Po*»n'n» Disfsna v eotovlni L&tO (V. V Lfubl?ani. V ponedeljek dne 19. Januarja 1931.	Št. 3. Posamezra številka 1 Din
SLOVENSKI
Izhaja vsak ponedeljek zjuiraf
Vredn Sivo. Kopitar/eva ul. Si. tulit Icefon št. 3487. i mer urban 3487 Rokopisi se ne vraCatO
Posamexna Si. i Din, mesečno, ce se spi etema lisi v upiavi, nuioc-nlna 4 H n, na tlom u, po ~ošti dostavljen lisi 5 Vin. ( eloluna naioC-nlna 50 Vin, polletna 2f D n, četrtletna 13 Vin. Inseiati po dogovoru
VpiULU. Kopitartek-a uncu Si. tt/11 Pogini CeU. iatun, C/ublfi na 15.179 lete,on Stev. 2549
Prva slov. primorska naselbina
v Povardarju
Ljubljana, 18. januarja.
Sinoči je na povabilo društva »Soča« predaval o koloniv.ucij.ski akciji v Južni Srbiji advokat g. dr. Ivan Marija Čok. Predavatelj je govoril najprej o geografski logi \ poštev prihajajoče pokrajine, o nje prebivalstvu in življenjskih pogojih, ki so izredno ugodni, zlasti še zato, ker je tudi država pripravljena gmotno podpirati koloniste. Nato je prešel na praktično izvedbo kolonizacije.
Ker je že danes premnogo takih, ki bi si radi zgradili no\ i doni v Južni Srbiji, je predavatelj po temeljitem ogledu rezerviral v Bi-streniei, naselbini med Grudskim in Negoti-nom, 300 hektarjev plodne zemlje pni Suvezn agrarnih zajednica v Skoplju. Tamkajšnji kolonisti imajo namreč v vsaki vasi zadrugo, vse te pa so včlanjene pri zvezi v Kkoplju. Zadruga je poleg zemlje rezervirala 17 hiš s približno 20 gospodarskimi poslopji in v torek sc odpelje predavatelj s 6 reflektanti, od katerih bo eden peljal s seboj že vso družino, da v Bistrc-nici ustanove prvo zadrugo, s čimer lx> omogočeno plodonosno delo. Nu prvu povpraševanja je prišlo že nad 500 prijav, Bog ve koliko pu jih še težko čuka.
Bistrenicu leži ob Vurdorju in je 80 do 90 kin južno od Skoplju, 70 km od Gjevgjelije, 36 km od Strumice in 32 km od štipn. Ker so pri Demirkapiji, nekoliko bolj hribovitem terenu, še veliki gozdovi, bo tam krasen lov. Vardar pu je izredno lx>gut na ribah. Preda-
vatelj je pri svojem zadnjem obisku videl do 80 kg težkega soma, ki so ga ujeli domačini. Bistrenie iina celo vodovod iz turških časov, sicer pa še zdrove studence. Manjka le higi-eničniti naprav. Pota so sicer zelo slaba. Ker je pa kamenje nn razpolago, bo tudi potu lahko za silo urediti. V Bistreniei je tudi šola, katero je večinoma obiskovala turška deeu, ki ji je doslej zadoščal en učitelj. V torek se pelje s slovenskimi kolonisti nu ogled tudi slovenski učitelj-Priinorec, ki bo uujbrže |xx'akul kur doli slovenske mladine. Ker je treba plačati zemljišče nuprej, je jasno, da se tisti, ki nimajo niikukih sredstev, zasedaj še ne smejo priseljevati, jmič pu vsi tisti, ki imajo vsaj toliko gmotnih sredstev, du bodo mogli premagati začetne in najhujše ovire. Zakaj škoda bi bilo, če bi se ta jKiskus izjalovil, zlasti še zato. ker bo v teku let pokrajina lahko nudila poldrugemu milijonu novih prebivalcev boljši kruh kot dosedanji. V severnem delu. ki je nekoliko bolj gorat, ima država lustno zemljo, ki jo daje kolonistom zastonj, to pu zato, da je prisiljen obdelovati zaupano mm zemljo in pokazati tudi uspehe, s čimer je izključena vsaka špekulacija z zemljišči. Če se bo prihodnji teden ustanovila tu prva zadruga, bodo naprosili Privilegirano agrarno banko za 3 milijonski kredit, čigar garancijo je obljubila prevzeti država, s čime.r bo omogočeno kolonistom tudi uspešno delo. Iz tega kredita l»odo dobivali šest- do sedemodstotna posojila. Urejena bo amortizacija. Prvo in mogoče celo drugo leto
bo posojilo brezobrestno. Kredite je mogoče dobiti le pri Hipotekami banki ali pu pri Privilegirani Agrarni banki, vse to po le po posredovanju Zveze zadrug v Skoplju. Interesenti, ki bi želeli toonojših in obširnejših informacij, nuj se pismeno obrnejo nu predava tel j ji dr. Iv. Čoka. Belgrad, Miloša Pocerca 23 u.
Jasno je, du za koloni/.ucijo te obširne pokrajine ne bodo zadoščali tisti, ki prihajajo i/ Primorja, zato je prav, če se popularizira vprašanje kolonizacije Južne Srbije tudi pri nu«, ki smo že bolj nu tesnem. Poleg silne plodovi tosti jr Muoedotiiju izredno bogata na najrazličnejših dragocenih in industrijskih rudmi-nali. kdor st? jo boril s trdo zemljo pri nas, bo z vztrajnim delom prišel do večjega blago-gostanju, kot bi bilo to mogoče tukaj, lukrati pu lx> s svojim umnim gospodarstvom pokazal bratu sosedu, kako jc trebu delati. Čez pur desetletij I k) lahko Maeedonija nujboga.tejšu jx>-krujimu Jugoslavije in pravi raj. Polog te naloge pn lxxlo imeli kolnisti enako važno kul-rilo misijo. Od nekdaj zapostavljenim Muce-doncetn IkmIo prinesli našo slovensko kulturo /n jim pomagali tlo napredku z dol)rimi zgledom. Krmežljuve kolibe lxxlo zginile, namesto njih |ki IkmIo rast I c bele slovenske hiše. dostojno bivališče človekovo. Z vsem tein pa IkhIo vršili kolonisti najlepšo in najvažnejšo vlogo v nacionalnem oziru. ko bodo kot brat bratu pomagali tudi na jugu graditi novo Jugoslavijo.
Blagoslovitev zastave Jadranske Straže v Belgradu
Zastavi ie h urno vala Nj. Vel. kraliica Marija
Novi predstavnik italijanskih linanc je Vinrenzo Azzoltni, ki je bil imenovan za guvernerja Italijanske banke.
Razprava proli puntarjem v Menemenu
Istambul, 18. jan. j. V Menemenu se je začela pred vojnim sodiščem razprava proti znanim puntarjem. Vsega skupaj je 120 oseb, med njimi pet žensk in pet dervišev. Obtožnica zahteva za vse smrtno kazen. Ugotovili so, da je punt povzročil šejk Esad v verski blaznosti. Dva dni pred puntom je brez prestanka molil in med tem časom se mu je prikazal Mohamed, ki mu je rekel, da bo punt uspel in da se bo njegova vera razširila do Kitajske, če se bodo puntarji napotili proti Damasku, šejk Esad sedaj pred sodiščem izjavlja, da ne pozna nikogar izmed obtoženih.
Nov bančni škandal v Berlinu
Berlin, 18. jan. j. Magistrat mesta Berlina je predlagal disciplinarno preiskavo proti ravnateljema Mestne banke Wegeju in Viseurju. Očitajo jima, da sta goljufala pri mestnem za-stavljalnem uradu z napačnimi transakcijami. Dalje jima očitajo tudi mahinaclje, ki segajo nazaj v leto 1924. Tedaj je banka sestavila zlato bilanco, ki ni niti najmanj oderovariala resničnemu finančnemu položaju. Primankljaj ene-pa milijona mark sta samovoljno izravnala. Poslovanje banke bodo kontrolirali od 1 1924 naprej. Niune goljufije so precej oškodovale mesto Berlin.
Me varni prstan ?
Moskva, 18. jain. s. Zveza brerbožnikov zahteva od vlade, naj prepo-ve poročne prstane, ki da so ostanek buržujsike cerkvene kulture in so torej nevarni komunizmu. Brezbožniki so naprosili vlado, naj prepove vsem zlatarskim delavnicam izdelovanje poročnih prstanov. Obrnili so se tudii na vodstvo komunistične stranke s prošnjo, da bi prepovedala poročne prstane vsem svojim članom in članicam pod pretnjo izgube članstva..
Belgrad, 18. januarja. A A. Danes dopoldne je bilo blagoslov I jen.je zastave mestnega odboru Jadranske straže v Belgradu. Zastavi je kumovala Nj. Vel. kraljica Marija. Svečanost se je vršila v oficirskem domu oh prisotnosti vojnega ministra generalu fladžača, ministra za zgradbe Trifmnoviča in ministra brez listnice Shveglju. Predsednika vlade je zastopal generalni inšpektor ministrstva za notranje zadeve Gjorgje Gjorgjevič. Razen imenovanih so prisostvovali svečanosti mnogoštevilni predstavniki raznih humanitarnih iti kulturnih društev v Beligradn. Nj. Vel. kraljica Marija je prišla v oficirski doni ob ti dopoldne v spremstvu dvorne dame ge. Djundjerske, maršala dvora Dimitrijeviča in podpolkovnika Pogačnika. V vestibuilu so sprejeli Nj. Vel. kraljico predsednik mestnega odbora minister v pokoju Dušan Peleš, predsednik oblastnega odbora Jadranske straže viceadmiiral v pokojni Metod Kocli, podpredsednik mestnega odboru advokat Stevan Vugner, članici mestnega odibora ga. Sečerovu in Darinka Cvetkovič ter kot predstavniki oficirskega domu general Damjanov ič in nnujor Miletdč. Gu. Angeliju Sečerova je izročilu Nj. Vel. kraljici šopek belili rož. Ko jc Nj. Vel. kraljica Marija stopila v dvorano, je nastalo navdušeno v/.k likanje kraljici. Nova zastava mestnega odbora, ki je zelo lepa in z zlatom vezena, je bila pritrjena preti kraljičino ložo. Tuikoj )x> njenem prihodu so st; začeli verski obredi, ki so jih izvršili protu Vaza Brankovič za pravoslavne, dr. Wagner zn katoličane in Tulič zu muslimane. Po končanih
obredih jo vzel kapetan Čergej zastavo ter jo odnesel v spremstvu predsednika mestnega odbora Peleša in podpredsedniku Vagnorju ter predsednika oblastnega odbora Kocha prod Nj. Vel. kraljico, viceadmiiral v ji. Kocli je |mi izročil Nj. Vol. kraljici kladivo, s katerim jo zabila kraljica v drog zastave žeblje zu Nj. Vel. kralja, zase, za prestolonaslednika Petra, princa Pavlu in j>rinceso Olgo. Nato je privo-zalu k zastavi zelo lep trak sinje barve. Na njem je zapisana v zlatu beseda »Marija«. Nato je viccadtniral v p, Kocli prečrtal povelje Nj. Vel. kraljice Marije. Povelje se glasi:
»Upravi mestnega odboru Jadranske straže v Belgradu!
Pod zaščito mojega prvorojenegu sina prestolonasledniku naj se z blagoslovom božjim v senci prednikov ter ]>udlili vitezov in zmagovalcev ponosno vije Stražin prapor. V tem praporu naj Stnužino članstvo gleda svojo čast. v njem naj išče moč iu vero v sebe. V njem naj se napaja z ljubeznijo za svojega kralju in domovino. Naj privleče ta zastava, ki je sveto znamenje Jadranske straže, k plemeniti akciji zn kralju in domovino prestolnico meščanstvo, naj bo simbol vztrajnih stremljenj v izvajanju vzvišenih ciljev Jadranske straže. To je naša želja in pozdrav na današnji dan. —
Dano v prestolmiškem mestu v Belgradu, dne 18. januarja 1031. — Marija.«
Ko je prečital viceadmiiral v p. Kocli to povelje, je nastalo v dvorani navdušeno vzklikam jc Nj. Ve.l. kraljici.

M

Ob izlivu Tibere so nedavno med staro Ostio in Tnaijanovim pristaniščem odkrili pokopališče iz
časa rimskih ce.sariev.
»Madcmoiselle Pur« ,
ta častni naslov si je p iborila	Viviane Ort-
mans, zmagovalka pri volitvi na.ltpše Pariianke
Pol milijona delavcev brez kruha
London, 18. jati. s. Jutri bodo bombažne tovarne v Lanrashire zaprle svoja vrata. Prizadetih bo 220.000 delavcev. Zunanji minister Henderson je še pred svojim odhodom v Ženevo poskušal doseči sporazum, zakaj, če počivajo statve, morajo tudi predilnice ustaviti svoj obrat in izprtju tkalcev mora slediti tudi izprtje 280.000 delavcev v predilnicah, tako da bi bilo izprtih skupno pol milijona delavcev. Prizadevanje Hendersona so bila brezuspešna in včeraj ponoči so se končnoveljavno izjalovili posredovalni poskusi vlade. Niti odgoditve iz-prtja niso mogli doseči. S tem se bo jutri začel eden najtežjih delavskih bojev v angleškem gospodarstvu.
Danes zaključek
indijske konference
London, 18. jan. s. Zadnja plenarna konferenca pri okrogli mizi, ki se je začela včeraj popoldne, se bo nadaljevala jutri dopoldne. Izjavo o vladni politiki, s katero bo konferenca zaključena, bo podal ministrski predsednik Macdonald jutri popoldne. Odlični člani parlamentarne frakcije liberalne stranke bodo v torek na čast indijskim delegatom priredili slavnostni banket. Ob tej priliki bo imel nagovor L!oyd Oeorge. Razun njega bodo govorili in dijski delegati sir Tej Baliadur Sapru, Jinnab in Sastri.
Češka velemesta
Praga, 18. jan. s. Češkoslovaška ima po zatb nijem ljudskem štetju pet velemest z nad 100.000 prebivalci. Obema deželnima glavnima mestoma Pragi in Brnu sc je v zadnjem desetletju pridružila tudi Bratislava, čiije prebivalstvo je od 93.189 v letu 1921 poskočilo na 123.881 in znaša ted;»j njen prirastek 30%. Skoro enak razvoj kaže Plzen, ki ima sedaj 114.141 prebivalcev, medtem ko jih je imel leta 1921 le 88.416. Medtem ko ima Praga v prihodnjem desetletju upanje, Aa bo postala milijonsko me sit o, je Brno žc prekoračilo četrt milijona (263.646 napram 221.758 v letu 1921). Z ustanovitvijo veliikega mestnega okraja Mor. Ostrova je tudi to industrijsko mesto stopilo v krog velemest. Šteje 125.347 prebivalcev.
Bolgarska šolska reforma
Sofija, 18. jan. s. Tc dni sc je koinčalo zasedanje Višjega naučnega i-veta, katerega se i« udeležilo blizu 100 zastopnikov iz različnih bolgarskih krajev. Predsedoval je prosvetni mimstea profesor Cankov. Vlada jc sklenila nakazan pu-tom kreditnih zadrug do 400 milijonov levov zn nove Ijudskošolsike zgradbe. Število sredn.ih šoi se bo znižalo, povišalo pa se bo število strokovnih tehničnih šol. V vsaikem šolskem okolišu bo ostala samo ena moška in ena ženska gimnazija. Gimnazije bodo namenjene samo na,bolj nadarjenim učencem, dočim si bodo morali ostali izbrati praktične poklice. Pri vsaki meščanski in srednji šo-li bo koncem šolskega leta posloval pod vodstvom ministrskega pooblaščenca psiho-tehniški odbor po nemškem vzorcu: določil bo za absolvente najprimernejše poklice ter njihovim staršem izdal tozadevna, seveda neobvc/Jia uradna ■priporočil*
®
d a
eskadre p M
zračne vo$ne de Janeiro
Ilestmie pokia, hi je dokazal možnost preleta Oceana z zračnimi silami
Rim. 16. jan. II aparatov italijanske zračne j n eskadre ood poveljstvom ministra Kalbo ie j
v čeirtek 13. t. m. priletelo v Rio de Janeiro, kjer j so pristali med grmenjem topov braziljskih in ita- ' lijanskih vojnih ladij iu med ogromnim navdušenjem občinstva v lepi Inki Botalogo. S tem jtf končan polet, ki je znašal vsega skupaj 10.400 km od mesta Ortebello pri Napolju preko Kartagene v Španiji, potem ob zapadni obali Airike od Ke-nitre v Maroku preko Ville Cisneros na Zlati Obali do Bolame v portugiški Gvineji, od koder o aparati po izgubi štirih letal in sedmih mož preleteli 3000 kilometrov dolgo razdaljo med za-padno obaljo Afrike in Brazilijo.
Pomen tega poleta obstoji v tem, da je vprvič cela zračna vojna eskadra, katera je štela v po-četku poleta 14 aparatov, od katerih je vsak nosil težo 4000 kilogramov, preletela Ocean v impo-nujoči razdalji 3000 kilometrov.
Najhujši je bil polet iz Italije do Španije, oziroma Balearskih otokov. Na tej poti je divjal vihar s strašno inocjo ciklona. Nebo in morje sta tvorila eno samo razburkano maso, v kateri piloti niso ničesar videli. 8 aparatov je bilo prisiljenih pristati v Los Secazares, ostalih osem pa se jc rešilo v balearsko luko Puertos Campos. Teh osem aparatov je bilo v resni nevarnosti, da se v mete/.u viharja, dežja, ki je navpično padal ua krila, in morskih valov izgubi in razbije. Le izredni sposobnosti pilotov je pripisati, da se ni zgodila nesreča bodisi v zraku, bodisi, ko so aparati v nevarnosti, da se zaletijo v skalnato obal ali pa se zaletijo sami drug v drugega, metani od viharja sem in tja. Aparati pripadajo tipu S 55, ki je zaradi svoje teže težko vodljiv, ker ima veter veliko moč nad njihovimi razseifnimi krili.
Zaradi tega se lahko trdi, da so se ti aparati izkazali kot zelo sposobni, ker so se upirali viharju in pristajali na kopno v najtežjih okoliščinah. ne da bi bilo treba posebnih pristajališč, opremljenih z vsemi mogočimi sredstvi. Polet iz Španije do Bolame se ie vršil v ugodnih okoliščinah. Samo blizu rta Juby so naleteli anarati na j velike oblake peska, ki ga je veter gnal v morje iz Sahare. Ta ogromni oblak so piloli obšli.
Huda nesreča pa je zadela eskadro pri dvigu i/ Bolame v smeri na l'ort Natal v Ameriki. Aparati so vzleteli iz afriškega mesta v največjem viharju sredi noči brez lune. i a eksperiment je bil seveda nepotreben in ga štejejo nekateri komandantu eskadre v veliko zlo. Balbo pa pravi, da ni smel še dalje čakati, ker bi se bil sicer zamudil za cu cel mesec, ko luna sploh več ne sije. Piloti, l<i niso videli ničesar, so se morali zanašati samo ua višinomer in na aparat, ki kaže, ali aparat Icli vodoravno ali ne. Piloti niso smeli sploh pogledati i/ pilotske kabine in so videli pozicijo drugih aua-ratoV samo po svetilkah, nameščenih na obeli krilih.
Dva aparata, kakor znano, sta se kmalu po vzletu ponesrečila. Oba sta se u/gala iu potem izginila v valovih, na ostalih aparatih se iii zgodil noben incident. Tudi najmanjša poškodba ua aparatih bi bila pomenila pogubo. Pred vzletom so bili letala osvobodili vsega odvečnega balasta, tudi j rešilnega čolna i/ kavčuka. Piloti so imeli nalog, I da pristanejo skupaj s svoiim aparatom ali pa / j njim vred poginejo. Motorji so delovali sijajno brez na'manjšega detekia celih 18 ur tega te; kega poleta. Izvrstnost motorjev se razvidi tudi iz tega, da so pri vzletu dvignili težo. ki ie znašala skoro 10 ton. Voda v motorjih ni nikoli imela višje temperature od 73 stoniuj, kar tudi pomeni sijajen rezultat. Na'težje je bilo vzdržati formacijo eska dre, da ne bi aparati zadeli drug v drugega ali j pa se oddaljili in razpršili, radi česar jc bilo treba , neprenehoma menjati hitrost od 30 obratov pro- I pelerin do 30, kar ie motorje seveda skrajno na- ■ penialo.
Oeueral Valles, ki se jc v Balami zamudil eno uro, je potem eskadro do l'orl Natala še prehitel, zato ker mu ni bilo treba menjati hitrosti, to se nravi, da en sam aparat neprimerno lažje naoravi polet kakor eskadra. Hudo ie tudi vzlro. jtsrr v pilotski kabini radi velike vročine, ki jo razvijalo motorji. Pravo smer pa jc dr/alo vodilno lelalo ves čas z največjo preciznostjo, za kar se je zahvaliti prvovrstnemu kompasu.
Med potjo sta se ponesrečila še dva aparata, ki sta mora'a pristati direktno v Oceanu, tako da je v Pori Natal priletelo samo deset aparatov.
Prva dva aparata, ki sta ponesrečila po vzletu i/ Rokmie, sta popolnoma zgorela, tako da nista ostali uiti obe krili, ki se nikoli nc potopita, ker sta neprodirni za vodo. To je dokaz, da se je na aparatih /godil kratki slik. Na drugih dveli letalih sta se zlomila radiatorja in siccr (po mnenju komandanta Balba) radi tega, ker sta zaradi močnega deževja trpela vijaka, ki sta pri teh aparatih lesena. Balbo pravi, da se za prekooceauske lete leseni vijaki, ki se v zmernih termperaturah izvrstno obnesejo, ne smejo več rabiti, ker se les deformira in vijaki zato povzročajo vibracije, ki ■elo škodujejo radiatorju.
Pristan obeh aparatov, ki sla .-e morala spust iti na Oceanu, sc je izvršil pravilno in brez škode, dnsi sta oba aparata imela šc vedno težo nad 3000 kilogramov.
Med poletom se jc ludi preiskusil novi model radiotelegrafičucga aparata. Ti aparati tehta;o samo 35 kilogramov in so italijanska iznajdba. Omogočili so. da so bili aparati z vodilnim letalom neprenehoma v /ve/i in pa celo i Italijo. Aparata, ki sta morala pristati blizu otoka Noronha v Oceanu. sta sivcieli dve italijanski bojni ladji, ki sla jih priprli na vlačilni žerjav. Pri leni se je en aparat ra/bil. Drugi aparat je potem zopet dosegel 1'ort Natal, tako da jc Balbo zletel odtod v Rio tle Inneiro z 11 aparati.
izkušnje Balbovega poleta so ogromnega ci-vili/atoričnega in strategičnega pomena Dozdaj so Ocean preleteli na aeroplanu samo predrzni posamezniki. To pa je bil prvi eskadrski polet, ki so ga dozdai smatrali za bluff.
Rio de Jnneiro. is. jnnuorja. \ A. Minister /a letalstvo Bolho je v spremstvu generala V a Ho. polkovnika MadiNIcnc in pa admirala Buccia obiskal postojanke brnziljske pomorske avijacije v Itiu de Janeiru. Sprejeli s,, admiral Guinnraes 1n \ si častniki hrazitjske avijacije. Ba'l>o je prisostvoval reviji čet, na kar si j(. ogledal še hangarje ter delavnice. V toku obiska s,, jt- vršila /akuskn. Ob tej priliki sta govorila Balbo in (luiniiraes o italijansko-!: razilj«kem prijateljstvu. Dnnos je Rnlbo prisostvoval položitvi temeljnega kamna nove • Hiše Italijunov« v Itiu do Janeiru.
Frfitrc, <rti«opis'e nezadrvoli o
Pariz, 18. jan. AA. Fiancosko časopisje jc zelo nezadovoljno z nepričakovanim razvejem debate na ženevsiki kon'erenci za evropsko zvezo. Listi izjavi j a jo, da ne morejo raze me ti, zakaj pripisujejo vprašanju povabila Rusi'e na to konferenco toliko varnost. Nekateri listi men .o, da ie to vprašanje postranskega pomena.
Rprcrguer ne ocfsfooi
Madrid. IS. januarja. \A. Beren;;ucr z /so odločnostjo demantira govorice, da namerava demisi jonirati. Nadaljeval bo politiko pomnjenja in ne namerava uvesti nove tlik! i-ture. Kraljn lio predlagal proklamacijo na narod.
U'a!ešfc( princ odpadava! v Ameriko
London, 18. jan. AA. VValeški princ )e odpotoval sn-o&i v Santander, kjer se bo vkrcal na parnik »Oropesa« za polovane v južno Amcr ko. Ker je na progi v bližini Bordeauxa skočil s tira neki vlaik, ie imel princ pecejšnjo zamudo. Vkrcanju princa na parmiku »Oropesa« je prisostvovala velika množica.
Poda 'an a o uorašot'« zhrta
Pariz. 18. januarju AA. Finančni minister .lermain Martin jc dni za tisk izjavo, v kateri pravi, <l« je zelo zadovoljen z odličnimi bclno-šaji med angleškim in francoskim finančnim ministrstvom tokom poin.janj o vprašanju /lata. Pogajanja so sc vodila v duhu mednarodne solidarnos-ti.
Cpšlioslomoš!«« izvoz in ntvoz
Praga, 18. januarja. A A. V decembru prešlega leta je češkoslovaški izvoz dosegel 1446 milijonov Kč, uvoz pa 1287 milijonov Ive. tako da /.naša aktivnost 139 milijonov Kč napram 310 m 11 jo nov v decembru 1929. V toku 1930 je dosegel izvoz vrednost IT.404 milijonov Kč. uvoz |m 15.726 milijonov Kč tako, dn znaša oresežek 1.767 milijonov Kč napram 300 milijonom Kč v letu 1929.

Zel
Se vedno sp mu cedc sitne do r*hariFkem prestolu
Budimpešta, 'S. jan. j. lutcrvjuv, ki ga jc
dal princ \Y icd ob priliki dvodnevnega bivanja v Bi<(!iiupe$ti, je izzval veliko zanimanie madžarskih političnih krogov. Wied je po tolikih letih zopei pokaral, da se mu cede sbne po albanskem prestolu. Obenem je tudi izjavil. da ima v Albaniji mnogo pristašev, vendar sc o teli ni izjavil podrobneje, češ, da iilt noče izpostavili preganjanju sedanjega režima v Al-bmiii. O Alunedu Zc-uiu ie ironično izjavil, da jc nenavadno okreten človek, ki je postni s pomočjo fugoslaviie alHarski predsednik; s pomočjo Italije pa alhanski krati. Dal e je tudi izjavil, da :c dobro informiran o zdravstvenem stanju kralja Ahntcda Zo nia in je diskretno namignil, da ic njegova bolezen neozdravljiva in da ic pričakovati izn- na lenj. V teku razgovora je parkrat podčrtal, da ^e ni nikoli odrekel nretenzijam na albanski prestol, in ie deial da bo že šc prišel ras, ko bo nonovno sedel na albanski presto) Dejal ie tudi, da ni nikak romantičen sanjač, ker ve.' kako mora delati,
tla bo dosegel svoi cilj, iu jc tudi prepričan, da ga bo dosegel. V vsej dobi svojega izgnanstva ni prezrl nobenega dogodka v Albaniji in se je dovršeno naučil albanskega jezika. Izdelal jc že točen načrt, ki ga bo uresničil, ko sc vrne na ilbnnski prestol. Naposled jc skoro V 'tu dojiti ,da se je moral za časa svoje vlade leta 1914 brigati za Fsad-pašo, ki je stal v italijanski službi in se mu jc končno posrečilo, da ga je izenal. Vojna pa jc storila konec njegovemu delu.
Intervjuv ic obrnil nase pozornost »ladjarskih politikov in informiranih krogih se smatra. da ni izključeno, da bo italijanski poslanik izkoristil to priliko in opomnil madjarsko zunanje ministrstvo na prijateljski način, s katerim 'C K vi tiralo pobožne želje princa Wieda, ki niso v skladu z italijanskimi interesi na Balkanu. Politični krogi v Budimpešti računajo, (i;i bo italijanski poslanik lo storil na bližnji konferenci diplomatskih šefov v Budimpešti.
e««
Hrifjft
Ženeva, 18. jan. AA. V Ženevi razsaja hupa, ki je zahtevala mnogo obolenj. Vsi prostori poslopja Društva narodov so bili te dni -Jesinficirani, da se prepreči razširjenje te bolezni.
Raci a na šoferje
Zagreb, 18. jan. ž. Snoči je poPclja izvedla radio na šolnaje. Policisti so se vozili v avtomobilih po mestu -ter se prepričali, da mm gostevllni šoferji avtotaik*ljev niso discip ini sni. Našli so iii mnoge pijane v gostilnah, kjer so pi,ančevali z gosti. Policija je aretirala šest šoferjev, med njimi enega, ki je' vo-zil z nedovoljeno hitrost,o in h rez luči po zagrebških ulicah.
! Družba JURIJA"
Duna ska cesta št. 46
Telefon: 2820
Dunajska vremenska napoved. Oblačno. Pop kod padavine. Temperatura bo nekoliko padla.
^ ^ Madrid, 18. januarja, kk. Trije pomembni | kulturni dciavci Španije: fiiozof Ortega Gus-j set, romanopisec Percz Ayala in zdravnik I Maranon so izdali manifest na intelektualce, p-sobno profesorje, učitelje, zdravn ke. umetnike itd da bi sc združili v organizacijo, ki naj bi sc stavila na razpolago republikanski misli. Pri tem se najilaša, da nc gre za kako novo stranko, temveč r.a svobofno združitev vseh intelektualnih sil. Pripominja se, da bi
Mmsm se spe®
Moskva, 18. jan. j. V politiki SSSR e v zadnjem času opažata dve iziaziti smeri: uradna sia-linovska, ki pridiga o blagostanju in zadovol .sivu ter nema dna, ki predstavlja pravi obraz današnje Rusije. Tega ob, , za pa ni mogoče prav spoznati, ker se skriva pod zunanjo masko pokorščine in pod masko strahu pred represalijami diktature, Oficijdni optimizem se še n!i'dar ni tako ustil kakor se sedaj. V deželi vlada pomanjkanje prav vseh sredstev, z govorniškega odra »rdečega parlamenta« pa hrume govori, ki prir.igijo o b';:<;0-stanju in dokazujejo, da se vrši vse po načrtih in tla vse stroke produkcije više svojo dolžnost.
Na drugi strani pa se vprašuje /neuradna« Rur.ija, čemu vendar trpe vs-a mesta na pomanjkanju hrane, zakaj ni obutve, čemu se smntra nabava nove obleke za luksus, ko ve.-idar kriče balistike o sijajnem napredku vsepovsod. Toda to .o vprašanja, ki malokdaj pred. o v javnost, zakaj če M prodrla v javnost, bi la:',oj zagrmele s tribune Osrednjega izvršilnega odbora b.idke besede o protirevoliiciji, o pasivni rezislenci, o upozi-c''ji v komunistični stranki Itd. Nezadovoljne, i previdno molče, zakaj GPU je budna, in jim je treba izgovoriti le nekaj besed na račun svoje nezadovoljnosti, pa imajo najlepše nade, da bodo povečali število prebivalcev v konrentr: čilskih Ipli! riti na severu.
Se nikoli ni bila poljedelska Rusija laka
Zopet požar pri Smariu
Šmarje pod Ljubljano, IS. jan. Snoči je zopet gorelo v vasi Pleše, kjer je gorelo že prejšnjo soboto. Zgorela sta dva kozolca dvema posestnikoma. Na pogorišče so prihiteli gasilci iz Šmarja, ki so v najkrajšem času preprečili, da se požar ni razširil na druga poslopja. K sreči jc pihal severni veter, ki je pomagal, da nezgoda ni bila večja. Ce bi bila burja, bi pogorela vsa vas. To je bil tekom enega tedna drugi požar v isti vasi, in sicer vsakokrat \ soboto, i/, česar sklepajo, da zažiga hudobna roka, posebno, ker sta oba kozolca začela goreti ob istem času. Dočim sc je preteklo soboto mislilo, da je bila to nesreča, se po današnjem požaru smatra, da nekdo zažiga.
Brezobrestna stavbna
Nov proces
sc temu gibanju lahko pridružili tudi menihi in ves kler, dasi jih manifest ne poživlja direktno, očividno zato, ker so uvodoma navedeni sklicatelji protiklerikalnega mišljenja. Manifest navaja med drugim, da sc je šoan-ska monarhija v glavnem bavila s tem, da jc izkoriščala domače politične napake, da se je s iem varovala in obdržala. Manifest se v ogromnem številu razdeljuje po deželi in bo imel najbrž velik odziv.
uganka -kaker je danes. Značilno je, da se celo v sovjetskem čas,oprsju pojavTajc pritožbe na račun članov kolektivnih ekonomij, ki nočejo proda'ai' držav,i žita po nizkih certah, marveč se še bolj protivijo, kakor pa samostojni kmetje.
V notranje-političnem življenju SSSR je danes absolutno jasno samo eno: Rusija se bliža zopet dobi vojnega komunizma, ki ga naznanjajo zanesljivi znaki. Ta vojni komunizem, ki ni več tako daleč, pn bo odločil o življenju ali smrti boljše-vikov.
Ljubljana, 18. jan.
Danes dopoldne se je v dvorani Rokodelskega doma vršil sestanek interesentov za brezobrestna stavbna posojila, katerega se jc udeležilo lepo število interesentov Sestanek jc sklicalo Obrtniška stavbna zadruga v Ljubljani, ki je doslej dosegla že lepe uspehe. O akciji je poročal Fran Radešček, ki je nav/.očim interesentom pojasnil namene zadruge s tem skladom, ki so prav posebno človekoljubnega značaja. Prečital je tudi pravilnik tega sklada. Iz izvajanj je bilo razvidno, da je bistveni pomen sklada v tem, da posojilojemalec plača naprej obresti bodočega posoiila. katerega tako lažje in prej amortizira. Pa kljub temu dejstvu naprej plačane obresti nc zadošč^/f. za poznejše potrebe in je zadruga našla s svoi'm skladom pota it) sredstva, da krije zadruznikom onti sredstva, Iti jih bo treba za plačilo razlike. Osnova za plačevanje je 10 Din mesečno ali mnogokratnik tega Kdor plačuje skozi 10 let 10 Din mesečno ima po 10 letih pravico do brezobrc?t-ntga posojila v znesku 6000 Din ali pa n. pr. 100 Din mesečno, posojilo p.< znaša v tem slučaju 60 tisoč dinarjev. Pa tudi že po dveh letih članstva more dobiti član odgovarjajoči znesek posojila.
Za govornikom je nadalje podal še par bo-drilnib misli revizor Zadružne zvnze dr. Vlado Va-lenčič, ki je zlasti poudarjal velik socialni pon-.en skleda, nakar je Fran Radošček zaključil sesUtnck in pozval navzoče, da pristopijo k tej velevažni akciji.
Ljubljanska kronika
1 jubljaiut, 18. januarja.
Brc/, dogodkov je biki današnja nedelja a Ljubljani. I > se pravi, brez večjih škuiida-lov ali majhnih šknudulčkov, pri katerih bi pasii-dovale oblasti iu |x> katerih bi hlastali v časopisju željni bralci. Na policiji so imeli ponoči samo tri rogov i leže zaprte. Reševalni avto jc prcvhžal samo bolne ljudi in nobenih ponesrečencev ali ranjencev in še celo v bolnišnico niso pripeljali nobenega z razbito {fta-vo. nogo ali roko. Tudi stare ženico v Ljubljani so se morale zadovoljiti lc z obiranjem s ■ 11 za c i j s k i 11 kosti i/, prejšnjih dni ali pa so zabavljale na to presneto meglo, ki vso netit I jo no privošči Ljubljančanom vsaj malo solnea.
Pa st> bili druge vrste dogodki \ Ljubljani. Finžgar je v Filharmoniji seciral in pretipava! obisti ubogemu slovenskemu kmetu, ki \s.ij Fin/garju ni napravil nič hudega, lo je bilo v Filharmoniji, ki je psevdonim za kino • .datico«, kadar nastopi ta kino v kulturni vlogi. Kadar pa mesto Finžgarja uči v njem Ijiib-I jonske meščane prave nemščine nedosegljiva (nctii Gurbo, tedaj pa tu dvorana dobi /opel stori naslov. 'Dam nekje v Tivoliju, menda je bilo to v Jakopičevem paviljonu pa se jc tu sli zgodilo nekaj, kar pn tako in tako ne bo dosti, ljudi zanimalo in vsaj tu ne bomo govorili <> tem dogodku. V Rokodelskem domu pa so zborovali nekateri, ki bi radi dobili posojilo za hiše v-aj tako poceni, kakor so ga po potresu 1893 dobili mnogi sedanji ljubljanski ugledni hišni posestniki.
s-.-_ drugi dogodki so se pripetili v Ljub. Ijaiii. Nekdo je razširil po mestu vest, <!o cvc-lejo na šmarni gori. ua Katarini in tu m okoli že ielolii. Pa s„ j« odpravil« danes vse polno gruč: iu parov, z avtobusi, železnico ali peš, tja gori. Nekateri so omagali že med avtobusno vožnjo ali na cilju in ostali kar v vabljivih hramih ob cesti, drugi pa s,, |c odšli n« svoj pravi cilj in se jo lii,ko zgodilo, du jo zvečer pri romalo v Ljubljano dosti deklet s šopki belega telolio v naročju. Drugi so ubrali tudi še drugo -meri. kamor so pač prevažali ljudi avtobusi, /akaj Ljubljančani sc no ustrašijo vsake megle, najmanj pa liste, ki jo prineso / nedeljskih izletov s seboj.
Mirna, meglena nedelja je bila danes v Ljubljani,
*
Poročil se je včeraj na Brezjah tajnik Gre-mija trgovcev g. Lojze Šmuc z gdč. Bojano Likar, Novoporočencema želimo v bodočem življenju veliko s reče I -
i
Mosuva, 18. jan. s, Dne 24. januarja >e ho /ačel v Minsku proces proti deveiim bivšim r>ro-lesonem beloruske akademijo, ki so baje nameravali vreči vi.-tdo v Beli Rusiji ter vohunili v ko-tist neke ttije države. Vlada obtožuje dalje p~o-fe.-.crjc, da so bili v zvezi z ruskimi- emigranti nu Poljskem in da so od tam dobivali denar za boj proli sovjetom,
Številne aretacije
Kovno, 18, jan, s. Iz Moskve poročajo, d;,, je GPU v zvezi s pomanjkanjem kuriva v Moskvi izvršila številne aretacije. Okrog 200 oseb, ki jih dolže špekulacije s kurivom, je bilo aretiranih.
Moskva silno trpi radi mraza, ker primaajViiic drv in premoga
Zborovanja
Mostar, 18. jan. ž. Danes se je vršilo tukaj favno zborovanje Društva hercegovinskih zenT-ji-ških posestnikov, na katerem se jc govorilo o agrarnih obveznicah, katerim so nevestni speku-la-ntje na borzah rušili cene. Kmetje zahtevajo intervencijo Narodne banko,
Mostar, 18. jan. ž. Na javnem zborovanju so je tukajšnje obrtništvo danes izjavilo proii postavitvi Batine lovarne v Moslarjti.
Zagreb, 18. jan. ž. V prostorih Zveze ,grar-nlh zajedate se ie danes; v.šila konferenca zastopnikov zvez iz Skopi: a, Belgrada, Velikega Bečke-reka, Novega Sada in Zagreba. Na dnevnem reda ie bilo vprašanje agrarnega zadružništva. Predsednik Zveze agrarnih za-jednic iz Sko-plja . Va?!» Šal en I ič je predsedoval skupščini, zagrebški -e-tereni pa je poročal o vprašanju zadružništva, nakar se ic vršila dolgotrajna in živahna razo., ava
Podoba slovenskega kmeta
Iz predavanja pisatelja Fr. S. Finžgarja
Ljubljana. 18. januarju.
V	seriji predavanj, ki jih prirej« letos S|.i \ klicni klub-DSFF, so je vršilo danes ob pol II v liiharinonski <Jvorani drugo predavu-nje. Predaval je pisatelj Kr. S. I'' i n ž g h r : :O slovenskem kmetu.. /« predavanje je bilo med občinstvom i/redno veliko zanimanje, za-J.aj lilliarmonski dvorana je biln nabilo polna, liiio jo prisotnih izredno mnogo duševnih delavce* iu razveseljivo število mladine ter drugega občinstvu. Prireditev jo otvoril predsednik Slavističnega klubu g. Pran Petre, ki je pozdravil predavatelju in občinstvo.
V	uvodu je predavatelj najprej razložil, da bo mislil, ko bo govoril o slovenskem kmetu. predvsem n« gorenjskega kmeta, ki ga sani pozna najbolje. Seveda so tudi drugi tipi slovenskega kmeta, n. pr. kraški, dolenjski ali štajerski prav lako zanimivi v analizi.
Predvsem je treba govorit! o kmetovi religiji. Kmetu jo religija osnova življenja: religije ni naučen ter je ne sprejema samo razum is ko. kakor je to po krivici grajala mlada katoliška generacija. Kmetu jo religija srčna potreba. Pač velja tudi zanj analogija dveh glavnih izrazov slovenskega hotenja: idealizma in oportunizm«. I'rvi jo pri nas dobil glasnika predvsem v Prešernu iu Cankarju-, drugi pa v Dežinunu. Kmet pri svojem življenju in delu nu polju računa z. nepredvidiivuiii. licprcračun-ljivimi in nenadnimi pojavi, kakor s0 vreme, toča, ujme in drugo. Življenje kmeta je bistveno drugačno kakor življenje našega pro-letarca. Proleturec no račun« pri svojem delu nič z elementarnimi pojavi, zato je v elomcn-tarnosti povsem drugačen kakor kmet. Kmet v svoji priprostosti sprejem« vse življenjske pojave s pomočjo religijo, on njih ne analizira, jih ne poskuša ue razumevati, ne tolmačili. Zu vsak življenjski pojav najde neko zvezo /. religijo. Grabijo u. pr, ne sinejo zato ležati narobe, ker si oJ) njih hudič kremplje brusi, ne pil zalo, da se ne bi kdo »potuknil ob nje; nož. ne sme zato biti narobe |>oložoii, ker bi se ob njem duše viealc, ue pa zato, da so no bi kdo ob njem obrežni. Kmet živi povsem konkretno e svojo vero in potrebuje pri izražanju svoje •vere nekega hrošča. Zato moli na glas in skupno. zanj ni ljožiča brez jaslic in potic, ne procesije bre/. bundera. Kmet si vero svojemu praktičnemu življenju tudi nekoliko prilagodi. Zelo st.rogo se drži božje zapovedi -No k radi!'. Dovolil pa si je malo korekturo in zanj lovska tatvina ni nobena ta I vi fin ter ga ni mogxiče prepričati, da je t« tudi proli božji zapovedi. Čc je kdo zaprt zarodi kake driiige tatvino, jo družabno med kmeti onemogočen. Biti /.uprt zaradi lovske tatvine pu ni za kmeta nič nečastnega. Ali drug primer: pretepač jc prosil pričo, naj pri sodni.ji ne priča proti njemu, zato mu bo dal za liter vina in klobaso. Prijatelj res priča pretepaču nu ljubo po krivem. Ko sedita ]>otem v gostilni, naroči oproščeni pretepač prijatelju liter vino in klobaso. Pri-
jatelj, ki je pravkar po krivem prisegel, pa dvigne roko in prava: .Klobase pa ne! Danes je petek!''.
Za tem je predavatelj govoril <> je/i k u iu r/.ru/.ih kmeta. Za kmeta jc značilen konkie ten izraz. \ pregovorili so i/ra/u vsa kmetova konkretna filozofija. Kmet pooseblja prirodo. gore. reči. vsa orodja: grubl.je imajo /obe, vo/ rr.čice, skal ušesa itd. Velik del tega bogastvu jezika je še neznan in neraziskan, posebno je neznano io bogastvo Prektnurcev. Predavatelj jo pozval mlade inteligcnte, naj grc<lo med ljudstvo in otmo pozabi io bogastvo ter g<i utelesijo v kulturo.
Dostikrat kdo graja kmetsko kimserva-tiv.nosl. lo p« ni tako slaba stvar, zakaj kmetova konservativnost je vzrok, da se je naš kuiel ohranil iu /. njim slovenstvo. \ ilustracijo kmetove konservativnosti je navedel predavatelj slučaj svojega očeta, krojača. Ta si jo mori prvimi nabavil šivalni stroj. Kmetje pa so mu dejali, ko so naročali obleko: N« maši no mi (wi ne boš šival!
Kmet je gostoljuben in p Mivžljiv Rad poni reže revežu, popotniku, sorodniku. Za moralno dolžnost velja, d« si kmetje pomagajo med s oboj. kadar je treba spravili seno na varno, kadar jo treba pri težkem vozu pripre-ge in sploh vedno v si is k i. Kakor je krnel Iju-buMljiv do sosedov, gre pu »lo skrajnosti, kadar so Ui prijuzuost i/picnieni v sovraštva Kmet je veren, čc pa se njegova vehi spremeni v nevero, jo v svoji neveri strahoten, ker kmol nc veruje / razumom, ampak s čuvstvoiii.
Družinsko življenje je nu kmetih vzorno iu je drugimi skoro podobna zadrugi. Illupei in deklo so člani družine. Mož. ne narodi brez žene nič. žena pa tudi ne bre/ možu. Mati jc visoko spoštovuiui. saj ic dobila v slovenski literaturi podobo, kukršne nima noben drug narod, Fantovsko vasovanje pa jo pravo kmetsko tiaibaduiotvo. Kmet. v svoji ljubezni nima rad zunanjih znamenj, še celo mali ne |«ilju-bujc svojih otrok. Čc se /ikonske zvezo sklepajo na gospodarski po lliigi in no loliko na srčni, ni to nič hudega, ker so to ponavadi »ročni zakoni.
Državne zavesti prej krnel ui imel. su.i j«' ni mogel imeli, ker je živel vedno pod tujimi gospodarji. Na kuiel p« poprej ni bil nikoli dober vojak in vedo nii.šo iiarr.dnc pesmi le malo * heroi/.mu. De/.crtucije so bile običajne, predavateljev ded se je nn pr. /uradi vojaščine skrivni 24 let. V zadnjih desetih lotili se- je io precej spremenilo in je državna zavest /iiutno zrastla. Na onih |«i. ki državo vodijo, je, da kmeta Sc bolj pridobe /a .smisel državne skupnosti.
Na vsak način so v kmetu velikanske vredu/^v. vredno spoštovanja. \ so kur kine, ima, se ne sme ruzv rednotiii, temveč prevrednotili. Ena miših največjih blaginj je jezik in slovenstvo. S slovenstvoni pa naš rod stoji in pade.
Amerika za brezposelne
New York, 18. jan. kk. Senat je v poimenskem glasovanju odobril, da se državnemu proračunu za notranje ministrstvo določi vsota 25 milijonov dolarjev, ki se bo dala na razpolago Rdečemu križu za prehrano brezposelnih in za olajšanje bede v pokrajinah, v katerih je bila suša. Ta znesek je bil dovoljen proti volji vlade na predlog demokratičnega voditelja Robinsona. Vlada jc uveljavljala proti predlogu, da je olajšanje bede in
Rimski procesi
Agent provokater spravit na zalozno klop 24 intelektualcev Proces proti slovenskim kmetom in delavcem
Pariš, 18. jan. ž. Tukajšnji listi so javili, da se bo v kratkem vršil proces proti 24 italijanskim intelektualcem, ki so bili aretirani po naredbi OVRA in pridejo pred izredni tribunah Sedaj javljajo iz Rima službeno, da se prične 22. t. m. proces proti dvem skupinam kmetovalcev in delavcev iz Julijske krajine. Ta proces se bo končal 28., na kar se prične 30. ali 31. t. m. razprava proti 23 intelektualcem.
Mnogi teh obtožencev so bili za časa vojne odlikovani, med njimi generalštab. kapelan Ferru-ecio Parri. 24. obtoženec je dr. Umberto Cera, ki Jc izvršil pred božičem samomor. O njem prinaša »Chicago Daily News« interesantne podrobnosti.
Cera in ostali intelektualci so bili aretirani-koncem oktobra, ko je stopila OVRA na plan. Aretirani so pa bili na podlagi ovadbe fašističnega agenta provokaterja Del Re.
Ta je stopil pred nekoliko meseci v kontakt t nntifašističnimi krogi. Vztrajal ie na tem, da naj sc razširjajo propagandistične antifašistične bro-Sure in letaki ter zahteval, da naj se takoj prične z energično teroristično akcijo. Del Re se je podal tudi v Bruselj, da bi prišel v stik z bivšim italijanskim zunanjim ministrom Sfor/.o, da bi ga pridobi! za teroristično akcijo v Italiji. Vendar se je pa zdel Sforzi ta človek sumljiv ter je odbil r izgovor z njim, Del Rc je sam izdelal bombe tor jih prinesel v Italijo nekaterim intelektualcem, s katerimi ie bil v zvezi. Po proslavi obletnice fašističnega pohoda 29. oktobra pa so bili vsi intelektualci. ki so prišli z njim v kontakt, aretirani.
Te informacije potrjuje znani italijanski zgodovinar Salvemini. ki je o lej stvari pisal članek v pariški ;>Volonte«. Izjavil je ludi, da je Del Rc fašistični agent in da namerava kompromitirati bivšega italijanskega ministra Sforzo, kateremu hoče predlagati, naj se za oblelnico italijanskega fašističnega nohoda izdajo letaki in postavijo bombe v cerkev sv. Petra v Rimu. Temu načrtu ni nihče nasedel, vendar je znal Del Re kompromitirati vse osebe, ki so bile fašističnemu režimu nevarno. Salvemini trdi. da je Del Ke prišel dne 2 novembra iz Italije v Lugano, stopil v slik i
Ljuta borba za smučarsko prvenstvo na Pohorju
Ilirija zmaga v vseh kategorijah - J. Janša prvak dravske banovini
Maribor, 18. januarja. Ob velikem zanimanju vse Slovenije »o se Jants vršile na Pohor.u smučarke tekme /a prvenstvo dravske baJiovine, ki so zlasti pridobile z navzočnostjo baucvega zastopnika, ek oinega inšpektorja dr. Schauibacha. Kol zastopnik mariborske mestne občine ie bi! navzoč raaribors-ki podžupan dr. Lipold. Temperatura —3" C. Smuka ugodna. Snežišče naiavnost idealno,
V kategoriji dani na 5 km progi s startom bi ciljem v Ribnici se je uvrstilo 10 tekmovalk: 1. Jelka Šu Iga j (Ilirija! v času 26:38. 2. Ela Dol'nSek (SPI) Ruše) 27:49, 3. Justi Pulan (Celici 2«: 12, 4. Hreda Hribar ISK Maribor) 29:13.
Kategorija juniorjev, 8 km, s startom na Hišniku in ciljem v Ribnici, 33 tekmovalcev, na cdj jih jc prispelo 31: 1. Tone Dečinan (llirijal 34:2, 2. Albert Jemec (Bled) 35:6, 3. Maks Tišler (Mari-bor) 35:9, 4. Franc Ivič (Maribor) 36 45, 5. Avgust Jakopič (Smučarski klub, Liubljana) 36:48, 6. Slavko Legvart (Maribor) 37:50.
Kategorija seniorjev na 30 km progi. 1 ,lusko Janša v ča.;u 2:16:55, 2. Godec Tomaž (Smo'-irski klub. Rohiail 2:28:06, 3. ing. Janša (SK Bled) 2:28:57, 4. Brv ar Stane (Sm. k. Lhibbana) 2:31:33, b. Neumann Bogomil (Maribor) 2:3?:!S (prvak ma-ibciAe ivdz" cze). 6. Jenko Boris (Ilirija) 2:38:7.0.
prehrana brezposelnih stvar privatne dobrodelnosti in da se s tem odobrenjeru ustvarja nevaren precedenčni primer, kar se lahko smatra za začetek podpiranja brezposelnih, proti čemur jc Amerika bila vedno. Ker jc verjetno, da bo to odobrenje kredita potrdila tudi reprezentantska zbornica, neslane vprašanje, ali bo predsednik Hoover popustil ali pu proti načrtu proračuna vložil svoj veto.
antifaš is ličnimi emigranti ter zahteval od njih d.e-narno podporo, češ, da mu ni uspelo izvršiti pripravljene atentate in da ga fašisti slučajno uiso dobili v roke. Dr. Umberto Cera je po trditvah -Chicago Daily Nevvs izvršil samomor radi lega, ker so hotele fašistične oblasti zvedeti od njega ime onega, ki jc pripravljal atentate. Cera pa ni hotel povedati imena provokaterja Del Reja in izvršil zaradi tega samomor, kajti ni mu bilo več mogoče Irpcti mučenja v ječi. Njegovo truplo je bilo sežgano v krematoriju. Prošnjo njegove vdove, da bi ji izročili njegov pepel, so fašistične oblasti odbile.
Ob priliki procesa, ki sc bo vršil koncem lega meseca proti lem intelektualcem, so izdali angleški intelektualci s škofom Birmingtonom na čelu apel na ves civiliziran svet z zahtevo, da naj bo rimski proces javen in da naj se dovoli obramba. V lem apelu izjavljajo, da izredni tribuna! za zaščito države v Rimu ne daje obtožencem možnosti, da sc branijo, niti ni dovoljena kakršnakoli kontrola javnosti pri razpravi, kakor je bil lo slučaj pri razpravi proti slovenskim in hrvatskim omladincem v Trstu. Tej akciji angleških intelektualcev se ie pridružil ludi znani angleški književnik Wells.
Prebivalstvo v Judeji
Leta 1929 ie bilo v Judeji 933.000 prebivalcev. Od teh je 675.744 Arabcev (rnohumedancev), 168.209 i udov, 80.339 kristjanov in 9050 drugih. V zadnjih desetih letih se ie jiidoVslko prebivalstvo •s prisetl j« vam jem (sionističnim) pot rojilo. Leta 1919 je bile 57.900 iudov, leta 1929 pa 168.209. l ansko poletje je angleška vlada prepovedala novo priseljevanj« iudov, najdi protesta iudov vsega sveta pa je 'jeseni svojo prepoved rarvel.aviia. Lela '929 je število judov narastlo za 3503. Kl;ub temu je "iudov v Palestini šele 20"n prebivalstva, /at^ se •Arabci upirajo temu, da bi postaja. Palestbia iu-Uuvika .država, kjet bi bili judje gospodje. Arabci pa sužnji.
Mariborska nedelja
■Maribor, januarja.
Na Pohorju ljuta borba: za prvenstvo Dravske banovine v sinutarstvu. /.e včeraj popoldne so se navdušeni smučarji odpeljali v Ribnico; tudi jc prispelo včeraj zvečer v Maribor veliko smučar je* i/ Ljubljane, ki so danes z jutranjim vlakom potovali naprej do Ribnice. O izidu tekme jc obvesti! občinstvo Slovenec- v svoji mariborski izdaji. ki je po kavarnah, gostilnah ter drugih javnih lokalih šla iz roke v roko. Pač doka/, s kolikim zanimanjem se spremlja razvoj smučarstva v Mariboru, ki postaja eno najmočnejših torišč te zinisko.-porine panoge v naši državi.
Potem miio pa danes v Mariboru tudi zbo-i ovali. Pri Orlu se je vršil redni občni /bor mariborskih rezervnih častnikov, ki ga je otvoril iu vodil delavni predsednik mariborskega združenja rezervnih častnikov Jakob Perhavee. Mariborski rezervni častniki so se zlasti v prvi polovici pretekle poslovne dobe živahno gibali. Na številnih sestankih so se obravnavala važna narodnostna vprašanja ;> posebnim ozirom ua mariborske prilike. Razen tega je imel ludi tedanji mestni poveljnik general Zivko Stanisavljevič zanimivo predavanje o važnih strateških in taktičnih vprašanjih. V splošnem jc bilo čutiti, da je društveno delovanje po odhodu vzorno marljivega tainika A. Ju-teršnika v Skoplje nekoliko zastalo. Pri volitvah se je izvolil v glavnem dosedanji odbor ter se je pretresalo vprašanje poglobitve društvenega delovanja. Občni zbor so obiskali poleg drugih odličnih gostov tudi mestni poveljnik general Da-injanovič, polkovnik Putnikovič ler številni aktivni častniki.
Istotani je danes ob devetih dopoldne olvo-ril g. J. Glaser občni zbor društva mariborskih hišnih posestnikov. Posamezni društveni odborniki so v svojih poročilih naglašali, koliko intervencij je bilo treba na vse strani, da se je v letošnjem občinskem proračunu izločila davščina na nezazidane parcele. Občnemu zboru je prisostvoval tudi g. Prelih iz Ljubljane, ki je v obširnih izvajanjih tolmačil položaj hišnih posestnikov v Sloveniji po uvedbi nove bančne davščine. Pri volitvi je dosedanji predsednik Klavora izjavil, da odstopi kot društveni načelnik ter so bili izvoljeni v odbor Hinko Sax, Oimar Meglic, Anton Paš, dr. Meriu, dr. Glančnik, poštni poduradnik Filip-čič, Albin Novak, Jakob Lah, Ivan Kovačič, Leopold Bart, ing. Kukovec in Vinko I.ašič. Novi odbor se bo konstituiral na prihodnji seji. Ob zaključku občnega zbora so sc pretresale nekatere važne organizatorične zadeve.
Pri Zamorcu- pa so se sestali slanovanjski najemniki ter sklenili, da se društvo radi težavnih razmer, ki težijo stanovanjske najemnike, razide Ne ravno velika udeležba na obenem /bor'1 pa je nudila dokaz, kako zelo so se v teku /adnjih let zrahljale vrste mariborskih stanovanjskih najemnikov.
Danes ob pol 15 so našli "Olefncg.; Ivana
7. Jurič llerbert (Maribor) 2:38:58, 8. Dolinšek (Maribor-Ruše) 2:40:12.
Ob pol 19 so prispeli smučarji v Maribor. Na
kolodvoru jih ie pričakovala velika množica občinstva. Razvil se ic iuipozanten sprevod smučarjev t. vojaško godbo na čelu po vseh glavnih mariborskih ulicah. Sprevod se ic potem na Gra skem Irgu razsel. Zvečer se je vi šila razdelitev nagrad ter so plasirani tekmovalci dobili krasna darila.
Slalom tekma rta Jesenicah.
Jesenice, IS jan
Prvo slalom-tekmo je organizirala včeraj jeseniška podružnica TK Skale. Strma, 1>(K1 ni dolga proga je imela s Spanovega vrha 150 m vi-sinske diference. Zavojev ie bilo !2, pri vsakem je bila postavljena kontrola. Udeležba je bila velika, na cilj je prišlo od 25, 23 tekmovalcev. Prvi je privozil na cilj Ciril Praček / Jesenic. Vso progo je prevozil bre/ napake s povprečno hilr ;o 30 km. l/ined Ljubljančanov, ki so to težko progo prvič vozili, je prišel v boljšem tušu le Aleks Wi-siak, — čari: I. Praček C. I. K. S., Jesenice 2.50. 2. Jakopič A., SK Dovje 3.42, 3. Kalnigg T. K. S. Jes., 4.42. 4. Čop Fr., Bratsivo lesenlce 1.45. 5. /.uid.n h., T. K. S. Ji-.. 4.52, n. Wisiak Aleks.. SK Ljubljana 5.0o
ruiiek« v njegovem stanovanji! v Viiegorcicevi uliti 24 obešenega, /ubil jo /ebo.lj v zid ter se na njem obesil. Ker ga ni bilo iluitc*. k obedu, so vdrli v njegovo sobo iu pi našli mrtvega \/.rok suiiiouinorti je na jin že neo/<lrav I jiva bolezen. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico n i mestno pokop,iliši v Pobrožju.
Razstava Matije Jame
Ljubljana. Is. ja u.
Oni časi, kn so pričeli mladi Jakopii. mladi Jamu in drti,"i odrekati v slovenski likovni umetni -ti pravilo obstoju idealističnemu e-let i/.iran ju in utirati pot — tedaj mlademu — impresionizmu. s<> že dolgo /a n uni. Impresionizem ni vei nn la. Novi ljudje prihajajo in kdo ve. kaj bodo prinesli. Impri -ioni/eni pa je bila pri nas velika doba velikih imen in tudi velikih dejanj. Jama je bil eden velikih mojstrov slovenskega impresionizma iu tudi njegov teoretični tolmač življenje pa dandanes vrvi vsaj desetkrat burilejše iu hrupnejše. kakor je hrumelo ob kiilmiiiaciji našega impresionizma Mladi ljudje lo ra/.unicj > Jama |ui zavestno toga note ra/iiliieti iu si zalo tudi ni pre-krbcl za svojo razstavo skoraj nobene reklame, k k ,r. da bi govoril s s\oji» skromnostjo: če hočete, boste prišli in vam bom povedal, kar veni. Če nočete si)j| ne bom!< Današnja otvoritev ni/stave njegovih del je bila liha: vratu Jakopičevega paviljona So se odprla in razstava je bila s tem otvor-jena. Nobenih govorum ni treba, kadar Jama razstavlja — samo njegove slike naj govorijo.
lak je Jama: tih. brez omi/j.i. bre/ tra-builov. nevsiljiv, v našem umetniškem življenju osamljen in -anisvoj, vse tako. kakor -e n-ničnemu veliko......................spo l, bi. Na nje-
govo razstavo najbrže ne bo ntivul«. pridi bodo le listi, ki ljubijo mi iščejo rist,,. ne-ebično. ne-pokiilunt.sko umetnost, lama i>o /udov Jjen s temi.
Mulo lita n j, k,I SI.I slik je 1.1111,1 i a / slu v i I l:t.j. Siti / eno ui napravil u ikoni ur koiico-Sijo, ue ljudem, ne zahlev.iin današnje.: i luo zamenjati spodobnim, /nkai med dolin iu dnevom je razlika!) slikurstva. :v je ohranil svežo«! mladih let. le kultiviral jo svoj izraz sije pegi-.bil v svojem iskanju. V teli i'- še vidno M.i nožna lepota, kakor v njegovih prejšnjih, ki jih p. 'nuin.i lo i/ zbii-ke Nn-rodiie galerije. Se mej in tudi ue sedaj ne dosega Jame nihče v plninaii ističiiem p,, I -iauju luči in Imrve v naravi, fo dvoje, lin in barvo, podaja Jamu prav tako v svojih pokrajinah.'kakor v portretih. Povsod, z vsake like. pa občulis. da j - j.' ptsni - čopičem v rcAi elovek veliko, nežne dllše. Ne — čas ni prehitel Jame. lo Jama j,- piern.siel a. Mladi Ijudio Sino dulee ob impresiviieg.i dojemanja n.ir.ive, če pn pride pravi i:, -1. ■; 11E k. mi in nuna ln.bi /. imprestetiiznioni pov. :l'iti nem«,). i >k K .|,„r nam pnv'0 Jaitm.	C . K.
i . 11 -< -likal,


V najlepšem poletu svojih nad je neizprosna smrt strlu krila moji nad vse ljubljeni soprogi, ob zori srečnega zakonskega življenja nn jc /a vedno za tonilo srce polno ljubezni moje zlate ženke in mamice, gospe
I
kpji. li
i
trgovke v Št. Vidu nad Ljubljano
ki je dne 18. januarja ob ?'2 zjutraj, previden« s sv. zakramenti, v 28 lelu starosti umrla kot žrtev materinstva.
Pogreb nepozabne bo v torek dne 20. januarja i931 ob 9 zjutraj na pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano.
Št. Vid nad Ljubljano, dne IS. januarja 1931.
STANKO s hčerkico TATJANO, soprog. F ANI LAVŠ roj. RENKO mati. LEOPOLD, FANCI, MIRKO TONE, IDA LAVŠ, bratje in sestre — in vsi ostali sorodniki.
Mostni pogrebni zavod v Ljubljani
Dvajset tisoč milj pod morjem
spisal
JULES VERNE.	32
Čez nekaj minut smo začuli oster pisk. Obenem sem začutil, kako me objema oster mraz, ki mi je siopal do prs. Očividno je nekdo v ladji po pipi spustil v naš prostor vodo, ki nas je obplavila in napolnila vso celico. Nato so se odprla druga vrata, ki so vodila naravnost v morje. Bilo je napol svetlo in kmalu sem začutil pod seboj morsko dno.
Kako naj zdaj opišem vtise, ki sem jih pri tem sprehodu po morskem dnu doživljal? Besede niso zmožne, da bi podajale taka čudesa. Če čopič ne more upodobiti čarobnih učinkov luči, ki se lomi v vodi, kako naj jih opiše pero?
Kapitan Nemo je stopal naprej, par korakov za njim pa njegov tovariš. Konzulent se me je naravnost tiščal, kakor da bi se hotel skozi najini ne-predorni čeladi razgovarjati! Nisem več čutil teže obleke, obutve in zrakoshrambne posode, sp'oh vse, svoje čudne opreme, sredi katere se je nahajala moja glava kakor jedro v orehu; vsi ti predmeti so, potopljeni v vodo, izgubili toliko teže, kolikor je znašala teža po njih izpodrinjene tekočine, in jaz sem blagodejnosl tega, od Arhimeda odkritega zakona narave čisto dobesedno občutil na lastnem telesu. Nisem bil več lena masa in sem razpolagal s primeroma veliko svobodo kretanja.
Bil sem presenečen, kako močna je bila luč, ki je razsvetljevala oceanovo dno okoli 30 čevljev globoko. Solnčni žarki so z lahkoto prodirali skozi vodne plasti in so v njih izgubljali svojo barvitost. Razločeval sem predmete v razdalji 100 metrov čisto jasno. Preko te razdalje so se osnovni toni zasen-čevali v finih lazuraslih odtenkih, bolj daleč so prešli v modrino in potem izginili v nerazločni temi. Resnično! Ta voda, ki me je tu obdajala, se je zdela samo kot neke vrste zrak, bolj gost nego zemeljska atmosfera, toda skoro enako prozoren. Nad seboj sem zrl mirno površino morja.
Stopali smo po finem gladkem pesku, ki niti malo ni spominjal na zrnato trdobo peska, ki leži na morskih obrežjih. Ta oslepljujoča peščena preproga je bila kakor reflektor, ki je odbijal solnčne žarke z neznansko močjo. Odtod neizmerni odsvit, ki je vse atome tekočine prešinjal. Ali mi bo kdo verjel, če trdim, da sem v tej globini tridesetih čevljev videl tako razločno kakor podnevi v prostem zraku?
Kake četrt ure sem brodil po tem gorkem pesku, ki je bil posut s školjčnim prahom. Trup »Nautilusa«, kojega obris se je videl kakor dolga čer, je počasi izginjal; njegova svetilniška luč pa je metala ostre žarke, ki so nam imeli, ko bi se razprostrla nad vodo noč, kazati smer povratka na krov. Učinka !eh žarkov si ne bo mogel predstavljati nihče, kdor je videl samo svetlobno ploskev, ki jo meče žarnica na zemlji. Tu izgleda zaradi prahu, s katerim je zrak napolnjen, kakor razsvetljena megla; na morju in pod morjem se pa električni žarki prenašajo z ne-prekosljivo čistostjo.
Mi smo pa hodili naprej in naprej, medtem ko se je zdelo, kakor da se peščena ravan raz'eza v brezmejne daljine Odgrinjal sem z roko zastore tekočire, ki so se za menoj zopet zagrinjali in sledovi mojih nog so se hipoma zabrisali pod močnim pritiskom vode. Kmalu so se pokazali mojim očem obrisi predmetov, ki so iz daljave izgledali samo kakor sence. Spoznal sem prelestna koraljišča, posuta z rastlinam podobnimi živalicami, ki so tvorile bajno epe pie-proge vseh barv. V prvem hipu sem bil od tega nepopisnega pogleda tako osupn cn, da sem obstal kakor da bi me bila tajnostna sila prikovala na tla.
Bila je deseta ura dopoldne So nčni žarki so padali na površino morja v precej po-evnem kolu in kadar je njihova luč, ki se je po lomi enju razdelila kakor skozi prizmo, zadela vodo. so se podvodne čeri, rože, školjke, koralje in pol;pi od enčili v vceh sedmih barvah solnčnega srektra. Ta kalejdosko-pična zmes vseh barv in od enkov zeler ega, rumenega, oranža, vijoleta, indiga in plaveča je bila kakor največji čudež stvarstva — paleta, ki jo je držal v rokah in jo z barvami poslikal <=am Bog! Kako hudo mi je bilo, da nisem mogel svoj h občutkov povedati Konzulentu pa z njim tekmovati v vzklikih vzhiče-nja! Kako žal je bilo, da «e nisva mogla snorazume-vati po dogovorjenih znakih, kakor sta to delala kapitan Nemo in njegov tovariš! Ker svoj h čuvstev nisem mogel na noben način zadrievati, sem govoril sam s seboj in kričal v bakren ovoj. ki je oklepal mojo glavo; seveda sem zaradi tega trošil več zraka, nego je bilo treba. Tudi Konzulent je bil obstal pred čarobnim prizorom. Očividno je fant poskušal na teh rastlinastih živalih in mehkužcih svojo klasifikato-rično znanost.
Hobotnice — polipi — in morski ježki so naravnost pokrivali tla. Pestrobarvne Izide ali členaste koralje, komularije ali rogaste koralje, šopi devišk h okulin ali koralj-očnic, potem glivače. to so kuk-maku podobne koralje in morske vetrnice ali anemone, ki se drže peska z mišičastjo podolatjo in s
svojimi najrazličnejšimi barvami in cve'astimi oblikami krasijo morsko dno, so tvorile vrt najzl ht-nejših rož, po katerem so pluli porputi, to so polipi, ki jih krasijo lovke v obliki azurobarvne ovratnice morske zvezde, ki izpreminjajo pe čena tla v neke vrste firmament, in vlasulje, to so morskim zvezdam pripadajoče živalice, ki izgledajo kakor tenke čipke, katere so valovale v vodi, razburkani od našega gibanja. Kar srce me je bolelo, ko so moje noge po-hojale prekrasne vrste školjk, ki so pokrivale tla v tisoč in tisoč vrstah: deloma vzbočene deloma splo-ščene pokrovače, kladvaste školjke, triogelne školjke, potem školjke ki se krečejo bod si plavajoč bod si v skokih na ta način, da sklopijo lupini, in drufe vmes so krasili dno najrazlične ši morski polži kojih lupina je bila postek'enjena ko najfii ejši porce an v najnežnejših barvah in se odlikuje po tisoče o-vrstnih oblikah: latvice, kotači, valji, mitram podobni polži, svedreci, vre'enci, š'emu podobni polži živordeče barve in nešteto drug h. Nad nami pa so plule v dolgih vrstah meduze vseh vrst podobne klobukom, zvonovom aii razpetim solnčnikom, ki so se svetili v mlečnomodrem ali rožnatem opašem, čisto prosojnem svitu in vlekli za seboj dolge lazu obarvne lovke, med njimi pa v ogromnih množinah morske mesečinke, ki so nam, ko se je ra?g nila okoli nas noč, s svojim fosforescirajočim svitom svetile na poti domov ko brezštevilni kitajski papirnati lampijončki v vseh barvah.
Vsa ta čudesa sem videl v prostoru ene če'rt-milje, medtem ko sem sledil kapitanu ki me je s kretnjami pozival, naj stopam hitreje. Kmalu se je morsko dno izpremenilo. Za peskom so s'eJila gle-nasta tla, obstoječa izključno iz kremenastih ali apnenih školjk. Potem smo korakali po ogromnem travniku samih alg, ki jih voda še ni b la od ana odtrgala in ki rastejo z uprav bliskovito naglco. Te gosto tkane rastlinske preproge, po ka erih smo hodili kakor po baržunu, so se lahko kosale z najmeh-kejšimi preprogami, ki jih izdelujejo človeške roke. Obenem pa, ko se je gosta trava ovijala naših nog so nad našimi glavami kakor s strehe verande visele druge rastline, ki so se zibale v lahnem loku tik pod vodno gladino. Teh alg šte'e naravoslovje okoli 2000 vrst, jih je pa še veliko, veliko več. Videl sem dolge trakove mehurjastih halug, poiem karminastordeče alge, ki se kosajo z najlepšimi rastlinami kopne zemlje in imajo najraznovrstnejšo obliko; ene so kakor niti, druge nosijo tenko, nežno listovje, nekatere pa so kakor kaktusi ali pa imajo pahljačasto obliko-
I i
S < OTT •
-r?
3-J? S
C (l r r,
S*- C""
5 5 £ 3 g" n <■>•=:
z o I 7 _ N.
3.
t —- < O
C«., % N. r- K a a * 7S » !"a — 3 ~ >S'BrrS
-	Si
o
d) rt w N — T
s U rs B -
"Sr^jjf
r- . _ »5
s-s
, kjj
rvj — C	mm
VH
-	n & z
n to r* m
n is. a
- > ^ r-

is
X rt M
o ,
DC°<
< < H n	n>
f	r?
I
I
U
I4 /tv&- A/ievvioAi exru\trxj
fcevOfcM 205G
/vvoiruK-Jk v
4 jmU
Oglašujte v Slov. listu!
L3UDSK9 POSOJILNICA
registrovana cadrugr t neomejeno '.avezo v L ubltani
obrestuie hranilne vloge po naiugodneiši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ler brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica suma — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkviio v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev Poleg amstva. ki ga nudi lastna palača, ^eieposestvo in drujjo lastno premoženje. lamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi / neomejenim lamstvom za vloge vsi člani / vsem svojim premožen tem. ki presegti večkratno vrednost vseh vlog
Hranilne t/loge znašam nao 180 m.lionov d narjev
Najvarnejše in najbolj6e naložite denar pri
v Celju
reslstr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celiu, v novi lastni palači na vogaiu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Stanje brauiluib vlog nad Din 85,'KJU.0U0.-. Obrestna mera najusodnejša. — Za hranilne vloge lamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. —
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi Dogoji
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plača.o nobenega rentnega davka
Ko vosi!
Tribuni, ilvo-kotos .Snchs" moiorjem no sebnu močno, okvir nizek,z mof "o.išo pneumai >ko. motor v srctiini montiran 7. dvo no prestavo in spojko. 1' K. s. Vozi 3u ilo III km n« uro in porabi 2 litra (torivn na 11*1 km. Dolii si; ludi Mini inotorick. kateri se lahko na navadno morilo Kolo montira. Cena prav nizka, ceniki 1'ranko. »TKIBUNA« F. It. L. lovaroa ilvokotes in otro-Sk'h vozo kov Ljubljana. Karlov^kn c.i'-ta štev. I.
SLOVENEC
katoliški dnevnik, pisan v duhu katoliške akcije. — Vsako nedeljo ima prilogo slik na 8 straneh v ha-krotisku. — Stane na mesec 25 Din. Pišiie, da se Vam oošlie na o?led. Naslov: »SLOVENEC«, L|UBLJ ANA. JUGOSLOVANSKA TISKARNA
ineceriisho m hoioniiaino blago, umetna gnoliia. cement Itd. Ud.
dobavlja
Gospodarska iveza v Liubliani
proti policiji
Če bi že obstojala filmska reportaža, bi prav gotovo prišla na svoj račun neke noči proti koncu starega leta v Chicagu. Predmestje Cbiicaga, Chicago Heiglits, prav za prav mesto ? 25.000 prebivalci, je bilo napadeno in zavzeto od množice oboroženih ljudi. Kaj takega se ne zgodi vsak dam. Toda to pravcata voja&ko operacija proti celemu mestecu, ki je na pogled popolnoma mirno, ni bila navaden prizor v kakem apaškem filmu, bila je začetek energične liorbe čikaškiiii oblasti proti zločincem. Ta borba bo [Ki svojem obsegu in energiji daleko prekosila vse dosedanje tozadevne poskuse.
Sredi novem ra se je zgodilo, da so našli policijskega inšpektorja Le« Cunnerja h Chi-caga Heightsa ustreljenega. Ker preiskava mi podala nobenega rezultata v tem tajinstvonem umoru, je začela javnost polagoma sumiti, da obstoji med posameznimi policijskima uradniki in zločinci iz ChAcaga Heightssi neka zveza. Toda Leo Cuaner na sipadal med toke policijske uradnike, ki vzdržujejo zveze z zločinci.
Predmestje o«i>r. mesto Chicago Heights, kjer je bil umorjen Cunner, je gnezdo najhuj-šrilh zločinov. Tu se skrivajo najbolj razuipite hande. ki so strah in trepet vsakogar, ki čuti nekaj pod po Ice; i. V tem predmestju je biilo tekom dveh let izvršenih 65 umorov, kar je vsekakor žalosten rekord. Da raz žene to strašno gnezdo krvi in zločinov, se je centralna čikaška policija odločila, do izvede energično iin do podrobnosti zasnovano racijo, ki se je v resnici vršila zadnje dni starega leta.
Kazenska ekspedicijo je sestojalu iiz 150 policijskih stražnikov, 25 detektivov in fe večjega število policijskih uradnikov. Vsa ta velika četo je delala po določenem načrtu in vsok mož je natančno vedel, kaj mu je storiti.
Ob zori je vkorakata četa od raznih struni v mesto. Glavni oddelek je krenil koncentrično proti mestni hiši in jo zavzel. Policija Chicago lleigthso je bilo silno iznenadena spričo tega nenadnega obiska centralne policije im n.i i.melo niiti rito lo časa, da bi se branilo. Razorožili so jo do zadnjega moža in pozoprli po ječah. Ob iistem času je drugi oddelek redarjev obkolil nekaj poslopij, ki so bilo na slabem glasu, vdrl vanje in izvršil številne aretacije. V teh poslopjih so dobili tjudii, radi katerih so prišla. V vsaki itzmed obkoljenih hiš so našli veliko skladišča inunicije, avtomatskih pištol in revolverjev. Mnogi zločinci so r>oskusilii uiti, nastal
je po ulicah ogorčen boj, ki se je naposled vendarle končal z zmago jiolicije.
Po končani raciji je policijo v dvorani mestne hiše pregledalo svoj uspeh. Aretiralo je 24 zločincev, ki jih je že dolpo iskala, tned temi Petra Reachesa. predsedniku bonditskoga sindikata Chicago Heiigthso. V garaži iin poslovmih prostorih slednjega (večji zločinci v Ameriki imajo svoje j>isorne) je našla |io!icija 432 različnih igralnih strojev, največ ruletnih krožnikov in ogromne količine whisky-jo in pivu. Kcoches je bil lastnik mnogih tojnih igralnic in Darov, toda to je bil le njegov stranski posel, zokaj on je bil kolovodja teroristične organizacije, ki: je vznemirjala vse mesto s svojimi pretnjami in terorističnimi dejanji. Našli so pni njem za 40 milijonov našega denarja čekov, za katere je izjavil, da predvstavljajo njegov dobiček v igralnicah v teku zadnjih 14 m esc cev.
Ko je centralno policija odpeljala Reachesa in njegove tovariše, so policijo Chicago Hoigthso zopet izpustili no svolxxlo. Centralno policija pa je seveda pustila tam še svoje agente, ki l>odo nadzorovali nekatere sumljive policiste.
Kakor smo že omenili, je bili a ta racija energičen začetek sistematičnega pobijanja z.Io-čiinstvo v Chicagu. Čikaška polioiju pripravl ja še nadaljnjo bonbo. Ta rucija. čej>rav je bila uspešna, le malo pomeni. Vzrok, du je v Chicagu z.ločinstvo tako zelo razširjeno, tiiči zelo globoko. Najbolj zanimivo je dejstvo, da obstoja med roparskimi tolpami in oolioijo tajni pakt, k.i se je sipričo velikega razvoja tihotapstva alkohola še razširil. Poznavalci trdijo, da obstoje med čikaškiini zločinci žc metode stare sdcilske mafije.
Dijaki stavkajo
radi odpustitve profesor'a
Iz Prage poročajo: V tukajšnji zasebni trgovski šoli Kobylsky je predvčerajšnjim stopilo v stavko 240 dijakov in to zato, ker je ravnateljstvo odpustilo nekega profesorja, ki je bil pri dijakih silno priljubljen. V šolski veži je prišlo do burnih prizorov, tako da je moralo ravnateljstvo poklicati policijo, ki je šolo izpraznila. Stavka dijakov še vedno traja. Le 60 dijakov poseča šolo, ki jo straži močan policijski oddelek.
IJj
Brzoavi; Gospobanka	Miklošičeva cesta 10.
Telefon štev. 2C57, 2470, 2979.
Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad, Sombor, Split, Šibenik.
Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000-—, vloge nad Din 480,000.000'— Izvršuje vse vrste bančnih poslov po najugodnejših pogojih.
Edini slovenski zaood brez tujega kapitala |e
Vzajemna zavarovalnica
o Mnbltani,
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti.
Sprejema v zavarovanje:
1.	Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom eradbe b) vse premično blago mobilije. zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo.
2.	Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu.
3.	Sprejema v življeoskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt. otroške dote. dalje rentna In ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Zastopniki v vseh mestih in tarah.