Uto 1877.
223
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIX. — Izdan in razposlan dne 22. decembra 1877.
ill.
Postava od 5. decembra 1877,
s katero se dajo dopolnjujoča določila k postavama od 24. aprila 1874 (Drž. zak. št. 48 in 49), ° zastopu imetnikov zastavnih listov ali slovočih na imetnike ali po prevodn prenosnih
delnih zadolžnic.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Kadar se v zastop imetnikom zastavnih listov ali na prinesitelje (imetnike) lovočih ali po prevodu prenosnih delnih zadolžnic (obligacij) postavi vkupen krbnik (kurator) o povodu, iz katerega je razvidno, da bode skrbnik moral 8j0riti takšno pravno djanje, katero zarad važnosti svoje potrebuje odobrenja ' ki'bstvcnega sodišča, to naj skrbstveno sodišče poskrbi, da se napravi zbor po v*upnem skrbniku zastopanih imetnikov v ta namen, da se oni zaslišijo (do-xPrašajo) in da izvolijo tri može svojega doverja (zaupanja) in tri nastopnike ali llaQietnike jim, katerih delo bode, izpolniti nalogo odkazano jim s to postavo, še PIedno se podeli odobrilo skrbstvenega sodišča.
. §• 2.
Zbor, omenjeni v §. 1, sklicuje skrbstveno sodišče z izrokom (ediktom).
Ce vkupni skrbnik ni prosil, da bi se sklical ta zbor, sklicuje se uradoma / v slučaji velike silnosti sme sklic narediti ob enem, kakor se vkupni 8 rWk postavlja.
y poslednjem slučaji sme se zbor sklieovati s tistim izrokom, kateri na 2l)anje daje, daje vkupen skrbnik postavljen.
§. 3.
. Z izrokom ali ediktom je imetnike po vkupnem skrbniku zastopane pozvati, ■'J snidejo na ročišče, da bodo zaslišani in da si volijo doverne ali zaupne
^čže
m nastopnike.

Y tem pozovu je tudi določiti, s čim da bode na ročišči moral vsak izkazati, da res ima dotičnih vrednostnih papirjev.
Ako so pred skrbstveno sodišče položeni kaki skrbnikovi nasveti o pravnem djanji, potrebujočem odobrenja skrbstvenega sodišča, treba je tudi te nasvete v izroku povedati; če skrbnik poprosi, smejo se v izrok kratkoma sprejeti tudi razlogi, na katere jih opira.
Skrbstveno sodišče lahko vkupnemu skrbniku naroči, da naj o prej omenjeni ali kakorŠni koli drugačni vsebini izroka svetuje, kar bi mu se vzvidelo, oziroma, da predloge v skrbnikovi zaprosbi stoječe dopolni.
§• 4.
Izrok naj se nabije na tabli naznanilnici skrbstvenega sodišča in razglasi tudi s tem, da se enkrat vvrsti v deželni časnik, določen za uradne razglase.
Kadar gre za vrednostne papirje, ki se notujejo v javnem cenovniku, nabiti je izrok tudi na vseh bprsah, kar jih je v okoliši veljavnosti te postave, in razglasiti po „Dunajskem Časniku“ (Wiener Zeitung).
Sodišče lahko zaukaže, da se izrok razglasi še po drugih v zgornjem odstavku ne označenih časnikih, ali pa da se po večkrat razglasi.
Dan ročišča za zbor sklicanih imetnikov naj se določa tako, da bode med razglasitvijo izroka po deželnem časniku in dnevom za ta zbor postavljenim najmanj štirnajst dni in največ šest tednov vmes.
§• 5.
Vrhi tega mora skrbnik imetnikom, katere zastopa, kolikor so mu znani, izdani edikt v priporočenih zavitkih po pošti pošiljati.
Kadar gre za vrednostne papirje, ki jih je izdalo kako podjetje, stoječe pod posebnim državnim nadzorom, naj skrbstveno sodišče en izrok priobči javnemu organu, kateri ta nadzor zvršuje.
§• 6.
Ročišče poklicanih imetnikov se vrši pod vodbo uda skrbstvenega sodišča, katerega sodišča načelnik določi.
Poklicani imetniki smejo se dati po pooblaščencih zastopati.
§• 7.
Po začetem ročišči treba je v zapisniku poistiniti imena tistih imetnikov, kateri so prišli, oziroma njihovih pooblaščencev, nominalno vsoto vrednostnih papirjev, kolikor jih vsak posamič ima, in pa, po katerem načinu je kdo izkazal in dotrdil, da jih ima, ali da je komu pooblaščenec.
§. 8.
Ročišče vodeči ud sodišča poreče najprcd skrbniku, naj on razloži, kako stvari stojé.
Ce je prišel organ, ki zvršuje državni nadzor, dati mu jo priliko, da kako reč pojasni, ako bi mu se zdelo.
§• 9.
Imetniki, kar jih je prišlo na imčišče, imajo pravico, povedati vsak svoje mnenje o tem, kar je vkupni skrbnik o stanji stvari govoril, in o nasvetih, katere bi bil on svoji razložbi pristavil ali kdo izmed pričujočih imetnikov sprožil.
Ako izustila deležnikov kažejo kako razglasje, naj razprave ravnatelj sestavi (formulira) vprašanja, iz katerih — kakor se ali potrdijo ali zanikajo — bode moči mnenje zbranih o vsakem nasvetu dozvedeti.
O teh vprašanjih naj prišedši imetniki po imenu glasujejo.
Bistveno vsebino oddanih izustil in glasovanje je djati v zapisnik in sodišče mvj se uradoma ozira na to v vseh razločilih (razsodilih), katera se tičejo tiste skrbstvene stvari.
§• io.
Na to se pristopi k volitvi zaupnih mož in po tem k volitvi nastopnikov. Za zaupnika in tako tudi nastopnika sme se izvoliti samo neomadežanega imena mož, ki mu zmožnost osebnega djanja ni omejena, in kateri stanuje v mestu skrbstvenega sodišča ali blizu tega mesta. Volitev se ne utesnjuje na krog tistih imetnikov, katere vkupni skrbnik zastopa. Za izvoljenega šteje se, kdor v sebi zbere nadpolovično večino glasov.
Ako se pri drugi volitvi ne doseže absolutna večina, napraviti je ožjo volitev.
Večina glasov računi se po nominalni vsoti vrednostnih papirjev, ki jih glasujoči imajo.
Izvoljeni mora še pred koncem ročišča izreči, da prejme volitev za ves čas skrbstva; ako ne, mora se napraviti nova volitev.
§. 11.
Ako neposrednje po tem, ko se oznani, kako se je izšla volitev, kdo izmed glasujočih kaj vgovarja, da volitev ni veljavna, ali če razpravo vodeči ud sodišča sam pomisleke ima zoper veljavnost volitve, treba se je pred koncem ročišča °brtniti na skrbstveno sodišče, da ono sklene o tisti reči.
Ako se skrbstvenemu sodišču vzvidi volitev uničiti, naj se brž nova volitev Opravi.
Pri tem naj se izrek sodišča, da kdo ima pravico glasovati ali da je zmožen izvoljen biti, šteje za merodaven.
Bazsodilo skrbstvenega sodišča, s katerim je kaka volitev za veljavno pri-Zr>ana ali pa uničena, in uspeh volitve na ročišči ne izpodbijane ne more se 1 Qlkakim pravnim lekom podreti.
Ud sodišča, kateremu je voditev ročišča izročena, naj izvoljenim podeli Potrdilo o tem, da so izvoljeni.
V tem potrdilu je poočititi, po katerem redu so nastopniki zvani na mesto Zaupnikov. Bed ta se ravna po velikosti števila glasov, katero so zastopniki osegli pri volitvi. Y slučaji enakega števila glasov določa se red z žrebom
(lozom).
§. 12.
Dolžnost dovernikov ali zaupnikov je, ustno občujoč z vkupnim skrbnikom "b ,;e je treba, pregledujoč spise, zaporedoma ohraniti si znanje poslov, ki jih °ra vkupni skrbnik opravljati, ter podpirati ga svojini svetom.
Dolžni so, če se tudi ne štejejo med imetnike po skrbniku zastopane, priobčiti skrbstvenemu sodišču, kadar bi zapazili kaj takšnega, zarad česar bi se dalo dvomiti nad sposobnostjo ali zanesljivostjo vkupnega skrbnika.
§• 13.
Vkupni skrbnik mora o vseh važnih poslovili zaslišati mnenje zaupnih mož. Kadar se skrbnik obrne na skrbstveno sodišče, da bi mu podelilo odobrenje, dolžan je predložiti izustilo zaupnih mož, ako oni niso soglasja sè skrbnikovimi mislimi pokazali s tem, da so se z njim vred na njegovo vlogo podpisali.
Razsodba skrbstvenega sodišča, izdana na takšno vlogo, vroča naj se tudi zaupnim možem, kateri jo lahko s postavno dopuščenimi pravnimi leki izpodbijajo.
§• U.
Zaupnim možem dodeljene pravice in naložene dolžnosti mora, kadar se med njimi pokaže raznomislije, vsak njih samostalno zvrševati.
Službovanje zaupnih mož in nastopnikov ugasne z dokončanim skrbstvom.
Kadar kateri zaupni mož odpade ali če mu kak zadržek brani, stopi na njegovo mesto za čas potrebe tist nastopnik, kateri je najbližji v vrsti, določeni po §. 11. Vzrok, zarad katerega mora vstopiti kak nastopnik, dolžan je vkupni skrbnik za vsak slučaj posebej sodišču naznaniti.
Ako skrbnik dokaže, da je postalo nemogoče privzeti potrebno število zaupnikov, oziroma nastopnikov, to sme skrbstveno sodišče o skrbnikovi prošnji za odobrilo kakega pravnega djanja razsoditi, če sta najmanj dva zaupna moža, oziroma nastopnika sodelovala pri skrbnikovi zaprosbi.
Neogibni troškovi, ki jih napravi volitev in delavnost zaupnih mož in nastopnikov, naj se čislajo za skrbstvene troške.
§• 15.
Kadar skrbnik namerja pravna djanja, ki potrebujejo odobrenja skrbstvenega sodišča in zastran katerih ni bil noben nasvet zboru imetnikov predložen v izraz mnenja, tedaj ima on pravico, zahtevati vnovični sklic takega zbora. Tudi skrbstveno sodišče sme vsled skrbnikove zaprosbe za odobrilo takih pravnih djanj uradoma narediti sklic vnovičnega zbora.
Gledé tega, kako se zbor ta sklicuje, in kako na samem ročišči postopa, veljajo določila za prvi zbor dana.
§• 16.
Razsodila na prvi ali drugi stopinji storjena, s katerimi sc v zaprosbo za odobrilo, omenjeno v §. 13, po vsem ali deloma privoljuje, naj skrbstveno sodišče razznanja z izroki (edikti), ki jih je po prepisih §f* 4 razglašati.
Ta razsodila sme vsak izmed imetnikov, kar jih zastopa vkupni skrbnik, izpodbijati s postavno dopuščenimi pravnimi loki. Več imetnikom se je moči enega takega leka s vkupno vlogo poprijeti.
Rok pravnega leka začenja se posameznim imetnikom dan po tem, ko seje izrok v deželnem časniku razglasil, kakor veleva §. 4, odstavek 1.
Poprijemajoči se pravnega leka imetnik mora svojo pravico do tega izkazati s prcdložbo vrednostnih papirjev, kar jih ima, ali z izvorno listino o shranitvi
svojih vrednostnih papirjev pri javnem oblastvu ali pri zavodu stoječem pod državnim nadzorom. Na zahtev imetnikov ima skrbstveno oblastvo predložene vrednostne papirje, oziroma hranilne listine, pregledavši jih, nazaj dati ter — predlagaje spise na višjo stopinjo — potrditi, kateri imetniki so svojo pravico do zaprosbe izkazali.
§. 17.
Zvršitev te postave je naročena ministrom pravosodja, notranjih reči in trgovine.
Na Dunaji, dne 5. decembra 1877.
Franc Jožef s. r.
Auerspergi s. r. Lasser s. r. Glaser s. r. Chlumecky s. r.
11«.
Postava od 14. decembra 1877,
o železnicah uživajočih državno poroštvo.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§• 1.
Vladi se daje oblast, železnocestnim podjetjem, ki uživajo državno poroštvo (garantijo) čistega dohodka, dodeljevati ponapredščine v notah za založbo primanjkljajev pri gospodarstvenib troških.
§. 2.
Vlada ima pravica, gospodarstvo garantiranih železnic, katerim je dodelila takšno ponapredščino (§. 1), sama voditi ali po drugih voditi dati.
Ta pravica vlade ugasne, če podjetje takih ponapredščin tri leta zaporedoma nl zahtevalo.
§• 3.
Gledč izročevanja v §. 1 omenjenih ponapredščin, gledč njih odplačevanja vračanja in pa opravljanja dotičnih obresti naj se zmisloma uporabljajo doloma veljajoča za poroštvene ponapredščine dotičnih železnic s to premeno, da naj v odplačilo teh ponapredščin presežek pri gospodarstvu doseženih dohodkov, ^ar ga ostane čez zagotovljeni čisti dohodek, rabi ves in s prednostjo pred plačilom poroštvenih dolgov.
Dokler bode torej kaj neodplačanih takih ponapredščin, naj ne velja tisto . °loČllo, po katerem jo samo polovico čistega, zagotovljeno letno vsoto presega-jocega dohodka oddajati državni upravi v odplačilo ponapredščine prejete od
države.
(Sloveoiich.)
S»
§• 4.
Vlada ima pravico, sama voditi gospodarstvo garantiranih železnic, katere so v poslednjih petih letih več kakor polovico zagotovljenega čistega dohodka na leto zahtevale.
Ta pravica vlade ugasne, če podjetje tri leta zaporedoma ni zahtevala polovice zagotovljenega čistega dohodka na leto.
§. 5.
V zvrševanji pravice po §§. 2 in 4 vladi dodeljene naj, — ne krateč drugačnih dogovorno sklenjenih ustanovil, — veljajo naslednja načela:
a)	To, da vlada prevzame gospodarstvo, ne izpreminja drugih pravic in dolžnosti dotične delničarske družbe.
Njej ostaje zlasti razpolaganje s tistimi vsotami, ki se — po meri gospo-darstvenega računa, kateri seji mora priobčiti, in državne poroštvene oprave — pokaže kot presežek, oziroma čisti dohodek.
b)	Za troske, ki bi kapitalni konto železne ceste stanovitno obremenjali, pridržuje se privolitev pravilom primernega zastopa družbenega. Nego ta pridržek od države za gospodarstvo postavljenemu upravstvu ne brani brez odloga narediti vse to, kar je po razloki trgovinskega ministra silno potrebno v vzdržbo reda in varnosti železnocestnega občenja.
§• 6.
Vladi se daje oblast, v predhodnih dogovorih o odkupu garantiranih železnic zagotavljati prevzetje vseh predstvenih dolgov in plačilo na dolg ostale kupščine z železnocestnimi zadolžnicami.
S takimi razpravami napravljene vloge, vknjižbe, izdatbe, pogodbe in druge listine uživajo pristojbinsko in štempeljsko prostost.
Kupščino, kolika bodi, obrestno mero, odplačnost in zastavno pravico teh državnih zadolžnic bode postava določala.
§• 7.
Zvršitev te postave, ki pride v moč z dnem razglasitve, naročena je ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 14. decembra 1877.
Franc Jožef s. r.