Zbor pevskega društva »Savski val« je preteklo nedeljo nastopil v radiju z domačimi pesmimi. —B5—M CENA 5 DINARJEV p OŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ♦ m. j LETNIK ♦ OD 21.-27. JULIJA 1929 ♦ ŠTEV. jfl Problem »mrtvih mest" pri sprejemanju Byrd skuša s svojo južnopolarsko ekspedicijo rešiti to vprašanje s pomočjo »ogledalca«. Ena izmed najvažnejših nalog, ki jo ima izvršiti Byrdova antarktična ekspedicija tekom svojega dveletnega bivanja v antarktiki, je rešitev vprašanja o tako zvanih »mrtvih« mestih pri radio-sprejemanju. Ta »mrtva mesta«, t. j. pokrajine, kjer prejemni aparat ne dojame nikakih radio-zna-kov, spadajo med najskrivnostnejše prikazni današnje dobe. Do danes se še ni docela posrečilo, razložiti vzrok pokrajin, kjer se radio-signali raznih postaj sploh ne ali pa le slabo razločijo. Znano je pa že od početka radio-tehnike, da so taka »slepa« mesta. Prav dobro se še spominjamo, da se postaja KDK (Pittsburgh) v gotovem sorazmerno blizu ležečem mestu ni ob belem dnevu razločno, ponoči pa sploh nič slišala. To dejstvo je tem bolj čudovito, ker se je KDK istočasno na razdaljo več sto kilometrov prav dobro slišala. Trenutno smo se privadili že tem pojavom in tudi že vemo, da moramo iskati njihov vzrok mnogokrat v posebnosti dotične dežele. Toda še daleko ne vsi pojavi se ne dado razlagati samo s to posebnostjo, ampak kažejo s svojimi istočasnimi in na raznih krajih se pojavljajočimi učinki na drug vzrok. Pečali so se s tem že mnogi raziskovalci in danes smo že tako daleč, da se zdi, da je vprašanje že rešeno s tako zvano Heaviside-ovo (Hivizajd) teorijo. Byrd in njegovi znanstveniki, ki ga spremljajo, so si stavili za nalogo, osvetliti to snov in podati razlago takih mrtvih mest. Raziskovanja se vrše zlasti na pobudo amerikanske marine, ki ne zre v rešitvi tega vprašanja le znanstven poskus, ampak ga ceni kot važen činitelj deželne brambe. Slepa ali mrtva mesta se ne nahajajo samo na celini, ampak tudi na morju, tako da ni izključeno, da bi kaka nujna depeša vojne ladje sploh ne dosegla, ker bi se ladja nahajala v za radio-sprejemanje zaprti coni. Znanstveno delo na južnem tečaju vodi radio-inžener ekspedicije, poročnik Malcolm Hanson, ki poseda med drugimi tudi za. to raziskovanje specielno pripravljen aparat »Osiso«, merilni instrument posebne finosti. S pomočjo tega aparata »Osiso« bodo poskusili z eksperimenti Heaviside-ovo plast določiti, s čimer je, kakor omenjeno, v ozki zvezi vprašanje mrtvih mest. Ta plast, ki ob- daja po teorijah pred par leti umrlega angleškega učenjaka Heaviside-a zemljo, igra v razširjenju radio-signalov važno vlogo; kajti ta plast ne propušča radio-valov, ampak jih odbija, reflektira. Temu dejstvu imajo oddajne postaje pripisovati svoje uspehe, ker valovi, ki jih povzročajo postaje in bi normalno objemali direktno vso zemljo, ne hite naravnost okrog zemlje, ampak dospo do svoje namenilne postaje po odboju ob Heaviside-ovi plasti. Slepa mesta pri radio-sprejemanju pa skušajo razložiti kot interferenčni pojav med direktnimi na eni in med od Heaviside-ove plasti reflektiranimi valovi na drugi strani. Razno merjenje z Osisom bo moralo to teorijo potrditi. S tem instrumentom se je posrečilo tudi dognati hitrost radio-valov in pa čas, ki ga rabijo za povratek od Heaviside-ove plasti; dognali so tako, da je Heaviside-ova plast približno 350 milj od zemlje oddaljena. Dalje se domneva, da se dotika mogoče ta plast ob tečajih zemlje. Gotovosti o tem seveda še nimamo, toda Byrdova ekspedicija se bo morala tudi s tem pečati, tako da bomo imeli nato o slepih mestih mnogo boljšo sodbo. Ker študira Byrd in njegovi tovariši vse s to teorijo v zvezi se nahajajoče pojave kakor zračne motnje, radio-odmev itd., se bo znanost tudi v teh zlasti za radio-poslušalce tako važnih zadevah znatno obogatila. Vsa ta opazovanja pa bo omogočil Osiso. Ta instrument beleži radio-znake tako natančno, da zaznamuje celo časovne intervale ene miljoninke sekunde. Najvažnejši del tega »Osiso« je zrcalo; to je najmanjše zrcalo, ki so ga sploh kdaj naplavili; meri le Vsoo cole. Na noht bi jih torej spravil gotovo nekaj sto. Toda ravno radi teh malenkostnih mer reagira instrument na vse toke in valove, kakor bi bili tudi sicer neznatni. Pa tudi za delo v polarnih krajih je instrument pripraven, ker je majhen in ne težak. — Zrcalo je pritrjeno med dvema tankima žicama, ki se nahajata v močnem ma-gnetičnem polju. Kakor hitro steče le količkaj toka skozi, se žici več ali manj razmakneta. Velikost in smer gibanja so odvisne od tega toka; s pomočjo zrcalca in majhne svetilke se registrirajo vsa gibanja nato na filmskem traku, na katerem je možno končno razbrati rezultat poskusov. Tehnična oprema v študiju (nadaljevanje ) Ojačevalec je montiran v posebnem prostoru poleg študija in sta prostor za ojačeva-nje in studio dvorana med seboj zvezana s-posebnim oknom, tako da je mogoče kontrolirati izvajalce pred mikrofonom ter istočasno poslušati preko oddajne postaje. Vsa ojačevalna naprava obsega v glavnem tri dele. Najprej pride trielektronski uporovni ali mikrofonski ojačevalec z regulatorjem za jakost in kontrolnim miliampermetrom za mikrofonski tok, nato dodatni ojačevalec z elektronko za kakih 25 wattov in izhodnim transformatorjem za priključitev na vod k radio-postaji v Domžale. Tretji del pa je kontrolni aparat, s ka- Ojačevalni aparati terim optičnim potom kontroliramo jakost mo-dulacije. Je to tako zvani elektronski volt-meter, ki ima v anodnem krogu občutljiv inštrument, ki nam s svojim odklonom točno kaže v vsakem trenutku, kolika je jakost mo-dulacije. Na inštrumentu je tudi označena točka, do katere sme kazalec zanihati, da je še oddaja čista in nespačena. Pri močnejši modulaciji bi bila namreč oddajna elektronka preobtežena in bi trpela jasnost, čistoča in naravnost v glasu. To je torej zelo važen inštrument, brez katerega bi težko shajali, kajti uho, kakor je znano, je za razlike v jakosti prav malo občutljivo in n. pr. te razlike v razmerju 1 : 2 komaj opazi. Najobčutljivejši del ojačevalne naprave je prvi del, t. j. mikrofonski ojačevalec. Postavljen je na mehki gumijasti podlagi, da se ublaže eventualni tresljaji, tudi elektronke imajo gumijaste kapice. Že glasno govorjenje proti ojačevalcu povzroča zvonenje elektronk. Kajti vsaka najmanjša motnja, ki se pojavi v tem delu, se več tisočkrat ojači, predno pride do oddajne postaje. Da se zavarujejo napeljave in aparati pred zunanjimi nizkofrekvenč-nimi vplivi, n. pr. telefon, električna razsvetljava itd. so vsi aparati kakor tudi medsebojne zveze oklopljene s pločevino oz. s kovinskim plaščem in to od mikrofona do priključka na modulacijski vod, ki pelje v Domžale. V ojačevalnem prostoru se poleg omenjenih ojačevalcev in kontr. aparata nahaja še posebna stikalna deska, ki služi za polnenje akumulatorjev in vključenje strojev. V sosednem prostoru je mesto za akumulatorje. Je tu en akumulator 12 voltov za mikrofon, nato dva po 6 voltov za žarilni tok mikrofonskega ojačevalca in dva po 16 voltov za žarilni tok dodatnega ojačevalca. Nadalje še manjši akumulatorji za kontrolni in prejemni aparat. Poleg akumulatorskega prostora pa se nahaja strojni prostor z dvema agregatoma. Eden služi za polnenje akumulatorjev, drugi nam pa daje anodno napetost za ojačevalke, od katerih rabi mikrofonski ojačevalec 300 voltov, dodatni pa 500 voltov anodne napetosti. Le kaliOYOsi Vas irajno zadovoljil k. Vzemite zato takoj prvovrstni Telefunken-sprejemni aparat, A) tako n. pr. Telefunken 4, ki bo izpolnil vse Vaše zahteve. (c*i I Njegova izredna jakost in selektivnost, krasni in čisti glas. enostavno upravljanje in krasna zunanja oblika ga postavijo nad vse podobne izdelke. Če se boste odločili za ta aparat, imate pač — dober okus Telefunken 4.............................................Din 2550 — Serija pripadajočih Telet unken-elektronk.................Din 540*— Arkofon 3. koncertni zvočnik.............................Din 1385"— telefunke V ojačevalnem prostoru poleg mikrofon-skega ojačevalca se nahaja na steni mala pločevinasta omarica, kjer končujejo zveze z opero, unionsko dvorano, cerkvami in drugimi prostori, odkoder se večkrat vrše prenosi. Tu je torej mogoče napraviti vsako poljubno zvezo z omenjenimi prostori in ojačevalcem. V dvorani, kjer se vrši koncert ali predstava, je postavljen na primernem prostoru mikrofon in Agregat za proizvajanje anodne napetosti Kolesi nad agregatom služita za vključevanje toka elektronki, ki proizvaja kukavičje glasove. takoj za njim pa en dvo- ali troelektronski ojačevalec. Ta predojačevalec, kakor se tudi imenuje, je zvezan preko telefonskih kablov z študijem. Predojačevalec pa rabimo za to, da dobimo dovolj veliko jakost na telef. vodu ter s tem zakrijemo eventuelne motnje, ki se vedno več ali manj pojavljajo na teh vodih. V studiu nato še ponovno ojačimo, kolikor je pač potrebno. Še en aparat se nahaja v ojačevalnem prostoru študija t. j. vsem znana kukavica. Ni morda to kakšna ura ali meh ali kak drug glasbeni instrument, temveč je to res popolnoma električna kukavica. Je tu elektronka, ki niha v nizki frekvenci. S kondenzatorji in tuljavami je uglašena na gotovo višino tona. Posebna priprava, ki je montirana poleg anod-nega stroja, nam v določenih presledkih uklju-či s svojimi kontakti elektronko, da nam proizvaja najprej višji in nato nižji ton in to seveda električno tako, da ne rabimo mikrofona. Kukavica, t. j. elektronka z nihalnimi krogi pohlevno gnezdi kar pod mizo, kjer stoje ojačevalci in je priključena na dodatni ojačevalec. Tu so potrebna stikala, da je mogoče kukavico v odmorih vključiti. (Dalje prih.) Detektor (Dalje.) Da kristalni detektor vsmerja izmenični tok, je dokazano in jasno, nikakor pa ta njegova lastnost ni še znanstveno dovoljno pojasnjena in vladajo glede tega prav različna naziranja. Eni trdijo, da se izvrši vsmerjevalni efekt radi elektrolitičnega ali termoelektrič-nega procesa, ki se vrši na dotikališču obeh kovin, drugi pa menijo, da se izvrši vsmerje-nje zato, ker dve različni kovini stavita elektronom pri izhodu in vhodu različen upor. Ako torej pride do detektorja, sestavljenega n. pr. iz silicija in bronca, izmenični tok, tedaj ga ta v eni smeri propusti, v drugi pa mu zapre pot in tako uniči polovico nihajev izmeničnega toka, da dobimo istosmerni tok, ki pa ni nepretrgan, ampak utripajoč. Kako da vsmerja detektor izmenični tok, mo- a) vir izmeničnega toka b) transformator c) reostat d) detektor e) galvanometer Slika 6. remo pokazati in dokazati tudi s sledečim zanimivim poskusom, kjer sicer nimamo opravka z visokofrekvenčnim tokom, pač pa z nizko-frekvenčnim. Zvežimo izmenični tok iz mestnega električnega omrežja za razsvetljavo, s primarnimi ovoji transformatorja, ki mora biti tako dimenzioniran, da dobimo na koncih sekundarnih ovojev kaka dva volta napetosti. Vzporedno sekundarnima koncema transformatorja priključimo občutljiv galvanometer z vrtljivo tuljavo. (Slika 6.) Ko sklenemo tok, vidimo, da se kazalec galvanometra nič ne premakne, ker pač ne reagira na izmenični tok. Ako pa sedaj priključimo med galvanometer in en konec sekundarnih ovojev transformatorja kristalni detektor, nam galvanometer takoj pokaže napetost toka. Iz tega sledi, da je kristalni detektor vsmeril izme- nični tok, ker galvanometer pokaže napetost samo istosmernega toka. Nadaljujmo z eksperimentom! Ako med kristalni detektor in med konec transformatorja namestimo spremenljiv upor ali reostat, vidimo, da se kazalec galvanometra pomika vedno bolj proti ničli, čim bolj zvišujemo upor in čim manj toka pride iz transformatorja do detektorja. Preden pa pride kazalec do ničle, in ko še nismo popolnoma zaprli poti toku do detektorja, pade kar naenkrat kazalec na ničlo in ne kaže nobenega toka več. Kako si je to razložiti? Edino tako, da mora teči v kristalni detektor gotova električna napetost, da še vsmerja izmenični tok, kakor hitro pa ta napetost nekoliko pade in prekorači gotovo mejo navzdol, tedaj odpove detektor, ali, kot pravimo, ogluši. Natančno isto je opaziti tudi pri sprejemnem radijskem aparatu na detektor. V bližini oddajne postaje je sprejem precej jak, v oddaljenosti kakih 40 km je sprejem zelo šibak, kar naenkrat pa v za malenkost večji razdalji vsak sprejem odpove. Prišli smo namreč pod mejo detektorjeve občutljivosti. Nikakor pa ni ta meja detektorjeve občutljivosti za vsako vrsto kristala, oziroma za vsako sestavo obeh kovin ali snovi enaka. Imam detektor, ki bo v Ljubljani »pel« prav tako dobro, kot vsak drugi, dočim n. pr. v Trebnjem popolnoma odpove. Zopet drugi, z "drugačno sestavo, pa bo v Trebnjem še »pel«, dočim v Ljubljani ne dela nič bolje kot kak drugi. Končno nam je pojasniti še to, da posamezni utripi vsmerjenega toka, ki je prišel iz detektorja, ne vplivajo posamezno na membrano telefona ali slušala. Vsled svoje odpornosti se posameznim upira, in to nam pride v dobro. Združijo se namreč velike skupine utripov v en sam sunek, ki omagneti magnet v telefonu. Ako ljubljanska oddajna postaja oddajo eno sekundo normalni a, tedaj se v našem telefonu združuje po 1211 vsmer-jenih utripov v en sam električni sunek, ali v sekundi 435krat 1211 utripov, kar povzroči 435kratno omagnetenje magneta in ravno to-likokratno zanihanje membrane, ki tudi povzroči 435 zračnih valov v sekundi. Dvojen užitek ima, kdor si radioaparat sestavi sam: sprejema ž njim prav tako dobro, kot s kupljenim; pa nekaka samozavest je v človeku, češ: Moje delo je to. Ni pa s tem rečeno, naj si sestavlja kar vsak sam svoj sprejemni aparat. Prvič je zmotno mnenje, ki je zelo razširjeno, da je doma sestavljeni aparat mnogo cenejši od kupljenega. Kdor ga je namreč sestavil in koncem koncev naredil račun vseh stroškov, je prišel do vsote, ki ni bila manjša, kot bi jo bil izdal v trgovini za že sestavljen aparat. In vendar navadno ni nikomur žal, da se je bil lotil dela. Poudariti pa je treba, da ni vsak človek enako sposoben in pripraven za to, na vsak način izredno natančno in minucijozno delo. Neka gotova ročnost ti mora biti prirojena in pa malo, kot pravijo, tehničnega talenta. Predvsem pa je povedati, da se nikdar ne loti sestave aparata, čigar funkcije ne poznaš do poslednjih podrobnosti. Prouči poprej vezavo prav natančno in če ti je le kaj neznanega ali ne povsem jasnega, ne prični poprej z delom, preden si nisi dobil koga, ki ti bo vse točno in razumljivo raztolmačil in pojasnil. Naj za zgled navedem lasten doživljaj. Srečam znanca, ki mi pravi: »Sedaj pa si tudi jaz sestavljam sam svoj radio aparat.« »Bravo,« mu odgovorim, »pa za kateri sistem si se odločil?« »Za naj-trofoks,« odvrne in me pogleda čez ramo. (Neutrovox imenuje namreč neka dunajska firma svoje radio proizvode.) Čez tri tedne prideva zopet skupaj z znancem, pa ga vprašam: »No, ali ti že poje najtrofoks?. »Vrag noče,« mi pojasni, »morda bi šel pogledat z mano, katera malenkost ni v redu.« Pa grem in najdem štiri prežgane elektronke, en uničen transformator, en skrivljen kondenzator in še kako malenkost, ki ni bila v redu, kljub temu, da je mož dobil od firme originalni ma-terijal za aparat in točne skice za sestavo. Popolnega poznanja vseh stvari pri več elektronskih aparatih si ni lahko pridobiti in je riziko pri sestavljanju zelo velik. Mnogo bolje pa je s stvarjo pri sestavi detektorskega aparata. Funkcijo je razmeroma lahko doumeti, ročnosti ni ravno treba velike, in pa pokvariti se skoro nima kaj. Naj pred opisom spregovorimo še o tem, koliko je slišati na detektorski aparat. Pred vsem moramo pri tem vpoštevati oddaljenost od oddajne postaje in pa način napeljave antene. V bližini Domžal boš slišal z vsako nadomestno anteno, sobno ali podstrešno dovolj jako, z visoko zunanjo anteno še celo prejako za en telefon in moreš lahko vključiti do štiri slušala. Na splošno je v prvem pasu, to je v krogu s polumerom 30 do 40 km od središča Domžal sprejem popolnoma siguren in dovolj jak. V drugem pasu, to je v oddaljenosti do 60 km od Domžal je sprejem šibkejši in je potrebna v vsakem oziru prav dobra antena, to je zelo visoka in precej dolga. Kar pa je krajev, ki so oddaljeni preko 60 km od Domžal, je pa sprejem negotov in pogosto tako šibak, da je Ljubljano komaj zaznati. Tukaj je tudi ta nadloga, da ti zraven Ljubljane žvrgolita še Budimpešta in Dunaj, in dobiš tako muzikalno brozgo, da ne veš kam ž njo. Kakor je torej v prvih dveh sprejemnih krogih detektor vzeti kot siguren in zanesljiv aparat, tako ga ni v tretjem pasu popolnoma zavreči. Predvsem ga je tu priporočiti onim amaterjem, ki že imajo sprejemne aparate z elektronkami. Saj vemo vsi, kako so pusti oni večeri, ko se naš akumulator polni v oddaljenem mestu. Pa vzemimo, da poslušaš kak jezikovni tečaj, in se ti spak — akumulator izprazni tik pred jezikovno uro, ki jo moraš zamuditi in pri prihodnji lekciji ne veš z novo snovjo ne kod ne kam, ko ti manjka zamujena podlaga. V takih slučajih te more rešiti dober detektorski aparat, ki ti za silo nadomesti elektronskega. V zimskih mesecih pa morejo Štajerci, posebno pa še Prek-murci z detektorjem redno sprejemati Dunaj, Budimpešto, Celovec ali Gradec. Izbral sem radi tega tako vezavo ali tak sistem detektorskega aparata, ki naj ne služi le onim, ki so v prvem domžalskem krogu, ampak vrem Slovencem. Popisal bi namreč lahko nekaj enostavnejšo in tudi cenejšo sestavo, pa sem se kljub temu odločil za tako, ki ima to velikansko prednost, da je sprejem ž njo selektiven. Kaj pa je selektivnost? Lastnost takega aparata, da ne slišiš nanj obenem dveh ali več postaj. Selektivnost je dandanes ena poglavitnih zahtev, ki jih stavimo na vsak sprejemni radio aparat. Nahajamo se namreč v taki gneči oddajnih postaj, kot je komaj pri nas ob žegnanju v cerkvi, ena se tišči s svojimi valovi druge, in skoro vsaka sili s svojim oddajnim valom v območje vala svoje sosede. Pa dočim je z aparati z elektronkami razmeroma lahko doseči in celo stopnjevati selektivnost do pre-tiranosti, toliko težje jo je vsiliti detektorskemu aparatu. Slovenija pa je kot nalašč obkoljena od dveh oddajnih postaj velikank Dunaja in Budimpešte, tako da na neselektiven aparat ne moreš ločiti ljubljanske oddaje od budimpeštanske in če na Štajerskem hočeš poslušati Dunaj, ti ga preglasi Budimpešta. Z našim aparatom, ki naj, kot rečeno, služi vsem Slovencem, ne samo onim, ki so v obližju Domžal, pa je mogoče s precejšno gotovostjo izbrati sprejem ali Ljubljane, Dunaja ali Budimpešte, kjer se pač nahaja naša sprejemna postaja, ali na Kranjskem, Štajerskem ali v Slovenski Krajini. Pomanjkanje inženjerjev v radio-stroki na Angleškem. Kakor poroča »Wireless World«, je nastal v Angliji za nas naravnost nerazumljiv pojav, namreč pri neverjetno veliki brezposelnosti — pomanjkanje inženirjev pri British Broadcasting Compagny. Ta pojav si pa moremo razlagati takole: Recimo, da zapusti kak ugleden strokovnjak svoje mesto, tedaj zapusti gotovo precej misterijoznih izboljšanj in popravkov v najbolj različnih stadijih razvoja in eksperimentiranja. Teh eksperimentov pa seveda sedaj nihče navadno ne razume, ali si jih pa cela ne upa nadaljevati in tako je ves trud in morda že uspeh prejšnjega delavca zaman. Tako je n. pr.: pred kratkim doživela oddajna postaja v Manche-stru prav neprijetno motnjo oziroma prekinitev. Neka novo vpeljana iznajdba je naenkrat ob odsotnosti svojega konstrukterja napovedala »štrajk« in ni hotela več funkcijonirati. Od vsega postaj-rega osebja se pa ni nihče spoznal na tej novi konstrukciji in nesreča je bila tu. Ker so se podobni slučaji sedaj že večkrat pripetili, predlaga angleško časopisje, naj postaje taka odgovorna mesta dvakratno zasedejo, kar vendar pri obče znani brezposelnosti inženjerjev vendar ne more biti težko. — Nam se pa zdi, da tudi tam, kljub velikemu številu naročnikov, oddajne postaje štedijo, kjer le morejo: kdo bo torej zameril Radiu-Ljub-Ijana z njegovimi 60C3 naročniki, če je kdaj kaka malenkost narobe. Petletni jubilej obstoja Hans-Bredow-e šole. Hamburg. (Pos. por.] 3. julija je obhajala Hans-Bredcw-a šola (nekaka ljudska univerza) petletnico uspešnega delovanja v radiu. Pred petimi leti jo je uvedla hamburška radio-oddajna postaja v svoje programe, na kar so ji kmalu sledile skoro vse ostale nemške oddajne postaje. In danes obsega Hans-Bredow-a šola že šest oddelkov, ki so posvečeni napredku, kulturi, športu, umetnosti, domovinoznanstvu, higijeni in skrbi za narodno zdravje ter socialnim in narodno gospodarskim problemom. Delovni program vsakega oddelka podpira in vodi kuratorij izbranih strokovnjakov iz posameznih panog, tako da je zajamčena znanstvena vrednost predavanj, kljub njih poljudni in zabavni obliki. Uspehi teh predavanj so imeli seveda posledico, da se je predavalna snov neverjetno razširila in ne le to, ampak tudi znanstvena vrednost in notranja poglobitev predavanj je mnogo pridobila. Amerika in Avstralija se pogovarjata na valu 10 m. Melbourne. (Pos. por.) Že dalj časa zasledujejo radio-amaterji z amaterskimi oddajnimi postajami in drugi, ki ribarijo samo v kratkih valovih, z velikim zanimanjem poskusno amatersko oddajanje na valovni dolžini 10 m. Če se bodo ti poskusi zadovoljivo obnesli, se bo radio-telefoniji na kratke valeve odprla lepa bodočnost. Že večkrat so radio-amaterji na teh že prav kratkih valovih dosegli precej lepe uspehe. Tako so različni angleški oddajni radio-amaterji že večkrat dosegli zvezo s tovariši v Združenih državah Sev. Amerike in pred kratkim se je posrečilo dobiti zvezo na valu 10 m med Ameriko in Avstralijo. To se je pa zgodilo takole: Neki avstralski oddajni amater je že delj časa oddajal na valu ca. 10 m, ko ga je nenadoma poklical amater iz Združenih držav Sev. Amerike. Avstralec je odgovoril pozivu, nakar sta medsebojno izmenjavala novice. Pa tudi še drugemu avstralskemu amaterju, ki je prisluškoval razgovor teh dveh, se je kasneje posrečilo dobiti zvezo z Amerikancem. Najbolj zanimivo pri tem uspehu pa je, da so ti amaterji dosegli zvezo pri oblačnem nebu — pred kratkim je namreč preje deževalo — dasi je običajno sprejem na tako kratke valove najboljši pri jasnem vremenu. Slepci poslušajo brezplačno radio. Med ostalimi naročniki radia je bilo v Nemčiji 1. aprila 1929 19.800 slepcev in drugih težkih vojnih invalidov, kateri so bili oproščeni plačevanja vsake naročnine. ^MBAAf PADU CEH Sf SA/PCPClHEJŠt Upotrebite Tungsram Dariieve elefttronke! Drakonski ukrepi radi plačilnega štrajka radio-aboneniov v Innsbrucku. Pred kratkim je večje število radio-naročni-kov v Innsbrucku iz nezadovoljnosti začelo štraj-kati. Ta štrajk so pa izvedli tako, da so začeli naročnino, ki bi jo morali plačevati direktno poštni upravi, nalagati pri svojih pravnih zastopnikih, ki naj jo hranijo toliko časa, dokler ne bo spor med postajo in naročniki rešen. Z ozirom na ta nastop naročnikov pa je objavila poštna direkcija v Innsbrucku po navodilih generalne poštne direkcije obvestilo, da nalaganja naročnine pri pravnih zastopnikih nikakor ne bo smatrala kot vplačilo, ampak da bo eksekucijskim potom izterjala njej pripadajočo naročnino naravnost pri naročnikih, ki bodo morali vsled tega nastale stroške vse sami plačati. In če se pri tem postopku zapleni aparat naročnikom, bodo za tekoče leto naročniki še vedno plačevali naročnino. Če bo pa kdo od teh naročnikov še kljub temu »komaril«, ga bo tako sodnija kakor tudi poštna uprava kaznovala — Toliko obvestilo poštne direkcije. Priznati moramo, da so ti ukrepi neverjetno strogi. Menimo, da bi poštna direkcija na ta pravno morda ne popolnoma pravilni nastop radio-naročnikov ne smela odgovoriti s tako brezobzirnimi ukrepi. Zakaj verjetno je, da bodo naročniki s svojimi zahtevami pri postaji prodrli in v tem slučaju vendar nima smisla, da bi postaja kakor tudi pošta svoje razmerje do naročnikov samo še poostrevali. Poštna uprava bo sicer najbrže v tem pravnem boju zmagala, vendar bo ta zmaga pravcata Pyrrhova zmaga — zakaj postaja bo izgubila s tem marsikakega naročnika. Raje naj bi vsi premislili, komu ta prepir škoduje in komu koristi. Dobri stvari in napredku radia škoduje brezpogojno! In v tem slučaju bi bila mirna poravnava najbolj na mestu, zakaj strogost bo obe stranki le še bolj odtujila, tako da končno ne bo mogoče priti do pametnega sporazuma. K muzikalnemu programu. Muzikalni del naslednjega tedna nosi v glavnem lahkotnejše in dostopnejše obeležje. V nedeljo petje narodnih in ponarodelih pesmi (ob 11), popoldne citraški koncert g. Loe-skeja, zvečer koncert radio-orkestra (prenos iz Uniona). — Solistični večer ge. Wohinz (v petek, 26. julija) nosi naslov: Dekliške narodne pesmi v priredbi g. Pavčiča. To je že tretji ciklus narodnih pesmi od istega skladatelja. — V s r e d o , 24. julija nastopi konserv. g. Marjan Rus najprej z me- NAROČNIKOM! 9. ozir. 10. številki smo priložili poštne položnice in prosimo naše naročnike, naj blagovolijo poravnati naročnino za 2. četrtletje v znesku 40 Din, t. j. od 1. julija do 1. oktobra. Nekateri še niso poravnali naročnine za 1. četrtletje, te pa prosimo, naj nam po priloženi položnici pošljejo znesek 60 Din, s čimer bodo imeli naročnino poravnano do 1. oktobra. List se vzdržuje samo z naročnino, zato nujno prosimo vse, ki list prejemajo, da nam dolžne zneske čimprej poravnajo, da bo mogla tudi uprava zadostiti svojim obveznostim. UPRAVA. Konservatorist Marjan Rus izvaja v sredo solistične točke. šanim programom tujih skladateljev (med drugim tudi monolog kralja iz Tristana), v drugem delu pa poje: Osem narodnih v Prelovčevi priredbi zloženih pesmi (prvič izvajano). — Mešan in zelo dostopen instrumentalni program izvaja radio-kvartet v p o -n e d e 1 j e k , 22. julija. »Kako vam ugajajo predavanja mojega moža?« »Hm, lani so mi bila bolj všeč.« »Oprostite, lani moj mož sploh ni predaval v radiju.« »No, zato pa.« wM§mmmmm^mm Nedelja, 21. iuniia 527 kc Ljubljana 2 5kW 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.30 Poljedelska ura, ing. Černe 11.00 Pevski koncert kvarteta »Ljubljane . Koncert radio-orkestra: Dostal: Letalska koračnica, Wald-teufel: Najlepša, Frede-riksen: Gronlandska silita: a) S pasjo vprego preko ledu, b) Nedeljsko jutro v koloniji, c) Naja poje deci, d) Ples Eskimov, Loese: Fiametta 15.00 Reprodueirana glasba 15.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski 16.00 Citraški koncert gosp. Loeskeja 20.00 Koncert Radio-orkestra (prenos iz Unionskega vrta) 22.30 Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5 kW 12.10 13 15 17.30 20.00 20.25 22.00 22.10 Plošče Vesti Prenos koncerta kr. garde v Topčiderju. Orkestr. in ])lesna godba 1. Dimitrijevia predava o Angliji Radio-orkester: 1. Teike, Stari tovariši, koračnica. 2. Millocker, Laura, valček. 3. Keler Bela. Ouver-ture romantique. 4. Voll-stedt, V orientalski kavarni, humor, skica. 5. Fe-tras. Spomini na Jakoba Offenbacha, fantaz. 6. Sie-de, Barvne igre, intermez. 7. Brodil, Iz naših predela, srbske pesmi. 8. Czi-bulka, Gozdno šepetanje, idila. 9. Eilenberg, V diru čez drn in strn Poročila Baladni večer. Rud. Ertl, član kr. nar. gledišča v Beogr. Pri klavirju Lovro Matačič, dir. beogr. nar. gledišča 877 kc Zagreb 0 7kW 13.30 Koncert 20.30 Vesti 20.35 Salonska glasba. Sodelujejo: Prof. dr. Hugo Miha-lovieh (klavir), Bohumil Tulaček (gosli), Viktor E. Koščica (violincello): Pu-gnani - Kreisler: Praelu-dium, Allegro — Čajkov-sky: Svetle noči — Saint Saens: Allegro appassio-nato — Gosses: Gavota — Dvorak: Humoreska — Chopin: Praeludiuni — Kuhlan: Valček — Saurer: Gavatina — Meszkovvski: Španski ples št. 4 — Koščica: Berceuse — Goens: Saltarello 21.50 Poročila 22.00 Lahna večerna glpsba 212 5 kc Varšava 10kW 10.15 Služba božja 15.00 Plošče 17.00 Ljudski koncert 20.00 Slovesnost ob stoletnici smrti A. Bogusta\vskega 22.45 Plesna godba 563 kc Miinchen 4kW 10.00 12.00 13.00 16.00 18.00 19.00 20.00 21.30 22.50 F81 Katoliška jutranja slovesnost Koncert lz Niirnberga: 11. delavsko telov. in športno slavje Čajanka Ura arij Citraški in kitarski koncert Pestra pfalška ura Vsake vrste duhovi (plošče) Zveza s parnikom »Bremenom«'. Nato plesna godba in jazz kc Dunaj 15kW 11.00 Koncert dunaj. simfon. orkestra 15.45 Popoldanski koncert 17.50 Ljudska pesem in ples od Ne\v Yorka do Capa 18.50 Sonate 19.55 »Veliki Bluff«, igra v 3 dej. F. Heller in A. Schliiz. Večerni koncert. 617 kc Brno 2 4kW 9.00 Prenos iz Bratislave: cerkvena glasba 16.30 Prenos iz Prage: okestr. koncert 19.(K) Orkestralni koncert 20.00 Ljudska glasba 20.55 Ali right , enodejanska komedija. J. Štolba 22.20 Prenos iz Bratislave: koncert iz Treneinskih toplic Lanperlierg 40 7.30 Zdraviliška godba 9.05 Katoliška jutranja svečanost 12.30 Petje na prostem 13.00 Opoldanski koncert 14.20 II. delavsko telovadno in športno slavje 16.30 Vojaški koncert 18.2(1 Dragocenosti glasbene literature 20.00 »Čarostrelec , romantična opera, C. M. v. Weber 653 kc Ziirich 0 7 kW 11.00 Koncert 12.30 Plošče 16.00 Koncert 20.00 Gostovanje deškega zbora iz Erfurta 21.00 Koncert 716 kc Berlin 4 kW 6.30 Jutranji koncert simfon. godbe na pihala 9.00 Jutranja slovesnost 12.00 Mandolinski koncert 13.00 Zabavni koncert 14.20 Prenos športne prireditve iz niirnberškega Stadiona 16.00 Sonate 19.00 Uverture in pesmi (plošče) 20.30 Pester večer Nato do 0.30 plesna godba 734 kc Katovics 10 kW iz irančišk. 10.15 Služba božja cerkve 16.00 Prenos iz Varšave 17.00 Prenos koncerta iz Varšave 19.20 Pevski solistični koncert 20.30 Prencs iz Krakova (kon- 7^3 eert) kc Bern 2 5 kW 10.00 Pridiga 12.30 Koncert 15.30 Koncert 21.00 Stara dunajska glasba 770 kc Frankfurt 4 kW 7.00 Iz Hamburga: Pristaniški koncert 8.00 Iz Kassela: Jutranje slavje 12.00 Koncert orkestra brezdelnih muzikov. Priredi mestni delovni urad 14.20 Športna prireditev II. del. telov. in športnega slavja (prenos iz. nurnberškega Stadiona) 16.50 Lahkoatletska prvenstva (prenos iz breslauskega Stadiona) 20.30 Koncert radijskega orkestra 708 kc Touloiise 8 kW 12.45 Vojaška godba 13.00 Španske pesmi 13.15 Dunajski orkester 13.30 Cerkvena glasba 20.30 Koncert (cello) 20.45 Pesmi 21.00 Fragmenti iz kom. oper 21.45 Plesna glasba 806 kc Hamburg 4 kW 7.00 Pristaniški koncert 9.15 Jutranje slavje 11.00 Koncertna matineja 13.00 Prenos II. delavskega telovadnega in športnega slavja iz Ntirnberga 16.15 Iz operet E. Kal mana 17.25 Koncert iz mestne dvorane 20.00 Nordijski koncert 22.00 Čez Ocean. K vožnji ■Bremena 833_kc: Stuttgart 4 kW 11.00 700 letnica mesta Herren-berg 12.00 Promenadni koncert 15.00 Naša domovina (111. Die Lomburg und Schvvabisch Hali). Prenos iz breslauskega Stadiona: Nemška lahkoatletska prvenstva. Nato zabavni koncert 19.45 Ura Maksa Regerja 20.45 /s Herzensglockle . švab-ska opereta. Schlesftager 21.45 »Rdeče-belo in belo-zele-no . Vesel avstrijski in bavarski dial. večer 23.30 Plesna godba 878 kc Praga 5 kW 7.00 Prenos koncerta iz Karlovih varov 9 00 Prenos iz Bratislave (Cerkvena glasba) 12.00 Orkestralni koncert 16.30 Godba 18.00 Nemško oddajanje (koncert) 19.00 Prenos iz Brna 21.30 Klavirski koncert 886 kc Poznanj 1 5 kW 10.15 Prenos iz bazilike v Wilnu 15.00 Oddajanje slik 17.00 Plošče 19.00 Popoldanski koncert 20.30 Večerni koncert (pren. iz Krakova) 1085 kc Ktimgsbgrg 4kw 9.00 Jutranja pobožnost 11.05 Zborovski koncert 11.35 Dopoldanski koncert 13.05 Opoldanski koncert 16.00 Zabavna glasba 20.00 Poulična popevka. Predavanje in prednašanja 22.30 Zabavna in plesna glasba 1139 kc Košice 2 5kW 9.00 Služba božja 16.30 Prenos iz Prage: godba 18.00 Ženska ura 20.00 Prenos iz Brna: ljudska glasba 22.20 Prenos iz Bratislave: koncert iz Trenčinskih toplic REPREZENTANCA RADIO TOVARNE ingelen TELEFON 3198 4 - štirielektronski aparat, z visokofrekvenčni z zamreženo .............Din 3950"— elektronkami ( anodo) ..... IMGELEN 114 W SUMONA ilGELEifl 114 1157 kc Leipzig 4 kW 8.30 Orgelski koncert 9.00 Jutranja slovesnost 14.20 Prenos II. zveznega slavja Del. tel. in športne zveze v Niirnbergu 17.15 Ruska glasba 19.30 Operna skušnja. Komična opera v 1. dej. Lortzing Po 22.00 plesna godba 1184 kc Bresiau 4 kW 9.00 Jutranji koncert 11.00 Katoliška jutranja svečanost 527 kc Ljiibijana 2 5kW 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.00 Koncert Radio-orkestra: Lincke : Asta, Sniatek-Pečke: V vrtu, Leopold: Ruski odmev, Leoncaval-lo: Pagliacci, Lincke: Nau-tius 20.00 O treznostni vzgoji, predava g. Pero Horn 20.30 Koncert Radio - kvarteta: Schubert : Iz beležnice (fantazija), Boccherini : Menuet, Lacombe: Pomladna serenada, Godard: Berceuse de Jocelyn, Gos-sec: Gavotte (vijolinski solo prof. Jeraj), P. Juon: Norveški ples (vijolinski solo prof. Jeraj), Ziehrer: Kar naprej, Jessen: Rožna svatba, Massenet: Baletna arija (cello solo g. Feršnik), Rahmaninov: Elegija, Dence: Melodija, Potpouri ruskih ciganskih romanc in plesov 22.30 Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5 kW 12.45 Radio-kvartet: Meyerbeer, Uvertura k operi Atriji anka% Smetana, Fant. iz Prodane neveste«, Ruski potpourri »Soljanka« 13.30 Vesti 17.30 Radio-jazz-orkešter: 1. O. Strauss, Enkrat zgoraj, enkrat spodaj, Foxtrott. 2. Marbot, Moje tri sestrične, Slo\v-Fox. 3. VVeiss, Uboga deklica, Tango. 4. Fin-jayson, Palmbach, Slo\v-Fox 5. Axtell. Grieving, 12.00 Koncert (iz Berlina) 14.20 Prenos iz niirnberškega Stadiona: 11. zvezno slavje del. telov. in športne zveze 15.35 Popoldanska zabava 10.00 Prenos iz breslauskega Stadiona: nemška športna prvenstva 17.2(1 Zabavni koncert 19.40 Pesmi na poletni večer 20.30 Konec tedna. Vesele slušne igre 22.30 Prenos iz Hamburga: Nad Oceanom valček. 0. Warren, Dve ustnici za poljub, Song-Foxtrot. 7. Marbol. Domovina. Blues. 8. Bernauer, Ines, Tango. 9. Lonibardo. Jože, Jože, izpusti že vendar. Foxtrot. 10. Carlton, Shinaniki da! One step 20.00 Dr. M. Moskovljevič predava o razvoju srbskega književnega jezika 20.25 Radio-kvartet s sodelovanj. dr. Gerasimenka (klavir). Mozart, Sibelius, Sin-ding, Wagner 21.40 Poročila 21.50 Iz temnih daljav , dramatizirana novela Leoni-da Andrejeva 22.25 Ruske nar. pesmi in romance. Poje Vasilije Dimi-Irijevič-Šumski, član kr. nar. gled. v Beogr.; pri klav. Lovro Matačič, dir. kr. nar. gled. v Beogr. — I. Kcčijaš, ne teraj konje! Sečam se dana. Starinski valcer. — 11. Srce spava. Varnice požara, U malom salonu. — III. Krišom. Ve-nac oranžnih cvetov. Mo-duče Da , moguče »Ne«. — IV. Zaboravi ta.j dan. Vojna pesnica. Ne vredi voleti 877 kc Zagreb 0 7kW 13.15 Plošče 13.45 Poročila 20.15 Vesti 20.30 Mednarodni koncert. Prenos iz Varšave 22.30 Poročila 212 5 kc Varšava 10kW 16.40 Plošče 18.00 Lahka glasba 20.30 Mednarodni koncert, iz Varšave na Dunaj, v Berlin, Prago. Budimpešto in Zagreb 563 kc l^unchen 4kW 12.30 Opoldanski koncert 16.00 Zabavni koncert 19.00 Zabavni koncert radijskega tria 20.30 Pevska ura 11. II. Nissena 21.15 Koncertna ura 581 kc Dunaj 15kW 11.00 Dopoldanska glasba 15.15 Oddajanje slik 16.00 Popoldanski koncert 18 10 Mladinska ura 19.30 Glumači, ki jim po smrti vencev ne pleto 20.00 Pevske točke 20-30 Pren. metnar. koncerta iz Warsa\ve. Večerni koncert. Oddajanje slik 817 kc Brno 2-4 k.W 12.20 Konceri Radio-orkestra 16.30 Prenos iz Bratislave: koncert 19.05 P rent. s iz Kosic: slovaški večer 20.00 Koncert Radio-orkesira 20.30 Mednarodni koncert iz Varšave 635 kc Lanpenberp40kW 7.30 Zdraviliški koncert 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 17.35 Domača glasba 20.00 Večerni koncert. — Med drugim Caruso (plošče) 653 kc Zurich 0 7kW 11.60 Plošče 13.32 Borza 16.00 Koncert 20.00 Otroci v potrebi. Recitacija 21.00 Prenos iz Berna: Gosio-vanje dunajskega tria 716 kc Berlin 4kW 17.00 Zabavna glasba 18.00 Prenos iz breslauskega Stadiona 20.30 Medna roti n i koncert — iz Varšave Nato do 0.30 plesna godba 734 kc Katovice 10 kW 10.00 Prenos iz Varšave 16.20 Plošče 19.20 Ljudski koncert 20.05 Prenos iz K rakova 20.30 Prenos koncerla iz Varšave 22.45 Plesna godba 743 kc Bern 2 5 kW 12.50 Plošče 16.00 Koncert 20.30 Koncert solistov in orkestra 21.20 Pevski koncert Ponedeljek, 22. julija 770 kc Frankfurt 4kW 12.30 Plošče (ruska glasba) 16.15 Koncert (prenos iz Stuttgarta) 20.45 Star godalna glasba 21.45 Plošče — svetovnoznani orkestri in dirigenti 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Solistični koncert 13.00 Fragmenti iz kom. oper 13.15 Simfon. orkester 20.30 Harmonika 20.45 Pesmi 21.00 Fragmenti iz oper 21.30 Veliki orkester 21.45 Plesna godba 806 kc Hamburg 4 kW 20.00 Prenos iz Bremena: II. brem. lianseatski koncert 22.00 Koncert zbora kubanskih kozakov 833 kc Stuttgart 4kW 16.15 Popoldanski koncert 20.15 Iz življenjskega dela W. A. Mozarta 21.30 Ura vzhodne Prusije 22.45 Zabavni koncert 878 kc Praaa 5 kW 12.20 Prenos iz Brna (koncert) 13.55 Borza 16 00 Srednjeevropska tržišča 16.30 Prenos iz Bratislave (kon- j cert) j 527 kc Ljubljana 2 5kW 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.00 Koncert Radio-orkestra: Muhvič: Izpod Tatre, Kalman: Vaška deca, Lineke V Indrovem carstvu, Grieg Peer Gynt suita 20.00 Slovenska literarna zgodovina, prof. dr. Grafen-auer 20.30 Nušič: Sumljiva oseba, izvajajo člani nar. gled. 22.00 Koncert Radio-orkestra: Marin: Vesela koračnica, Grofe: Opojnost noči, Beethoven: Andante iz 5 simfonije, Becker : Bubi intermezzo 2230 časovna napoved in poročila i 698 kc Beigrad 2 5 kW 12 45 Plošče J 13.30 Vesti I 19.05 Prenos iz Košic (slovaški večer) 20.30 Mednarodni koncert iz Varšave 896 kc Poznanj 1 5 kW 12.20 Oddajanje slik 13.05 Plošče 18.00 Popoldanski koncert 20.30 Mednarodni koncert, odd. iz Varšave 1085 kc Konigsberg 4kW 16.30 Zabavna glasba 20.00 Izvirna glasba za lutnjo iz 17. stol. 22.30 Večerni koncert 1139 kc Košice 2 5kW 12.05 Orkestralni koncert 17.10 Koncert 19.05 Slovaški večer 20.00 Prenos iz Brna: crkestr. koncert 20.30 Prenos iz Prage: koncert iz Varšave 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Plošče 16.30 Koncert 20.00 Iz violinske literature 21.00 K 20. obletnici smrti D. v. Liliencrona 1184 kc Breslau 4kW 17.55 Prenos iz breslauskega Stadiona: nemška športna prvenstva 20.10 Serenada 21.10 Spomin Detlevu v. Lilien-cronu 17.30 Radio-kvartet: Flotovv, Marta, fantaz. Godard, Za-zibanka. R. Strauss, Dve pesmi. Moszko\vski, Španski ples 18.25 Prof. Radosavljevič predava o delitvi nagrad pri izpitih in otroška duša 20.00 Nemško-srbski dialogi. Dr. R. Lipovskv - Prof. Frani-čevič 20.35 Srbske nar. in ciganske pesmi. S pevskimi vležki 21 35 Poročila 21.45 Siniša Paunovič čita svoje »pesmi v prozi" 22.10 Radio-kvartet: Iz Verdijevih oper: Falstaff, fantaz.; Rigoletto, fantaz.; Travia-ta, fantaz.; Othello. fantaz. 877 kc Zanreb 0 7 kW 13.15 Plošče 13.45 Poročila 18.00 Ljudski koncert Radio- kvarteta Šidak 20.00 Poročila 212 5 kc Varšava 10 kW 12.05 .Plošče 18.00 Solistični koncert 19.50 Prenos iz poznanjske opere 563 kc Miinchen 4kW 11.20 Plošče 12.00 Opoldanski koncert 16.00 Zabavni koncert 18.00 Domača glasba 20.00 Večerna prireditev 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopoldanska glasba 15.15 Oddajanje slik 16.00 Popoldanski koncert 18.00 Komorna glasba 19.00 Poletna razstava v Linzu 20.00 Balade 21.00 Pol juden koncert 817 kc Brno 2 4kW 12.20 Prenos iz Bratislave: koncert 19.05 Koncert Radio-orkestra 20.00 Moderne češke pesmi 21.00 Ljudska glasba 22.20 Prenos iz Prage: plesna glasba 535 kc Langenberg 40kw 7.30 Zdraviliški koncert 12.10 Plošče 17.35 Komorna glasba 20.00 Lahka glasba 653 kc Ziirich 0 7 kW 11.00 Koncert 13.32 Borza 16.00 Koncert 20.00 Cello-soli 20.40 Nemške narodne pesmi z godbo 21.30 Baletna glasba 716 kc Berlin 4kW 17.00 Iz Dessoirskega albuma (pesmi) 21.00 Zborovski koncert (mešani zbor) 734 kc Katovice 10 kW 16.20 Plošče 18 00 Klavirski koncert 7^3 kc Bern 2 5 kW 12.45 Plošče 16.00 Koncert 17.00 Koncert 21.09 Nemške narodne pesmi z godbo 21.30 lz Zuricha: Baletna glasba 770 kc Frankfurt 4kW 13.30 Stari znanci (plošče) 16.15 Koncert 19.55 »Zvonovi cornevillski . kom. opera v 3. dej. Rob. Planquetta 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Solistični koncert 13.15 Pesmi 13.30 Simfon. koncert Torek, 23. julija Srce vsakega sprejemnega aparata. P, PHILIPSOVA NORMALNA SERIJA PHILIPSOVA ČUDEŽNA SERIJA PHILIPSOVA SUPER SERIJA za najboljše sprejemanje so žarnice Zahtevajte za ta važni sestavni del le najboljše, torej: P&ilips »Miniivait« žarnice Osvežite Vaš stari sprejemni aparat Vstavite še danes PHILIPSO VE „MINIWATT" žarnice pim n u p$ Zahtevajte pri Vašem radlo-trgovcu! Glavna zaloga: Za Slovenijo, Dalmacijo, Slavonijo, Hrvatsko, Bosno in Hercegovino »NOR1S« K. d., Zagreb, Gunduličeva 26 Za Srbijo, Črno goro, Vojvodino in Srem »VIKING« ba. d., Beograd, Knjeginje Ljubice 5 20.30 Koncert (kitara) 20.45 Orkester 21.00 Fragmenti iz kom. oper 21.45 Plesna glasba 806 kc Hamburg 4 kW 17.00 Ura petja v radiu 20.00 čelistični koncert 21.00 Klasični koncert 833 kc Stuttgart 4kW 16.15 Popoldanski koncert 20.15 »Zvonovi Corhevilleskk, kom. opereta. Rob. Plan-(juette 878 kc Praga 5 kW 13.55 Borza 16.00 Srednjeevropska tržišča 19.00 Godba 20.00 Koncert 20.50 Narodne pesmi 21.05 Prenos iz Brna (ljudska glasba) 896 kc Poznanj 1 5 kW 13.05 Plcšče 18.00 Solistični koncert 19.50 Prenos iz poznanjske op. 22.45 Oddajanje slik 23.15 Plesna godba 527 kc Ljubljana 2 5kW Opoldanski program odpade 18.00 Pravljice pripoveduje radio-tetka 18.30 Reproducirana glasba 20.00 Antologija slovenske lirike, ravnatelj Bratina 20.30 Pevski večer konservato-rista g. Marjana Rusa: Curschmann : Prekrasne zvezde, L. van Beethoven: Jaz ljubim te!, R. Friml: Mar še to je greh? Dvorak: Arija Ivana iz orato-rija »Sveta Ljudmila', Čajkovsky: Molitev kralja iz opere Jolanta ', \Vag-ner : Monolog kralja iz opere »Tristan in IzoJda . Vmesne točke izvaja ra- 1085 kc Kdnigsberg 4_kY 16.30 Zabavna glasba 20.05 Zgodbe s planin. Predava dr. Erich Fortner, Berlin 22.30 Plesna in zabavna glasba 1139 kc Košice 2 5kW 12.05 Radijski orkester 17.10 Plošče 19.05 Prenos iz Bratislave: koncert 20.00 Prenos iz Prage: ljudske pesmi 22.20 Prenos iz Prage: plesna godba 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Plošče 16.30 Orkestralne suite 20.00 Zadnji valček Po 22.30 plesna godba 1184 kc Breslau 4 kW 16.30 Zabavni koncert 19.50 Pregled 20.15 Zabava 21.15 Plesi Ka^HMianHB dio-orkester. Vveber: Peter Schmoll, Lanner: Dvorni plesi, Čajkovskv: Pikova dama, Nevin: Dan v Benetkah: 1. Jutro na Lido, 2. Gondoljer, 3. Beneška ljubavna pesem, 4. Večer na Markovem trgu 22.30 Časovna napoved in poročila 698 kc Belorad 2 5kW 12.45 Radio-kvartet: Suppe, Triumf - uvertura; Jugen, šala; Maseagni, Intermez-zo v »Cavalleria rustica-na-<; Frederiksen, Skandinavska suita 13.30 Vesti 17.00 Za malčke čita pravljice ■ Dana čonič 17.25 Radio-kvartet: Čajkovski, Barcarola; Puccini, Tosca; D'01Ione, Zazibanka; Orieg, Svečana koračnica 18.20 Berilo iz nemške literature 20.00 Prcf. M. Daninjanovič predava o ženi v filozofiji Weiningerja< 20.25 Radio-orkester: 1. \Vagner, Bošnjaki prihajajo! Kor. 2. Lanner, Nabiralci, valček. 3. Fr. v. Suppe, Uvertura v opereto Deset deklic in noben mož . 4. Sie-de, Indslca svatovščina. 5. Heu berger, Potpourri v opereto Opernball . 6. Czibulka, Rendez-vous an bal. Intermezzo. 7. Urban, Zvoki izpcd hruške , srb. fantaz 8. Milivojevič, Milica , črnogorska. 9. Eilen-berg. Petrograjsko manjkanje . galop 21.55 Poročila 22.05 Berilo iz novele li. Rollan- da Michelangelo-!: 22.30 Radio-pihalni septet: General Terzič , kor.; Žegna-nje, valček; Poštar, polka; Prefrigani muzikanti, pot-pouri; Pri večerji, nar.; Rožna slika, pesem; Na udar, koračnica 23.25 Plošče 877 kc Zagreb Q 7kW 13.15 Plošče 13.45 Poročila 20.00 Prof. R. Warnier: Le Manifest du Surrealisme 20.15 Vesti 20.30 Prenos iz Ljubljane 22.r: Poročila 212 5 kc Varšava 10 kW 12,65 Plošče 16.30 Plošče 18.00 Koncert iz kina Casino 20.30 Solistični koncert 22.45 Plesna godba 563 kc IViunchen 4kW 12.30 Opoldanski koncert 15.00 Koncert enoročnega citra-Skega virtuoza .los. Zach-meierja 16.00 Zabavni koncert 20.00 »Madi . Opereta. Rob. Stole Trociehfronshi aparat Ingelen za priključitev na liubijansHi (oh 150 v Vam krasno predvaja radio postaje v zvočniku brez vseh baterij Sreda, 24. julija 581 kc Dunaj 15 kW 788 kc Toulouse 8 kW 11.00 Dopoldanska glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Donavske bajke 21.00 Lahka večerna glasba. Oddajanje slik 617 kc Err.o 2-4 kW 12 20 Koncert vojaškega orkestra 16.30 Prenos iz Bratislave: koncert 10.60 Prenosi iz Prage 635 kc Langenberg 40*w 11.55 Glasbena ura za šole 12.35 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 20.45 Vedra sreda (Vzhod) 653 kc Ziirich 0 7 kW 11.00 Plošče 13.32 Borza 16.00 Koncert 20.00 Koncert 20.00 Upnik. Tragikomedija od Avg. Strindberga 716 kc Berlin 4 kW 20.30 K 65. rojstnemu dnevu Franka Wedekinda Nato do 0.30 plesna godba /34 kc Katovice 10 kW 16.20 Plošče 18.00 Ljudski koncert iz Varšave 20.30 Prenos koncerta iz Varšave 21.30 Prenos iz Krakova 23.00 Odgovori na dopise v francoščini 743 kc Bern 2 5 kW 12.50 Plošče 16.00 Koncert 18.15 Plošče 20.30 Simfonični koncert 770 kc Frankfurt 4kW 13.15 Plošče (pester spored) 16.15 Koncert radijskega orkestra (iz Stuttgarta) 20.00 »Madk. Opereta. Robert Stolz (iz Miinchena) i 12.45 Solistični koncert 13.00 Španske pesmi l 13.15 Plesna godba j 20.30 Koncert j 20.45 Fragmenti iz operet 21.00 Koncert 806 kc Hamburg 4kW 16.15 Uverture (i. Meverbeera 17.00 Zdraviliški koncert 20.00 »Raztrganec . Burka v 3. dej. J. Nestrov 833 kc Stuttgart 4_kW 12.00 Promenadni koncert 16.15 Popoldanski koncert 18.00 Jazz — časovna glasba. Pred. Frank \Varschauer 20.15 Večer Edmund Evsler 878 kc Praga 5 kW 12.20 Prenos iz Brna (Vojaška godba) 16.20 Prenos iz Bratislave (koncert) 19.05 Koncert Češke filharmo- 896 kc Poznanj 1 5 kW id.05 Plošče 18.00 Popoldanski koncert 20.30 Violinski koncert 22.15 Oddajanje slik 22.45 Lahka glasba 1085 kc Konigsberg 4 kw 16.30 Zabavna glasba 20.00 Večer šlagerjev 22.30 Plesna glasba 1139 kc Košice 2 5 kW 12.00 Koncert 17.10 Koncert 19.00 Prenos iz Prage: koncert Češke filharmonije 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Plošče 16.30 Koncert 20.00 Ura pesmi Po 22.30 plesna godba 1184 kc Breslau 4 kW 16.30 Zabavni koncert 21.10 Improvizacije na harmoniju Četrtek, 25. Julija 527 kc Ljubljana 2 5kW 12.30 13.(50 13.30 18.00 20.00 22.30 Reproducirana glasba Časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba Iz današnjih dnevnikov Reproducirana glasba Koncert Radio-orkestra (prenos z Unionskega vrta) Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5kW 12.45 Plošče 13.30 Vesti 17.00 Za ženski svet: Narodni motivi za vezenje 17.25 Radio-jazz-orkester: 1. Leopoldi, V zeleni detelji, Foxtrott. 2. Strauss, Bodi mi dober, Slo\v-Fox. 3. Grothe, Krasna žena, Tango. 4. R. Fall. Lep je maj-luk v Sp. Indiji, Foxtrott. 5. Si k, Ta saksofon, valček. 6. Nostalgier, Spleen, Blues. 7. Spolianki, Kakor gospica Klarica, Tango. 8. Fitch, Ljubček vseh mojih sanj, Foxtrott. 9. Rosen. Pa čemu mi bodo vsi najlepši nageljni? Foxtrott. 10. Kandler, Hora, romun. Foxtrott 20.00 Dr. R. Kazini irovič predava o uporabi narodnih motivov v industriji 20.25 Srbske nar. in ciganske pesimi 21.40 Spominsko slavje ob ob-smrtnici Vcžrle Karadjor-djeviča: a) P. P. Njegoš. Pepel očeta Srbije; b) D. J. Filipovič: Vizija; c) General I!. Rankovič: Tragična smrt osvoboditelja Srbije 22.30 Radio-kvartet s sodelovanjem Tatjane Batranjac, članice kr. nar. gledišča v Beogr.: Slovanska ura . Čajkovski, Capriccio Italia-iio; Rimski-Korsakoff, Arija iz »Carske neveste : Dvorak, Slovanski ples št. 3; Gretschaninoff, Zaziban-ka; Mussorgski, Hopak. Pesmi Čajkcvskega in Rachmaninova poje T. Batranjac. Ippolitov-Ivanov, Kaukaška suila: a) V prelazu, b) V kcči, c) Pohod Sardarov 877 kc Zagreb 0 7kW 13.15 Plošče 13.45 Poročila 19.15 Vesti 19.30 Prenos iz Prage 21.30 Poročila 21.40 Lahna večerna glasba 212 5 kc Varšava 10kW 12.05 Plošče 18.00 Komorna glasba 20.30 Koncert 22.45 Plesna godba 563 kc jVliinchen 4kW 16.30 Opoldanski koncert 16.00 Glasbeno poletno potovanje 18.00 Orgelski koncert 20.00 Simfon. koncert radijskega orkestra | 21.20 Radijska serenada 581 kc Dunaj 15kW 11.00 Dopoldanska glasba 15.15 Oddajanje slik 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Pevske tcčkfe 18.30 Poročilo za potovanja in tujski promet 617 kc Brno 2-4 kW 12.20 Prenos iz Bratislave: koncert 10.30 Ura za žene 19.04 Koncert 20.25 Prenos iz Prage: violinske skladbe 835 kc Langenfaerg 40kW 12.20 13.05 20.05 Plošče Opoldanski koncert Ljudstvo in domačija (Dolenji Ren). Solisti, zbori, 653 kc Ziirich 0 7 kW 13.32 Borza 10.00 Koncert 17.15 Sluhoigra za mladino: Trnjulčica Pol ure dunajske glasbe Živeči komponisti Zabavna glasba 20.00 20.30 21.25 716 kc Berlin 4kW Zabavna glasba Vzhodno pesništvo Mozartov večer 17.00 18.00 20.30 734 kc Katovice 10 kW 17.00 Plošče 18.00 Ljudski koncert iz Varšave 20.30 Večerni koncert iz Varšave 22 45 Plesna godba 743 kc Bern 2 5 kW 12.50 Plošče 10.00 Koncert 18.15 Plošče 21.00 Veseli večer 22.15 Koncert 770 kc Frankfurt 4kW 12.30 Plošče 16.15 Koncert radijskega orkestra 20.15 Zračna kočija. Radio- kabaret 22.15 Zabavni koncert 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Koncert 13.15 Plesna godba 806 kc Hamburg 4 kW 17.00 Čajanka ob petih v Jur- jevski palači 20.00 Prenos iz Kiela: Vrtni koncert F33kc Stuttgart 4kW 16.15 Popoldanski koncert 20.15 »Zračna kočija«. Radio-kabaret 22.15 Koncert v zrcalni dvorani v Strassburgu okr. 1. 1758 878 kc Praga 5 kW 12.20 Prenos iz Bratislave 13.55 Borza 16.00 Srednjeevropska tržišča 19.05 Prenos iz Brna (ljudska glasba) 20.25 Violinske skladbe 21.20 Češke pesmi 896 kc Poznanj 1 5 kW 12.20 Oddaianje slik 13.05 Plošče 18.00 Komorni koncert (iz Varšave) 20.30 Orgelski koncert 21.15 Pevski solistični koncert 1085 kc Konigsberg 4kW 16.30 Zabavna glasba 20.00 Večer enodejank 21.00 Koncert. Ruska glasba 1139 kc Košice 2 5kW 12.00 Koncert 17.10 Koncert 19.40 Prenosi iz Prage 20.00 Prenos iz Bratislave (koncert) 22.25 Prenos iz Prage (violinski koncert) 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Plošče 16.30 Koncert 20.00 Nemške ljudske pesmi 1184 kc Breslau 4kW I 16.30 Koncert j 20.15 Poljudni koncert I 22.30 Plesna glasba Petek, 26. julija 527 kc Ljubljana 2 5 kW 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.00 Koncert Radio-orkestra: Fučik: Vhod gladiatorjev, Engel Berger: Manon, Nesler: Trobentač iz Sek-kingna, Ascher: Ninon, Mussorgsky: Solza 20.00 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova 20.30 Pevski sol. večer ge. Wo-hinz: I. Ciklus slovenskih narodnih in ponarodelih dekliških pesmi v priredbi Jos. Pavčiča: Slovensko dekle, Sem slovenska deklica, Kukavica, Rožmarin, Veselja dom. Ne hodi za mano. Po ptičica sem pevala, Perica, Kaj boš za mano hodil, Nocoj pa, ali nocoj, Kadar boš na rajžo šel, Po gorah grmi in se bliska, V gorah je ivje, Šivilja, Ogljar, Lastovki v slovo. Ena ptička je pe-la- Mizo sem ribala 21.30 Koncert Radio-orkestra: Sousa: Washington pošta, Fetras: Zgodbice iz saškega gozda, Beethoven: Ada-gio iz . Sonate Patheli-que«, Lincke: Bil je sen, Verdi: Traviata, Geiger: Lehariana 22.30 Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5kW 12.45 Plcšče 13.30 Vesti 17.00 Kurz za gospodinje: A. Petrovič, Umetnost peciva in kuhanja 17.25 Radio-kvartet: Mozart. Beg iz seraja, uvertura; Grtin-feld, Romanca; Kreisler, Ljubavno veselje; Rach-maninov. Elegija, Praelu-dium 18.20 Ga. A. Godjevae predava o instituciji Kralj, fonda in njegovem pomenu za porast mlade Jugoslavije 20.00 Radio-kvartet s sodelovanjem H. Prževalskega (bas). Schubert, Uvertura k . Rosamundi«; D'Albert, Canto lirico; Spokojnost misli, balada; Puccini, Gi-amiL Schichi; Tliomas, Uvertura v »Ravmond« 21.50 Poročila 22.00 Dušan Grubič predava o zasebni pomoči pri rešitvi gospodarske krize 22.25 Narodni pevci s svojimi glasbili S77 kc Zagreb 0 7kW 13.1 o tlošče 13.45 Poročila 20.30 Vesti 20.35 Operetni večer sester Sei- boll iz Monakovega 2,1.50 Poročila 22.00 Lahna večerna glasba 212 5 kc Varšava 10kW 12.05 Plošče 16.30 Plošče 18.00 Popoldanski koncert 20.30 Simfonični koncert 563 kc Miinchen 4kW 11.20 Plošče 13.00 Opoldanski koncert 16.00 Zabavni koncert 18.00 Kreutzerjeva sonata 19.30 Večer po željah naročnikov 581 kc Dunaj 15kW 11.00 Dopoldanska glasba 15.15 Oddajanje slik 16.00 Popoldanski koncert 18.00 Akademija 20.05 »Prodana nevesta.:- Oddajanje slik 617 kc Brno 2 4 kW 1220 Orkestralni koncert 21.00 Orkestralni koncert 22.25 Prenos iz Prage: Jazz-band 635 kc Langenberg 40kW 12.00 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 17.35 Večerni koncert 20.00 Koncert. Dela Dvofaka 21.00 Umor Dupplerjevih . Sluhoigra 653 kc Ziirich 0 7kW 11.00 Plošče 13.32 Borza 16.00 Koncert 19.33 K 625. smrtnem dnevu Fr. Petra rke 21.15 Koncert 716 kc Berlin 4kW 17.00 Pesmi 20.00 Iz arhivov operetne literature 734 kc Katovice 10 kW 16.20 Plošče 20.30 Prenos koncerta iz Varšave 23.00 Odgovori na dopise v francoščini 743 kc Bern 2 5 kW 12.45 Plošče 16.00 Koncert 20.40 »Nedostojno. Veseloigra v dveh dejanjih 770 kc Frankfurt 4kW 12.15 Plošče — komorna glasba 16.35 Popoldan gospodinj 17.45 Koncert 20.15 Zabavni koncert 21.15 Bratranec . Veseloigra. Rod. Benedik 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Solistični koncert 13.00 Pesmi 13.15 Plesna godba 20.30 Koncert (harmonika) 20.45 Fragmenti iz kom. oper 21.00 Svečan koncert 806 kc Hamburg 4kW 16.15 Klavirski koncert 20.00 Kraljica iz Honoluluja. — Ljudska igra. G. Fock 833 kc Stuttgart 4kW Popoldanski koncert Koncert radijske reklame Zabavni koncert Večer slušnih iger 16.15 18.00 20.15 21.30 378 kc Praga 5 kW 12.20 Prenos iz Urna: koncert 16.00 Srednjeevropska tržišča 16.30 Prenos iz Bratislave: koncert 21.(K) Prenos iz Brna: koncert 22.25 JazK-band 896 kc Poznanj 1 5 kW 12.20 Oddajanje slik 13.05 Plošče 18.00 Popoldanski koncert 20.30 Simfon. koncert 22.45 Plesna godba 1085 kc Koniusberg 4kw 16.30 Zabavna glasba 20.05 Zabavna glasba 21.30 Nemške balade 22.30 Zabavna in plesna glasba 1139 kc Košice 2 5kW rz.uo Koncert 17.00 Orkestralni koncert 21.00 Prenos iz Brna (koncert) 22.25 Plesna godba 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Plošče 16.30 Koncert z orglicami 20.00 Simfon. koncert Po 22.30 plesna godba 1184 kc Breslau 4kW 16.30 Zabavni koncert 19.45 Reportaža 20.25 »Lepa Galateja«. Opereta v 1. dej. Suppe. »Venera v zelenju . Burka. O. StrauB Sobota, 27. julija 527 kc Ljubljana 2 5kW 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.00 Koncert Radio-orkestra: Noak : Parada palčkov, Schonherr: Iz slovanskih krajev, Beethoven: Adagio cantabile, Siede: Srebrna roža, Ženila: Teče voda teče, Theimler: Srečanje 19.30 V. Pintar: O lepotah slovenske zemlje, propagandno predavanje v esperant-skem jeziku 20.00 Delavska ura: Poklic nadzornikov bolnikov, Bole Josip 20.30 Prenos iz Zagreba 22.30 Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5kW 12.45 Radio-kvartet: Grieg, Of-fenbach, Čajkovski 13.30 17.00 17.25 18.25 20.00 20.20 20 45 22.15 22.25 Vesti Za malčke čita pravljice tetka Banrlič Radio-kvartet: Fr. v. Suppe, Boccherini, Puccini, Čajkovski Radmila Pavlovič predava o zdravem stanovanju in njegovem vplivu na nar. zdravje Plošče Vel. Spasič: Iz novinarjevega življenja Radio-orkester: 1. Seifert, Koroške pesmi, koračnica. 2. Lanner, Dvomi plesi, valček. 3. Keler Bela, Franc, veseloigra, uvertura. 4. Siede, V hramu lju-bavi. 5. Fetras, Operetna revija. 6. Lange, Cvetlična pesem. 7. Brodil, Ciganske pesmi. 8. Eilenberg, Mlin v Sch\varz\valdu, idila. 9. Urbach, Skozi noč in meglo, koračnica Poročila Maks Reinhardt pred sodnim stolom Italije«, kome- ApagtizapM so na razpolago RADIO paviljon, Miklošičeva cesta št. 5 833 kc Stuttgart 41