Letnik 1908
169
Državni zakonik
tf
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXVII. — Izdan in razposlan dne 27. marca 1908.
Vsebina: Št. 56. Razglas o spisku železnic, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne-14. oktobra 1800. 1.
56.
Razglas ministrstva za železnice z dne 11. marca 1908.1.
o spisku železnic, glede katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne
H.	oktobra 1890.1. (drž. zak. št.186 iz Ieta1892.).
Spisek tistih železnic, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890. 1. (drž. zak. št. 186 iz leta 1892.), se mora z ozirom na izpremembe in dopolnitve, ki so se opravile izza razglasa z dne
14.	februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 54), glasiti takô-le :
Spisek železničnih kosov, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah.
A vstrij sko-OgTSko
(z Bosno-Hercegovino).
I.	V državnem zboru zastopane kraljevine
in dežele.
(Vštevši Liechtensteinsko.)
A.	Vse proge, katere obratujejo tu spodaj naštete železnične uprave in družbe s sedežem na Avstrijskem ali na Ogrskem.
1.	C. kr. avstrijske državne železnice, vštevši kos proge Feldkirch—Buchs, ležeče v ozemlju kneževine liechtensteinske;
toda izvzemši:
a)	naslednje dalmatinske proge c. kr. avstrijskih državnih železnic:
a)	Spljet—Siverič—lvnin, ß) Perkovič-Slivno—Šibenik,
7) Spljet—Sinj;
b)	lokalno železnico z ozkim tirom Unzmarkt— Mauterndorf (železnico po murski dolini).
2.	Lokalna železnica Aujezd-Luhačovice — Luhačovice.
3.	Železnica Ustje—Toplice.
4.	Češka trgovinska železnica.
5.	Češka severna železnica.
6.	Lokalna železnica Brno—Lösch.
7.	BuStëhradska železnica.
8.	Friedlandske okrajne železnice, obstoječe iz lokalnih železnic:
Friedland — državna meja blizu Hermsdorfa ; Friedland—državna meja blizu Heinersdorfa (kos do Heinersdorfa ob T.) in Haspenau—W eißbach.
9.	Jablonske električne železnice.
10.	Košiško—boguminska železnica (na avstrijskem ozemlju obratovane proge).
11.	Moravsko-sleška delniška družba za lokalne železnice (Lokalna železnica Hrušava—Poljska Ostrava).
12.	Novojičlnska lokalna železnica.
13.	Nižeavstrijske deželne železnice obstoječe
iz prog:	Gänserndorf—Mistelbach;	Gmünd —
Litschau — Heidenreichstein in Gmünd — Groß-Gerungs; Korneuburg—Ernstbrunn—Hohenau in Dobermannsdorf—Poysdorf; St. Pölten — Kirchberg ob P.— Mank—Marijino Celje—Gußwerk s krilom Ober-Grafendorf— Ruprechtshofen.
(Sloven i»oh.)
44
14.	Avstrijska severnozapadna železnica.
15.	Avstrijsko-ogrska družba državnih železnic.
16.	Lokalna železnica Pïivoz-Moravska Ostrova —Vitko vice.
17.	Salcburška družba za železnico in tramway.
18.	Lokalna železnica po Salzkammergutu.
19.	Steyertalska železnica.
20 Družba južne železnice (na avstrijskem ozemlju obratovane proge), izvzemši lokalne železnice :
c)	Grobelno — Rogatec (Rogaška lokalna železnica),
d)	Kapfenberg — Seebach— Au,
e)	Sinča vas—Železna Kaplja,
f)	Mödling—Hinterbrühl blizu Dunaja (z električnim obratilom),
g)	Poličane—Konjice,
h)	Preding-Wieselsdorf—Stainz,
i)	Rittner-železnica (lokalna železnica Bolcan— Klobenstein),
k)	železnica čez reko Adižo (lokalna železnica Bolcan — Kaltem) m električno obratovana mala železnica Kaltem—Mendel [Mendelska železnica]).
l)	Virglska železnica (električno obratovana vzpenjača od Bolcana na ogledovalnico Virgl).
21.	Južno-severnonemška spojna železnica.
22.	Lokalna železnica Stauding—Stramberg.
23.	Železnica Dunaj—Aspang, izvzemši
m)	kos z zobatim kolesom Puchberg—Hoch-schneeberg schneeberške železnice.
24.	Po kraljevih ogrskih državnih železnicah obratovani kosi c. k. avstrijskih državnih železnic od tawoczna do ogrske deželne meje, od Eehringa do ogrske deželne meje, od Siankov do ogrske deželne meje in pa po avstrijsko-ogrski družbi državnih železnic od Marchegga do ogrske deželne meje, slednjič po železnici Raba (Györ) — Šopronj — Eben-furth* 1) obratovani kos železnice Dunaj—Pottendorf — Dunajsko Novo mesto, ki je v obratu družbe za južno železnico od Ebenfurta do ogrske deželne meje.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu vnanjih uprav.
I.	Italijanskih uprav.
Po italijanskih državnih železnicah obratovani kosi od italijansko-avslrijske meje:
Opomnja:
i) Raba—Šopronj—Ebènfurtska železniška družba.
25.	pri Krminu do Krmina.
26.	pri Pontebi do Pontabla v smer iz Italije.
27.	pri Peri do Aie.
Po italijanski železnični družbi „ Société Veneta per costruzione ed esercizio di ferrovie secondarie italiane“ obratovani kos od italjjansko-avstrijske meje :
28.	pri Črvinjanu do Črvinjana.
II.	Nemških uprav.
Po kraljevih bavarskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje:
29.	pri Kiefersfeldenu do Kufsteina.
30.	pri Salcburgu do Salcburga.
31.	pri Waldsassenu do Heba.
32.	pri Schirndingu do .Heba.
33.	pri Ašu do Heba.
Po kraljevih saksonskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje:
34.	pri Brambachu do Heba.
35.	pri Bärensteinu do Vejprl.
36.	pri Markersdorfu do Hermsdorfa na Č.
37.	pri Moldavi do Moldave.
38.	pri Schöni do Podmokel.
39.	pri Schöni do Dččina.
40.	pri Neusalzi-Sprembergu do avstrijsko-nemške meje pri Taubenheimu.
41.	pri Starem in Novem Gersdorfu do avstrij-sko-nemške meje pri Ebersbachu.
42.	pri Seifhennersdorfu do Warnsdorfa.
43.	pri Veliki Šenavi do Warnsdorfa.
44.	pri Zitavi do Liberca.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje:
45.	pri Heinersdorfu ob T. do Heinersdorfa
ob T.
46.	pri Zelenem dolu do Zelenega dola.
47.	pri Neusorge do Halbstadta.
48.	pri Krftovu do Krftova.
49.	pri Opavi do Opave.
50.	pri Boguminu do Bogumina.
51.	pri Goczatkowicah do Dziedzic.
52.	pri Novem Berunu do Oswiçcima.
lil.	Ruskih uprav.
Po upravi ruskih južnozapadnih železnic v smer iz Rusije obratovani kosi od rusko-avstrijske meje
53.	pri Radziwilowu do Brodov.
54.	pri Woloczysku do Podwoloczyske.
55.	do avstrijske Nowosielice.
IV. Rumunskih uprav.
Po kraljevih rumunskih državnih železnicah v smeri iz Rumunskega obratovani kos od rumunsko-avstrijske meje.
56.	pri Ickanih do Ickanov.
C.	Železnični kosi, ki so v obratu bosensko-her-cegovinskih državnih železnic:
57.	Gruž —deželna meja pri Uskoplju.
58.	Deželna meja pri Glavski—deželna meja pri Nagumancu.
59.	Deželna meja pri Igalu—Zelenika.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere
obratujejo avstrijske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemško, številka 102 do in s 119.
Italija, številka 7.
Rusko, številka 42, 43, 44, 45.
Švica, številka 23, 24.
II.	Ogrsko.
Vse proge, ki jih obratujejo tu spodaj imenovane železnične uprave in družbe s sedežem na Ogrskem ali na Avstrijskem.
1.	Kraljeve ogrske državne železnice in po njih obratovane lokalne železnice in proge drugih železnic, izvzemši:
progo z ozkim tirom Ostrogon—Breznica— Ščavnica, *)
lokalno železnico s pravilnim tirom Šo-rokšir—Sz. Lörincz in
lokalno železnico z ozkim tirom po tereski dolini.
2.	Družba južne železnice (na ogrskem ozemlju obratovane proge), in po nji obratovane lokalne železnice.
3.	Košiško-boguminska železnica (na ogrskem ozemlju obratovane proge), in po nji obratovane lokalne železnice in proge drugih železnic, izvzemši:
ozkotirni kos Glinica (Gölniczbänya)—Smol-nica* 2) lokalne železnice po glinski dolini,
krilno železnico s pravilnim tirom Tarpatak — Tatra-Lomnica, in
železnico z zobatim kolesom Čorba—jezero Čorba.3 *)
4.	Železnična družba Raba—Šopronj — Eben-furt*) in lokalna železnica Ferlôvidék, ki je v njenem obratu.
Opomnja:
1)	Ostrogon—Breznica-Ščavnica,
2)	Glinica—Smolnica,
3)	Čorba—jezero Čorba,
*) Raba—Šopronj Ebenfurtska železniška družba.
5.	Združeni železnici aradska in čanadska, izvzemši :
lokalno železnico z ozkim tirom Borossebes— Menyhâza in Prvo Alföldsko kmetijsko železnico z ozkim tirom.
6.	Železnica po samoški dolini in lokalna železnica Zsibo-Nagybânya, ki je v njenem obratu.
7.	Železnica Mohač— Pečuh.1)
8.	Slavonska železnica po dravski dolini.
9.	Lokalna ‘železnica z ozkim tirom Seges-vâr—Szentâgota.2)
10.	Budimpeštanske lokalne železnice in po njih obratovana proga Haraszti—Râczkeve.
11.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih železnic od Mezö-Laborcza do avstrijske deželne meje, od Jasi-nova do avstrijske deželne meje, in železnice Košiče—Bogumin od Orlove do avstrijske deželne meje, lokalne železnice Holič—Hodonin od Holiča do avstrijske deželne meje in proge ogrske severno-zapadne lokalne železnice od Kuti do avstrijske deželne meje, ki jo sicer obratujejo kraljeve ogrske državne železnice.
12.	Po avstrijsko-ogrski družbi državnih železnic obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih Železnic iz Holak-Trenčinskih3) Teplic do avstrijske deželne meje pri prehodu Vlari iz Brucka-Kirâlyhida *) do avstrijske deželne meje in iz Skalice5) do avstrijske deželne meje.
III.	Bosna—Hercegovina.
1.	G. in kr. vojaška železnica Banjaluka— Doberlin.
2.	Bosensko-hercegovinske državne železnice, vštevši po njih obratovano električno mestno železnico v Sarajevu.
Opomnja. Gledé železničnih kosov, ki jih obratujejo bosensko-hercegovinske državne železnice v Avstriji, primerjaj:
Avstrija, številka 57, 58, 59.
Nemško.
A.	Po nemških upravah obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Državne in v državni upravi stoječe železnice.
1.	Državne železnice v Alzaciji-Loreni.
2.	Vojaška železnica.
Opomnja:
1)	Mohač—Pečuh,
2)	Schäßburg—Szentâgota,
3)	Tepla-Trenčin—Teplice,
4)	Bruck ob L. (Bruck-Kraljevi most),
5)	Skalice.
3.	Kraljeve pruske državne železnice — vštevši vkupe ž njimi obratovane velikovojvodske hesenske državne železnice — in pa v pruski državni upravi stoječe zasebne železnice, izvzemši:
gorenjesleške krilne železnice z ozkim tirom.
4.	Kraljeve bavarske državne železnice z lokalnimi železnicami vred, obratovanimi po njih: Augsburg—Haunstetten, Lam —Kötzting in Röthenbach pri L. — Weiler, toda izvzemši lokalni železnici:
a)	Augsburg—Göggingen—Pfersee;
b)	Augsburško lokalno železnico.
5.	Kraljeve saksonske državne železnice.
6.	Kraljeve virtemberške državne železnice.
7.	Velikovojvodske badenske državne železnice in v državni upravi stoječe zasebne železnice.
8.	Velikovojvodske meklenburške državne železnice, vštevši parnobrodno zvezo čez Iztočno morje med Warnemünde in Gjedser-om; gledé te parno-brodne zveze glej naslednji oddelek B. VI, številka 135.
9.	Velikovojvodske oldenburške državne železnice.
II.	Zasebne železnice v lastni upravi.
10.	Achern—Ottenhbfenska stranska železnica.
11.	Železnica Altona—Kaltenkirchen.
12.	Po badenskih lokalnih železnicah (delniška družba) obratovane stranske železnice:
n ,	, m. j Hilsbach
a)	Bruchsal—Ubstadt——---:-----;
Menzingen
b)	Bühl—Oberbühlerthal (Bühlerthalska železnica) ;
T, ,	,	_	Herrenalb . „ , , ,
c)	Karlsruhe—Ettlingen — ——-—:— (Albthalska
Pforzheim
železnica);
d)	Neckarbischofsheim—Hüffenhardt ;
TTT. , , Meckesheim
e)	Wesloch--———
13.	Bavarske lokalne železnice, obratovane po delniški družbi za lokalne žčleznice v Monakovem:
a)	Kopališče Aibling—Feilnbach;
b)	Fürth—Zirndorf—Cadolzburg;
c)	Trg Oberdorf—Füssen;
d)	Monakovo—Wolfratshausen—Bichl ;
e)	Murnau — Garmisch-Partenkirchen ;
f)	Murnau—Oberammergau ;
g)	Sonthofen—Oberstdorf ;
h)	Stadtamhof—Donaustauf—Wort.
i)	Türkheim — Wörishofen.
14.	Bentheimska okrožna železnica.
15.	Biberach—Oberharmersbachska stranska železnica.
16.	Brandenburška mestna železnica.
17.	Braunschweiška deželna železnica.
18.	Železnica Braunschweig — Schöning.
19.	Broeltalska železnica.
20.	Broltalska železnica.
21.	Železnica Butzbach — Lieh.
22.	Okrožne železnice Köln—Bonn.
23.	Krefeldska železnica.
24.	Kronberška železnica.
25.	Železnica Dahme—Uckro.
26.	Železnica Deggendorf—Metten.
27.	Železnica Dessau—Orlica.
28.	Železnica Diedenhofen—Mondorf.
29.	Železnica Eisern—Siegen.
30.	Železnica Elmshorn — Barmstedt — Oldeslo.
30 a. Stranska železnica Erstein—Oberehn-heim—Ottrot.
31.	Železnica Eutin—Ljubek.
32.	Frankobrodska spojna železnica (Franko-brod o. Menu).
32	o- Freier Grundska železnica.
33.	Železnica k rovu Jurija-Marije.
34.	Železnica Gera—Meuselwitz — Wuitz.
35.	Železnica Gernrode—Harzgerode.
36.	Železnica Gotteszell — Viechtach.
37.	Železnica Greifswald—Grimmen.
38.	Železnica Halberstadt—Blankenburg.
39.	Postranska železnica Haltingen—Kandern.
40.	Okrožna železnica Hildesheim—Pein.
41.	Železnica hoyanska (Hoya—Eystrup).
42.	Lokalna železnica Kahl — Schoelkrippen.
43.	Kaysersberška dolinska železnica, pri-vzemši železnico Kolmar —Winzenheim.
44.	Kerkerbaška železnica.
45.	Železnica Kraljevec—Kranz.
46.	Železnica z ozkim tirom v okrožju Altona.
47.	Okrožna železnica Eckernförde—Kappeln.
48.	Stranske železnice v okrožju bergheim-skem.
49.	Železnica Kremmen -Neu-Ruppin—Wittstock.
50.	Postranska železnica Krozingen—Staufen—Sulzburg.
51.	Lahrska cestna železnica.
52.	Lužiška železnica (Rauscha—Freiwaldau; Muskau — Teuplitz — Sommerfeld ; Hansdorf — Priebus).
53.	Železnica Liegnitz—Rawitsch.
54.	Železnica Löwenberg—Lindow—Rheinsberg.
55.	Železnica Ljubek—Büchen.
56.	Ludovikova železnica (Norimberg—Fürth).
57.	Stranska železnica Meckenbeuren—Tett-
nang.
58.	Meklenburška železnica Friderika Viljema.
59.	Železnica Meppen—Haselünn.
60.	Postranska železnica Möckmühl—Dörz-bach.
61.	Železnica Mödrat—Liblar—Brühl.
62.	Železnica Mosbach—Mudau.
63.	Železnica Mühlhausen—Ebeleben.
64.	Železnica Nauendorf—Gerlebogk.
65.	Železnica Novi Branibor — Friedland.
66.	Železnica neuhaldenslebska.
67.	Železnica Neustadt—Gogolin.
68.	Dolenjelužiška železnica.
69.	Železnica Nordhausen—-Wernigerod.
70.	Železnica Oschersleben—Schöning.
71.	Železnica Osterwieck-Wasserleben.
72.	Železnica Paulinenaue—Novi Ruppin.
73.	Železnica Peine—Used.
74.	Palatinatske železnice.
75.	Prigniška železnica.
76.	Železnica Reinickendorf—Liebenwalde — Groß-Schönebeck.
77.	Lokalna železnica Rena—Ettenheimmün-
ster.
78.	Železnica Rhene—Dieineltal (Bredelar— Martenberg).
79.	Železnica Rinteln—Stadthagen.
80.	Postranska železnica Rosheim — St. Nabor.
81.	Ruppinska okrožna železnica.
82.	Lokalna železnica Schaftlach—Gmund— Tegernsee.
83.	Železnica Stendal—Tangermünde.
84.	Železnica Stralsund—Tribsee.
85.	Strassburške cestne železnice.
86.	Po južnonemški železniški družbi obrato-vane postranske železnice:
a)	Frei-Weinheim — Jugenheim — Partenheim (Selctalska železnica) ;
b)	Hetzbach — Beerfelden;
c)	Hüfingen—Furtwangen (Bregtalska železnica) ;
d)	Mannheim — Weinheim — Heidelberg— Mannheim;
e)	Osthofen—Westhofen;
f)	Reinheim—Reichelsheim ;
n)	Riegel--—-SaC — (Kaisersluhlska želez-
b Gottenheim
nica) ;
h)	Sprendlingen—Fürfeld ;
i)	Worms—Offstein in
k)	Zell—Todtnau.
87.	Južno-Harška železnica.
88.	Teutoburgerwaldska železnica.
89.	Proge, ki so v obratni upravi thUrinških stranskih železnic:
a)	Amstadt —Ichtershausen;
b)	Esperstedt—Oldisleben ;
c)	Greussen—Ebeleben—Keula;
d)	Hohenebra—Ebeleben;
e)	Ilmenau—Grossbreitenbach;
f)	Weimar—Berka—Blankenhain;
g)	Weimar—Rastenberg in
h)	Wutha—Ruhla.
90 Železnica Vorwohle—Emmerthal.
91.	Westfalska deželna železnica.
92.	Železnica Wittenberge—Perleberg.
93.	Po ravnateljstvu virtemberške železnične družbe obratovane postranske železnice:
a)	Amstetten — Gerstetten ;
b)	Amstetten—Laichingen;
e) Ebingen—Onstmettingen ;
d)	Gaildorf— Untergröningen ;
e)	Jagstfeld—Neuenstadt (Kocher);
f)	Nürtingen—Neuffen in
g)	Vaihingen-Sersheim — Enzweihingen.
94.	Po ravnateljstvu virtemberških lokalnih železnic obratovane postranske železnice:
a)	Aalen—Ballmertshofen ;
b)	Ballmertshofen—Dillingen;
c)	Reutlingen—Gönningen.
95.	Virtemberške stranske železnice:
a)	Fildska železnica;
b)	Korntal—Weißach (Strohgäuska železnica).
96.	Železnica Zschipkau—Finsterwalde.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu nenemških železničnih uprav.
I.	Ruskih uprav.
97.	Po severnozapadnih železnicah obratovani kos od rusko-nemške meje pri Eydtkuhnih do Eydtkuhnov.
98.	Po vislanskih železnicah obratovani kos od rusko-nemške meje pri Prostkenu do Prostkena.
99.	Po vislanskih železnicah obratovani kos od rusko-nemške meje pri Howu do Ilowa.
100.	Po železnici Varšava—Dunaj obratovani kos od rusko-nemške meje pri Skalmierzyci do Skalmierzyce.
101.	Po železnici Herby —Czenstochau obratovani kos od rusko-nemške meje pri Herbih do Pruskih Herbov.
II.	Avstrijskih uprav.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
102.	pri Myslowicah do Myslowic.
103.	pri Hennersdorfu do Ziegenhalsa.
104.	pri Niklasdorfu do Ziegenhalsa.
105.	pri Heinersdorfu do Heinersdorfa (na Gorenjem Sleškem).
106.	pri Johanngeorgenstadtu do Johann-georgenstadta.
107.	pri Adorfu do Adorfa.
108.	pri Brodu v 1. do Broda v 1.
109.	pri Pasovu do Pasova.
110.	pri Braunavi do Simbacha.
111.	pri Lochavi do Lindave.
Po avstrijski severnozapadni železnici obra-tovani kos od avstrijsko-nemške meje:
112.	pri Wiclitstadtlu do Mittelwalde.
Po avstrijsko-ogrski državnoželeznični družbi obratovani kos od avstrijsko-nemške meje:
113.	pri Mittelsteine do Mittelsteine.
Po južnosevernonemški spojni železnici obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
114.	pri Libovu do Libova.
115.	pri Seidenbergu do Seidenberga.
Po češki severni železnici obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
116.	pri Ebersbachu do Ebersbacha.
117.	pri Sebnitzu do Sebnitza.
Po buštčhradski železnici obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje :
118.	Pri Reitzenhainu do Reitzenhaina.
119.	pri Klingenthalu do Klingenthala.
III.	Švicarskih uprav.
Po švicarskih zveznih železnicah obratovani kosi od švicarsko-nemške meje:
120.	pri Konstanci do Konstance.
121.	pri Rielasingenu do Singena.
122.	pri Waldshutu do Waldshuta.
123.	pri Lottstetenu do nemško-švicarske meje pri Altenburgu-Rheinaui.
IV.	Francoskih uprav.
Državnim železnicam v Alzaciji-Loreni pristo-ječi, po francoski vzhodni železnici vkupno obratovani kosi od francosko-nemške meje :
124.	pri Altmiinsterolu do Altmiinsterola.
125.	pri Avricourtu do Nemškega Avricourta.
126.	pri Chambreyu do Chambreya.
127.	pri Novéantu do Novčanta.
128.	pri Amanweilerju do Amanweilerja.
129.	pri Fentschu do Fentscha.
V.	Nizozemskih uprav.
130.	Po severnobrabantsko-nemški železnici obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gennepu do Wesela.
131.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani kosi od nizozemsko-nemške meje:
a)	pri Eltenu do Welle.
b)	pri Herzogenrathu do Herzogenratha.
c)	pri Achenu do Achena ') ;
d)	pri Dalheimu do Dalheima2) ;
e)	pri Gronovu do Gronova1).
132.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani in po holandski železniški družbi soobratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Eltenu do Emmericha.
133.	Po holandski železnični družbi obratovani in po družbi za obrat nizozemskih državnih železnic vkupno obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gildehausu do Salzbergena.
134.	Po holandski železniški družbi obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Altstätte do Ahausa.
VI.	Danskih uprav.
135.	Po danskih državnih železnicah skupno z velikovojvodsko-meklenburškimi državnimi železnicami obratovana parnobrodna zveza Warnemünde — Gjedser.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo nemške uprave v vnanjih deželah, je primerjati
Avstrijsko, številka 29 do in z 52.
Dansko, številka 3, 4.
Francosko, številka 19, 20, 21, 22, 23, 24.
Luksemburško, številka 2, 3.
Nizozemsko, številka 5, 6, 7, 8, 9, 10.
Rusko, številka 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41.
Švica, številka 25, 26, 27, 28, 29, 30.
Belgijsko.
A. Po belgijskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Uprava belgijskih državnih železnic.
2.	Belgijska severna železnica.
3.	Gent — Terneuzen.
4.	Mecheln—Terneuzen.
5.	Železnica chimayska.
6.	Termonde — St. Nicolas.
7.	Hasselt—Maeseyck.
') Družba za obrat nizozemskih državnih železnic opravlja samo službo na vlakih v obe smeri.
2) Na tem kosu opravlja družba za obrat nizozemskih državnih železnic le službo na vlakih v smeri iz Nizozemskega v Nemčijo in narobe pruska državna železnica na nizozemskem kosu pri Dalheimu doVlodropa (spisek: Nizozemsko B 10) v smeri od Dalheima na Nizozemsko.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu vnanjih uprav.
I.	Francoskih uprav.
Po francoski severni železnici obratovana kosa od belgijsko-francoske meje:
8.	pri Comines do Gomines.
9.	pri Halluinu do Menina.
II.	Luksemburških uprav.
10.	Po princa Henrika luksemburški železnici obratovani kosi od belgijsko-luksemburške meje pri Rodangu do Athusa.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo belgijske uprave v vnanjih deželah, je primerjati :
Francosko, številka 15, 16, 17, 18.
Nizozemsko, številka 11, 12.
Dansko.
A.	Po danskih upravah obratovani železnični kosi.
1.	Danske državne železnice, vštevši po njih obratovane parnobrodne zveze:
a) čez Limfjord (Oddesund Nord —Oddesund Süd in Nykjöbing Morsö-Glyngöre);
b)	čez Mali (lille) Belt (Fredericia—Strib) ;
c)	čez Véliki (store) Belt (Nyborg—Korsör);
d)	čez Öresund (Helsingör—Helsingborg in Kopenhagen [Kjöbenhavn] — Malmö — zaradi parnobrodne zveze Kopenhagen—Malmö glej pod naslednjim oddelkom B. II, številka 5);
e)	čez Masnedsund (Mansnedö—Orehoved);
f)	med Gjedserom in Warnemünde — gledé te parnobrodne zveze glej pod naslednjim oddelkom B. I. številka 4;
todaizvzemši:
po železnični družbi južnofiinenski obratovani državni železniški kos Nyborg—Faaborg in parniški kos Korsör—Kiel.
2.	Nastopni v državni upravi stoječi kosi zasebnih železnic:
a)	Orehoved—Gjedser.
b)	Aalestrup—Viborg.
c)	Soro—Vedde.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu vnanjih železničnih uprav.
I.	Nemških uprav.
3.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nemško-danske meje pri Farrisu do Vamdrupa.
4.	V družbi z velikovojvodsko-meklenburškimi državnimi železnicami obratovana parnobrodna zveza Gjedser—W arnenmnde.
II.	Švedskih uprav.
5.	Po danskih državnih železnicah skupno s švedskimi državnimi železnicami obratovani kos parnega broda med svobodnim pristanom Kopenhagen in Malmö.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo danske uprave v inozemstvu, je primerjati:
Nemško, številka 135.
Švedsko, številka 9.
Francosko.
A.	Po francoskih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
Proge splošnega pomena:
1.	Severne železnice.
2.	Vzhodne železnice, vštevši za račun koncesionarjev obratovane proge od Montherméa v Mon-thermé, od Vrigne-Meuse v Vrigne-aux-Bois, od Ca-rignana v Messempré, od Charmes v Rambervillers, od Avricourta v Blamont in Cirey, od Saint-Diziera v Vassy. .
3.	Zapadne železnice.
4.	Železnice Pariz— Lyon—Sredozemsko morje, vštevši za račun koncesijonarjev obratovano progo starega pristanišča v Marseillu in progo od Arlesa v Saint Louis.
5.	Orléanske železnice.
6.	Južne železnice.
7.	Državnih železnic, vštevši za račun depar-tementa Indre-et-Loire obratovane lokalne železnice od Ligré-Rivièr v Richelieu.
8.	Obeh pasovnic pariških, vštevši strategično progo od Valentona v Massy-Palaiseau.
9.	Družbe za departementalne železnice.
10.	Družbe za železnico iz Somaina v Anzin in do belgijske meje.
11.	Družbe mčdoške.
Proge lokalnega pomena:
12.	Družbe za departementalne železnice.
13.	Iz Marlieux v Châtillon-sur-Chalaronne.
14.	Iz Gastelnaua v Margaux in iz Pauillaea v Port des Pilotes (družbe mčdoške).
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu vnanjih uprav.
I. Belgijskih uprav.
Po belgijski upravi državnih železnic obratovani kosi od bclgijskofrancoske meje:
15.	pri Doische do Giveta.
16.	pri Abeelu do Hazebroucka.
17.	Po belgijski severni železnici obratovanj kos od francosko-belgijske meje pri Heer-Agimontu do Giveta.
18.	Po chimayski železnični družbi obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Momignies do Anora.
II. Nemških uprav.
Francoski vzhodni železnici pristoječi, po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni skupno obratovani kosi od nemško-francoske meje:
19.	pri Altmünsterolu do Petit-Croix.
20.	pri Nemškem Avricourtu do Igney Avricourta.
21.	pri Chambreyu do Moncela.
22.	pri Novéantu do Pagny-sur-Moselle.
23.	pri Amanweilerju do Batilly.
24.	pri Fentschu de Audun-le-Romana.
III.	Švicarskih uprav.
Po švicarskih zveznih železnicah obratovani kosi od francosko-švicarske meje:
25.	pri Delle do Delle.
26.	pri Vallorbe do Pontarliera.
27.	pri Les Verrières Suisse do Pontarliera.
28.	pri Crassieru do Divonne-les-Bains.
IV.	Italijanskih uprav.
29.	Po italijanskih državnih železnicah obratovani kos od italijansko-francoske meje pri Modanu do Modana.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo francoske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemško, številka 124, 125, 126,127, 128, 129.
Belgijsko, številka 8, 9.
Italija, številka 4.
Švica, številka 31, 32, 33, 34.
Italija.
A. Po italijanskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Vse proge, obratovane po generalnem ravnateljstvu državnih železnic.
2.	Po družbi „Società Veneta per costruzione cd esercizio di ferrovic secondarie italiane“ obratovane proge:
a) Staromesto—Portogruaro, s krilom od S. Giorgio di Nogaro do italijansko-avstrijske meje pri
Červinjanu,
b)	Parma—Suzzara,
c)	Bologna S. V. — Portomaggiore, s krilom od Budria v Massalombardo,
d)	Arezzo—Pratovecchio Stia,
e)	Conegliano—Vittorio,
f)	Camposampiero — Castelfranco — Veneto — Montebelluna (skupni kolodvori prog Padova— Bassano, Treviso—Vicenza in Treviso— Belluno državnih železnic),
g)	Thiene—Rochette, in
h)	Ferrara—Gopparo.
3.	Severnomilanske železnice v Milanu, namreč :
i)	Milan—Bovisa—Seveso S. Pietro — Merone Pontenuovo (skupni kolodvor proge Como — Lecco državnih železnic)—Incino-Erba, s kriloma od Bovise v Milan—Librero (državne železnice) in od Seveza S. Pietro v Gamnago (skupni kolodvor proge Ghiasso — Milan državnih železnic),
k)	Milan—Bovisa—Sarrono,
l)	Sarrono — Mainate —Varese	Nord—Laveno
Nord, s krilom od Varese Nord v Varese (državne železnice) in od Lavena Nord v Laveno Mombello (državne železnice),
m)	Saronno—Giandate,
n)	Como Lago Nord — Gamerlata—Grandate— Mainate s krilom iz Camerlate v Albate Camer-lata (državne železnice),
o)	Novara Nord Busto Arsizio Nord Saronno —Seregno (skupni kolodvor proge Chiasso— Milan državnih železnic), s kriloma od Novare Nord v Novaro (državne železnice) in od Busta Arsizia Nord v Busto Arsizio (državne železnice),
p)	Castellanza—Lonate Cepino in Val d’Olona.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu vnanjih uprav.
I.	Francoskih uprav.
4.	Po železnici Pariz-Lyon-Sredozemsko morje obratovani kos od italijansko-francoske meje pri Ventimiglii do Ventimiglie.
II.	Švicarskih uprav.
5.	Po gotthardski železnici obratovani kos od i(alijansko-švicarske meje pri Pinu do Luina.
6.	Po švicarskih zveznih železnicah obratovani kos od italijansko-švicarske meje pri Iselli do Do-modossole. ') i)
i)	Švicarske zvezne železnice oskrbujejo od Iselle Iransitno vlakovozno službo (odpravo in spremstvo via kov) na račun italijanskih državnih železnic; postajsko službo oskrbujejo te železnice same.
III.	Avstrijskih uprav.
7.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah v smer proti Italiji soobratovani kos od italijansko-avstrijske meje pri Pontablu do Pontebe.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo italijanske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Avstrijsko, številka 25, 26, 27, 28.
Francosko, številka 29.
Švica, številka 35.
Luksemburško.
A.	Po luksemburških upravah obratovane želez-
nice in železnični kosi.
1.	Princa Henrika železnica.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu vnanjih uprav.
Nemških uprav.
2.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovane vse proge železnice Viljema luksemburškega.
3.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nemško-luksemburške meje pri Ulflingenu do Ulflingena.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo luksemburške uprave v vnanjih deželah, je primerjati:
Belgijsko, številka 10.
Nizozemsko.
A.	Po nizozemskih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
1.	Družba za obrat nizozemskih državnih železnic.
2.	Družba za holandske železnice.
3.	Družba za nizozemsko osrednjo železnico.
4.	Družba za severnobrabantsko-nemško železnico.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu vnanjih uprav.
I. Nemških uprav.
5.	Po velikovojvodskih oldenburških državnih železnicah obratovani kos od nemško-nizozemske meje pri Neuschanzu do Neuschanza.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-nizozemske meje:
6.	pri Borkenu do Winterswyka.
7.	pri Bocholtu do Winterswyka.
8.	pri Straelenu do Venloa.
9.	pri Kaldenkirchenu do Venloa.
10.	pri Dalheimu do Vlodropa.
II.	Belgijskih uprav.
11.	Po družbi za železnico Malines — Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri La dinge do Terneuzena.
12.	Po družbi za železnico Gent—Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri Selzaete do Terneuzena.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo nizozemske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemško, številka 130, 131, 132, 133, 134.
Rumunsko.
A.	Po rumunskih upravah obratovane železnice in
železniški kosi.
1.	Kraljeve rnmunske državne železnice.
B.	Železniški kosi, ki so v skupnem obratu vnanjih
uprav.
2.	Po kraljevih rumunskih državnih železnicah obratovani in po ruskih južnozapadnih železnicah soobratovani kos od rusko-rumunske meje pri Ung-heniju do Rumuskega Unghenija.
Opomnja. Kar še tiče železničnih kosov, katere obratuje ruinunska uprava v inozemstvu, je primerjati : Avstrijsko, številka 56.
Rusko, številka 46.
Ru?ko.
A. Po državi obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Nikolajska železnica (s krilom v pristanišče in k železnici Novotoržoški in k železnici Ržčv— Vjazma) izvzemši oddelek v Boroviče.
2.	Severno-zapadne železnice.
3.	Železnica Moskva—Brest.
4.	Železnica Moskva—Kursk, Moskva—Nižnyj Novgorod in inuromska železnica.
5.	Železnica Syzränj — Vjazma.
6.	Jekaterinska železnica.
7.	Železnica Riga—Orël (z železnico Riga— Tukum).
8.	Železnica Libava—Romny.
9.	Vislanske železnice.
10.	Južne železnice.
11.	Železnica Samara—Zlatoust.
12.	Poleške železnice.
13.	Južnozapadne železnice.
(SloYenlsoh.)
45
14.	Permska železnica.
15.	Sibirska železnica.
16.	Transkavkaške železnice
17.	Severne železnice.
18.	Taškentska železnica.
19.	Srednjeazijska železnica, s progami: Krasnowodsk—Ândishan,
MervV—Kuška, černjajevo —Taškent, in Gorčakovo — Margelan.
20.	Transbajkalska železnica.
B.	Po zasebnih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
21.	Železnica Varšava—Dunaj.
22.	Vladikavkaška železnica.
23.	todžska železnica.
24.	Železnica Moskva—Kijev—Voronež.
25.	Železnica Moskva—Kazanj.
26.	Železnica Moskva—Windau—Rybiiisk.
27.	Železnica Rjazanj—Uralsk.
28.	Južnovzhodne železnice.
29.	Železnica Belgorod—Šumy.
30.	Lokalne želznice I. družbe za lokalne železnice v Rusiji:
Pemau—Reval, s progami:
Walk—Pernau,
Moisekull —Fellin,
Fellin—Revalski pristan,
Allenkull—Weißenstein.
Swjenzjany;
Južne železnice, s progami:
Rudnica— Ohviopol,
Dochno—Čečelnik,
Beršad—Beršad-tvornica,
Žitomir— Gaiworon,
Holonewskaja — Zemska,
V oronovi ci—Vinica.
31.	Lokalna železnica Novozybkov.
32.	Železnica Gherby — Öenstochow.
33	Livlandska lokalna železnica (Walk —Marienburg — Stockmannshof).
C.	Mejni kosi, ki so v vkupnem obratu vnanjih
uprav.
1. Nemških uprav.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obra-tovani kosi od nemško-ruske meje:
34	pri Eydtkuhnih do Wierzbolova.
35.	pri Otločinu do Aleksandrova.
36.	pri Šopinicah do Sosnowic (proga poprejšnje železnice ob desnem bregu Odre).
37.	pri Šopinicah do Sosnowic (proga poprejšnje gorenjesleške železnice).
38.	pri Protskenu do Grajeva.
39.	pri Illowu do MIawe.
40.	pri Szczypiornu do Kališa.
41.	pri Herbih do Ruskih Herbov.
II.	Avstrijskih uprav.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obra-tovani kos od avstrijsko-ruske meje:
42.	pri Szczakovi do Granice in
v smeri v Rusijo obratovani kosi od avstrijsko-ruske meje:
43.	pri Brodih do Radziwilowa.
44.	pri Podwoloczyski do Woloczyska.
45.	pri Nowosielici do Nowosielice.
III.	Rumunskih uprav.
Po južno-zapadnih železnicah obratovani in po kraljevih rumunskih državnih železnicah soobrato-vani kos od rumunsko-ruske meje:
46.	pri Ungheniju do Ruskega Unghenija.
Opomnja. Kar se tiše železničnih kosov, katere obratujejo ruske uprave v vnanjih deželah, primerjaj:
Nemško, številka 97, 98, 99, 100, 101.
Avstrijsko, številka 53, 54, 55.
Rumunsko, številka 2.
Švedsko.
A. Po švedskih upravah obratovani kosi.
1.	Švedske državne železnice, izvzemši po njih obratovani kos Luleà—državna meja s kriloma Gelliware — Malmberg in Gelliware — Koskullš kulle. ')
2.	'Boràska železnica.
3.	Železnica Kristianstad—Hessleholm.
4.	Železnica Lund—Kjeflinge.
5.	Železnica Lund—Trelleborg.
6.	Železnica Malmö—Kontinenten.
7.	Železnica Trelleborg—Rydsgârd.
8.	Železnica Uddewalla—Wenersborg —Herr-ljunga.
D Na kosih od švedsko-norveške meje do Char-lottenberga in od švedsko-norveške meje doStorliena, ki ju obratujejo švedske državno železnice, oskrbujejo službo v vlakih norveške državne železnice.
B. Železniški kosi, ki so v vkupnem obratu vnanjih uprav.
Danskih uprav.
9.	Po švedskih državnih železnicah skupno z danskimi državnimi železnicami obratovani kos parnega broda med Malmöjem in svobodnim pristanom Kopenhagen.
Opomnja. Kar se tiče železniških kosov, ki jih obratujejo švedske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Dansko, številka 5.
Švica.
A.	Po švicarskih upravah obratovane železnice
in železnični kosi
1.	Švicarske zvezne železnice izvzemši po njih obratovano vrvno železnico Cossonay kolodvor J. S. — Cossonay mesto.
2.	Gotthardska železnica.
3.	Neuenburška železnica čez Juro.
4.	Emmenthalska železnica.
5.	Železnica Langenthal—Huttwil.
6.	Železnica tössthalska.
7.	Švicarska seethalska železnica.
8.	Švicarska južnovzhodna železnica.
9.	Železnica Rorschach—Heiden.
10.	Sihlthalska železnica.
11.	Thunerseeška železnica.
12.	Železnica önsingen—Balsthal.
13.	Železnica	Bern — Neuenburg	(direktna
proga).
14.	Železnica Freiburg —Murten—Ins.
15.	Železnica Le Pont — Brassus.
16.	Regionalna železnica Saignelégier—Glo-velier.
17.	Železnica Uerikon—Bauma.
18 Ozkotirna železnica Yverdon—St. Croix.
19.	Rhatiška železnica z ozkim tirom.
20.	Cestna železnica Aarau — Schüft'and z ozkim tirom.
21.	Wynentalska železnica z ozkim tirom.
22.	Železnica z ozkim tirom Bern — Worb (kos Giimlingen—Worb).
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem
obratu vnanjih uprav.
I. Avstrijskih uprav.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obra-tovana kosa od avstrijsko-švicarske meje:
23.	pri Buchsu do Buchsa.
24.	pri St. Margrethenu do St. Margrethena.
II. Nem'ških uprav.
Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-švicarske meje:
25.	pri Gottmadingenu do švicarsko-nemške meje pri Wilchingenu.
26.	pri Stettenu do Basla badenska železnica.
27.	pri Leopoldshöhe do Basla badenska železnica.
28.	pri Grenzachu do Basla badenska "železnica.
29.	Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah skupno obratovana spojna železnica med Baslom badensko železnico in Baslom švicarsko zvezno železnico.
30.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovani kos od nemško-švicarske meje pri St. Ludwigu do Basla švicarske zvezne železnice.
III.	Francoskih uprav.
Po družbi za železnico Pariz-Lijon-Sredo-zemsko morje obratovani kosi od francosko-švicar-ske meje:
31 pri St. Gingolphu do Bouvereta.
32.	pri Chêne-Bourgu do Genf-Eaux-Vives.
33.	pri La Plaine do Genf-Cornavin.
34.	pri Col-des-Roches do Locle a.
tV. Italijanskih uprav.
35.	Po italijanskih državnih železnicah obratovani kos od italijansko-švicarske meje pri Chiassu do Chiassa. i
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo švicarske uprave v vnanjih deželah, pri-meijaj :
Nemško, številka 120, 121, 122, 123.
Francosko, številka 25, 26, 27, 28.
Italija, številka 5, 6.
Derschatta s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v zalogi c. kr. dvome in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24 tudi v letu 1908
v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, maloruskem in slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1908 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samö, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritoži) vročevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni dostavni okraj.
Posamezni letniki nemško izdaje se dobivajo
1 !	za .	.	• 4 K	20 h	Letnik	1869.	za .	. . 6	K	—	h	Letnik 1889.	za	6	K —	h
.	1850.	r • .	• 10,	50,		1870.		... 2	»	80	P	1890.	p	. . 5	, 40	P
.	1851.		• 2,	60 ,		1871.	p	. 4	»	—	P	1891.	p	. 6	P	
1852.		• 5,	20 t		1872.		. 6		40	,	1892.	»	. 10	P	
.	1853.		• 6,	30		1873.		... 6		60	r	1893.	p	. 6	»	P
.	1854.		• 8,	40 .	;	1874.		. 4	P	60	T	1894.	P	.6	P	
1855.	r	.	.	• 4,	70,	•	1875.		. 4	p	—	r	1895.	P	... 7	P	
1856.	P	4 ,	90 ,	.	1876.		. . 3	p	—		1896.	r	. « 7	P	P
.	1857.		5,	70 ,	.	1877.		. . 2	r	—		1897.	t	. . 15	P	P
1858.		4,	80 ,		1878.		. . 4	„	60	P	.	1898.		. 6	r	P
1859.		4,	p	:	1879.		. . 4	p	60	T	1899.	p	. . 10	T	
. 1860.		3,	40 ,		1880.	r	. 4		40	t	1900.		. 7		p
. 1861.		• 3,	"	P		1881.		. 4	r	40		1901.	r	. 6	p	'	
, 1862.	r	■ 2,	80 ,	n	1882.		... 6	p	—	P	1902.		... 7	, 50	P
1863.	, • •	■ 2.	80 ,		1883.		. . 5		—		.	1903.		. . 9	P	
1864.		• 2,	80 ,		1884.	„	. . 5	r	—	y	1904.		. . 5	P	P
,	1865.	. ...	• 4,	r		1885.	r ,	.3	P	60	P	,	1905.	r	.6	P	"	
, 1866.	r	■ 4,	40 ,	*	1886.	» •	... 4	p	60	P	.	1906.		. . 12	P	T
1867.	r •	•	•	• 4,	P	n	1887.	T»	.5	n	—		,	1907.		... 13	p	1	
„ 1868.	* • - •	4,	p	«	1888.	P	... 8	p	40						
Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah, kakor nemška izdaja
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30"/« popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celö niso došli Efli pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nenemških izdaj najdalje v šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvomi in državni tiskarnici na Dunaju, 111. okraj. Renn weg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (V* pole = 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od I. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samd vsak posumezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini.