tudi precej slovenskih vernikov, katere je sprejel drugi dan po posvečenju. Pozdravil jih je po slovensko in njegov kratek nagovor se je takole glasil: «Dragi bratje in sestre, vesel sem, da lahko danes pozdravim v vašem materinskem jeziku tudi predstavnike slovenske skupnosti, ki so prišli v Rim na moje škofovsko posvečenje. Dejstvo imeti v škofiji en jezik več, še eno kulturo, smatram za neizmerno bogastvo, če le to prispeva k večjemu ravnovesju in čim popolnejšemu skupnemu življenju ter medsebojnemu sodelovanju. Prosimo torej danes, naj sveti zavetniki in mučenci naše goriške nadškofije, hčerke oglejske Cerkve, ki je bila skrbna mati vere in ci vilizacije naših dveh narodov, podari milost, da si bomo vedno prizadevali za rast naših občestev in medsebojno sodelovanje». Novi nadškof bo svojo pastirsko službo v Gorici prevzel v nedeljo, 6. februarja. Morda bo rekel kakšen Benečan: «Kaj nas briga gori-ška nadškofija!» Jaz pa pravim, da nas briga. Goriška, tržaška in videmska nadškofija morajo najti skupno pot za rešitev našega narodnostnega problema. In v tem duhu pozdravljamo novega go-riškega nadškofa, ki je že pokazal svojo odprtost s slovenskim pozdravom, slovenskim vernikom. I. P. SV. LENART GORENJA MERSA Umaru je Obit Giovanni Battista - najstarejši beneški partizan Ponoči od torka na sredo, 19. januarja je umaru u če-dajskem špitalu Obit Giovanni Battista, najstarejši partizan Benečije. Manjkalo mu je glih dva mjesca an pou za 82 Ijet, saj se je ro-diu u Sv. Lenartu 3. aprila 1901 leta. Battista je biu simbol, bandiera, karakteristična partizanska osebnost (personalità). Veseljak, ki je ve-seliu druge, dobar z dobrimi, usmiljen z usmiljenimi in tard - nepoštljiv s tardimi nasprotniki. Kadar ga je njega žena videla maršjerat po Gorenji Mersi u četi partizanov in ga povprašala: «Battista, kam greš?». «Grem liberavat moje njive!» je na kratko odriezu in šu naprej. Nemci so ga ujeli. Peljali u Gorico, kjer je biu obsojen na smart. Njega in druge so hoteli postreliti, ko so se Amerikani in Angleži že bližali Gorici. Rešili so jih karabinjerji, ki so se obarnili u zadnjem momentu s partizani. Morebit, da je kajšankrat tudi prekleu, zak so ga rešili, ker ,ie po uejski pravu vse te far damane... Z družino je biu preganjan, sojen na znanem procesu proti takozva-ni «Beneški četi». Puno jih je muoru požrjet, a je biu tajšan, da ni ostù obednemu dužan, da jih je tudi on stuo-ru požerjat nasprotnikom. Biu je med ustanovitelji Demokratične fronte Slovencev v Italiji, med ustanovitelji kulturnega društva «Ivan Trinko», član ANPI Nediških dolin, zmeraj na strani delavcev, v borbi za ponižane, za resnico in pravico. Imeu je lep pogreb, čeprav je bil delovni dan. K ČEDAD Takuo so stiskali vino Tudi majhana preša, maj-han turkelj je dobar za stisnit zmaščeno grozdje iz katerega nam pride sladko vince, kot nam kaže naša fotografija. Okuole majhnega turkeljna so se zbrali, stiskali in pokušali: Emilio Cu-covaz iz Gorenjega Marsina, zadnjemu počitku smo ga spremljali u četartak, 20. januarja pri Sv. Lenartu. Puno ljudi mu je paršlo dajat zadnjo slovo. U cerkev in u jamo so ga nesli trije partizani in en domačin, njega parjateu iz Gorenje Merse. Gospod famoštar, ki je sada tudi dekan Nediških dolin, don Adolfo Dorbolò, je imeu u cerkvi lep govor za rancim Battistam, ob odpartem grobu pa se je poslovil od dragega pokojnika v imenu kulturnega društva «Ivan Trinko» in ANPI naš direktor Izidor Predan - Dorič. Naj gre udovi Sandrini in sinu Grazianu naša tolažba. Dobro je začelo lieto za savuojnsko dolino: rodil se je parvi otrok telega lieta v našim kamune. Srečna mama je Susanna Massera iz Jelin, tata pa Maurizio Ber-nich iz naše vasi. Liepa čiči-ca se je rodila v čedajskem spitale v saboto 15. ženarja an so ji dali ime Eleonora, čičic, ki je zaries liepa, žel-mo vse narbuojše v življenju, ki ga ima pred sabo. Mam in tat čestitamo. Upamo pa, de Eleonora ne bo parvi an zadnji otrok telega mladega para, an tudi ne zadnji otrok v našim kamune v telim liete, ki je komaj začeu. ki živi že vič ljet v Čedadu in ni nov v kolonah Novega Matajurja. Pa naj bo, saj je naš zvesti naročnik in zvesti bralec. Fotografija nam ga kaže prvega na desni, sede, ko stiska sladko kapljico. Na njega desni sedi Natalina. Stoje, od leve proti desni pa so: Anita, Rosella, Pia in Beppi Maniscalco. Vsi so nam zagotovili, da je bluo vino, ki ga je utjaču Miljo, zlo dobro. Novi goriški nadškof je pozdravit naše vernike po slovensko Izdali so ga slovenski duhovniki Izšel je stenski Beneški koledar V njem je bogato gradivo v besedi in sliki Ob novem letu so beneški duhovniki, ki se zbirajo okoli lista Dom ponovno koledar, ki je vsako leto bogatejši in zanimivejši. Gre za lepo tradicijo, ki je ne poznamo med zamejskimi Slovenci. Ta koledar ni samo praktično in koristna publikacija, na katero nekaj zapišeš, ampak ima tudi globok kulturni in v beneških razmerah pomemben narodnobuditeljski namen. Na prvi, naslovni strani sta pesmici Okuole ognjišča in Pred Studencam, ki ju je spisal Luciano Chiabudini, znani beneški pisec pesmi in iger za Beneško gledališče. Obe pesmi je v barvah ilustriral Moreno Tomasetig. Na naslednjih dvajstih listih, po enem za vsak mesec, je zbrano bogato gradivo v besedi in sliki, kjer je mogoče prebrati beneške pregovore, mašno molitev, beneške modrosti in izjave znamenitih mož. Zelo prijetno se berejo, saj so napisane v verzih, današnje beneške pravljice, Njihov avtor, beneški župnik Emil Cenčič se poslužuje ptičev, da preko njihovega kljuna pove pikre resnice na račun ljudi. V isti rubriki so tudi napovedi vremena, opis v-pliva barv na človekovo počutje in opis osebnih potez na obrazu, barva oči, oblike nosu itd. in kakršnega značaja so ljudje s takšnimi ali drugačnimi značilnostmi o-braza, skratka majhna študija človeškega značaja. Prav na spodnjem koncu strani so zgodbe iz življenja Benečanov, opis njihovih navad, njihovega obnašanja. Gre za zgodbe, ki krožijo med ljudmi, po katerih je mogoče spoznati šegavost Benečanov, ki jim je ne zmanjka, pa če je še tako hudo. Tudi po tem je mogoče poznati, da so v bistvu veselega načaja in optimistično razpoloženi. Na vsaki strani je po ena fotografija v barvah, ki ponazarjajo pokrajinske motive, bivališča in tudi najstarejšo beneško cerkev. Kakor je zapisano na prvi strani, je «štikljace» na fotografijah zapisal Luciano Chiabudini - Ponedišček, vse ostalo pa Emil Cenčič. In ker je vsega ostalega zelo veliko in je to tudi vsebinsko bogato, je potrebno avtorju kakor tudi izdajalnemu svetu za dragocen prispevek k obogatitvi slovenskih koledarskih zbirk izreči toplo priznanje. Znano je, da se je prezgodaj preminuli goriški nadškof Cocolin popolnoma zavedal v kakšni škofiji opravlja svojo apostolsko službo. Zavedal se je, da v goriški nadškofiji živita dve narodnosti, ki pa spoštujeta istega Boga. Tem obstoječim razmeram, tej resnici se je bil msgr. Cocolin tudi do-brovoljno in duševno prilagodil in mislim, da smo mu dolžni to priznanje na tem mestu. Slovence je pozdravljal po slovensko in med slovenskimi verniki je tudi somaševal po slovensko. Bil je konciljski škof! In kot se zgodi, kadar umrejo pomembni ljudje, ki se žrtvujejo za dobre odnose, za dobro sožitje med narodi in narodnostmi, za razumevanje in sodelovanje med različnimi skupnostmi, a ki imajo hkrati skupne interese, se upravičeno vprašamo — predvsem predstavniki šibkejše skupnosti: «Kaj bo z nami? Kdo ga bo nadomestil? Bo tako odprt? Razumen? človeški? Bo znal razumeti našo dušo, naše že- KoltNDAR Kar aoJa IspUOvmpJe \st-iei rio tar i» pest iotf, potabili o-unao uva.’ «eie